Leto V.	TRST, v soboto dne 30. septembra 1899.	Štev. 27.
ISCf-jh.
Brije trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. - Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. §W~ Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč. —"
Povž-kolesar.
Živimo pač v dvajsetem stoletju, li čuditi se je umetju? Na obalih sinje Adrije, kaj ptujca tu oko zazre?! Tu vidiš kolesarit „Povža", pod vodstvom Jakota-Miklovža! Ta bil pred časom še Miklovž: a glej spremembo — zdaj je „Povž".
Svoj „klub" celo je vstanovil ta „Povž", — tu v Trstu — brez pravil! Seveda — na „katoliški podlagi" drugače v Trnovem pošljejo ga k vragi In v Gorici? „Gašper" zapodi ga v „Sočo" In „Peter" sprosil od Boga bi točo: da golazen slinasto zatra, ki »katoliško" salato žre.
Tržaški „Povž" povsod je znan, celo v Tolmin bil že poslan!
V	Podgradu bil celo vsprejem kot bil bi ,,Povz' jednak ljudem! Svet' Peter, Skedenj, Osp Devin tam ,,Povž" rad liže dober vin.
V	Sežano c'lo z ,,diplomom" slinil, ki mu ga „Cičklemen" je včinil!
Jurca bil je ves plašan, Ko čul, da leže ,,Povž" v Rojan. Bog pa čul je njega stoke, In kmalu dežja dal potoke. Vendar ,,Povž" še isti dan, bil prislinil je v Rojan. Se zdaj pa kislo se drži. . . Ker jesih „Povžu" ne diši ...!
Kak', „Povž" stoji ti pred ,,povžarno", prevzetno — kot bil bi pred kavarno! In ogledava tu dekličke, ter kaže dolge jim rožičke. Jaz bi mu vendar svetoval: „Naj ,,Povž ' bi ,,Povževko" si zbral*'. Le gliha štriha skup v šegah ! T ah' bahal Jaka se v Pobegah.
Ce ravno „Povž" dekletom laže,
In rad za njim' rožicke kaže.
mu vendar kličem iz srca:
,,Naj takih ,,Povžev" zemlja da"!
Še slinil bodeš po salati,
tam kjer zdaj vrag pšenico mlati!!
Če ravno s ,,Poldetom" — „nekdo" —
je rekel: — „to nikdar ne bo"!!
Pridiga
gospe Brlizgovke svojemu možu mest. svetovalcu g. Brlizgovcu.
Lepo /.i ven je je to, to je ros! Popoldne ob 3 se gre proč in po noči ob 3 se pride zopet domov! In ti češ biti mestni svetovalec ? Lump si, ponočnjak si, in nič več!
Kaj, da ste imeli važno sejo! Ali do treh zjutraj ne sedi živa duša, toliko in nj en mestni svetovalec — povej to komur hočeš, ali meni ne ! Bog ve, kje ste zopet sedeli pri »vijolcah« ali v »Evropi«, ne pa v mestni hiši! - Tako? No vidiš! Torej pri vijolcah«. V ostalem te pa prosim, da mi ne boš odgovarjal! Jaz bi hotela vender enkrat imeti svoj mir; mislim, da sem te dovolj čakala. Škandal pri vijolcah sedeti, in potem mi navezati, da ste imeli važno sejo.
Ah kaj, privatni pogovori! Za to je dovolj časa po dnevi; noč je za spati, in po noči imeti privatne pogovore, se ne spodobi nobenemu, posebne pa ne mestnemu svetovalcu, ker mir je prva dolžnost, in en mestni svetovalec mora pred vsem se držati te dolžnosti, saj drugače bi lahko vsak lump to bil!
Prepirati? k d o se p a p r c pil-a? Jaz pravim kar je res, in kar je res, je res!
V interesu mesta daste bili skupaj? Saj sploh ni treba, da se za mesto interesiraš! Se interesira morda mesto za tebe ? In zakaj bi jaz radi tega trpela, da spadaš ti med zastopnike siesta ? Prvo pridem jaz, potem pridem zopet jaz in potem pride komaj mesto; In ako se več brigaš za mesto nego zame, potem ti ni bilo treba oženiti se! Razumeš?
Blagostanje mesta mi l e ž i n a srcu? Ce ti leži na srcu ali ne, to mi je vse enako ! Blagostanje mesta naj ti leži po dnevu na srcu, jaz nimam nič proti temu, ali po noči naj ti leži tvoja žena na srcu, to si zapomni! Zakaj pa zastopaš prav za prav mesto ? Da skrbiš za mir in red, ali da syojo žene ob mir spravljaš, to ni v redu!
Spala naj bi? Seveda, ali ko si pri vijolcah sedel, nisi rekel, da naj spim. Tebi je bilo vsejedno, če spim ali ne ! Jaz nisem radovedna, ali vender bi rada vedela, kaj ste imeli tako važnega za govoriti?
