DNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, III., petek, 25. julija (July 23), 1926. ■trije 'pi Nemčije, Uredniški ta a*> ! wm a. u«a Is Ava OffUa af Pablk «Meet - 8SBT Baatk Lswad TaUnhont. Račk« ubitih pri eksploziji plina v premogovniku Dixie zadnjo sredo. Žrtve eo trije be-lopoltniki in šest zamorcev. Premogovnik je laet Moffatt Coal kompanije. 50,000 INOZEMCEV JB PRI- PRAVU ENIH ZA DEPOR-TACUO. ' Washington, D. C — Našelje-ni*ki oddelek delavskega dela rtmente poroča, da bodo v najkrajšem čaau deportirali približno 60,000 inozemcev, "ki nimajo nobene pravice bivati v Zdr. državah/* Največ je med njimi takih, ki so v oskrbi jsv nih dobrodelnih savodov in državnih In okrajnih ter mestnih kasaflnkah. V čikaškem distriktn, ki Illinola, del Wisconsin, je wmcev" 1348. vijo, da bo - Seveda, ko v*e svoje moči in sdravje riški industriji in ki nima nikogar. ki bi v bolezni in starosti •krbel, je najbolje po 100 odstotnsisv, da ae ga P°rtira tja, 9d kjer je prili. Dr. C. A. Haysmeir, zdravniški misijonar sedemdnevnih sdventistov. ki je užgal malemu korejskemu dečku snamenje "tat" na lica, ker je vkmdel par jabolk, pride pred kriminalno japonsko sodišče zaradi) tega čina. Japonski listi eo ta barbarski čin primsrno ožigossli, tako da se afera ni dala več potlačiti. Ceritev je seveda odpustila takoj Haysmeirja in ga prepustila svoji usodi. Haysmelr bo najbrž obeojen v ječo in na trdo delo. i Japonski listi naglašajo, da čin Hajrsmeirja dokazuje, da so zapadni misljonsrji popolnoma nepotrebni in odveč v Orijentu. ški skih ja na briui ski nidM01 maja. nijo, da naga dva Trgaveki skrbno ppdal svojega ročila o isVosu t eecu, toda množina ia zelo velika. • 1 Premog sa proisvajanje pil« C. — Ameri-ikih in neunlj->v sdaj odha-ker ao brit-rkall dne 8. iivosnlkl ca-dozdaj isvože-ton premoga, ent, ki salo H pojav, še ni po- njem meja, da je premoga na tvori gdaj stavko, mogu zd3 industrija svoje gije ln oau t sad prepričan r* "ff 'T— tvornega 'sa proisvajanje ni im %*lko. minama praiakava je rasvideti, da bodo pripadniki sne ali druga verske sekte izrabili to obravnavo v svoje verske namene. Obe prisadeti stranki — beptl-stovska in katoliška — obtožujeta druga drugo netolerantnosti, in pravi vzrok bodata poskušale zakriti, b dosedanjih dogodkov ja lahko sklepati, da bo najbrže Izbruhnila huda verske vojna v tej okolici, in ako mero-dajni faktorji na bodo posegli vmes pravočasno, ima lahko še dslekosežnf posledice ■K2MKKUI I FEKMCUEVMSCOMM Državna federad ja Je pridobila 88 navil Ishaln» si gnaleselj. — P.smsštti je treba delav-ska uMpe. - Privntns m-bankirjer In tadnetrt- Green Btjr, Wie. - Državaa delavska federacija je pričela s svojim U-Mtrtm zborovanjem v tukajšnjem mestu. Blagajna Ima precejšen prebitek ia federacija ja v zadnjem letu pridobila 28 organizacij. Vseh lo- kalnih organizacij je 884, dvajset js ps centralnih organisacij Poročilo naglaša, da ja treba delavke bolje organizirati, kot sa Js to izvršilo dozdaj. Odbor dalje priporoča, da ae število delavskih učillšč, katerih ja pat, poveča. Kontrola flad delavskimi učiHščl mora oetatl vsdfto v delavskih rokah. Privatna armade bankirjev v Illinoisu, Minnesoti la v drugih driavsh imenuje poročilo "obo-roženo dlktatorstvo". PRIDELEK SADJA V ILU-NOttU BO VELIK. Springfield, VL - Poljedelski državni áapártment poroča, da bo latee pridelek sadja v IMlnoi-su isredno velik. Obrodile bodo Jablana ln drago sadno dravje. RUDARSKI PIKNIKA Torre Haute. Ind. — Vaako- dje v enajstem dletriktu ae bo vršfl v tukajšnjem Stadiju 14. avgneta. Val glavnih unije Je na govorniškem flO LET STAR PRVIKRAT PELJAL V AVTOMODfLU * IN ZADNJIKRAT. If. T. — David Forrester je doti vel ate let In ae daj še al peljal v evtomobtiu. Zadnjo erada ea Ja In po ajafovi lsjavi la Isjavi zdravnikov je bila te tudi aje-govs zadnja voftaja. Na križišč« Ja savosil v tamabil nek dragi, pri kateri ka-Halji Je dobi take tasajo sdravnlkl da bi okreval da čajno, lendski oziru vsakem ekih vlada. fl ki dafia' hom, kot v j» vito Isvosno poje po prepare do-Britsks premog zs Vsmčlje, Bel- Isvedel elu-ija premo-gijl ln Ho-veUka in da produkcijo v ovico holand-ov laetuje premogovnl-S takim uspe-pfodukctjs več-iklh, ki ao •lo. ki so preja j« v povdsrjsl, d* je bila "krvi dvajset čevljev od kjer Ja bil Chips ustreljen. Kaj hoče e tem dokazati, ni mano, vendar Je isjavfl, da bo ia podrobneje ppjasnil calo "í*"' * ^ 4 i Ohio železnica, ki prepelje pre- U vsega potek^eadanje proU- ^ ^oga lz Zapadne ključno jo zdsj kem rabili I», premog, naroča-v Ameriki, odhaja največ M>»4 Pred dvoje Chesapsake k Vlrginije do morja, bila prjel-ljena izreči embsrgo na poli-ljatva sa toliko časa, da so bili kolodvori v Norfolku prazni In pripravljeni sprejeti novo bls-go. Tudi v Bsltimors se prepe Ije precej premoga, ki ss Um zopet* naloži na ladja, ki odhajajo v Evropo. Sam prihajs premog la Pennsylvanlje ln sa-padnega Marflsnda. Po mnenju agentov trgov skega dapartmenta bo največ pridobila premogovniška Industrija v Nemčiji, ki Ja teeno združena s nemško Jeklarsko Industrij*' Nemški rudsrji prejemajo nisko meedo in delavne ure so dolga. Nemški premog se prodaja tum 9 Franciji, v Italijan skih Industrijskih središčih in angleških tovsrniftkjh mestih Kadar ho stavka končana, bodo nemški in britaki kapitalisti bovfh se trga. Produkcija premoga na Freneoekem bo padla. Ba vsrok sa te je v sta-blliaacljl franka, kateri slsdite bresposakmst In splošne depresija v Industriji. Belgijo do-isti glade premogovniške in-duatrije aaaka usoda. Kolsnd slu pa gš^velik faktor na prt mogovem trgu. TrgovMil department še ni prejel nahsnigs poročila, da se transportni delavci branijo prevažati _ JE LCVA. Mfam. — Več gledalo, ko m Je lev šmotilce divjih živali W. J. Smiths la saaadll svoje kremplja v njegovo lavo ramo Smith sa Je otrese! lava la ga s pomočjesahsga drums usluž-benea ugnal. Na te si Je ohve-sal ramo ia nadaljeval s I slava, kakor da šs ni alč sgoii-lo.__ "Fašiatovakl kruh", ki Ima rešiti ekenomaka kriao, Je precej ka-smat. toda MaaaoUnl pravi, da le dober. mavfii > Rim, 28. jul. — Italija dobi fašlatovaki kruh. Muaeolini sdaj uši Italijane, kako je treba jesti s namenom, da m zniža im-port in konsum pšenice. Odredil je, da posebna komisija pekov v Rimu ekaperimentira s novim kruhom. Komisija js včeraj predložila vaorec kruhs. Mussollni je kruh okusil in dejal. da je "aalo dober". To je ak, da bo ta kruh sprejet ln vsak patrijotičen Italijan ga bo moriti kupovati in Jesti, kajti kar je dobro sa Muaaolinija, mora biti sa vaa Italijane. Novi kruh je črn in precej grob. nMA fcatah ííwte v JäjosIÄ^IJI 8. jul —- Sto oeab Je isgubilo življenje v Rukovem. Srbija, kjer ep pobesneli elementi uničili meeto^ Tfko poročajo danef is Balgrada. Silen vihar In utrgan Oblak sta lspre-menlla dolino v jessro. Hiše so se podrle ln pobile ljudi, ki so iskali aa vetja. Eaaka nesreča je sadsla tudi Kruševac blizu Balgrada, kjsr so tovarne sa milo. Vihar in voda sta uničila tovarna in salogo mila. ' ki določa H izdatkov v Istošnjamf latu. Budžet je Ml sprejet e 884 proti 117. Prava kriza v Franciji se je šele začela ———■mrnm Razkol levico v zbornici Je poraaU HorrloU In deenlčarak« manjšina bo akušila vladati 8 -Poincarejem ns Čehu Finančni minister De Monale Je lijsvtl v parlamentu, da Je Francija na robu bankrota. Preoatsnek Morga-novega posojila adaj služi sa novo inflseljo denarja. Pariz, 88. jul. — Francoska kriza se je poostrila. Ko je bil plnočl vršen Herrlot. kateremu je sbornlaa izrekla nezaupnloo ker ja tudi on sahtsval " izjem ne pravtae," so se pojavili posornict reakeljonarji a Poinca rejem na čelu kot "rešitelji" franka la Francije. Polncate, katerega pozdravljajo nacionalisti, mllttaristl in fašisti kst diktatorja, je bU po svan. da organizira prihodnje vlado. Oa js prevsel msndst v isjavo, da bo skušal ssstavlt! "narodno vlado", v kateri mo-rajo biti voditelji vseh političnih strank ali vsaj strank, ki sd volj-ne aodelevatl. ( Rasume .se, ds socialisti In komunisti np bodo iraven. To se smatra sadnjl poskus, dobiti parlamentarno vlado, ki bo elonela na desničar skl manjšini. Poincarejeva vlada Je