°J'lL tVlCA ■i: SK4 T fi ^ GEPPa fi. q D I E S T p .,nt izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna ave«., s raneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina ionu' polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 00 lir: Uredništvo uprava: TRST. ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. +4-046 in 44-047 Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, r ikopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širrtkosti enega itolpca zi vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPF.D. IN ABBONAM. POST DELO GLASILO ISO MIIK ISTI (iM E PARTIJE T.O. Tov. Togliatti bo 1. maja v Trstu! Pozdravimo ljubljenega voditelja italijanskega delovnega ljudstva z množično udeležbo na prvomajskih manifestacijah! OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 17 (343) TRST - SOBOTA, 23. APRILA 1955 CENA 20 UR DESET LET I Tv «Ini sv proslavlja desetletnica osvobodit vv. Pred dentimi leli sv je naeifašističn» JVer zvijala v svojih poslednjih krčil, in pod srditimi udarci tropskih narodov doživljala .0 Svoj, zadnje ure. Sovjetska ar-** •nada si je utirala pot po berlinskih ulicah, anglo-amcriškv fillade pa so prodirale proti Ubi. V Jugoslaviji se je zaklju-kval slavni pohod partizanskih *hnad, v Italiji pa so je začela 'Mjudska vstaja, ki jv pomedla f* poslednjimi ostanki hlapčevskega in tiranskega Mussoline voga režima, dočiin jd °*al»ni in «nadčloveški» nemški Onerali morali predajati delavci in kmečki raji. ki jih je po ^la pred seboj. Krvavo klanje, ki je trajalo Pet in pol leta, se je vendarle sbavalo. Za njim so ostajala R tazrusena mesta in vasi, uničena polja in tovarne. Za njim je j ^tajala krvava sled milijonov V '*> milijonov padlih, ki jih je ^rjalo njegovo pohlepno žrelo, parodi so zadihali polni,h pljuč si začeli, ne da hi se odpočil in ne da hi se za trenutek plavili, določati načrte za ob-NVo vsega, kar je bilo porušena, za zgraditev boljših in ePših dni. Kdor je doživel krvavo ohletnieo, k«‘r vemo. *tna in nacizma, če se po-, Jo hv: Iniee in se dodeljujejo '''kovanja vsem, ki so prelili 9*0 krvi po vseh deželah Ev-in uničili v svojih tabori-.. *9 n» milijone nebogljenih ■ «f po» 'iu;ii.na faradi tega pojava šc z večjp .. ŠUstju proslavljamo desetlet-l ,IJ osvoboditve in zmage nad pdi>| >tfaši; moni. Zaradi lega po-?v* so narodi Evrope pb tej “I'"Ii,ici ponovno po konci, ker .lf|r'o.iu več bili predmet uniče-l'ija in pustolovskih pohodov, nočejo več, da hi se začela i.Iioa pod krinko ideoloških raz- '5*7 l H»! R«' and Ifil? o isl '"hi, za roparske interese neka- pijavk in oblastnežev. lo horlio evropske celine in kil sveta proti nevarnosti no- Vojne, prav posebno pa še Poti nevarnosti grozotnega . ‘7lkeg i uničenja se vključuje |. 1 prebivalstvo našega ozem-I9, se ramo od rami kol za ča- l Osvobodilnega gibanja bijemo / j mi ČIpvepci skupita z Itali-lr*9. (Slovenci smo preveč pre-v Del i ge čas« druge svetovne ,1'lOe. smo prestali preveč go-I,1.8' »mo imeli preveč izgub, da l(l mogli mirno gledati, kako D1" pripravljajo novo usodno . *nje, ki bi morila’tokrat po-/hib, iztrebljenje vsega liaše- Oopoldanska sindikalna manifestacija $ povorko in zborovanjem - Na stadionu lelovadno-šporlno-folklorna prireditev Gostovali bodo telovadci, športniki in baleti iz Bologne, Modene in Gradiške - Intenzivne priprave v Trstu Generalni sekretar Komunistične partije Italije tovariš PALMIRO TOGLIATTI bo prisostvoval našim prvomajskim manifestacijam. Cim je bila ta vest dana v mestnih ulicah bo povorka, ki javnost je prišlo do izraza veliko zadovoljstvo in navdušenje naših ljudi. Tp_v, Togliatti je ljubljeni vodja italijanskih delovnih ljudi in uživa zaupanje tržaških delovnih množic, ki gledajo v njem junaškega in genialnega borca za mir. demokracijo in socializem. Tržaški detovnj ljudje buijo sprejeli tov. Togliattija" v svojo sredo in se pripravljajo, da mu pokažejo svoja bratska in tovariška čustva. se je bo udeležilo na tisoče in tisoče ljudi in bo manifestirala zg. npii^, delo in demokracijo. Nato bo sindikalno zborovanje na enem izmed osrednjih tržaških trgov. Tudi letos je Delavska zveza zaprosila Veliki trg in ni rečeno, da ga ne bo dobila, kar bi prav gotovo pritisnilo na to manifestacijo še veličastnejši pečat. hudega naroda. ‘Ato r* --mi proslavljamo ilesetlelni-l osvoboditve. In proslavljamo / nekaj našega, kot nekaj, j*r ne more biti kot naša «lika -Ponos, ker smo zanjo dali vse /i" najboljše sile. Tržaški Slo-h'i še posebej proslavljamo In Jasno je, da so vsi naši ljudje ponosni na to, da je tov. Togliatti sprejel naše vabilo za prihod v Trst. Zato pa bodo prihiteli z vseli strani mèsta in podeželja, da ga pozdravijo. Tudi mi gledamo v njem