Kaj blebetaš o potrebi? Kaj ima mesto tako potrebo, da vas mora po noči na pomoč klicati, ali kličete vi noč na pomoč, kar vam je po dnevu preveč
svetlo ? V ostalem ne vem, zakaj se ne bi moglo tudi brez tebe razpravljati ! Kaj moraš svoj nos povsod imeti?
A h k a j, z a b v a 1 a m e s t j a n o v ! Ne govori mi o zahvali mestjanov! Kdo se ti vraga zahvali, da bdiš po noči, po dnevu pa, ko bi imel na vse paziti, da spiš! Kedar enkrat umreš, ne bo prašal nobeden po Brlizgovcu in spomenik ti tudi ne postaje!
Kaj' zopet ko k o da češ? Župan češ postati ? Veruj mi, da ne boš nikdar župan in ako bi postal, se ločim precej od tebe; nesreče ne bi hotela doživeti!
Kaj, tiho da naj bom? Tega pa ne ! Sem ti morda kako besedo preveč povedala ? Kaj nisem tvoja žena ? Kaj ni moja dolžnost, da te spomnim na tvoje dolžnosti! In ti češ postati župan ! Ne dragi moj, Bog nas obvaruj tega. Ti mi ostajaš kakor mestni svetovales polovico nočij zunaj, če mi pa župan postaneš, potem te pa gotovo ne bi več videla!
Truden da si? Poglej! Tudi jaz sem trudna! Ali kaj me pustiš ti spati ? Kaj nimaš ti zmerom zadnje besede! Bodi hvaležen svojemu stvarnikn, da- ti je dal tako potrpežljivo ženo, druga žena te gotovo ne bi pustila v mestni svet, tudi ako bi ostalo vse mesto brez tlaka in in gasa ! Ali to ti še enkrat povem : ako boš župan, se ločim od tebe, in sedaj klepeči kolikor hočeš, jaz te ne bom poslušala !
Stk.
Bistroglavec in zvitorep.
Stk.
15: Zakaj pa je mestna palača tako ozko poslopje ?
Z: Zato, da sc lahko izgovarjajo, da ni mesta za uradnike, ki bi odgovarjali na slovenske utoke.
I?: Ti kaj res, da nimajo v Trstu dovolj vode ?
Z: A... kaj ne! saj imajo dva vodovoda: Aurisino in Aeipiedotto !
1» : Zakaj zahajajo Slovenci tako radi »alla
cittžl di Francoforte?« Z : .Zato, ker se pravi po domače tej gostilni : »pri prešičkih« !
B: Kako to, da Llovd na nobeno svojo slavnost in na noben banket ne vabi Slovencev ? Z: Zato ker se noče blamirati ; Slovenci niso za — salon !
15 : Zakaj se čuje tako pogostoma »viva Italia« ?
Z : Ker se tukaj Talijanom dobro godi!
H : Ti zakaj vendar ne poskrbe zato, da
bi ne bilo več poplavljenj po mestu ? Z; Dragi moj, tega ne odprave, ker jih spominja na — Benetke.
15 : Kaj Nabergoj ne zahaja več v mestni svet?
Z : Niti vabe ga ne več, ker se boje za njegovo glavo !
1»: Kaj prodajajo na Piazza delle Legna
drva in polena ? Z: Bog ne daj! Potem bi kmalu »Pieeolo« odnesel pete kakor povž svojo hišo.
B: Kako to, da jc grof Goess tako očitno
rekel: tega ne bo ni koli? Z: On je na vse nekaj druzega mislil { B: Na kaj pa?
Z: Na svojo smolo; prepričan je, da tega ne bo nikoli, da bi on prišel kakor namestnik v novo namestništveno palačo!
Parlamantarna institucija v povojih.
Kdor razume pa razume, kako je mogel minister Thun pasti, ako seje res naslanjal na parlamentarno večino, in je ta radovoljna vzdržavala ministerstvo. To je res čudna konstitucija: minister pade a večina ostane z dolgim nosom; imenujejo se nasledniki ministerskih stolov, a desnice noben ne praša za svet. Pri nas so bili do danes Še vedno ministerstva bolj nekaki vpravitelji, kakor prave vlade; naša ministerstva so bila bolj za to, da dovo-ljujejo državi davke, kakor pa da bi državo res vladali. - - Kadar so se državni poslanci v zbornici postarajo, se bolj imenitne pošlje v gosposko zbornico v nekak pokoj. »Narodna volja« ni prišla pri nas skoro še do nikake veljave, ker so večinoma nje zastopniki zanemarjali isto, prezirali jo in bolj gledali na osebno korist. Tako smo prišli danes do tega, da avstrijske vlade ne koreničijo v parlamentarni večini, temveč so odvisne od drugih višjih faktorjev, deloma skritih za kulisami. N a j višja volja je vedno še začetek, trajnost in konec avstrijskih vi a d.
Jezična Polonca.
Marperk. scpt. 1899.
Drag Br:ve!