nemogoča, dokler živi sedanji parlament, v katerem imajo levičarji večino; mogoča pa je, če oata-nejo radikale! — Herrtotova stranka — rascepljenl kakor eo sdaj ln dokler bodo takoivanl republikanski socialist! podpirali deenlco. TI in komunisti so sinoči pomofll nacionalistom o-vrečl Herrlot s. Polnoare pravi da njegova vlada Mimrodne unije" na London, 88. Jul. - AtftašMt Imatí Vič kakor ČMt^^^m perlam budžet, ministrov. V to vlado bo skušal dobiti Brlanda, Palnlsvs ln Leygussa, ki sestopajo center; ostali bodo desničarji Polnoare hoče biti sam finlnčnl minister, Na kak način mieli Polncare rešiti finančno krlso, nI snano. Znano pa Js, da ima Polncare veliko saupanjs pri mednarod-tih bankirjih, poeabno pri Mor-ranu. Morgan in drugi mednarodni bankirji bi najrajši vide-i..da Je Polncare franeoeki diktator, ker potem bi bil franoo-il Js ps toliko nepreviden, da Je pustil denar v hladnem žepu ln hlače pa na obrežja. Med lam časom, ko je bil v vodi, Ja pa prlftel nek tujec, prsiskal žepe In gepet odšel. Ko se Je Ror eoe vnril, se je la šel kupiti |p »rej Is-I avtomobil. Ko Je hotel plačati, Ja pa zaznal, da nima denarja. In sedaj be pa JUJJM • mvrel pričeti kratiti «sove. ISKRA IZ LOKOMOTIVE PO-VZROCILA VELIK POZAR. Chleaga, II. — Iskra Is loko-motiva Je povzročile ne leenam aklsdlščuHovsrn« pohištva U Moyns Furniture (^rnipsny, ki je uničil sa deeet tisoč dolarjev rssnovrstnegs leea. Požarne brsmba Je U e težavo ogenj pogasila in preprečila, da se ni rssširil ns tovarno samo. Okeatje kamele Iskopsne v Montea I. Helena. Mont. — Ekapedklja Kmlthaonlan Institute ja odkrila okostje kamel«, ki j« živeU na ameriškem kontinentu pred dva milijona leti. Žival je bila preeej pedebna aedanjl kamali, Imela pa je več sob. — Druga zanimiva najdba je okostja prod-nlka današnjega konja, kl je ek-slstiral pred 10,000 leti. iMdni wwij tii^t ipfl^m -Odkar Je ^ padallčnl ftateanlel Ja bfle nastavljenih iaatnajat ato novih pol^ajev. New York, N. Y. - NI aa sgedllo prvikrat, da ja pijan varuh rsda ln miru nevarne ob* strelll delavca. Maj Ja «rtov pijsnega policaja Nathan Bolan-dsr^ pekovski delavec pri Ooot-fried liaking kompaniji. Obstre-III gs Js policaj Danisl Colllna, ki Je streljal na delavca bres naj manjšega vzroka. Oalllns je pričel opravljati policijsko slu*-bo, ko Je bilo odposlanih tftOO (MilicaJev na stavkovno slušbo pri Interborough kompaniji Odfcsr Js prlšsla stavka pri tej kompanjll, ja pollaljakl komisar McLaughlln posval v začasno službo šeetnaJst sto novih jHillcajav. TI novlnel pe-truljirajo ceete v civilni obleki In na prsih Imajo1 pripete poli-cajsko /vesdo. Devetnajst teh novincev Js rsslgnlralo. Nekateri izmod njih sa Isjavlll. da so podsli ostavko saradl tega. ker Jih nI nihče resno smstral sa policaje. KAKE DIVIDENDE PA DOBIVAJO ŽELEZNIČARJI. Chleaga. IS. — gad tem. ko dobivajo delalšarjt, ki ne delajo drugegs kot strlšajo kupona, želesnlc po dvanajst In la vel odstotkov dobička, pa železničarji umirajo v be. Tska usoda ja dela tudl^H vlaka, Mlllerja. ki PROSVETA GLASILO SLOVENSKE N AM)DM« POPPOKWB JTOItOTB i |>>ihinI sM)VKNHKB WA10PW1 FOPFOpOfB UTOfOT» Ofliwv po dosOVSWL llkipm SS — fljfck «¡Stalna ZadinjsM drisve (1st« Ckieaco) UM mm leto, UM SS pol £u In $1.26 i* tri me**»; Chies«» to Ciesro UM mm Isto. UM sa pol G, tl.fifi trn tr\mM in NmUT Mfutotaiillki -PB08VETA" ISS7-SS So. Umrfal» Awmmmm, CMoure, Ultods. BTB hitro bi delavci odkrili resico, da na volilni dan lahko odločijo, kdo bo «edd v občinskem zastopu, kdo v držav-ni legialaturi in kdo v kongresu. Ali delavci res ne morejo zapopasti te resnice, ki je tako enostavna?_ — PETEK. 23. JULIJA. SLIKEIZMSELBM .VELIKA SLAVNOflT SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA V COLLIN WOODU. -THE ENLIGHTENMENT' OrfSB of tli« 81ot«m Nattonal RmmM Sotimij. Owmmi bf Um SIot— KmUmtmi BmmmtU 9mktf, MZSäL3 SuUcripUo«: U ni tod Btotas (ox«opt Chicago) r- Chlearo SS50. and ford m countrlos 18.00 pot yo«r. ''■Ill ^^.IIMII WT-ITI-T-rt---1—I— I -MEMBER of TBS FEDERATED PRESS V spomin mi prihaja katera ae je porodila pred dobri mi desetimi leti za ^stavljenje društvene dvorane, v kateri bi mela društva priliko zborovati n obdrtavati svoje prireditve. Bilo nas Je še jako malo takrat, ko smo pričeli pojmovati, da vsi tukajšnji Slovenci, da razo-nam Ja potrebna dvorana, v ka- besi jo za isti dan zaetave. S teri bi ee zbirali in trdili, da je tem bo naeelbina bolj praznična. naša, društvena. Data m v oklepaju n. pr. (Juns JO, 192«) poteg Vi 4o vaa Jo s to« d noro« im st vssi so sata vi H»t. IT.-.mH, «-rVDUTIW JO Teta* je bil -začet*» sol zato jo praznujmo sedaj. Poka-bila pote popotnikov, posebno še iimo Amerikancem, da se zave- A U SO JAVNE CESTE tn ulice javna last- nina aLi niso? V New Yorku je štirideset tisoč krojaških delavcev na stavki. Ako delavci sUvkajo, logično ne delajo in nihče nima pravice, da zahteva od njih, da čepe ves dan doma, ako so na stavki. Stavkujoči delavci imajo do javnih naprav, t. j. parkov, cest, ulic in trgov iste pravice, kot oni delavci, ki delajo, ali pa kapitalisti, ki s svojimi velikimi avti tvorijo za peice in izletnike v majhnih avtih in cenega izdelka trajno nevarnost na javnih prostorih. \ Ako se stavkujoči delavci pokažejo na javnih prostorih, cestah, ulicah in parkih — ne tvorijo nevarnosti za nikogar. Oni hodijo peg in bati se ni,, da prekucnejo avto Packardovega ali pa Cadlllacovega sistema, ki služijo bogatim ljudem za preganjanje dolgočasja in "butlegar jenV' za razvažanje pijač, katerih uživanje Vplsteadov zakon prepoveduje. Pravica do javnih cest in ulic stavkarjev je neomajna. Oni imajo tiste pravice do javnih cest in ulic koj najpremožpejši ljudje. T* pravica do javnih cest in ulic ni od včeraj, ampak je tako stara in je pričela od onega časa, ko so zgradili prvo javno cesto. , Policija pa ne sodi tako. Policija pač meni, da se stavkujoči delavci smejo prikazati na javnih cestah in ulicah le takrat, kadar jim ona dovoli, ali če gospodarji delavcev mislijo, da se smejo stavkujoči dejavci tudi še-tati na javnih cestah in ulicah, kakor njih gospodarji. V pondeljek se je prikazalo na javnih cestah in jili cah v NewvYorku večje število stavkujočlh krojaških delavcev. Hodili so ped in sicer tako kot hodijo peš drug ljudje. Niti veliko jih ni bilo. Od vseh štirideset tisoč jih je šlo po ulici komaj štiri sto. Policija jih je takoj v začetku, ko jih je vzrla, gledala pisano. In ko se je prepričala, da to niso delavci, ki hite garat za kapitaliste v tovarne, je udarila po njih. Kako policija taka dejanja izvrši, je znano onemu, ki je kdaj opazoval policijo pr taki akciji. Brutalnost je uniformiranim in neuniformi-ranim varuhom reda kar žarela iz oči. Bilo je, kakor da hočejo "varuhi reda in miru" prekositi drug drugega v zavesti, da njih "junaška" dela opazujejo gospodarji produkcijskih in distribucijskih sredstev. Količki so padal na levo in desno, močne policijske roke so grabile stav kujoče delavce za tilnik in jih vlačile k policajskim vozovom, da jih odpeljejo kot tatove, ubojnike in raabojnike na policijsko postajo. Na policijski postaji je stavkujoče delavce zopet čakal policijski sodnik, ki je vrh tega obsodil atavkujoče delavce na denarno globo od treh do pet dolarjev. Ena teh žrtev je bila obsojena celo na dva dni zapora. In zakaj se je to zgodilo? Zato, ker so se delavci po-služili svoje neomajne pravice, ki je bila rojena z njimi, L j. hoje po javnih cestah in ulicah. Policija je izjavila, da je delala fed. Kakšen rad? Ali je bilo mogoče delanje miru in reda napad na stavkujoče delavce? Ce je tako, zakaj policija ne napade s količi avtomobilistov, ki vsak dan, posebno pa ob nedeljah ovirajo promet na javnih cestah in ulicah, ker jilj je preveč hkratu na eni ali drugi cesti ali ulici? Zakaj ima }K)licija za stavkujoče delavce eno mero, drugo pa sa avtomobiliste? Ali ho stavkujoči delavci mogoča državljani drugega razreda, da policija nastopa proti njim brutalno, kadar ae prikažejo na ulici, mimo korakajoč? To se godi, ker delavci politično dremljejo, ae ne potožijo volilne pravice v svojem lastnem interesu, ampak volijo meatnim odetem one, ki služijo poeedujočemu razredu in poznajo delavce lo na volilni dan, ko beračijo pri njih za glaaove. Policijakl količki bi ne padali po glavah stavkujočih delavcev, če bi delavci rabili volilni listek aH glasovnico v evojem lastnem interesu. Policija bi postala krotka, ne aretirala bi mirnih stavkujočih delavcev, kadar ae prikažejo na ulicah, ampak odgnala bi v zapor najete po-bojnike in provokatorje, ki eo jih najeli goapodarji, da zlomijo stavko. Fototuj bi aa Upreihenll čez noč, kakor takrat, ko je bilo treba idejo št-tolmačiti. ' »J Leta 1914 se je porodila prva deja za postavitev neke dvo-rene (takrat nismo mislili na kaj alfčnega, kot ee danes de-a). Nekaj aktivnih ljudi je takrat; šlo na'delo in sklicali prvi sestanek vseh društvenih uradnikov. Tam so ukrepali in razmotrivati, kako bi pričelo, da Slovenci v naši naaelbirti postavimo svojo društveno dvorano. Prvi sestanek ni imel uspe- 25. 