velikega vodjo italijanskega ljudstva .velikega prijatelja narodov. ki se 'borijo za b°UŠe in lepše življenje. Slovenci pa ga bomo še posebej pozdravili, ker'je vedno dokazal, da je naš prijatelj in pobornik naših pravic. Zato ni čudno, da je ob vesti njegovega prihoda v Trst završalo tudi med Slovenci, tudi na podeželju, po pagih vaseh. V teh dneh prihajajo do nas ljudje, ki zagotavljajo, da se bodo vasi odzvale pozivu, naj se pride polnoštevilno v Trst. Nekdo nam je rekel, da sc bodo Fry.ega ppajq vali izpraznile in 'trumoma prišle v Trst, da pozdravijo voditelja K'Pl. Zaradi prisotnosti tov. Togliattija in zaradi priprav, ki se intenzivno vršijo po vsem ozemlju, bo letošnji Prvi maj v Trstu še mogočnejši kot druga leta. Po tovarnah, po mestu in predmestju, po vaseh se ljudje pripravljajo na udeležbo v pr, vomajskih manifestacijah, ki se bodo delile na dvoje. Prva manifestacija, ki jo organizira Popoldne pa bo manifestacija na stadionu pri Sv. Soboti. Organizira jo Komunistična partija. Stadion nam je bil že dodeljen. Na stadionu se bo vršila velika telovadno - športno - folklorna manifestacija z udeležbo večjih skupin iz Trsta, okolice, Goriškega. Bologne in Modene. Naši mladinci in mladinke se povsod intenzivno pri-P-Vavljgjfl na posebne telovadne nastope, pripravljajo se tudi nekateri baleti. Javlja se tudi nastop nekaterih pevskih zborov. Iz Gradiške smo prejeli vesi, da s§ bo te manifestacije udeležil tudi tamkajšnji folklorni balet, ki je že druga leta uspešno nastopil na stadionu. Iz Bologne pa nam javljajo, da bodo prišli slavni čarobni telovadci društva «Sempre avanti», ki s.o najboljši v Italij^. Prav tako se bodo manifestacije udeležili številni atleti, ki bodo nastopili v teku na 880,1500 in 3000 metrov. Iz Modene pa bo prišel 50-članski folklorni balet, ki je eden izmed najbolj karakterističnih v Italiji. Iz Bologne bo prišlo kakih 600 motoristov, ki bodo prinesli tržaškemu delovnemu ljudstvu bratske nezdrave emi-lijanskih delovnih ljudi. Program jy torej obsežen in bogat. " Poleg vseh teh nasto. pnv pa bo tudi defile delav-vec, kmetov, delovnih ljudi na splošno, športnikov, telovadcev, pionirjev. Zaradi vsega tega ie pričakovali, da b° na stadion prihitelo pa tisoče in tisoče, ljudi in da bo manifestacija izpadla še veličast-nejša kot druga leta. V ponedeljek 25. aprila bo_ do tržaški telovadci yja^li generalno vajo v Bòijynpu. VSI QHENCI OBSOJAJO POSKUS ODVZEMA PROSVETNEGA DOMA Kad sedemsto podpisov na protestu proti kriviei Dr. Paiamara naj prepreči i|vriitey krivičnega dejanja Prejšnji leden je komisariat, za italijansko mladino y trstu poslal pismo prpsvelneuiu, fl?p- ilvu «.Opčine»i, nuj tla 'id. aprila (, I. izprazni prosvetni dam na Opčinah, Ta vesi je zelo o-gorčila vsa vaščane, ne glede na to, če so čluni prizadetega društvu ali ne. V zahtevi omenjenega komisariatu vidijo naši ljudje ponovno krivico veliko krivico ki se nuni (podi/ poleni, ko je; \nl podpisan V Londona nek sporazum, po katerem hi morala hiti naša narodna manjšina na tem področju vsestransko zaščitena. Delavska zveza, se bo vršila kot vsako leto zjutraj. Po krivične zahteve. Zaveda da Odbor prosvetnega društva se nikakor ni prestrašil zaradi te 4C ŠEK ČEV* R stu ta 46.200 podpisov v Trstu V nedeljo sc je zaključila v Hj/u konferenca parlamentar-^nije, kateri so prlsostovali 'H Parlamentarci nekaterih /^kih demokracij. Ob za-.^čku svoje konference so /Ovinki 30 parlamentov iz- kateri , — . resolucijo, v i6 *ahtevata kontrola nad a-0 energijo m prepoved a-lSr< p?'8^ega ter jedrnega orožja. ' l/1.resolucijo so se torej kva-j.. Clrani izvoljeni predstavni-V Vseh najbolj razvitih dežel i/vetu izrekli proti atomske-jvB. "rožju in tako pridružil} tj/ Sltts ysdalje večjim inno-t)/r9, ki se v lem trenutku v’^dm, ali neposredno odzi-’f “C 'Dunajskemu apelu proti sraVatn atomske vojne. V l>or r;ejeljo je vsedržavni ori-,•hiru. v Italiji sporočil, da lig / v deželi nabralo približ-iq' ('°5().000 podpisov. Podpisi e razdeljeni: Piemont Liguria 304.336, Lom- k< .milil lo D !dclrn bardia 928.566, Benečija 44$.(09, Emilia 1.4,173.877, Toscana 762.972, Umbria 134.340, Marche 212.450, Lazio 347.617, A-bruzzo 100.847. Campania 489.500, Puglie 518.609, Lucania 76,800. Calabria 166.000, SicV ia 631.570, Sardegna 148.120. Kampanja za nabiranje podpisov se kljub Palamarovi prepovedi nadaljuje tudi v Trstu. Do četrtka zvečer je bilo nabranih 46.200 podpisov. Ta šte: vilka dokazuje, da naš,i fju£ dje njso prestrašili Palatnaror vega odloka in da so «akoj dobili nove oblike nabiranja podpisov. 