Nikar se ne ferdrisej* zavoij tega tala volje, ker Ti tako dolg cajta nisem nič šrajbala. Filajht Te je že ferbec imel, zakaj nis že tolk cajt nobenga prifa od mene dobil, pa vedi, da nisem mogla, ker sem imela fil opravt.
Kakor veš, sem z veiik beršoften pe-kont. Šrajbala sem na več plati, da bi dobila dinst. Pa zastonj sem čakala, nobeden se me ni hotel barmheicgat v Marperk ; beršoften so frajleh take tugent, da so zlo kakleh in špintek, pa jaz tudi nisem tako slaba kuharca, da bi si ne upala beršoften berajtat, kakor se sika, če so še tako nobel. Pomislite, ljudje božji, jaz sem že po vseh večjih hotelih bla, zdaj v tem mestu zdaj v onem, pa bi potem ne znala dobro kuhat? Pejte se farbat beršoften! Mislite, da smo vse kuharee glih ? Močno se motite, ako imate tako malengo beršoften !*)
No, pa jaz tud dast ne klepetam z drugimi ženskami, ker se ne kimram za tiste flavzc, sem med dnevom mal bel go-lant, se pa holt prek večer s Franeeljnam mal pošpasam, ko greva na špancir. Zato pa nimam nikol gmaha od tistih bab, ki bi se zmirom rgde zgovarjale in večkrat kako bemerkengo čez tega ali onega pasti pustile, da mi velikrat tista kšihta pride na misel, k je eden neki babi na jezik stopil, ji je pa zadnji konec frfetal. Zato so pa tiste babe — da jim ne morem dobro reči — kar gonc reveliš prek men ; jaz pa pravim: čez en tdio noter, čez drugo pa ven, me znate rade imeti; mi-.
*) Naše slovenske kuharice in hišne lehko primerjajo našo čisto slovenščino z ono mešanico katero se Polonca ne more še odvaditi. Ne posnemajte jo ! —
dva se že s Franeeljnam pomeniva, kar enmu ali drugmu na srcu leži.
Ker v Marperk ni nič z dinstam, sem so pa obrnila s prifam v Ljubljano na Kranjsko, morbit bo tam kaj dinsta, saj sem slišala, da so Ljubljano čist pre-naredl, da se človek komaj po mestu aus-kena in da je zdaj več folka tam, ta gmej folka in beršoften, ki na lepe hiše velik drže.
Predn Ti zopet pišem, sem te ma-lenge, da bom že v Ljubljan v dinst, zato Te prosim, da mi pošlješ prif na pošta rešetante letzte Pošta Laibaeh.
Pa nikar se ne ferdrisej zavoij tega, pa tisto krofasto Spelo pozdravi, saj jo fi- 1 lajht poznaš. Da ji nisem nič autvortala, je to uržah, ker se mi je »venteres« zgu-bil, zdaj pa ne vem, kam čem pisat. Hčer pa tud, kaj bi človek papir traknal. No, pa adijo pa kistihont.
Tvoja P o 1 o 11 c a
V Marperk	hrez dinsta.
Najnovejše.
Neki židovski dopisnik se je v toliko spozabil, da jc pisal »en« resničen dopis.
Poljski socijalisti, kakor pravi iater-nacijonalci, so napravili »ovacijo« slovanskemu časnikarskemu kongresu v Krakovcm.
Lisica je volka tako ukrotila, da ji že iz roke jč »jezikovne navedbe«.
Kedor se danes še upa samo dregniti ob Dreifusu, dobi takoj brco od židovskih prijateljev.
Zakulisni pajki so Thnna zato pred-časno zapredli, da prihanijo Avstriji eno ministersko penzijo.
Kedar Tone je iz sebe,
Vem še-le kaj ima Tone v sebi!
Jože: Veš Rezka, kadar bodeš moja, te
bom na rokah nosil. Rezka: Veš kaj, knpi mi raj konjička.
Polonca: Kaj ne Pepček, danes ko he-brejci dekleta pobijajo, kaj no, da bi si tega ne upal! Infanterist: PrecartanaPolonca, saj me že lehko po nosu poznaš, da nisem tega zmožen.

Uniforma.
Vojak domači res povsod,
Od Rima do Berlina,
Na cesti, plesu in doma
Je prva vijolina.
Oe pride lepi mušketir
Kam v vas, da bi ga vzel hudir,,
Se smeje ženskam srčice,
Ni treba... da še prosi...
Saj čute vse ljubezen zanj,
Ker unitormo nosi !
Ce greš v Trstu v javni vrt Kjer skače mladost naša, Tam vidiš mlado pesterno Ki »ž njim« se ti ponaša Oba zaljubljena res sta So samo milo gledata... Kaj briga njo služba zdaj, Kaj brigajo otroci ? Saj Janez »od vojakov« je — In uniformo nosi!