36 društev! Slovenski eokoli., ¿ene v narodnih nošah, šolsks mladina, raane organizacije, in tudi med njimi največja etyven-ska organizacija S. N. P. J., ka tero bo saatopal brat Ludvik Medvešek in 8. S. P. Z. pa dr. F. J. Kera. Govorili bodo tudi angleški govorniki. Kot glavni ideja, | govornik bojpa naš stari bofitelj slovenskih domov v naši naselbini, brat F. Somrak, predsednik S. S. P. Z. . 'J Ceste eo o|rašene, tako da j« naselbina otepšana še tri dni pred siavnoetjo. Naprošeni sc sodom in prijateljem, veem bližnjim in oddaljenim, ki ao nama pripravili tako lep večer. Poeafr-na hvala najini hčeri in nje eo. progu V. Trudnu, ki ata ae spomnila najine 25-tetniee 1« /eliko pripomogla do lepe zabave. Za nabrano vsoto, ki aa-ma je bilo izročeno kot darilo, pa bodite uverjeni priapevate-iji, da ei nabaviva nekaj, kar bo nama v spomin.na vaa in najino 25-letnico Prisrčna hvala veem. — Louie Knau in aeprega. . O škofov*» obisku. ( oilinvvood, Obte. — Obiskal nae je Škof Bonav^ntura Jeglič Mlado in staro je bilo v špalirju po Hohnes ave. Sprejeli so ga z mledinsko godbo in ga odpre- Enakih prilik ne bomo imeli več damo svoje narodnosti Vpeljana je, zlata knjiga, i» vsakdor bo ielil imeti ime v tej knjigi,1 ee bo lahko podpisal 1 različnim črnilom in sicer: e črnim bo 1.00 dolar, z rdečim $3, s srebrnim |6 in z zlatim flO. Rojaki ia rojakinje, glejta, da boete imeli tudi vi vaše ime tej zlati sgodovineki knjigi. Vsak se lahko podpiAe ali pri tajniku S. D. D., ali pa sam na slavnoeti ieti dan.^^BBM Boter in botra boete naša dva Sestavil ee je provizorični hako VI,eta požrtvovalni!», inai-odbor takratnega dramskega ^ ^ter Anton Gubane in bo-društva "Naš dom", katero' je tPftlgg. M. V. Plešeč. t odja. M predobro vemo, kako taka pogajanja končno izpadejo sa rudarje. Qelavci amo sami v veliki meri lorivi, ker po vseh slabih preizkušnjah še vedno dopustimo, da so voditelji v naših trganizaeijah. katerim ni ^dobrobit organizacije prva naloga. Se bi bili rudarji poslušali Aleksandra Howata, bi Ma danes močna organizacija. Danes poglejmo v, vrete oegänizaeije U. M. W. in videli bomo, kako pešajo v mnogih krajih in ponekod jo tudi opešale. 1 Akoravno sq pri nas slabe de-evske razmere, vendar se man je ponudila zadnjič prilika, da amo se prav (lepo zabavali. Vraila »e je svatba našega brata Franka Primožiča in sestre Mary Frankovič. Obema želimo vse najboljše v zakonu, srečo in za-mnogo, mnogo let. melo nalogo širiti idejo in jo priveeti do pravega življenja. Sklican Ja bil javen ehod. Udeležba Je bila velika, govorili eo eloveiufcl in hrvateki govorniki n i m Masne v si i namen in pomen društvenih domov. Tudi te shod ni prineeel veliko uepeha. Vzlic temu ja omenjeno društvo vztrajalo pri tem, da ideja ee ne sme opustiti. Društvo Je delovalo in ee otiralo na to, ako iie bo tlobilo odziva od drugih društev, da bo od svojih številnih prireditev sbralo ekupaj in ei poetavllo malo dvorano, v kateri bo imelo priliko ee nadalje razvijati in tudi drugim društvom pospešiti razvoj. Dobro leto pozneje ee je inkorporirala družba, katera je nosila takrat ime Slovenski dom. Ker je pa društvo ematralo, da mogoče ne bo dobilo povoljnaga odziva od naroda, je sklicalo prvo konferenco, o*, apeliralo na vsa društva, da izvolijo vsako po štiri »voje zastopnike za to konferenco. katera bi imela namen, eta-billslrati direktorij in bodoče delovanje. V resnici je bila konferenca precej obiskana. Na konferenci je bil Izvoljen direktorij, v katerem so bUi sledeči: predsednik Kari Kotnik, podpredsednik R. Gor j up, tajnik J. F. Dum, blagajnik D. Blumel, zapisnikar ^rank Drempetlč; nadsomi od-bort F. Oblak, J. Malovrh in J. tekavčlč/ Ta odbor Je šel na delo, da je Ideja pridela oživljati.. Prišla je vojna in delo jako ovirala. Za čaea vojne je cela etvar stala nekako v paaivl. In Šele po vojni ee je pričelo pravo delo. Kupili smo zemljišče na ekoro prazen nič. Nekaj takratnih direktorjev Je etalo za pro-tajtcljo In tako Je prišlo, da amo obdržali zemljišče na jako lepem kraju, kjer ee danee etavba B. D. D. zida. Veliko Jih Je, ki Jim gredo zasluge, da eo ee »rtvevall marsikatero noč prečull na sejah in drugače, da Je ideja ft. D. D. rastla. Po dolgem, trudapol. nem delovanju smo končno prišli do tega, da ee Je d?m pričel zidati. In sicer 2. junija 1.1. V nedeljo dne 25. julUa bomo praznovali prvi ead našega tru-dapolnega dela. ko ee bo vrluo polaganje vogelnega kamna. Marsikdo se bo ozrl v preteklost ta ee domislil na pota. katera Je storil za S. D. d. Nekaj eta-rlh bojevnikov, kateri eo ee veliko žrtvovati la sodelovali, bo dane h z iznosom *rlo na etavbo S. D. B. la pozabilo pretekloet V nedeljo 25. julija. 192«. bo zg»d<»\. unkcga pomena za našo naselbino. Polagali bomo vogelni kamen stavbi, katera bo s zemljiščem vred vredna okroglo $lt0 000. Program, kateri je bil raavt-den iz ¿aaopiaa. Je Jako bogat. V paradi bo zastopanih preko Nastopila bodo pevska društva in sodelovali bosta godbi Bled in Triglav. Zvečer se vrši banket v Stanešičevi dvorani na Calcuta Ave. Prične ee banket takoj po alavnosti. Priporočljivo je, da rojaki sežete po vstopnicah sedaj, ker število je jako omejeno. ■Dragi Slovenci in drugI Jugo- je dobrodošlo. Imeli so slovesno mašo pod milim nebom. Ne bom se tu kregal, samo poročam naj, kajti ljudje, ki gredo poslušat take individuje, kakor Je ljubljanek škof, nimajo svojega prepriča nja. Razsodnem« člpveku zadostuje že samo to, če ve, kake brošure Je opisal ljubljanski škof. Poštenega človeka je moral obliti sraiti, če je-to začel či-tati. Eno je spisal ženinom in nevestam y poduk, drugo "urlav-barjem" med vojno, o veem Skupaj pa lahko rečem, 'da je lov 1 jen je za pornografijo. Takemu človeku pa danes prirejajo parade. Ni dolga, ko je bilo tu v Slovenskem domu na Holmea ave zborovanje strankf. Malo je bilo navzočih. TTe*» ko je priše v Ameriko človek, od katerega se obrne proč vsak trezno misleč človek, pa je za nJim polno nezavedne mase. Ko gre ža koristi mase, ee torej drži proč, ko mfli do Slovenekega doma, ka- doyeljstvo teri je menda pripravljen za vse, ftko jima vo&či društvo "Mir* za napredne in nazadnjaške. Vsej št. 562 9. ICF.