'Kot smo že večkrat gotovih se kampanja razvija z večjimi težavami. A kljub tem težavam so bili doseženi rezultati. ki si jih nekateri krogi niso pričakovali. Dobro se se izkazale Trebče, k j gr so nabrali 420 podpisov. So pa nekateri odbori miru ki bi lahko boliše izkoristili svoje možnosti. Prav posebno je treba poudariti, da delo po vaseh ni prav nič težavno in da bi se tam akcija lahko že zaključila, če bi se dobjly premerne oirlike delovanja. V teh zadnjih dneh je naše delo o-lajšano zaradi dejstva, da je papež govoril proti pripravljanju atomske vojne in proti atomskemu orožju t^r si zaželel uporabe atomske energije miroljubne svrhe. Če so dy sedaj nekateri krogi na slovenskem polju skušali ovirati na hiranje podpisov med Slovenci, se sedaj ne bodo mogli postaviti proti papežu. Zato je potrebno. da se približamo vsem tistim vernikom,, ki še niso, podpisali Dunajskega aptila, in jim povemo važnost sedanje akcije proti atomskemu orožju in nevarnosti atomske vojne. Če bomo to storili, bomo prav gotovo želi obilne uspehe. je praviru na /l/egori strani. Zato ho svoja (traodo branil do zmage, Pri tem je deležen najširše solidarnosti ne le ruškega, temveč vsega demokratičnega prebivalstva na Tržaškem. V teku je podpisovanje spomenice. ki ho r kratkem poslana merodajnim oblastem. IJosb-j ,ip nabrali že pad 701). podpisov. Vladnemu komisarju v Trstu ja bil naslovljen tudi protest, za-slapniki vasi pa so zaprosili za sprejem pri dr. Pnlamnri. Ze na prvo zahtevo Komisariata je prosvetno društvo « čine» odgovorilo, da Prosvetne, gu domu ne more. izročiti, ker ga nujna potrebuje obenem je v pismu poudarilo, da Komisariat nima pravice zalitevuti Homa. ker obstaja odgovarjajoča najemninska pogodba. Vred par dnevi pa je druilyo dobila rivogo pismo od Komisa riala, v katerem isti še nadalje Vztraja pri svoji zahtevi. V tem dopisa je drznost, katero bi po vsej praviri lahko označili z nesramnostjo. še večja, saj zahtevajo izpraznitev do 25. (. (n, Povsem jasno je. da se prosvetno društva ne bo ustrašilo niti lega poziva. Odveč bi bilo ponovno ugi-buli, zakaj se Komisariata r-talijonsko mladino taka mmli. Popolnoma jasno je. dtt Itoče. ustvarili sredi Opčin, ki stoje na slovenskih tleh, še eno, sre-dišče za potujčevanje nušega naroda, da hoče preprečiti vsako kulturno ilehtvanje Slovencev. To pa je zelo resna zadeva. Merodajne oblasti in t' tem primeru tudi Vladni komisar dr. Pnlantara, kateremu se je tako mudilo podpisali ndroikho o prehoda im ovine bivše G1L na Komisariat za italijansko mladino, dolžne vzeti to zadevo v resen r jen ju dahov, ravno nasprotno ! In to ni v skladu s črko in duhom londonskega sporazuma! «ioni franila iztočena zlata kolajna MILANO V nedeljo je bila velika manifestacija osvobodilnega gibanja, na kateri je govoril tov. Togliatti,. tej priliki so bile izročene zlate spominske b“lii.ine družinam najboljših padlih borcev. Namestnica sekretarja KP Trsta Marija Bernelič je izročila *1«-. lo kolajno ženi Luigija Frau sin. tev. Zaradi tega je Delavska zveza-OGIL sklenila po zaslišanju predstavnikov kovinarjev 24-urno stavko v treh o-bratih v Trstu in Miljah, dočim so v Tržiču vse tri sindikalne organizacije proglasile dveurno ustavitev dela. V Trstu je stavka, kljub temu da se je ni Delavska zbornica hotela udeležiti, popolnoma u-spela. " Zadržanje Delavske zbornice pa je povzročilo ve-iko ogorčenje med samimi njenimi pristaši, ki so se stavke razen redkih izjem skoraj popolnoma udeležili. Na splošno je stavkalo od 95 do 100 odst. delavcev. Policija je kot prejšnje stavke skušala s svojo prisotnostjo vplivati na delavce, naj bi šli na delo in je celo aretirala 3 delavce Sv. Marka. Kljub temu pritisku se delavci niso prestrašili tn je njihova borbenost rasla Iz dneva v dan. V torek se je borba delavcev CRDA uvrstila v pioino borbo vsega mesta za izboljšanje gospodarskega položaja, za okrepitev pomorskih linij, *a ustanovitev proste cone. za o-lajšanje brezposelnosti, za trgovsko Izmenjavo z vsemi deželami. Torkova manifestasija je bila ponovno opozorilo vladi in oblastem, da je tržaško ljudstvo naveličano obljub in praznih besed in da zahteva dejanj, ki naj olajšajo gospodarski položaj. Namesto da bi župan podprl to akcijo, ki je v korist tržaških intere’ov, se je zgražal nad, pogumnim ^(a-. liščem 13,000 n^aliilt sred. njih podjetnikov, kar dokazuje njegovo pristranost In ozko gledanje. Vse sindikalne organizacije Trsta In Tržiča so med tem sklenile nadaljevanje tiorbe proti ultimativnim zahtevam ravnateljstva CRDA. Na ta način jg bilo sklenjeno, da se ustavi vse nadurno delo, da se 20. t. m. vrši od 12,30 do konca normalnega dela stavka v Tovarni strojev, 21. v Tržiču od \4 do 17, 23. v'Sv. Roky od 12,30 dalje, 23. v Sv. Marku ves dan, 28. v Tržiču od 13 do 17. 27. v Sv. Roku od 12.30 dalje. 