Ze več zahteva korporal! Iz »kuhnje« ljubi duha Saj za njegovo ljubav mu Rad dobrega kaj skuha. Od vsega nekaj on dobi... Ce tudi se gospod jezi... Mu večkrat kronco tudi da In večkrat pri »njem« kosi... Zakaj pa ljubi ga tako? Ker uniformo nosi!
A zdaj pa pride lajtenant! No čudi se nikar; Zadeve on poznal ti ni Pri ženskah še nikdar! Zelo se dobro mu godi : V ženskem srcu on sedi... In to gre še do stotnika Milostno ljubav trosi Saj ženske vse norijo zanj — Ker uniformo nosi!
Stk.
o
oo
Prekanjen sodnik.
Kmet se ima radi ukradenega denarja pred sodnikom zagovarjati. Ta poskuša na vse mogočne načine, da bi tatvino obstal. Pa kmet vedno trdi, da je nedolžen. Sodnik že skoro obupa ter ga misli izpustiti. Pa naenkrat mu pride rešilna misel v glavo. Hitro se obrne h kmetu ter ga vpraša: »Kaj ste že imeli takrat na nogah, črevlje ali solne?« Kmet nepremišljeno odgovori : »O ne, gospod sodnik, takrat sem l>il bos. Toraj, pravi sodnik, .'i mesece.trde ječe dobite za svojo prekanjenost.
Zanimiv razgovor.
M i Cil: Kaj se tako pmerno držiš Franca? Franca: E kaj! Teško mi je pri srcu! M.: A ja, radi pisma kaj ne ! Fr.: Ti vedež ti ! Kaj pa ti je dalo misliti na moja pisma ? M.: Kako si smešna! Kaj misliš, da to samo tebe boli ? Kaj še ne veš, da smo skoro vse šempeteršee v vojake zamišljene in ker jih nismo imele več ko 14 dni v svoji sredi, sc ima sledna kaj pismeno govoriti. Fr.: Od nekaterih že vem, od tebe pa, ko se nekako tako držiš, bi si ne mislilo, da se s katerim dogovarjaš. M.: No Franca, kaj mi zameriš! de se šmrkle silijo med fante, je tudi meni čas, da se kam vrinem. F.: Pa te bo vzel, kaj pravi ? M.: Kaj pa ko vzel: On ima doma veliko kmetijo, dosti živine in nič dolga, ter pravi da sem ravno jest za njega. F. : Beži no Mina! Ne delaj nam te sramote ! Veš da segovovi: Sempeterske dekleta niso za kmeta. Pa ti da bi za kmeta ! Kateri pa je tisti tvoj ? H.: Moj je tisti veliki, ki je bival v sredi vasi.
Fr. : A tisti! Pa pravijo, da se je menil z Johano in ji obljubil, da jo vzame, za to, ker jc gosposka in podobna sestri !
31. : Kes ! Potem ima mene za norca ! Ti falot ti!
Fr. : Miea, nič se ne jezi ! Zdi se mi, da so nas imeli vsi in vse za norice: Vojaki so prebrisani, že vedo kdo sc pusti za nos voditi. Zakaj je pa v družili vaseh mir ? M.: Veš kaj, jaz se nisem nobenemu vrivala !
Fr.: Ne, ne, tudi pušelce si jim dajala! Pa reci da ne ? No pa jaz se bom o tem pričkala. Vse molče potrpimo in bodimo za naprej druge pameti!
metka.
o
oo
Zakasneli letigrami iz Spodnje Šiške pri Ljubljani.
27. avgusta. Imeli smo žegnanje. Odrli smo komarja, desno bedro je bilo jako mastno, zaklali pa kozliča (mladega Kozla). Umrl ne bo zaradi tega, če ga druga bolezen ne pograbi. Komarjev meh lahko pošljemo na razstavo v Pariz 1. 1900. Vse ga bo občudovalo, Svetujete ?
On: Daste fanta v laško šolo, ga
damo štipendijo! Ona: Vaš denar pošljite lačnim la-
hom v Sicilijo. 0 n : Dajte fanta, vam plačamo kvar-tir. —
Ona: Poberi se židovski hinavc, da ti ne izkljujem oči.
Prokleta taka mati, ki izdaja lastno kri!
Zviti tat.
Postopač ogleduje na semnju par črev-ljev. Gospodarja vpraša, če jih sme obuti, da bi videl, ali so mu prav, da bi jih kupil. Gospodar mu dovoli. Ko jih postopač obilje, vpraša. Ali smem malo hoditi? Seveda, pravi črevljar. Postopa« hodi sem ter tja, pa pravi zopet gospodarju : Hodi se lahko v njih, rad bi le še poskusil, če se v teh čevljih dobro teče. Ali smem malo poskočiti ? Tudi to mu gospodar rad dovoli. Postopač poskoči, beži ter vpije: Držite tata, držite tata! Ljudje misleči, da ta človek res tatu lovi, se mu ogibljejo z obeh strani ter mu na ta način dajo priliko, da jim s črevlji uide. Črevljar pa se jeze peni, ter preklinja zvitega tata, katerega ne bo nikdar več videl.	Dreyfus.