^.rr^sfc W nik. alovani! - SlaVnost je jako po- pa pride kak poneumnevalec, ga menljjva za naš delavski narod S. D. D. ne nosi zaman imena drvi vse poelušat. Ne vem, kaj vee mogoče stva- "delavSki", v resnici ao delavci ri bodo pisali frančiškani v svo-v pretežni večini prišli do tfgal j0 elavo in pohvalo Collinwoodu. cilja izključno z njih požrtvoval no energijo. Zbirali eo Toda frančiškani a tem nič pndobili. Zavedni ne bodo bodo o- kot čebelica, ko znaša v panj. stali na svojih mestih in vse to Seetnajet društev, v kateiih je jih bo eamo podžigalo, da bodo organiziran večinoma naš na- odvrnUi nevedno maao proč od preden element je delničar tega poneumnjevalcev. — Poročava- delavskih razmer Barton, Ohio. — Pred čaaom, doma. Torej je v resnici last de- it«. ^ lavcev. S to zavestjo v srcu bomo na dan proslavljanja Mf;|Veroki pili tolik6 bolj na plan. Vsi, ki čutite t nami ter se zavedate, da ste Slovenei in delavci, sto-U0 je bil obrat industrije še bolj pite v nedeljo v ndše vrste in živahen, smo bili tudi delavei triumflrajte z nami vred. Bo- bolj šivi. Sodaj je vse nekam dimo vel ponosni na etorjeno de- zaspalo. Svoječaano so obratovalo, katerega smo ei uetvarili po hi v tej naselbini pet premogo-desetih dolgih letih dela. vih rudnikov, sedaj obratujejo Dan 25. julija naj bo naš eamo enega in še tistega samo zgodovinski dan, dan našega polovično. Prenapolnjen je z de-prebujenja v tej naselbini. Najllavci in alab je zaslužek. Nakla-etoji ponosno naš narodni mo- dalci večinoma delajo po dva v nument, tukaj bo sredice naše- enem prostoru. Šikaniranje od Smrt "Brtekegn MHie". Umrl Je na Brdu pri Lukovici 79 letni Miha Šimenc,, daleč naokoli splošno znan kot "Brdski Miha". Služboval je nad šestdeset let v brdski grajščini. Rodom iz Vranje peči, je bil mož originalna hribovska korenin* Radi šega vosti in dovjtipnosti je bil snlo-šno priljubljen, kar je dokazala znatna udeWžba na njegovi zadnji poti. Hudomušna osebnost in izvirna govorica rajnega se zrcali v mnogih povestih Janka Kersnika in Frana Milčinakega. Umrli v Ljubljani: Jožefa Ka-lan, gostilničarka, 71 let; Ivan Dougan, višji eodni svetnik, 58 let; Joeip fikofic, dninar, 41,lat, Drago Vetrich, ain železničarja 8 mesecev; Joaipina f Cerar, trgovka in posestnika, 51 let; Fpr-iunajt Vrhove, dijak 12 let; Marjana Martiw6i£dnirtariea,40 let ICastihir Katčič, dninar, 4« let Slavka Pavlin, dijakinja 19 let Valentin Stoje, doh. paznik ^ pok., 74 let; Stanko Pehani, geo-meter, 32 let; Štefanija Romih, zasebnica, 21 let; Frančiška Dobrota, šolska učenka, 12 let; An ton Očko, posestnik, 51 let; Ivan Oblak, kaplan, 28 lat; Afein Pogačnik, občinaki tajnik, 87 let Joeip Liber&ar, posestnik« 61 let Jakob nančne ga bodočega delovanja. Torej pridite v naš krog val, kateri čutite eloveneko, ne le it Clevelandu, pač pa tudi okolice. In. bližje naše naaelbine. Vsi Jugoslovani na dan v nedeljo 1 Pokažimo, koliko nas je, kadar gre za slično proslavo. Publlcljski odsek S. D. D. —! 4plodajalcev skoro ni treba omenjati. Ako kdo vpraša za plačilo mrtvega dela, dobi odgovor : Ce ne bol U, bo drugi. Odzadaj jih je na stotine, torej Če nisi zadovoljen, lahko greš s trebuhom za kruhom. Ako nakladalno ne naloži dovolj čistega ¡premoga na vozičke v dveh tednih, je odelovljen; nobena pritožba mu ne pomaga. Doeti jih je, ki si z "licami" pomagajo na delo. Kakor čitamo iz drugih načel bin po Združenih državah* ni nj- Vaaela Mlehlgan. —- Človek doftivi marsikaj dobrega in _________. včaeih dobrega, kar kjer kaj prida boljše. Povsod nas pride popolnoma nepričakovano, tepe isti bič. Po mojem mnenju zato pa še toliko lepše. Tako tudi ne more biti boljše, če de-eva nekaj poeebnega doživela havaki voditelji ne delajo po mi« tudi a mojo aoprogo dne 10. julija. Kar groea ma Ja bila, ko »cm naenkrat ugledal preko dvajeet avtomobilov. Sa hujše me Ja nadelo, ko sem ugledal, kaj to pomeni. Ko eo aa pa avti ueter vili. Je stopil pred naju rojak Jakob Levstik ia nama časUtal I Voditelji takrat niso bili k 25-letnici eiajtnega skupnega apoaobni, da bi videli slabe etra alih delavstva, katero jim je poverilo odgovorna mesta. ... Pred čaaom je izšel članek v Prosveti. da eo eamo raadiralci organizacije bili nasprotni jack-sonvillski pogodbi. Jas mialim. da je bil lahko vsakdo nasproten, kdor ja mialil a svojimi mož- preglednik fi ontrole v pok. 50 let Andrej Rot, dninar, 24 let, Konrad Reich* delavec, 19 let; Lo-vrenc Lavrič, delavec, 38 let Ante Pirija posestnik, 70 let; AntonCot, posestnik, 68 let; Fr. Erjavec, mizarski mojster, 44 let in Terezija Banstetter, za-sebnica, 72 let. Povodenj v Ptuju. Po vse 8lovenjii dežuje v kratkih pro sladkih. Nevarnejših nalivov in večjih neviht sicer i «e ni bilo vendar vode stalna naraščajo čeprav trepotno Ae ni neposredne nevarnosti. be Ptuj Je doživel 5. julija neprijetno presenečenje. Grajena Je namreč zjutraj nepričakova no prestopila bregove in popki vila del mesta ter vso okolico. Nevaren je bil položaj' poeebno pri hiši etav^enika Denga in dr. Fermevca in to tem bolj, ker ao se zamašili kanali za odtok vode. Grajena je namreč prinesla v mesto polno hlodov in drugih naplavin. Voda ee Je razlila tudi v stranske ulice ter vdrla v kleti in nižje leteča stanovanja. Pod vodo Je bila deloma tudi železniška proga. Reševalni akciji vojaštva in gaeilcev akupno s meefhimi delavci ae je končno poerečik) odstraniti napiavljeni materijal, ki Je oviral odtok vode, Okoli poldne je pričela Grajena polagoma upadati in se je končno popolnoma umaknila v strugo. Ogromno škodo pa je napravila v okolici Pesnica. Kdo ae briga za laraki aneg? Zdaj, ko je malo vroče — ga-rao malo, prosim — nam tepci kličejo v spomin januarske dneve, ko je bila temperatura pod ničlo. Neki lipt je telo ponatisnil sliko velikega sneženega viharja, ki je divjal po čikaških ulicah enkrat zadnjo iimo —. kdaj, kdo ve, saj smo že davi, pozabili nanj. 8 to sliko hočejo "pohladiti" čitatelje. Dobra psihologija. Ali pa re» pomaga? Lanski mraz pomaga? i)obro. Nekaj vam povem. V prihodnjem decembru bo tak mraz, da bo tele kravi zmrznilo! Pomislite — takrat si boste želeli takih dni. kakršni so zdaj, in če dobro pomislite, va* mora že danes za-zebstf. Pomaga? Lanskega enega ae bo nikdar več, letošnji pa, pride. | * ♦ Ali ae kaj jokate? Frank je v tem momentu, ko to pi&em, vreden manj kot dva centa. Dosti bi ae dalo napisati, kakšna reva je frank. Pa zakaj bi piaal? Kaj nam mar franeoski frank, ali belgijaki ali španski denar ali japonski? Let/m go to hell 1 Slovenski delavec v "božji deželi" še'dolarjev nima, pa se bo brigal za franke. Seveda, kdor je bil tako neumen. da je kupil francoske bon-de svobode, naj* se le briga in — pošteno obriše: Mi, ki nismo kupili nič francoskega, lahko veselo zapojemo — ako bi ne bilo nič drufcega. I • • Večina Je poparjena. Odkar je mili gost, škof Bo-naven^ura, stopil na prašna tla Clevelanda, slovenskega Cleve-Janda, in ga posvetil s svojo ve-Uko nogo. je tukaj predlo, da se slovenski Cleveland prekrsti v Belo Ljubljano (Bela z veliko, prosim)- ^ , $ Glasovanje! Ste vsi za to? Vsi oni, ki so poljubili škofov stari prst, glasujejo. .Ali right. i^ekdo tam glasuje proti. Zakaj? .Pojasni, nevernik! — "Zato, ker bi bile potem vse elevelandske fabrike — a Pirčevo, Majkovo in Omanovo vred — zaprte, če hočemo, da bo Bela LJubljana res bela. Kdo nam bo pa dal delo in denar? Mar škof?" Prav imaš, nevernik!* življenja. Dvomim, da Ja bil kdo tako iaaenad bila midva to pat vedela, kaj vee to pomeni, so ni sa organgiacijo, ki jih je vee-|kako svalbovala pogodba. Dane« se poks-Zdaj, ko sva I *u je jo posledice Ako ee Je pred igafb kake- aaju povabili v društveno dvo-|mu rudarju delala krivica In ni rano. Z muiikantom ao naju epremili v dvorano, kjer Ja bila polna miza vsakovrstnih dobro«. Lepšega bi si pač nt bila mogla predstavljati, te vee to V družbi sosedov in dabrih prijateljev. Zabavali smo ae prav do jutranje aore. vel pri najboljši volji, stari in mladh Izgledalo Je ros kot prava ohcet. mogel pogoditi se t delovodji. Je pozval lokal ne jra '»dhomika. Ma-lokdaj Je Mla zadeva rešeaa. d« M na Mlo v P. .d rudarju. Maj v doeti elučajlh delovodja niti ka. Ako pride do večjega rs dane*. Mal peaove diatrikt aega odbornika, pa oa ne do lokalnih odbornikov, temveč Z žene ee lepo zahvaliva eo-lgre prvo do družbinega poalo- NITI PROHIBItlJONtSKEMl AGENTU NI DOVOMKNO PREVEČ OČITNO KAZATI OROŽJE. lad. mm Na tukajšnjem okrolnem eodišču je bil obs&Jen aa devetdeset dni oddiha na kaznllni farmi in sto dolarjev globe Frank Rifford. ker Je v svoji navdešenoeti kot rveeni prohibkijoniAkf agent le preveč očitno In nič kaj uljudno kazal samokres nekemu čuvajo. • • • Da al nam zdrava, konjska ' logika! V frančiškanskem glasilu je zasijala nova luč. Pozdravljena! Takole hladi "naše" (njihove) ta goepodine: "Brezverci sramote vero zato, ker sami verujejo. Ce bi ne verjeli, bi molčali in pustili vero pri miru. Ker pa Še vedno verujejo, jih grize in v tej grižnji napadajo, hudič pa vodi njih ro- kefiL . ~ • Tako te luč. Odvežite si pa», predno se dobro izhahate, drag; moji. Po tem kopitu poka tudi znaai coloradski logičer, kar znaČi, da Je nova zvezdica le tra-bant. Po tej kozjerogi logiki smo mi zato agnostiki, ker verujemo v božjo kazen in pekleneki ogenj — oni pa so