28. v Tržiču o,d 12.30 do 17, 29. v Tovsvnl stro. jev od 12,30; pol^-g tega bodo izmene stavkale zadnje tri ure Sindikalne organizacije so se tudi domenile za skupna zborovanja v Trstu in Tržiču Prvi dan izvajanja skupnega agitacijskega r\ayrta je uspešno poteka1. Vi sredo so namreč V Tovarni strojev stavkah sto odstotno, isto tako V četrtek \ Tržiču. 7-aradi te odločne akcije se je ravnateljstvo prav gotovo prestrašilo, ker je pristalo na pogajanja. V sredo s< se predstavniki obeh strank sestali, a niso prišli do konkretnega zaključka. Pogajanja pa so sc. nadaljevala včeraj. O njih 116 moremo poročati u tehničnih ovir. Prebivalstvo spremlja z veliko simpatijo borbo delavcev CRDA, ker ve, da tu ne gre zgolj za določene pravice delavcev v ladjedelnicah Trsta in Tržiča, marveč da gre za načela, ki jih je treba hraniti brez oklevanja, če se noče dopustiti delodajalcem in Conf-induslrjji, da uvedejo v tovarnah tipično fašistične metode. Prebivalstvo ve, da bi bila uvedba takih metod v tovarnah prvi korak k uvedbi istih metod tudi v javnem življenju. Zato je borba delavcev ORDA tudi borba vsega prebivalstva, je borba vseh, ki jim je pri srcu svoboda in demokracija, kot je borba vseh slojev tržaškega prebivalstva proti obstoječi gospodarski krizi osnovnega pomena za življenje mesta in podeželja. Oil je Einstein Minili sottni znwinii NEW YORK — V ponedeljek zjutraj je nenadoma umrl največji učenjak in znanstvenik sveta fizik Einstein. Imel je 76 let in je živel od 1933 v ZDA, kamor se je zatekel zaradi preganjanja s strani nacistov. Ves svet objokuje veliko izgubo. Njegove zadnje misli so bile posvečene miru. njegova zadnja poslanica pa je bila naslovljena afriškn-azijski konferenci v Bandungu z željo, da bi slednja prispevala k utrditvi miru. Danes, v soboto 23. t.m. Ob 16: cdbor za proslavo desetletnice jungške smrti Eugenia Curiel bo odkril spominsko ploščo na rojstni hiši mučenika v ul. Segantini 4. Ob. 17: POLOŽITEV VENCEV NA PALACI RITT-MEYER V UL. GHEGA v počastitev 52 talcev, ki so bili obešeni 23. aprila 1944. Komunistična partija in Zveza komunistične mladine ki organizirata proslavo, sporočajo, da so policijske oblasti prepovedale dostojno proslavo talcev iz ul. Ghega z govori in povorko na kraj mučeni-štva. Kljub temu je vse prebivalstvo vabljeno, da se s svojo množično prisotnostjo oddolži spominu padlih junakov. Jutri, v nedeljo 2V t.m. Ob 10,30: Gibanje «Unità popolare» poziva vse prebivalstvo, da se udeleži zborovanja ob desetletnici osvoboditve, ki bo v KINU NAZIONALE na katerem bo govoril FERRUCCIO FARRI eden izmed poveljnikov italijanskih partizanskih sil in bivši ministrski predsednik. V ponedeljek 25. t.m. V Miljah Ob 10: na glavnem trgu zborovanje, na katerem govorita župan Oiordaoo Patto io Moto Calabria Pred zborovanjem bodo položeni venci na grobu vseh padlih. Delepija sindikatov FLRJ odpotovala v Peking Ob 16: Ob 17: V Dolini Položitev vencev na grobove padlih in na spomenike. slavnostna seja občinskega sVeta. proslava zgodovinskega dneva na dolinskem trgu; govori dolinski župan Dušan Lovriha BEOGRAD — Delegacija jugoslovanskih sindikatov je odpotovala v Peking, kjer bo prisostvovala prvomajskim proslavam. F mettili m unitali 21 odstotkov glasov PARIZ - V nedeljo so bile v Franciji kantonalne volitve v številnih pokrajinah. Od 10 milijonov volivcev se jih je vzdržalo 40%. KPF je prejela 21% glasov. LONDON - Vlada je določila datimi novih volitev, ki b.odo 26. maja t. 1. Parlament bo razpuščen 6. maja. NOVI DEU« — Junija se bo Nehru podal na obisk v Moskvo, Varšavo in Prago. V Moskvi se bo zadržal dalj časa. V Nabrežini Ob. 10,30: slavnostna seja občinskega sveta in odkritje spominske plošče na županstvu. V Zgoniku Slavnostna seja občinskega sveta in odkritje spominske plošče na županstvu. V Trstu Odkritje spominske plošče 71 talcem na Opčinah, v Rižarni, pri Sv. Juslu. odkritje plošč z novimi Imeni ulic, maša pri Sv. Justa, položitev venca k spomemiku padlih pri Sv. Justu in proslava v Verdiju. V TOREK, 26 t. m. Ob 19,30: v Kinu ob morju Komunistična partija prireja nroslavo desetletnice osvobo Itve. Govorila bosta Mariji talit ii Urn Tomiz V Repentabru Hepentabrska občina bo desetletnico osvoboditve prosla-via il. maja zjutraj s slavnostno sejo občinskega sveta, odkritjem spominske plošče padlim in položitvijo venca k spomeniku v Velikem Repnu. Konferenca v Bandungu obsoja kolonializem, rasizem in vojne priprave Ču En laj poudarja, da ni med deželami, zastopanimi na konferenci, nasprotij kljub ideološkim razlikam in da se lahko najde platforma za rešilev skupnih problemov BANDUNG — V ponedeljek se je začela Azijsko-afriška konferenca z govorom predsednika Indonezijske republike dr. Soekarna. Na konferenci so prisotni predstavniki 29 a- friških in azijskih držav: Indije. Pakistana, Burme, Indonezije, Ceylona. Afganistana. Saudske Arabije. Kambodže, Kitajske, Zlate obale, Egipta, Abesinije, Filipinov. Japonske. Jordanije. Iraka, Irana. Laosa, 'Libanona, Liberije, Libije, Nepalu. 