Katehet: Kaj je bil sv. Pavel Jakec?
Jakec stoka, katehet mu hoče pomagati : 110, sv. Pavel jc bil a-po-.
Jakec: Sv. Pavel je bil apotekar.
V vojaški šoli.
Stotnik skliče svojo stotinijo ter po besedi »Haht aeht« začne tako-Ie:
Vas je nekaj med nami, kateri bodete v kratkem odpuščeni iz aktivne vojaške služe. Priporočam tedaj Vam, obdržite si tudi — če ravno izven vojaškega življenja •— nekoliko vojaškega značaja.
Posebno Vas imam opomniti, kako se imate obnašati na kontrolnih zborih. Leta za letom dohajajo pritožbe, da se noaktivni vojaki. Posebno zadnje čase pripetilo se je posebno na Češkem, da so reservisti oglašajo mesto v službenem jeziku z besedo »zde«, kar je pa strogo prepovedano. Zatorej glejte dragi fantje, da se ogl a sate vodno v službenem jeziku, da ne boste imeli neprilik. Kateri je službeni jezik, Vam ni potreba praviti, ker ga tako vsaki dan čujeto in več ali manj tudi govorite.
Da bomo z vso stvar bolj gotovi • napraviti hočemo poskušnjo. — Vi infan-terist Marinček (pristen gorenje) mislite si meue Kontrol-Ofieierrja in Vas reser-vista na kontroli. Torej pazite kako so oglasite :
Stotnik: Infanterist Marinček !
I n f a n t e r i s t (glasno): »Tle« ! (Gorenjci pravijo namreč mesto tukaj — tle).
Stotnik (jezno): O du verfluehter Korl du! Je li to službeni jezik »Tle«? kaj je to za spaka, sicer jako podobna »zde« ! No govori, Trottel!
Infanterist: Gospod Hauptmann, ponižno meldam, da zame je to službeni jezik ker druzega ne znam.
Stotnik: Ej ti krava neumna, nemški, nemški je službeni jezik ! Hier, hier! se oglasi na kontroli, ne pa s tvojo spako »tle«! Abtreten, du Esel du !
Kevc.
o
oo
Povž.
Po mučnem zborovanju sc jo sestavil neobstoječi »P o v ž e v« odbor, ki bo veljal od danes do 31. februvarja t. 1. takole: General: Povž- J a k lj a ; mehanik : Stanko; tajnik-primar: P epe; aktivna (event. tudi pasivna) povžarija Povži : Miha, Tenax (naš dirkač), Branko, Menigo, Gustel (naš krojač), Janko. Neaktivna povžarija: Jože. Se manj nego neaktivna povžarija : Brivec. Janko Svinjar, častni diplomator ; Kraneelj, častni f organist; Kevc, častni pesnik. Povžcva krokarna: Ošj). Pokrovitelj vse te povžarije : Ludvik.
Porod novega ministerstva.
Cnlumetzki-babica: Jaz sem že storil svojo dolžnost. Upam, da bo dete jokalo po
nemških notah!
Vse za narod.
Tonček: Si slišal, kaj so godi po tržaških tobakarnah?
Vanek : Kaj tacega !
Tonček : Sedaj izvzemši par tabakarn kamorkoli greš ti ne ponudijo drugega kakor škatljico z napisom, d a te a i u t o a 11 a L e g a N a /, i o n a 1 e.
Vanek: Kaj ne veš, da oni delajo kakor mi, namreč, mi imamo užigalice z tro-bojnieo z napisom sv. Cirila in Metoda, da nabiramo za našo mladino, zdaj nas so začeli tudi posnemati.
Tonček: Je že dobro, pa pojdi v katero tabakarno, hočeš naše trobojniee. no vdobiš, če jo tudi zahtevaš.	—
Vilnek: Zato ker je tobakariee sram, da jih vidi kakšen zakrivljen nos.
Tonček: Tako toraj naše užigalice od se daj naprej bodo zavijali še v papir, tako da zakrivljeni nosovi ne bodo videli kaj je notri, tako bodo našo tobakarne rešile čast narodu in sebi!
Orehovski.
Naj le slepijo.
Sinočni »Piccolo della Sera« prinaša že večkrat ogreto jed, da je vlada prisilila goriški komun, držati na razpolaganje 4 razredno šolo za Sk>vence, a de se letos ni upisal niti jedcu učenec. Ter pristavlja prav z židovsko nedolžnostjo : Na ved a m fakt, ki je že po sebi dovolj kričeč.