prepričani ali navidezni častilci Jehove zato, ker ne verujejo vanj! Mi pižamo zato, ker nas grize vera, oni pa pišejo zato, ker jih grize nevera! Oni pobila jo evolucijo človeka. Zakaj? Zate, ker jih grize, ker verujejo vanjo 1 Kdor piše zoper coprnice, mu hudič drii pero In piše zato, ker astn veruje vanje! Pozdravljena luč! si že mrk-nila. lit Bnalne** Je hmIneaa. Cenjeni žarkomet! Ce Posvetiš v našo naeelbino. lah*0 vidiš ateka. ki je tudi Bil v Ch>-cagu*na tistem "ehonru". N**1 Je tja poljube in capake.. Je** da, atec ima dober bnsine^ n upa, da mu koetumarji ,že po-vtnejo, kar je odložil v blas^ Torej plač jte, kostumarjl. jo poti - Nekdo, ki ne pl«'* t. T. a NAROČITE 81 KNJIGO "AMEltlSKI SLOVtKCl' PRTBK*"_ dvajssl ihrljNj v sredo Val vročine ee »zlil po vzhodnih državnfc; huda vročina v južni Kanadi; v severni Minneneii je bila »lana. Nevihte ohladile ozračje. (-hiram —Val vročine, v katerem so se kuhale države v prednjem «Spadu, Be je preselil njo sredo na Vzhod in povzro-fprecej nejevolje in tudi trple-a med prebivalci. Osrednje pad ne države so v sredo zvečer Ekoliko ohladile, ko je pričel ihati severni vejer ,ki je pri-I jat a seboj nekoliko dežja. V katerih krajih je bil pravcat ihar, ki je naredil na farmar-kih poslopij precej ¿kode in iz-Lval tudi nekoliko drevja. Far-arji ho bili dežja preeej veseli, n ravnotako tudi vrtnarji. Zadri dan, t. j. v sredo in tudi že torek je pihal precej močan tigovjhodnik, ki je posuSil polja. Zadnji dan vročirte, ki Je pre-oeila za 20 let vročino ob tem «i, je zahteval precej več člo-eških žrtev. V Chicagu je umr-na posledicah vročine sedem eb; pet j^ bilo takoj mrtvih gled solnčarice, in dve sta uto-ile; več oseb je bilo pa prepe-janih v bolnišniee. VfNew Yor-u, kjer je termometer kazal 96 topinj v senci, je umrlo vsled očine pet oseb in 16 oseb je ilo prepeljanih v bolnišnice. V a tonu, Mas., je.dosedaj umrlo sem oseb vsled vročine in 12 seb pa je bilo prepeljanih v lni&nice. y Bostonu je kazal rmometer 98 stopinj vročine. Novoangleških državah je očina dosedaj. zahtevala 12 oveških življenj. V nekaterih krajih Pennsyl-anije je bila taka vračina, da ne pomnijo niti najstarejši udje. V sredo je bila najhujša očina v Washingtonu, Cicero, Wheaton, kjer je termometer zal 104 stopinje; v Atlanti, a., Philadelphiji,, Pa., Nash-[lle, Tenn., in Gary, lnd., je pa /al termometer sto stopinj, ajbolj hladno je pa bilo v San rancisco kjer je kazal tfermo-eter samo 60 stopinj, v Den-erju, Colo., pa 68. V Minnea-jlisu, Minn., je bilo pa že neko-o bolj gorko, ker je termo-eter kazal 74 stopinj. V sever-i Minnesoti je pa bila v sredo utraj slana; vsaj tako se pota. Nevihte, ki mo v osrednje za-dnih državah pregnale to vro-no, so v nekaterih okrajih zave Wisconsin napravile prejšnjo Akodo; najbolj sta priza-ta okraja Chippeva in Marin-tte, kjer je bil že skoro mal klon. Vremenski proroki pravijo, da mo še imeli "pasje vroče dni", da najbrže ne bo termometer pel pod 76 stopinj vsaj žb ne- j o a «a. » • PRTORlCANI ZA DELO NA BOMBAŽEVIH PLANTA Ž AH. \< | San J nan, Porto Rico. — Zve-pridclovalcev bombaža se tu l*>Kaja z poljedelskim in de M ™ J|h Pfiseljcai- nikih iz mosta v okolico prito. ni in postrežljivi. Frančiškan- *kc oblasti Združenj držav sa- 4» plačal od koliko primerov, ki bodo naj- deset do petdeset dolarjev kaz. bolje pbjaanili to afero in po. ft|t ne ^ y vedel sakaj. To js kazali, da rezultat, kakorkoli je h\o tako daleč, da se je prii-el bil žalosten, s osirom na okol-| WiiimaU *a to no samo okrajni državni pravduik» ampak tudi državni generalni pravdnik d», ¿a v o Illinois. Konečno je bila Priseljeniške oblasti so bile I sestavljena veleporota, ki pro-takoj v začetku pressnečene, ko ¡»kuje to zadevo. In pri zasliša so opazile, da js prišlo iz Jugo-Uju rasnih in,Številnih prič so slavijo največ priprsostih potni- prišle na dan neverjetne stvari, kov, ki so se pripeljali v tretjem policaji v nekaterih okoliAkih razredu, mnogi brez sredstev, vaselv skoai katere tečejo tla-brez karte za povraiek, all pak0va(he cesle so čakuli /a nimrnih nrmii'l rniulra m Knyin in I ^ Neznišklml iJitfci f& mesU kakim Vogalom ali glTOOm in pismih pros rojaks za bož o m ^ ^ Ch{ Med njlmi 80 «vtomobil so wAm tudi nekHteri ki 80 biU -Wilik njemu" ukazal, ........ ' ni/ il^ t ll a ^ PrUli llUfda in ti na stran, kjur ga je polica f no a ^^ uI H nb0"dia so bili «vrnjeni. Uradnim or- moni tebj nl6 ob,odi| im da 1)0 luhk0 Sd na 8uh0' ganomNo je zdelo povaem ne- «primernow globo; ako se je av Rojak je iz tehtni» razlogov verjetno, da bi očlvidno siro- tomobillst obotavljal, tedaj ga zavrg^ Majcetovb prošnjo. O- mašni ljudjs žrtvovali zadnjo je policaj odvedel na policijsko sebno ga ne pozna in najbrž si paro, le da^i šli, na crkven kon-lp^tajo, kjer ga Jo ghlkbujoč je mislil, zakaj ne pomagajo du- \grM v daljni deželi. In ko io urA(inlk kaznoval sa vefjo v»o-iiovni, ki so ga sem spravili in pri prvem izpra|evanju\pa ladji to, katero sta si pa pozneje z po-ki imajo vaš denafja ns rszpo- neksteri priznali, da ln^4lnH lica jem razdelila. In teh slučajev lago kakor delavec. V tem ozi- ge namene, so postale prelsklvfrU, »totlne. In konečno so se tm ru je imel prav, dasi jo lahko gpioh bolj ^troge. ' taki policaji ujeli sami v mre- simpatizifal z revežem. Delegati drugih dsžel so bili Uo; nastavili so jim past okraj Majce je pisal v prvem pismu, duhovniki in intelig^nti. Le iz nj {„ t udi državni palicijski u da je dobil naslov od patra Mue- Slovaške so poleg drugih priftle radniki. ki so nalsžč vodili sko-lerja iz Ljubljane. Ta pater mu tri priproste »ene. Iz Jugosla- L| VftMi ¡n mesta, kjer so bili ta-je narpčil, da se naj v vsakem vije pa so —' z msloštevilnimi ki- »lučaji, in marsikateri vaAki slučaju obrne na dotičnega ro- izjemami — ppleg duhovnikov policaj se Je vjel v mrežo, ki ss jaka. In zdsj se je obrnil z milo prišli sami priprostl ljudje, »a mort ned*j sagovarjatl na ob-prošnjo, naj mu pomaga, ako le katere je Wlo |>riseljeniiklm tožbo nasilnega izkoriščanja, more'. Položiti mora $500 ksv- oblssthn jssno, da ne morejo podobnosti nasilnega izkori-cije, ako hoče priti na suho. Ker žrtvovati tolikega dinarja edi- od strani policsjov v ma- denarja nima, mora čakati na »o za kongres. lih okoliških vaaeh js pripove 'deportacijo. Pismo zaključuje: Tu sledi «Skoliko tipičnih ¿oval v pondeljek Wallace Bu "Se enkrat Vas udano in pri- sledov: chan, ki lastuje popravljalnih) srčno prosim, rešite me tega Jakob S. ne sna ne čltatl ne motorjev na južni atranl mesU, otoka." in js bil ssrsdl toga fte |n drugsedo s sodnikom, da »o milostno postoiial s menoj, (o sem bil prepeljan pred va- kega aodnika Waroham. me e obvestil, da sem obdolžen "nespodobnega obnašanja" — ne prehitre vožnje in no pijanosti — in me obsodil na devetdeset dolarjev glob«. Plačal sem mu itoda oatalo mi nI nič denarja, da bi plačal račun, ka-Lerega sem dobil od lastnika garaže. ki jo prepeljal moj avtomobil, itn kateri je znašal $6.25. Zastavil sem mu žepno uro in dijamantno kravat no Iglo. Tri whie pozneje, ko Je Huszar •vedel, da je.ta alučaj Izročen sodišču, ml je vrnil Ček v vsoti $;17. kot del globe, katero sem plačal." — To je izpoved Bucha na. v Hoae in Bessie Jarnoch (Jer-nač?) in Frank Snuitny ter Joe Kaplar i« Herwyna so pričali pri zaslišanju, da jih je Huszar ud vedel v ječo,»ker so stali z avtomobilom v Broadview na cesti. Cres nekaj časa jim je rekel, da morajo polotiti osemdeset do-1 ar je v gotovine kot varščino, da bodo prišli naslednji diuijyyd aodišfe na zagovor; ker niso imeli dovolj #narja pri sebi, ae je zadovoljil z $18, — Ko so pri šli pred vaško so*ilšty), Huszar ni dovolil nobenemu prizudetemu zagovarjati, "Ko je Huszar pošepetal neKzj na uh«« W j« i izpovedal Kaplar, "Je vzel 10 dolarjev Iz predalčka pi salne mize, pHŠel k meni In m , , M il tO v-Mlu, ter rekt'1, dtt na, se' Izgtihlmo, In da naj nikdar več kal takega ne naredimo." Iz uradnih zapiskov je razvidno da so bHi trije od to družbe ka znovnni z denarno glolm in vsaU je moral plakativ šest dolarjev sodnljsklh stroškov. To je samo eilen od neštetih slučajev, ko so klicaj i v malih vaseh izsiljevali denar od