'Sirije, Sudana, l&ia-ma. Turčije, DR Vitenama, Južnega Vietnama in Jemena. Poleg uradnih predstavnikov 29 držav, gi predstavljajo milijardo 250 milijonov prebivalcev, t. j. preko polovice člo- Avstrija bo na sovjetsko pobudo v kratkem samostojna in neodvisna in trezen pretres. Vedo pa naj, da po tej poti se ne bo dalo hoditi dalje; kajti po slični po■ ti je bodil svojčns fašizem. Ta pat prav gotovo ne služi pomi- Svet je z velikim zadovoljstvom in zadoščenjem s^rojeJ vest o pozitivnem zakl jučku pogajanj med sovjetskimi in avstrijskimi predstavniki v Moskvi. Pogajanja so se, kot je znano, začela 11 in se zaključila v četrtek 14. aprila. Kancler Raah in zunanji minister Sehaerf sta že v petek popoldne pristala na dunajskem letališču in sporočila avstrijskemu ljudstvu da se z naglimi koraki bliža dan podpisa mirovne pogoutbe in obnove avstrijske neodvisnosti. Zaključno poročilo o razgovorih se de i na 8 točk, V prvi točki se ugotavlja, da je potrebno čim prej podpisati mirovno pogodbo z Avstrijo v interesu avstrijskega ljudstva in utrditve miru v Evropi. V 2 točki se Avstrija obvezuje da ne bo pristopila v noben vojaški pakt, da ne ho dovolila u- stanavljanja vojaških oporišč na svojem ozemlju in da bo vodila popolnoma samostojno politiko. Cete naj bi se umakni-le takoj po podpisu mirovne pogodbe ne pozneje od 31. decembra 1955; naj bi se čim prej sklicala konferenca 4 zunanjih ministrov za ureditev vprašanja; Avstrija bo plačala reparacije pod najugodnejšimi pogoji; Z'SSR odstopa Avstriji vso svojo lastnino v deželi, uredili se bodo čim prej trgovski odnosi med obema deželama; v kratkem pa bodo pomiloščeni avstrijski državljani, ki so hv li sojeni zaradi vojnih zločinov. V torek je 'Molotov izročil zahodnim diplomatskim pred. Slavnikom v Moskvi noto, i katero se predlaga čim prejšnje sklicanje konference štirih zunanjih ministrov na Dunaju za ureditev avstrijskega vprašanja in za podpis mirovne pogodbe Zahodniki ne bodo mogli preko teh uspešnih pogajanj, če' prav so že javili da je treba biti previdni v ocenjevanju Raabovega poslanstva v Moskvi, Dulles je avstrijskemu poslaniku v Washingtonu Gru berjit dejal, da bodo ZDA bržkone sprejele sovjetske predloge, da pa ni ne preveč optimist, ne preveč pesimist. Stališče zahodnikov odraža pač razburjenost zaradi velike zmage sovjetske diplomacije in zaradi odločilnega koraka naprej k ureditvi enega izmed najbolj perečih vprašanj v Evropi, temi uspešnimi pogajanji ki so bili' po izpovedi samih Avstrijcev. prijateljski, bo lahko Avstrija postala dežela, ki bo most prijateljstva med Zaho rtom in Vzhodom ter za vzgled možnosti nevtralne in samostojne politike. veštva, so prisotni tudi opazovalci nekaterih drugih dežel, ki živijo v kolonialnem suženjstvu. V svojem otvoritvenem govoru je dr. Soekarno poudaril, da se morajo afriški in azijski narodi boriti proti kolonializmu, za osamosvojitev vseh dežel, ki so še odvisne, proti rasizmu, za mirno sodelovanje in sožitje med vsemi deželami na svetu. Dr. Soekarno je prav tako poudaril, da je treba na vsak način doseči prepoved atomskega in jedrnega orožja, ki predstavlja ve liko grožnjo za vse človeštvo. Za predsednika konference je bil izvoljen indonezijski ministrski predsednik Sastroami džodžo, ki je predlagal 5 točk dnevnega reda: gospodarsko sodelovanje, kulturno sodelovanje. človeške pravice, vpra Sanje odvisnih narodov, borba za svetovni mir in sodelovanje med narodi. Dnevni red je bil sprejet. Nekatere delegacije so si lastile pravico, da vnesejo pozneje na dnevni red še vprašanje jedrnega orožja in položaja v Severni Afriki. V torek in sredo je na plenarni seji poleg drugih govoril tudi Cu En Laj, ki je v svojem prvem govoru iroudaril, da ni nasprotij med afriško-azij-skimi deželami kljub ideološkim in družbenim razlikam ter da se z dobro voljo da kmalu najti skupna podlaga za sporazum. Mirno sožitje med narodi naj temelji na 5 načelih. ki so jih sprejele Bur ma, Indija in Kitajska; spoštovanje ozemeljske suverenosti in nedotakljivosti, nenapa-da’nost, nevmešavanje v nO' tranje zadeve, enakopravnost in vzajemna korist. Na podlagi teh načel je Kitajska pripravljena skleniti z vsakršno državo prijateljske politične gospodarske in kulturne odnose. Cu En Laj je tako v prvem kot v drugem govoru poudaril, da Kitajska ne trpi ame- riškega vmešavanja v njene notranje zadeve in napadalnega zadržanja pri Formozi. Poudaril je, da ne more biti svobode in neodvisnosti, če