In Žid ima prav, javno lagati je dovoljeno, in Tržaško občinstvo veruje tem lažem, ter je Piecolu še hvaležno, da mu prikriva resnico. — Ne pride jim na misel, dvomiti o resnici : kako da mora vlada prisiliti katero občino držati na razpolago šolsko poslopje za učence, katerih sploh lli. Mi Slovenci vemo kje so in koliko jih je. Vemo, da letos je na narodnih zasebnih šolah v Gorici upisanih nad 1000 otrok. —
Laška »ignoranza« velja tudi za Trst. Kje ste Slovenci, kje so vaši otroci, povejte? »Piccolo« sicer dobro ve, da jih je na nemških šolah 500, pri Sv. Jakobu 500, a na gimnaziji in realki nad 200, v laških ljudskih šolah pa nad tisoč. —-
Tedaj že površno preračunjeno pridemo do 1000 naših otrok. Gospa vlada, kje so pa šole, — slovenske šole v Trstu? —
Tega ne bo nikoli, bo rekel zopet gospod namestnik, vederemo rečemo mi!!
Tuzni list.
Ljuba Justina! Pomisli, ali imaš še kaj srca. Ti si prišla v Trst obiskat ljubega, da bi se ž njim pošpasala. — Orez par dnij si že dobila druzega-smolarja šušterja. V osmih dneh si slovensko srajco slekla in laško »kotolo« oblekla. Tako si postala laška signorina, in si našla zopet drtizega, zdaj še le pravega furlanskega cabatina. Ta bo tebi srečo dal, ker te bo na laško gnal. Samo glej, da ne pride dan, ko tc pošlje »repo plet« Taljan.
Tvoj nekdanji prijatelj
Sodnik: Vi ste tlesknila z rokama ergo
ste hujskala na »mirne Nemce«. Z a t o ž e n k a : Tako je gospod sodnik, škoda samo, da nisem še oevrkala tiste stare frajle, ko so režale kakor nemške srake, da me še danes šumi po ušesu.
Sodnik: In vi ste kar debelo gledal raz
okna, ergo ste tudi provociral. Zatoženec: Da so bile moje oči pušiee potem bi se še le vidlo, kako sem gledal. — Gospod sodnik ali ste vi morda mižali tisti večer? S o d n i k : Kaj ste pa vi delal ? Zatoženec: Jaz sem žvižgat in hajlal, da me še danes v grlu ščipa ; — sem mahal s palico, da se je kar zrak
tresel ......
Sodnik: Kaj je pa z vami? Več njih: Mi spadamo kakor veste k »fakinaži«, saj veste kaj je naša dolžnost; za vin) iw šnops smo rjoveli, da bi prepodili nemške oblake. Sodnik: Dobro, dobro danes pretrgam obravnavo, da zasliši m šc nekatere priče. --
K r j a v c 1 j : Kakšen razloček je med i županom in »crenpirgerjem« ?
U h 1 a v e c : Hm, ne vem ; no, pa ti to razloži.
K rj a v e 1 j: »Erenpirger« je polovico daljši, kakor župan, le preštej črke.
U h i a v e c : Aha, je že res. Zato pa naš novo izvoljeni »erenpirger« hoče povsod na pol večjo oblast imeti, kakor župan. No vidjo, no.
K
Pomota.
Dijak je zapisal v prošnjo: Prosi oproščenja šolnine.
P r o f e s o r: No, šolnine Vas bodo žo j oprostili,
sčutm*) ne v c m« Iv* iko poj de s
šolnino.
X
Kako se pa vodi slovenskega kmeta za nos ?
Ako kmetje vložijo slovenske vloge in račune in potem gredo in jih nerešene sprejmejo nazaj, in to samo zato, ker se je neumni kmet pregrešil pred nosom nemškega jezika.
Oj ti slovenski kmet: kedaj bodeš znal z možato besedo zahtevati n.ij se tvoj jezik tako spoštuje, kakor se tvoj denar
ceni, in tvoje sinove potrebuje.
Taaffe v grobu.
Od kod tak ropot! Ali ni to morda v Avstriji ? Ej gotovo se tam podira, razpada moj zistem. Z mojo firmo: »fort\vurstlor« je pri kraju: zdej ali na levo ali na desno.
if
Učitelj: Južno od Ljubljane so razseza ljubljansko močvirje ali ljubljansko barje. Pa ti Krjavelj, nič ne poslušaš! Kaj sem ravnokar povedal?
U č ene c K r j a ve 1 j : V Ljubljani
je ljubljanski ba-ba-r-baraba.
ff
Kako se vodi slovenske župane za nos.
Ako se jih povabi na zaslišanje, a kadar so pred glavarjem, se isti še le začno praskati za ušesom, da bi se hitreje spomnil zakaj so prav za prav možje prišli !
A.:	Veš kaj, ljubi moj prijatelj, jaz bi bil tudi rad častni občan.
B.	: Kaj pa je to, častni občan ?
A.:	Ejh, kaj že! to je »erenpirger«.
B.	: A tako? Malo rogovili, mešaj, zabavljaj, »štenkaj« itd., pa ne daj si do živega priti, ne daj se zapreti, in v kratkem zvolijo za »erenpirgerja«.	Dreyfus.
oo o
Učitelj: Stari Spartanei so imenovali svoje sužnje helote. Ponovi ta stavek Štampihar !