avto-mobilistov. Ni čuda, da nekateri' pravijo, "dobi službo prohibicl-joniškega agenta aH policaju na glavnih cestah, bodi v službi par mgsecey Ih boš preskrbljen za vse svoje življenjs." NAZNANILO ZAHVALA. S tušnim srcetn nazaanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, 4« j« nam po v A letni mučni bolezni za-vt«dno zaspsls m^a hčerka J loto. Izročili smo jo materi kemiji na katoliško pokopališšo ■Scamon, Kans. Pokojnica Je hudo trpela in bila l)olana skozi i 1 let Trav lepo se snhVtllmo krstnemu botru Alois Bevcu, ki nam je bil ves čaa njune bolesni v iHtmoč. Nadalje lupa hvala (birmanskima botrama Joe in Marija Bresovar, ki ao nas tolažili ob njenem mrtvaškem odru, ter aploh vsem, ki ao prečuli dve noči oh njenem Inrtvaškem o-dru. Iskrena hvala za darovano v m« , m cveti jice. ki ao jih it->o.',], nafti pokojni hčerki: AMa Bevc, Joo in Marija* Bresovar, mr. in mrs. Mihael Testin, mr. in mrs. Tony Zupančič, mr. in mrs, John. Krogar, mr. 1» mrs. Joe Vigna, mr. in mrs. R. Piraro, mr. in mrs. J. Faoro, nadalje lepa hvalg tudi mrs. Mary Planks?. kl nam je pomagdla pro-skrbeii vas ptitrobno ss pogreb. Lepa hvala vaem za brezplačno vožnjo z avtomobili, ko so vostll spK«mljevalce ob aprsvodu k zadnjemu počitku. Tebi d*MIS nafta hčerka pa Želimo, počivaj v miru In lahka naj TI bodsamsri-ška zemlja. Žalujoči ostali i M*-tevž in Johsns Praprotnlk, st#> rišs. Matevž ml. In Mary, t**t In sestra, vsi v Eaat Mineral, Kans, srn (Iarsiits In shraaita, morda va» kdaj prav prids.) ? ? ? t T T T 7 ^NDITJE 80 USTRELILI STARČKA. [¡¡¡jdi as petnajst tkwč dolar-J®v» l^ark, N. J. — trije ban-fJ* so oropali Reid Ice Cream »panijo za $16,000. Pri roškem napadu so ustrelili 70-»vm Gsorge M. C^ndiU! Ne-drugi flutlienec Je b H pa ra-n Banditje so utekli s ple- 1. Kaj so kometi sU zvezde re- patiesT ... 2. Ce bi zemlja zadela ob komet, ali bi bilo kaj ikode? ' . 3. Zakaj človek ne čuti rane, kadar je razburjen? Odgovori: t. Kometi ao oblaki plin« pomešani a kosci trde materije, ki se priklati v naše* osolntje iz zunanjih prostorov. Rep Je odsev solnčne svetlobe. % Posebne škode bi ne bilo. Zemlja je šla te neštetokrat sko-zi kometov rep brez najmanjšega učinka. Ce bi zemlja slučajno trttfa s kometovo glavo, tedaj hI bila tupatam toča \večjlh fti manjših nwteoriU»v, ki bi seveda naredili nekaj škode. 8. Kadar je Človek ranjen v boju ali pri nesreči, začuti bok-(,nd Šele potem, ko ae umiri. To prihaja od samohipnottema. ko ao tvoji mrftgani koncentrirani Je na eno stvar in za vse drugp si neobčutljiv, r I^Tii! v njegov prid je bilo zaman, i k» v upi vaoi. bond ss t.'»f>0 Tsks dobite pri haa- Neka ženaka je prišla brez ])t u>do čitatoijl vedeli, kaki Sli hranilnici v ciovdsndu. it»ad prtljage, z dvema dolarja«» v k|h sredstev se |K>alužujejo ne- in i« Wl« V1MI obupana, ko kateri policaji v okoliških va-aaSTva to nT * niso sorodniki v svilnstUi - X.Um /ati« do svoj« m Mere in volilo, da osUne šest mesecev h 2. ulici ali Roosevelt poti v •«Sta. Vas prosim ia rotim: BeMte kot obiskovslec v deželi, če po- Wheston in sicer /1« hitreje, M mr Od tu! Saj i/*ubdrnd»>o glade hitre vožnje Imen» rad bj sa io«1^ u drstim.| ^ ^ ^ ^^ nft kongres, jnem «s zavrnil, da ne grem f; pater MUermiie m-k«l. Pozneje je dejala, da je prišlo! ker sem že iUk zunaj vaško d» ml boste ladi «l aa rabo. ako kal I iskat svojega moža, ki js bil ob- meje, in ni imel nikake pravice potrebujem. Zato prosim, pomscsl ljubil* ds ji bo pošiljal t» 20 do-1 Več izvršiti srotacije. Potegni u. pomagajte. . j«, v.m u od- |trjey ^ ^^ ^ i€gM »to- me Je iz avtomoblls, udaril dva- rJTfsm is SoteTl-tSI Mož nI bil najden. Ko je krst a pestjo v l«vo oko. Upe Uf povrnil. Prosim, advovorite mi slišala, ds ne »ore biti pripu- me z kopitom revolverja gla br soje vao (ieieKrsfično) uko|. Vprs> «ena, js zahUvala od naših za-, vi; nato je zgukazal nekemu'do-ftsite svoje «rre ta pomislit* aa me- kapnikov, da deportir^jo moža tj A le mu avtomobillatu, da naj »io vnKl. Hazume se, ds nima- naju polje v Broadv|ew, kjer S?V»¿¡TL ti p^«." »JI jo naša zastopstva sploh nbbe- me j« zaprl v ječo. Ni mijio. Vaš skors|ta|i edsavar. nega vpliva na to. , Prosim, odgovorita «ake| ia aara- KaU N. Js dspotovala S svojo dite ml tO dobr^deki. Ae eakrst va»j -vakinj0 Jn t brstom, da bi videla svojega možs, s katerim se je bila por«»čila i>red tremi leti. On je .bil takoj odpotoval v Ameriko, ona Je«pa čakala na vizum, katerega ni mogla dobi 1*0 K JO BK: (Is urada Jtigoatovanskega Is-seljenlškega poslanca.) Filip Nikolié Iz Trbušnlce, Lazarevac, Kolu^srs, Srbljs; Htjepan Fabrl; zadnjo bNa-lišča Filsdelfljs, Ps.; / Petar Čakar (z Varaždlna; Hvetosar Novak Iz Gsds (Kidaj Romunija); Htevan Pap, rojen 1H07 v Ken-U, Apatin; bajo živi v New Yorku; (etko Miel ta Iz Treblnja, ttdf-cegovins; zadnje bivališče Ta-ooma, Wash, Anton llabjan, živel js nukjs okrog Pittsbu^gha, Pa. \ I Marko Kovačlč iz Podgradja Hamobor; bajé Živi v Youngs-townu, O, i f Kari Fekets iz Vel. BečKere ka; zadnje l^ivsllšče Trsnton, N. J.; Irma Mary Miloš; zadnje bi vališče Pensgrove, N.'Y,| Josip Malnar iz Črnega Logs, reftko modrušks oblast. Kdor bi o teh ljudeh kaj vedel, J« naproŠe«, ds to naznani Izseljenskemu poslancu (Com mlssloner of Kmigratlon) IS 10 Hrosdway, New York nitg. AE ATI KI BANKE V FIXMIDI ZAPRLE VRATA. Taflahsssee. Fls. — Državni bančni departmeht Je doliil poročilo, ds so zopet štiri tfanke prenehsle s poalovsnjem In «a-prU* vrsta, kot i>osledks banč* negs krsha v GeorglJI In poloms banke Hankers Trust Co. v I ŠOK BE ŽENSKA kot služklnjs ali tudi sa omoiKi v starosti 40 do 401st, slovanske sli hrvstsks narodnosti. Biti mora nkprsdnsgs, miiljsnjn In Slovenke imsjo prednost r «bo ima snegs otroka, ss ns oziram. Jaz sam vdovec, lastujem «voj dom in imam štiri otrok«, ki so iioi>r«0t zdravja, n«Jm!aJA4 j« star 8 let. Katero veseli, naj pošlje svojo ponudbo s sliko, ki s« ns tshbtvo vrne, ng spodnji n«-slov: vVdovec", Ml B. Lswn-dsls A vs., (;hlcsgn, lil,—(Adv.) DA HCUHAS VO,PlfiIPO PROD Imamo v salogi ia fes dv**s la as ksbi (iroeerlism »iaS V šsjalae š^sssaiaa desss n^snži se* pust pri vsi JI b Uraiim. PHtb «S •nforetaeUak aai t u PRANK OOLAS.. t I ^aa^rioi AfMiMi Ow^lM^i O* ud s no proeim. veliki neere#i uda nI Prter M a fee. / ( Kllie t pomešate v taj| M pasdrsvlisi Uisa#*.B To plamo j« zadoaten dokaz,' | v kakem poloUju ao as nshsjall ti. Zdaj Js mislils, da pride s romarji na E11U Islaodu. fikot- pomoč jo kongreaa do AmeHke je in oatala duhovščina, ki js Mož je bil priprsrljen položiti pfifeljsls reveže čez morje, jlb bond za njo In sa braU; toda je enostavno pustila njihovi u- oblasti niso dovolile, ker je iz poA Kavno tako jih je pustil« praševanje naredilo vti^, ds na cedilu ameriška kutarija. bi radi oaUil v Ameriki, če bi Zakaj ni Kazimir k Co., ki i m« dobili priliko, dovolj denarja, položila kavcij« Nekateri potniki na vpraše-ra pridržane romarje? Ali nI vaaja niso znali povedfttf, W kom penije sram, da so se morali ss sploh vrši v Chicsgu. Me tekla U dsn. Ponoviš« j« pravočasne, da vam Ibrtn m ustavimo. Ako list« ns PfjMj is, Js mogoče vstavljen, ker il bil plačan. Ako Ja vaš list pk-čan In gs na prejmete. Jo msg«ls vstavljali valed nnpaČasga M-•lova, pišite nam dopisnls« to navedite atari in novi mudo?. Naši zastopniki s« vsi društveni tajniki In drugI ki, pri bateribl Naročnina za in sa pol leta H. N. P. J. doplačaj« a« H eals leto Js UJ» m 88.88. a«nl iačajo sa «al M« Z« meal o Chicago to so državni računski veššaki, ki Co. |»rišll na sled neverjetnim manipubtrijam z denarjem, katerega so poaamezn« osebe porabila v divjih špekulscijsh. IMA "RECORD" V KIHANJU. Za K trepo a tai* s« pä feto »1.00, ss vse lefo p« $8.8«. Tednik stsns ss Rn«pl|l^l. Clsnl doplačajo samo 8#s 1É Naročnino lirtaiol. Tfean. — V tuksJAnJI ips8ljete M aaalovi bolnišnici aa nahaja lft-letna . . UPRAVNtiTVO BUS^bT^ ROSVETA* 8887 I. UwMA ŠH, lahko Iwm mm prekosila doaedaj vee | radi klhajo. Imenovana Ja klh-nila fietindvajiettlaočkrat v tad-njih oa«*m i nd v a jaef dnek. Zrsv-nik si belijo glsve, kaj isivsroš« to klbsnjej dtlillaa je vsled tega kihanja zelo oslabela in zdravniki se bojijo