ZDA ustanavljajo v Aziji in Afriki svoja strateška oporišča, če se skušajo spraviti v pozabo sporazumi iz Ženeve, če se grozi z atomskim orožjem, če se na najbolj grob način zapostavljajo drugi narodi. V sredo so začeli delovati gospodarski, kulturni in politični odbor. Slednji je že izglasoval resolucijo o človeških pravicah, o kateri bo razpravljala plenarna seja konference. Konferenca v Bandungu je največji dogodek v zgodovini. Prvič so se predstavniki Azije in Afrike zbrali na posvetovanju brez «varuhov» in brez pritiska, da svobodno razpravljajo o svojih problemih in določijo smernice svojega delovanja. Zato je ta konferenca spremljana s sovraštvom ameriških in angleških imperialistov, zato jo z zaupanjem in simpatijo spremljajo vsi narodi sveta, ki vidijo le v svobodni in neodvisni Aziji ter Afriki porok miru m napredka v svetu. Nam I« Farkaš izkliiiitM iz C. t BUDIMPEŠTA — Centralni komite 'Madžarske delavske stranke je izključil iz Polit biroja in Centralnega komt leja tov. Imre Nagya zarad njegovih desničarskih odklo nov. Iz $>oli1biroja je bil iz ključen tudi tov. Farkaš. Ljud ska skupščina je razrešila do žnnsti ministrskega predsednf ka Nogyja in na njegovo mesto izvolila 35-letnega tov. An-drasa Hegeduša, ki je po poreklu kmet. STBÀlf DELO PARTIZANSKI DUH ŽIVI V SRCI M DEJANJIH NASEDA LJUDSTVA i Slava 52 talcem iz ul. Ghega ! GRMEK Zora, IM',TRACCO Laura, BLAZINA Just. PERIC Rudolf, K A RIS llilarij, TOGNOLLI Gilberto, KRIŽAJ Ivan. DELLA GALLA Giulio, SOLDAT Lucijan PETELIN Karlo, L)LIVELLI Angelo, G E AT Irma, BIZJAK Anton, BLAŽIČ Ivan KOČEVAR Stanislav, DEKLEVA Jože, KRIŽAJ Alojz, KRIŽAJ Karlo, BLAŽIČ Frane, SABAC Alojz, ŽELJKO Venceslav, TURK Marija. BIZJAK Roza. NEMEC Gilbert, GULIČ Stanislav, TURK Frane, TURK Stanko, TURK Jožko, Z1AM Felice, Vili,LO Carlo, BULICI! Ivan, JURMAN Franc, ZOVIC Anton. FELISEL1Z Alberto, FELISELIZ Francesco, PREMRL Franc, CAVALLA RO Edoardo, SEMINARO Salvatore, BAN Ivan. MADALOZZO Eugenio, MACOR1CH Angelo, PAVLIN Franc, PELICON Danilo, BOGATEČ Miroslav, STEGEL Anton, BOLE Ivan. GRGIČ Stanko, EFTIMIADI Marco. Dva talca sta ostala nepoznana. Mavhinje, Cero vij e, Vižovlje in Medja vas - požgane vasi “Goriška fronta' Deset let je poteklo od zaključka vojne. Tisti, ki so se rodili po maju 11145, imajo že 10 let, zahajajo v zadnje leto osnovne šole, že razumejo marsikakšen vsakdanji problem, so že celi možički ali ženice. Tisti, ki smo bili neposredno v vojni vihri in smo v njej sodelovali, se staramo. Ne smejo in ne morejo se pa starati naši spomini na vse, kar smo doživeli v vojnih letih. Ne morda zato, ker hočemo biti maščevalni, marveč samo, ker nočemo več pretrpeli, kar smo pretrpeli, ker nočemo, da bi naše ljudstvo ponovno doživeli iste grozote in strahote kot pred desetimi in več leti. Zato, samo zato se spominjamo vojne in naših žrtev. Hočemo, da postanejo naše žrtve opomin vsem, ki bi radi sprožili noVo klanje, ki bi radi ponovno spravili na noge fašistične in nacistične izvržke. Spominjamo se svojih žrtev tudi zato, ker smo mnenja, da li izza časa vojne, kateri se celo postavljajo v nevarnost. V tem smislu hočemo, da ne bi naši ljudje pozabili, kako so bi:e Iti. avgusta 1944 požgane Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje in Medja vas. Hočemo tudi seznaniti naš naraščaj s temi dejstvi tako, da bo vedel, koliko je bilo žrtev zato, da se jim zagotovijo boljši pogoji borbe za lepše in dostojnejše življenje. Iti. avgusta 1844 zgodaj v jutru so pridrvele v Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje in Medjo vas nacistične horde skupno s svojimi fašističnimi in domobranskimi hlapci. Vasi so bile obkoljene, obdane s četami do -zob oboroženih Nemcev, fašistov in domobrancev. Ko je bila ta prva «operacija» proli neoboroženemu prebivalstvu izvršena, so Nemci začeli vdirati v hiše in poditi ljudi na vaške trge. Ljudem niso pustili vze'i s seboj ničesar. Zganjali so skupaj tudi živino in se je niso bili še doseženi vsi idea-1 polastili. Le tu pa tam so k a- V trajen spomin NEKAJ DOŽIVLJAJEV IZ OSVOBODILNE BORBE Rešena partizanska literatura in na poli ukanjeni laSist kemu kmetu pustili kakšno govedo ali drobnico. Potem, ko n bili vaščani zbrani, so jih odvedli v Sesljan v neko hišo na poti proti glavni cesti. Hiše po vaseh pa so med lem zagorele. Prav v kratkem so bile vse štiri vasi v plamenih. V 'Mavhinjah so Nemci pustili le par hiš, v Cerovljah so jih pustili 4, v Medji vasi 2, v Vižovljah 2. Da bi dokončali svoj ostudni posel, so Nemci februarja 1945 pobrali vse preostale moške štirih vasi in jih internirali v Nemčijo. Tako so izvajali svoj «novi red». Poudariti pa je treba, da se tega posla Iti. avgusta 1944 in februarja 1945 niso lotili le Nemci in italijanski fašisti, je bilo okrog 20 . Eden je padel- v partizanih in en drugi je umrl po svoji vrnitvi iz Nemčije. Iz Medje vasi je bilo 5 ljudi v partizanih, od katerih sta dva padla v borbi, eden pa je bil sežgan v Rižarni. Interniranih je bilo 28. Iz Vižovelj je bilo 8 ljudi v partizanih, od katerih so 4 padli. Interniranih je bilo 8. Te številke ne pomenijo nič, če ne povemo, da so te vasi zelo majhne in da šteje največja od njih približno 60 hišnih številk. Naše ljudstvo je torej veliko dalo v osvobodilnem boju. Dalo je, bi rekli, še preko svojih moči. Zato bi bilo nedopustno, da bi na vse te žrtve po- lž. spomini» partizana D.F.