Sta m p i h a r > Stari Spartanei so imenovali svoje sužnje falote.
V,
Kako se vodi občinske vole, in krave za nos?
Ako se živini pred nosom semenj
prepove
o
oo
Izjavi.
Ako sumniči kedo, da bi »Pri pen-čitfem grmu« priobčenem v 2C>. št. bil pisal Daniel Maraž, izrekamo, da oni dopis ni ne iz njegovega peresa ne iz njegovih rok.
Dopis n i k iz S i k o l j v zadnjem Brivcu ni od Matijo Goričana, zastopnika Slavijo, isti nima pri tem dopisu ni kake odgovornosti, ker sploh ne dopisuje Brivcu.
Uredništvo.
Epohalna iznajdba.
Prečastiti gosp. Dermastija uči v nekem javnem listu epohalno iznajdbo: da ima namreč Andrej Vrtovee oči na hrbtu. Ako je to istina, ga bode lahko vozil po svetu kazat za denar. Nabrani denar l>i potem lehko obrnil ubogemu Goriškem ti učiteljstvu v prid.
oo o
«Kdo zopet zvoni?« -— Natan, som prišel po svoje, mi daste kar ste mi dolžan ?
»Naj me Bog kaznuje, če grem iz hiše, da bi napravil kako kupčijo.
Zopet nekdo trka. »Kdo me zopet kliče?«
- - llubežna komisija; smo prišli po Vas. da zarubimo čevljarja Bosopota v K____
»Rubimo, pravite... sem takoj z
Dopisi.
Hrastnik. Bilo je 17. avgusta zvečer ; ko sem občudoval umetalne ognje na »kroglici«. Ze sem se mislil vrniti domu, ko j začujem z hriba čudno upitje : »heil und Sieg«, nisem verjel, poslušam in res razlega se otročji »hei und eik«. Oudno se 1 mi je zdelo od kod da naši otroci te dve | besedi vedo! Jasno mi je bilo pa, ko sera I drugo jutro zvedel, da je ognje prižigal nek pripravnik. — Jaz bi svetoval istemu, da bi bilo bolje zanj, ko bi šel k svojim bratom v Celje : želodarska garda ga gotovo sprejme.
Navihanec.
Iz Sv. M. M. spodnje nam piše gospica Alojzija P. da smo jo po nedolžnem obrile, ter piše da so bile v Ricmanjih pri gosp. Guliču, ne Tacketu. Pišo dalje, da so ros pele italijanski zato ker so v Avstriji, in ker je tudi za lahone zakon 19, in da niso bile dekleta iz Katinare ampak iz Rocola,
Mi bi svetovali mladi Alojzij innjeto-varišici, da naj puste na miru laški del paragrafa 19 ter naj se drži le slovenskega. Ako so bilo pa one res nedolžne, no potem pa no velja dopis njim, ampak tistim dekletom, ki pijejo žganje.
In da so nekatere iz Katinare in še drugod tudi vemo. — Nas bo veselilo, kadar ne bodemo slišali več psitozb o naših slovenskih dekletah.
Uredništvo „Brlvca".
Letigrami.
Celje. Policaj Kunsb, suvač slovenskih gospic, pojilo drugi mesec v »verda m te K a b e 11 s c h u 1 e« učiti se nove ,slovenščine; ker iste revež ne razume odkar dobiva samo nemški želod za kosilo.
Maribor. Tukaj imamo letos v prvem razredu SO slovenskih dijakov; deželni šolski svet ne mara dovoliti paralelk iz same ljubezni do slovenskih otrok, češ, več ko jih bode, bolj gorko jim bode po zimi, in manj drv: požgemo. — Dobri gospodarji ti gospodje, ni kaj reči!
KKKKMKKKKKMMKKK Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. —Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — Nisem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c.kr.priv. Assicurazioni GeneraH v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže njo premoženje.
Družba ima 5.250 030 zai >ž. kapitala.
Varstvena zaloga je znašala 31. dee. 18%. 66 milijonov 174.000 gld.
Asikuracije so znašale:
1, v zavarovanju na življenje 189 milijonov 549.000 gld'
OOOOC
iiroaumca (tiroma) B.
v Gorici Tržna ulica v [oslopju okrož. sodišča
Po zmernih cenah nudimo fino blago, i. s. suhe in oljnate barve pokosli (lake), za-mazko (kit). Hej, čopiča, razne krede, cement, zamaške, gobs, milo, sveče, pe-1 rolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.	I
0000000000000000000cxx50cx3000cx)
Kedor daruje lioveie za družbo
sv. Cirila in Metoda
pomaga rešiti našo slovensko mladino i/, laških in nemških krempelj. ooooooodoooo»oooocx5ooooooooooo
Slovenke pozor! m ® ®
y ^ Kupujte vedno od svojih!
v
Morilo PnVoli Vam i»i,'i>"r°čii svojo bo-
Mlljd llUHUlJ ga to založeno prodajal nico na Korzil Štv. 8. v kateri dobite po primerni ccni raznovrstno žensko in možko perilo, narejene obleke za gospo in otroke ter razne druge potrebščine za gospe in gospode. Potrežba je točna cone nizke.