najhujšega. CHICAGO, (LI* PosliHHte M nov« Anne In topo nsgrsdo! « Pilil« i tor it. tekaj. To ¿J S* J* vuk bolnik »J aM*aáa in pot4uÉÍ k. ki k poiBínu ti, , kar ao * tMjcofc] ■ i i miiiiii ■ » >*t*a •, • r r,'VA i (MK) Ko sem prišel zopet ns j vrlje je bU moj prvi pogled * nahajd soi smer, kjer se je nahajj) Zapazil sem, ds se naglo premike proti meni. Tode bil sem hitrejši nego on: s per krepkimi sunki sem bil pri akdi ravno pod Foxovimi nogami. Ce bi bil hotel, bi me bil lehko * nogo sunil nazaj v vodo. Tode tege ni storil, asmo krohotei ee je ne vee glas. — Skoda da vas zdajle moja tena ni videla, je dejal, ie obrnil in šel proti koči. ■ Jaz sem se ozrl na vodo: temna senca soma je plavala nazaj proti ocesnu in izginila. Pox bi me bil lahko uničil, toda priza-nesel m* je in radi tega sem ga Še bolj sovražil. Fox je sem izbral prostor za mojo kočo in mi pomagal pri gradnji. Napravila sva jo iz ostankov razbite ladja sredi pelmovsge gaja ravne na nasprotnem koncu otoka, kjer ja nShajale njegova koča. Dal mini ničesar drugega kakor trnek bi ducat viigelic. — Bolje je, da pustite svoj ogenj vedno goreti, je dejsl. Viigelics so redke. V dveh letih sva i «eno porabila aamo dva škatljl. . '¿i Nato mi JaN pokszsi vsllko palmo na južnem koncu otoka in visoko skalo na sevsrnsm, rs-koč: - Ce e to meja med našim ia vaška delom otoke. Ako jo prestopite, vas t^koj ustrelim. V Jaz sem ee nasmejal, on pe je ¡¡¿Si je val: — ZapaSlI eem, da lesite se mojo ženo, neeramneš. Toda ona al za take etvarf. Od daaee naprej je vsaka zveza med nama in vami pretrgana. Odgovoril mu nisem aičeear, kajti Imel je popolnoma prav. Obrnil se je in odšel in jaz eem ostal sam. Vrnil sem ae v avojo novo kočo in iz kemhe sezidal ,ognJišče ter zakuril. Nikakor ni bilo mraza toda zdelo se mi je, da mi bo ogenj nekake vrste tovariš v enostavnem in dolgočasnem življenju. Razmišljal sem o čudnem položaju, v katerem eem ss nahajal. Prepričan sem bil, da Fox ljubi svojo ženo, toda same ni bilo dvoma, da tnožak ni pri zdravi pameti. Prvih štirinajst dni js potek-lo brez vsakega dogodka. Vsč-tret sem iz goščave gledal v smeri proti Poxovi koči In v časih videl njega, kako Jb lov« ribe. Tudi njo eem večkrat vidd Is dsljsvs, a nikoli v družbi možs. Za hrano mi je lU precej trda, kajti nisem vedi* imsl uspeha pri ribolovu. Dan na dan sem opazoval eoma Tstayja, kako je plaval semtertja^oka ' Vedno sem prtpišljsvsl, ksko bi sbsžsl s otoka, toda slednjič mmmmmmmmrni la uvide!, de je to no. Nikdar več se ne bom vrnil eijs-l udoben naslanjač, in cele presedel;pri ognju., sem ponoči zapri si in isborno apel. večera, bilo je meoda| okoli enajste ure, sem stal pred kočo, In ravno hotel k počitku»| ko ss mi Je zdelo, ds se nekaj premika v gozdu. Srce mi je sa-] Ido divje biti, kajti mislil S prihaja Fox. V tem trenutku | J Je bik» kot | gospo Posovo sva si uredila življenje taka, da eem jaz stal na Klical I straži vso noč, med tem, ko je jo in hitel Ja njo, toda v ona spala, ona pa je pazila do-ae zadeval ob dievsss | poldne^ ko sem spal Jaz. Bil je strašen teden. Duševni •dini Sem pri zdravi I napori eo bili še hujši kakor te-, eem si ponavljal njene lesni. Senca Foxova je nepresta-■ naslonjen ob no plavala nad nama. Vedno sem razmišljal, fide tez imel vtis. da mi je nekje nastavil sem ae vrnil v kočo. kako past. e sem vrata in natlačil) Nazadnje pa tegi položaja nisem mogel veš prenašati Kriza »jih živcev je bila na višku. Na ta način ae stvar ni mogla nadaljevati. > 4 Neko mesečno noč eem v svo- 22. Jul. — Švicarski učenjak, ki proučava tukajšnje domačinske rodove, poroča, da je odkril v nekem zakotju okrog dvesto človeških apedmenov, ki so prej podobni opicam kakor ljudem, imajo pa evoj jezik in druge zelo primi-tivne človeške karakteričnosti. pipo. občutki po me navda-pa tolikih tednih' kadil in sanjaril o| katerih sem se em, da se plesi _ ____Ji blasnostf tekel naravnostjo je j Pox okoli moja koče, da bo za-1 njegova koie ln potrkal na vrata, Je dvignil visok zubdj is ii ugašajočega ognja in posvetil skozi odprta vrata koče v dotekali. Upal t _mn* Varv niegova žena, je I Fox okoli moj pr^ujala k meni I duhal tobak in da bo tako prišlo * pogoyoitoali pobijem ~2elira govoriti z verni. Je do boja. I njim. Ker mi ni nihče odgovorü, delafk a ne tu v hiči. Toda aso poaneje so ae moje sem čez nekaj trenutkov zakli- «teBiu ava v temo gosda. mieU ie uredile. Spoznd eem, da U]: 1.1 ni a* m kriva na vsej je h« tobak darilo nežnega žen- _ Ali ste tu, Fox? - Jaz nisem krive na vsaj|=ZlaiJiv Ker ni bilo odgovora, eem od- rel videti 1 bi bil mogel videti ne- pri vrata in ■« IMF» * — koča je dni je Mary Fox bil zapuatil k meni v temi. Na-1 Jur je imel, je, ko sem ji stisnil I duhan, nože, smete ee bati mojega jale. In jas aem ji odda ss ga nflsakor ne bo- S vžigalico Fox js yzd ves .olji Zdravniki pcavlje, da zdtfsfcl Zdravniika vaša Um sedaj adravfla, Ml ^ Hilihi v Lakik »iuiaiifc. # I C® tediw ns sjrfte, ¿a sto ntrvosd la v Jatw,.pojditfl| té tiovo'sdrai la kupit« to aevolMrsvtlo, Nuga-Tcme. Čudili m boste, kako hitro učinkuj«. ET I SV Si Noeml nI mogla odločiti oči od BenedetU. Ni bila to prava in pristna očars, niti strastni občutek mlade učiteljiss. VideU je, kako je omahnil* ss oprl s rdksml ob stopnica ter se nsto sunkoms obrnil, da bi sedel, pa se nI vprašala, ali trpi. Gledala je njega, a bolj vaee zatopljena nego vanj, zatopljena v postopno ia-or sme m bo lastne notranjosti, ki io je Dolaao- znala, kakor bi aS il v le nejasnem in alenem občutku po skrivnostnih poteh odgrinjala neizmerna resnica, 1 ki v bolečinah svija najbolj notranja srčna vlakence. Verska rasmotriva-nja njenega svaka so jI mogla vsnemiriti glavo ; v srce ji niso SSgla nikoli. A sedaj T Kako? Kaj je končno povedal ta suhi človek? Ah, dl pogled, sli glas, sli... Kaj še? de nekaj drugega, česar nI mogočo razumeti? Slutnja kakšne bodoče svsss msd ajo ln tem človekom, Sledila mu jf, vstopils v osrksv, ds ns bi lsgubils prilike ¿ovoriti s nJim, in zdaj ss ga skoro boji In potepi — govoriti bi morala s njim tudi o Jssnne. Toda Jeanne, ali ga Je rasutnela? Kako se je mogla Jeaitae, če ga je ljubila, ustavljati toku višje mieii, ki je bila v nJem, ki je takrat bila morebiti še ekri-t* e Jo Je ženska kakor Jeanne morala šutiti?, Kaj je pač ljubila v nJem? Pod njo atoječega moža? Ce bi govorila s nJim, ne bi govorila aamo o Jeanne, govorila bi tudi o veri. Vprašala bi ga, kakšna Je prav sa prav njegove vera. In potem, še bi JI odgovoril kaj neumnega. kaj vsakdanjega? Zato se je skoro bala govoriti s nJim. ~~ Gosta ploha je udarila ob tla akoal razbite Šipe nekega okna. Noemi Je pomiallla, da nlkdl ne pozabi ta ure. te vdlke, prazne cerkve, tega črnega neba, tega udarca plohe, ki Je udri kakor izbruh Joka, tega človeka, ki ga je zadel brodolom v vdorih sveta In kleči na stopnicah vdlkega dtarja, zatopljen v bogve kakšne mldi, niti csrkovniks, njenega sovrainika. kl je legel ln zaapd na etopnkah drugega oltarja brezbrižno domače kakor tovariš Goapo-da Boga. Preteklo je mnogo čaaa, morebiti ena ura, morebiti več. V cerkvi je postdo zopet metlo, zdelo ae je, da dež ponehuje. Ura je udarila štiri. V cerkev je vetopil don Kle-mente ln za njim ete vstopila Marija in Ivan, zadovoljna, da sta našla Noeml, kl nista vedela, kaj se je s njo zgodilo. Zganil se Je tudi cerkovnik, kl Je poanal patra. ' 'Torej? Kaj Je s sveto popotnico?" 8 sveto popotnico? Mladenič je žd umrl. Na sveto popotnico eo mislili prepozno. Pater je vprašd po Beaodettu in Noeml mu ga je pokasda. Menili so ee o pogovoru, kl ge Je želele Noeml. Don Klemente je zardel, ee sprva obotavljal, nato al vedel, kako naj odbije njeno prošnjo. Ur je stopil k Benedetta. Dočkn eta ss eaa dva pogovarjala, sta Ivan in Marija obveetlla Noemi o tem. kar ee Je bilo zgodilo. Ka Ja VSlSpil vižjl duhoven, bdnlk že nI vač govoril. Ispovcdati ga al bilo mogo-če. Medtem Je Ubrakntla nevihta e toliko etto. takšne lljavlce eo hromel* okoli koše, da višji duhoven nI mogd lepod strehe ao sveže dje. Mislili so. da bolaik vadrži že kakšno uro; na-Btfto tega pa je bil vb treh »s mrtev. Don js dajala. Tu aem ram duhana in staro pipo. nimam, drugače vam Jo prineda. _ T mi je škatijo in pipo v rake. Sklonil eem glavo in ji prate ter ss jtzshvdiljrokp. a ona mi Je od-roke in dejala: js, ds sts tu. Z.mojlm ___i £&IfitfaSSr -pu«n vedel, k>J u) Ji o<)«o- Hfv «1^'i« «T^UtoS»» Nieem dvomil, d. J« eOno P»^- *« lihko ošt""m Čutil eem, d» Jo lju-l, , ,.......... bi Jo obJeMn pri- * ^ i*^!??.