-S. objavljamo odlomek o borbi na «goriški fronti» jeseni 1943. ... S strateškega stališča je bila go riška fronta takrat prav za prav napačna odločitev; bol je bi bilo, bar. : breve dottai večin (>b V: «i v Vre It ali jun 'l isic dni nuni je uspelo sestreliti nemško letulo «/H1 ker». Okoli položajev .smo ime protiletalska gnezda, v kult' smo postavili tri težke e bredi’ vtil i Kadar koli so prišli nemški I"1' !?Nd: . lJev ti, . .........,............ <0 t 1 tad f kislo lilijo 1 Ršfti. ["pel v$etn 'bZUl siirin v* ol ;? m 1 za .Man. 10 s\ %i 'i. I * d % X *Voj KNEZ ALOJZ rojen v Samatorci 18. 8. I91 Partizan Južno primorski odreda. Padel v Prečn" 22. 8. 1944. PROSLAVLJA SE 85. OBLETNICA VELIKEGA PROLETARSKEGA STRATEGA Pred 85 leti se je rodil Vladimir Uljanov Lenin, eenij proletarske revolucije, vodja prve delavsko - kmečke države v zgodovini in nadaljevalec Marksovega in Engelsovega dela. Delovni ljudje vsega sveta se spominjajo obletnice Leninovega rojstva in nadaljujejo po poti, ki jo je on začrtal za zmago socializma in delavskih pravic po vsem svetu. Ob tej obletnici objavljamo odlome k Leninovega dela «Imperializem kot najviSji stadij kapitalizma». Videli smo, da je imperiali- zem po svojem ekonomskem bistvu monopolistični kapitalizem. Ze s tem je določeno zgodovinsko mesto imperializma, kajti monopol, ki nastaja na podlagi svobodne konkurence in ravno iz svobodne konkurence, pomeni prehod iz kapi- talistične ureditve v višjo družbenoekonomsko ureditev. Zlasti je treba podčrtati štiri poglavitne oblike monopola ali glavne pojave monopolističnega kapitalizma, karakteristične za epoho, ki jo raziskujemo. Prvič: monopol .1® zrasel iz koncentracije proizvodnje na zelo visoki stopnji razvoja. To so monopolistične zveze kapitalistov, karteli, sindikati (med industrijci, op. ur.), trusti. Videli smo, kakšen velikanski pomen imajo v sodobnem gospodarskem življenju. V začetku XX. stoletja so v naprednih de želah popolnoma prevladale, in če so prve korake v smeri kar-teliranja napravile poprej države z visokimi zaščitnimi cari- Lenin o monopolih nami (Nemčija, Amerika), tedaj se je v .Angliji z njenim sistemom svobodne trgovine pokazalo le malo pozneje isto osnovno dejstvo: porajanje monopola iz koncentracije proizvodnje. Drugič: monopoli so dovedli do pospešenega osvajanja najvažnejših virov surovin, zlasti osnovni in najbolj karte-lirani industriji kapitalistične družbe: v premogovni in železarski industriji. Monopolistična posest najvažnejših virov surovin je silno povečala moč velekapitala in zaostrila protislovje med kartelirano in nekartelirano industrijo. družbe brez izjeme — glej to je najreliefnejši izraz tega monopola. Četrtič: monopol je zrasel iz kolonialne politike. Mnogoštevilnim «starim» motivom kolonialne politike je finančni kapital dodal boj za vire surovin, za izvoz kapitala, za «vplivne sfere» .— t. j. sfere dobičkanosnih poslov, koncesij, monopolističnih dobičkov ipd. — končno za gospodarski teritorij na splošno. Ko so imele na primer evropske države v svoji kolonialni posesti desetino Afrike, kakor je to bilo še leta 1876 — tedaj je kolonialna politika mo- Tretjič: monopol je zrasel iz bank. Banke so se spremenile iz skromnih posredniških podjetij v monopoliste finančnega kapitala. Kake tri do pet največjih bank katerega koli od najbolj naprednih kapitalističnih narodov je ostvarilo «personalno unijo», industrijskega in bančnega kapitala, osredotočilo v svojih rokah razpolaganje z milijardami in milijardami, ki tvorijo večino kapitalu in denarnih dohodkov vse dežele. Finančna oligarhija, ki je z odnosi odvisnosti na gosto omrežila prav vse gospodarske in politične usfanove sodobne buržoazne gla razvijati na nemonopoli-stični način, tako rekoč v obliki takega zavzemanja dežel, ko si si lahko «svobodno prisvojil», kar si hotel. Ko pa je bilo zavzetih devet desetin Afrike (leta 1900), ko je bil razdeljen ves svet — je neogibno nastopila era monopolistične posesti kolonij in to rej tudi izredno zaostrenega boja za razdelitev ter ponovno