Vpoštevajte cenjene Slovenke ta oglas ter kupujte pri domačinih!
^^VN^V^VVVVVVVVVVVVVVVVVVV
IOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - trst - iito S. Catarina II9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. Blago, katero ne v gaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 I1VČ., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.

*S
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na
i
kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, sadje, ribe, vina itd.
}

Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si speeiali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in raje, sveže sadje, fino olje, itd.
Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkem kupu, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
odličnim spoštovanjem	ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
1
Prva slovenska trgovina i želežjem Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakup:ti razno železje. Pri Konjcdicu čt Zajcu dobim najboljše Šla
jersko zelezo. zelezne, cinkaste, počrnjene in medene ploščenine, razna orodja, šie-dilnt. ognjišča, peči, cevi, nagrobne krize. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente iu kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah.
Pozor
i .lin KOLEDAR"
11
Pozor!
za leto 1900 izide v Trstu meseca novembra. Cena 30 nvč.
,,Brivcev koledar" bo morda najinteresantneji vseh koledarjev, kar se jih bo šc tiskalo v te:n umirajočem stoletju.
,,Brivcev koledar', bo ilustrovan in šaljiv. Š iljivcga gradiva prinese najmanj za eno celo leto. Ozir.tl so bode in vse stanove. Trgovci in obrtniki lahko tiskajo svoje Oglase v njem z uspehom. Naročnino in vplačila za oglase sprajema upravništvo ,,Brivca".
D i bode vsebina ,,Bi'lvČevega koledarja" bolj interesantna razpisujemo sledeče nagrad«!:
1.	Za najboljšo humoresko od 3 do 6 tiskanih pol oktav: 10 dO 20 kron.
2.	Za najboljši „dovtip": eno leto ,.Brivca" ali rusko-slov. slovar.
3.	Za najboljšo ,,šaljivo pesem": Cankarjeve vinjete.
(iradivo se pošlje najpozneje do 1. novembra, pod kuverto; posebej pa 0 ime /, naslovom poslanega gradiva.
>
XXXXXXXXXXXXXXX
Gostilna Fran Potočnik
ulica Ireiieo st, L - trst - ulica Ireneo šil,
Toči pravo domače istrijansko, dalmatinsko in belo vipavsko vino, Steinfelsko
vedno z veže pivo. Gosta se vsak čas postreže z gorko ali mrzlo jedjo. Vse čedno iti zdravo. Postrežba točna. Odprto vedno do polnoči.
Za obilni obisk se priporoča
11 dani
Fran Potočnik
gostilničar.
OPOII
Edino pravi
Paglianov sirup
Ni jeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi l>il prof. Girolam Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelak, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, iu je samo ona v položen ju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fa-brike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna liiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fa-brike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.

Schutzmai te. Vsi drugi pečati So ponarejeni.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni trg. - un;u\\\ - aiavni trg,
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Stiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
Leposlovni list za ženske i z litija v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i po ve s t i, pesmi in razne podučne nasvete za matere in hčerke. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov: Upravništvo „Slovenke" Trst.
EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP
zz; ki čišti kri m:
v interesu lastnega zdravja. --
Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri, je
edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano
iz Florencije (ne od Ernesta ao drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja sku5a drznostjo slapariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to ri res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimc, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvra^fl, Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli.
1 GOSTILNA
v ulica Conti
(za Holtom).
Javljam slav. občinstvu, da v- moji gostilni dobi vsak mojih gostov dobro
črno istrsko in dalmatinsko, belo vipavsko vino. Točim tudi vedno sveže Dreherjevo pivo v sodčkih in buteljkah.
Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. - Imam tudi prostor za kegljanje.
Priporoča se udani
Mi h ovil Ribarič.
lOOOOOOOOO*
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zttlogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino:
kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Kedor pride enkrat se vrne. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.	Q
O oooooooooooooo

Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežirn kruhom : prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Krtih se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pecivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
W ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer.
Priporoča sc udani
Jakob Perliavc,
lastnik.
ooooooooooooooooommmmm a do i
Slovenska gostilna
11
PRI P
v Trstu
sprejme \sakegv lačnega io utrujenega gosta ter ^ ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen.
O	Gospodar gostilne
_	A N T O H VODOPIVEC
je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega iu butiljkam.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkom, kosilom, večerjo.
Da bolje ustreženi svojim cenj. gostom, posebno
O pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spai-
_ niče zmebkimi in čednimi posteljami, katere oddajam
svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna.
Vs 3 prav čs&no zdravo in ceno
Popotnik, ko prideš v Trst, ozn se na krasno tablo:
,,PRI PETELINU"
Ulica Ghega štev. 7.

^000000000001