^!^««* mm»** S. N. ttenii naee v temi. BUtm toMt tS F J' ln w V W m. J. imko, ogenj • pretekel, j | pod^je llet». Nuga-Toa« daje poživljajoč moča«, umirjene «Ivo«, deber tok, fi n» prebavo, redao delovanj» drobs ia voljo sa delo. Te novo sdmvlle, Wu-ga-Tone, dela iašrte pri prebavi, zaprtju, itd. Ce trptU na eni ali drogi poskusite, kakor to delajo tisoči dru gi vsak mesec. Isdelovald Nug»-Tone tako dobro vedo led lato stori v takih slučajih, da primrfraje lekarnarje isto jaa*čiti in vam vvalti iavživSa la sa pribil tno^ti .00* dobite Mklogo. Priporočano, bi na predaj v vadi dobrih lekarnah.—(Adv.) JVLU C Hudim ttinii. Presenetljiva aietoda iB ^ ŠadevlU uspehi. POSKUSITE BHEZPl ACNC .......... Članica Js državi In najraje na potovanju UM kot sa-Ona je pooblaščená pobirati naročnino za list Pros vato, prodajati ige Književne Matica S. N. 2£1ÖÄIÄ^Ä ostala pri mat eri,l Is, doklsr ni prižla KlemenU in višji duhoven sta odšla, jedva so jima dopustile IQsvice. Ivsn ln Marija sta 1, ki ss js sddo, da js poblssne-starsjšs sestra umrlega. Tedaj sts odšla, tudi z namenom* da poiščete Noemi. Ker js nista naš)a v gostilni, sts se napotila proti csrkvi. Ns trgu sts srečala petra, ki je prišel is nske meščanske hrile. Nieta vsdsla, po kaj js bil šd tja. Marija je govorila s navdušenjem o Benedettu ia o njegovih duševnih toležilik, ki jih je dajd umirajočemu. Tudi njo je kakor njenega moža silno ogorčda proti njemu naperjeni borba, započeta po ljudeh, ki so sdaj Ishko brez tsžavs naščuvali nanj vso dsšdo. Grajala sta duhovnikovo slabost ln tudi s don.KJementom nista bila zadovoljna. Don Klsmsi^ts U ss ns bü smel uslužblti sa izgon svojega učenca! Kar on mu Js bil rekel naj odide, ko je prišel višji duhoven. NjSgov prvi pograšsk Je bil ta, da je prinesel opatovo sporočilo. Noemi ni vedela o tem sporočilu. Ko je slišala, da hočejo Benedettu vzeti njsgo-vo haljo, je.kar skočila: Benedetto ne sms ubogati! ^sdtsm sta ss Benedetto in pater napotila proti vratom. Benedetto jé stopil v stran; pater je prišel pravit 8dvovlma ln Noemi, da je določil Benedstto. ksr žsli več ljudi govoriti s njim, skupen sestanek pi^ nekem goepo-du onega kraja. Zdaj mora prad njimi s Be-nedettom tja. V mdo minutah se vrne v cerkev ponje. Gospod je bil oni neznanec, kl so gs bili feslvovi srečali na jennsksm pobočju, kjer je takal vojvodinjo dl Civttella. Vojvodinja je |nrišla pozneje s dvema damama in nekaterimi vitesl, msd njimi tudi časnikar, oni salo elegantni mladenič s stekdoem v očesu. Jennsks-ga gospoda nI več strpalo v koši, čutil je sa ta dan v svojem telesu vojvodsksga duha, dobrote ln slJaJnosti. Zato ja don Klemente, ki ttiu js bil .vlšjl duhoven svetovd, nsj ss obrne nsnj, zlahka izposloval pri njsm obljubo, da preskrbi Benedettu staro Jutranjo črno obleko, črno ovratnico ln mehek Črn klobuk. Ko Je iišenec v sobi. kjer Je bila pripravljena lejlška obleka, alekel rodovniško hi tsr ss začel preoblačiti, ne da bi sinil | se nI mogd učitelj, ki je std pri oknu vzdržati globokega vzdiha. Cea mdo hipov ga je Benedetto mehko poklicd. "Oče," Je rekel. "Poglejte me." Oblečen v novo obleko, predolgo In žiroko, ae je amehlje) in rasodevd mir. Pater mu iV#t0> ter d?nakupijo^od nje r je nadaljevala, in tudi vam a« morem razložiti, zakaj mi ni mogoče živeti ž njim. Naj-prvotsem hotela 1 izvržiti samomor, toda izbila aem si to ne-umuost 4» glare. Potem ete pe lino dobrih knj S. K. P. J. knjig» katere je izdala priUt vi in se sapletll v naj __ se *a W Trl*°*\ir^itiTsšs J.'knji- dilo, bi se sama ubila, di p* - s^o, da mu rojaki in član' BJlm^^ašiS^ ' PonwsoJo agitadjl. i — BI ubila njega f Je dejala, ... JjukmíMl s tikimjMM » istoi^co^a msotS^ne^uM^ ?etov dršavi^Ohio in W. Virgi- , T, ?™tieJlSS i»dobroposnsnl An- dsjSl. Toda mlsrtn» ds bo prišel ^ Jjulltavkfc ^ ggitacüi V vašutol se mpq vas j, „««tu Clevelandu in okolici^t _Dalnnešd%iebotu.Toda Wttnjih meftIh cievdanda za borila se fevadllimo soper nje- ?ro¿etoyW^ w™?"* ga. Bren boja ne bo šlo« aem dejd mlrpo. ' '• Usedla ss js tik poleg mene in me obje!»: . /J\m — Ksissn dečko ste, je dejala. Hvaležnaraem vam. — Ta koša je vaš dom odalej, gospa Pot, aem Ji rekd hladno In vee v ajej vam i« *» raspo- ^aam^mmiiintudiju Mm as amsjel. Pogledal aem ji v obras in sddo ss mi js, da js to obras «sns, kije vse izgubila ns tem svata. Kar aasebto me je, ko eem jI pogledd v oči/" — Eno stvar bi rad vedd, aem jo vprašd. Ali Ima vaš mož pu-| žko in naboje? •> — Na, sploh nobenega atrd-l nega oroftja, aa je gladi odgovor Torej me Je asmo plašil In boj ee bo vršil med nema na enaki I podlagit mož proti moku. ft kakšnim Izidom? To bo pokasda | bodočnost. — Maja poetelja nI ravnal udobna, aem JI dejal in ji poljubil roko. Zepefcnite vrata, in | lahko noš! / — nUiso nocí Odšd ee mis koče in ona Je| zaprla vsnta. v Jf * Zunaj nsm ss ussdd in ekušdl mialiti. teda hO sem tako raa-| burjen, da nieem prišel do ne jaaas mldi Čudil ssm m mu, karso Jasgodilo. Vsekakor ee je.moralo dogo-1 diti nelMi tako strašnega, da je| raje bešaU a polnoči h kakor ostaU psd ista s< svojim soprogom. Radi njegove | pijanoetl gotovo ai šla od Nekaj mi v.eeH ssdsvl^ai bflo vrši boj ms aoš. Slo Je sa ajsgo-vo aH maje življenje. Cakd aem vss noč v tsmi In! ridušhgsd- Vpeš ssm. da Pox| pride r pijanosti la da sa Ko je apet zazijalo eohs »i job* «hI aonl novaran. I' Na eeverbsapadu js na potovanju naš član Thom CeUk, ki je lato tsko pooblaščen nabirati naročnike sa list flroeveto in Ujpravniltvo vse za- stopnike, rojakom in članom obča, daae od njihemroče na list Proeveta in al nabavijo knjig KnJitevne Mstics S. K. P. 1.1 PIHp Gedina, upravitelj ima v AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 082 strani, trdo vezana, vredna avoje cene, etane....$5.00 Pj^y^H^jr^ IWTlglUI in lahko ^ umijiva knjiga za učenje angleščine, s dodatkom raznih 1 koristnih informacij, steas samo.............................$2.00 1 Zakon Blogenezlje—tolmači naravne zakone in splošni ' razvoj, knjiga iz katera zamorote črpati mnogo naukov | sa telesno in duševno dobro..........................^«...........Si.so Pater Jftalaventaro—V Kabareta zanimiva povest iz živ-ameriških frančiškanov, in dožiiijajl rojaka, iz- j )lnjena a slikami......................................$1.50 prava ilustracija doslej skri-tega deta Življenja slovenskih delavcev v Amerikl.$1.75 , Jimmie EUggine—krasna povest, ki jo je apisd sloviti , ameriški pisatelj Upton Sinclair, podovenil pa Ivan , lff/\1mlr " ei aa aunea ..........................................................................#i.uu | Zapisnik %redne konvencije a N. P. ¿,262 strani mehko | vezana» stane samo..........................................................50c i KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE 8E DOBE J pri naših društvenih tajnikih in drugih sastopnikih, | namreč dossdaj jih ipiajo v prodaji poleg društvenih ( tajnikov tudi: j 0404 Sfc Ckdr Ave^ Cleveland, Ohio. j 1171 Nespeed Rd., Cleveland, Ohio, i 727 E. lS7th Street, Cleveland, Ohio,..... i lSlll Beningtea Ave, West Park, Ohio. ( R- P. Box 108, JehnetOwn, Pa' , Hhn aMit 8iW Ruaadl SU DetiOlt, Mkh. _< Prank Stnlsr, 18705 St A***, Dstrdt, MUkM John Gdeb, Box 144, Rock 8pringn, Wje, Proletarec, 8639 % 80th Street, Chicago DL ■pi Ali pa pišite ponje na/. | KNJIŽEVNA MATICA S. N, P. J. 2687 So. Lawa^ele Ave, Chicago, ID. William BP,*,, ■'•'■ •'1 ■I TISKARNA S. N. P SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT Mapii assmnmmNHmrv wwww/ ss ■ E4: • íír * ♦ ..r Tlaka rabik n vaadke U vUtatee, «anfln, knjlm kaMari«. jesRcn in drugih. HñRSfMñ «AlfiiiiP im ion Iff IBUUIE RPi z. a p. es TBK0VWE saeožs V SVOJI T1SIUUIH CENE ZMERNE, UNU8KO DELO PRVE VR8TE •vn m POJASNILA D AJI .VODSTVO TBKARNS TAM SB 8. N. P. J. PRINTERY M74* SMtk Lawaiah 'Ahm, sl NA Zauo TOM VSA USWKNA POJASNILA