delitev sveta. V kaki meri je monopolistični kapitalizem zaostril vsa protislovja kapitalizma, je splošno znano.' Dovolj je, če omenimo draginjo in pritisk kartelov. Ta zaostritev protislovij je najmogočnejša gibal- na sila prehodnega zgodovinskega obdobja ki se je začelo 7 dokončno zmago svetovnega I inunčnega kapitala. Monopoli, oligarhija, težnje po gospodovanju namesto teženj p» svobodi, izkoriščanje čedalje večjega števila malih in šibkih narodov po peščici najbogatejših in najmočnejših narodov — vse to je poro dilo tiste značilne poteze imperializma, ki nam narekujejo, la ga označimo kot parazitski ali gnijoči kapitalizem. Ustvaritev «lentniške države», oderuške države, katere bur-žoazija živi v čedalje večjem obsegu od izvoza kapitala in od «striženja kuponov», se čedalje bolj plastično kaže kot ena izmed tendenc imperializma. Bilo bi napačno mislili, d n ta ‘endenca h gnitju izključuje hitro rast kapitalizma; ne, posamezne industrijske pano ge, posamezni sloji buržoa-zije. posamezne dežele izra žajo v epohi imperializma večjo ali manjšo silo zdaj to zdaj drugo od teh teženj. V celoti vzeto raste kapitalizem neizmerno hitreje kot prej, toda to naraščanje ne postaja sa mo na splošno neenakomer-nejše, temveč se kaže neenako, mernost tudi-^e posebej v gnitju dežel, ki so glede kapitala najmočnejše (Anglija).,. PIPAN ALBERT rojen v Vižovljah 11. 11. j Partizan Južno primors» odreda. Padel 4. 3. 1® ANTONIČ EDVARD-LENAj X, rojen v Sempolaju 20. 5. 1 X' Partizan III. minerskega ^ Sežgan v Rižarni 7. 4. >s Si N 4!x |! 't; < M , FERFOLJA JOSIP r.< A rojen v Vižovljah 11. 1. 'j Partizan IH, minerskega Sežgan v Rižarni 29. 4. * * * .f V, L.EGISA ALOJZ - FRlD^ „ \. S rojen v Cerovljah 24. »• .Jlii Partizan Komande mesta L ^ ; W k1 Padel v Bakru 14. 5. !*». * * * PIPAN IVAN J Ni, rojen v Vižovl jah 6. 8- VXv Partizan Južno primoU aVI odreda. Padel v IUhei»D S| 2. 2, 1944. LETOS POTEKA 161-LETNICA USTANOVITVE SOLE NA KATJNARI iz spornim n šolska ma Ko se letos marljivo pripravljamo. da dostojno proslavimo 161. letnico šole na Ka-titlari, se nehote spominjam 'la svoja šolska leta. V resnici '■£ :'e vsak rad spominja svojih 1 »Iških let. ko v veseli družbi ^ frive kako šolsko dogodivščino. Kot sem že omenil, se vsi. ki smo obiskovali katinarsko šolo. to je Lonjerci, Ratinarci, Wolcani in iz Rovt' pridno Pripravljamo, da častno proslavimo ta datum. 161 let obstoja te šole nam priča, da živimo Slovenci na tej zemlji stoletja in stoletja in da smo se znali že takrat potegovati te svoje šole, ki smo jih tudi dobili. Največ let sem zahajal v šolo rne.l prvo svetovno vojno, hkratne razmere gotovo niso %iščv le, da bi bili otroci o-Mečeni kot so danes. Zakrpa-' ne hlače, zvezane z vrvico o-krog pasu ali čez ramo, pre-Prsna srajca to je bila naša obleka. O šolski torbi niti govora. Knjige smo nosili v rokah ali pa zvezane na trebuhu Čevlji so bili prava redkost. »•Obuli smo jih le v najhujši lìmi, če je mali-perica. dobila . _ kal-e mestne gospe star Par. Se ti so bili skoro vedno , Preveliki. Ker je bila vojna in k Pomanjkanje, je bila tudi radodarnost majhna in tako je Večina učencev hodila v šolo, °b vsakem letnem času bosa Pii v copatah. Vrecej mojih součencev ni ’ Vei: med živimi, pomrli so še 1 'kladi. Tudi takratnih učiteljev ni večinom več med živi-k’i, od nadučitelja Valentiča, šoipoda s kratko bradico in Elitni naočniki, pa do Irme Čokove ki smo jo te dni pokopali. Nekaj jih je vzela že Prva svetovna vojna. Josip Cok le Padel nekje v Galiciji. Ger-dol pa na Italijanski fronti. A Odgovori Vittoria De Sita Sodelavec «Vjesnika u sre ''"d je zastavil nekaj vprašanj lenemu italijanskemu režise-V. De Sica na katera je i'ednji tudi odgovoril. Na vprašuje o njegovem mnenju do ■Ihiskih koprodukcij je De Si-!1 izjavil: «Osebno sem proti '^Produkciji; današnje kopi j'odukcije so si izmislili samo ' r.’elovni ljudje, ne pa ustva-hlne sile». ,,^a vprašanje, ali bi ga za-:^P:il film italijansko-jugoslo- JPSKe hupiudukcljc. katere- l bi on bil realizator, Je De I ‘ka rekel: «Takšen film ne bi 'Pd delal. Rad pa bi snemal jugoslovanski film, izključno na 'Pgoslovansko temo, z Jugoslo. -'Pni. Toda, kdo ve ali bi v tem 1'ipel? Da bi se napravil do-’er -film, je potrebno predam čutiti narodnost in jo 'PZUmeti. Jaz osebno poznam ‘Phio italijanski narod, nje.go ? običaje, moralo, etiko. Nem žil razliko od Francozov in i.,*a razliko od Japoncev, Ita-laPov in Jugoslovanov nosi-svoja in samo svoja paciosa čustva. To je velik štu- li. pre'vsem pa čut. Zato bo- I dobre jugoslovanske filme delali samo jugoslovanski Fišerji in to tisti, ki poznajo V°J narod». Jugoslovanski filmi na Kitajskem in Japonskem "hgos ovansko podjetje „ °ž filmov «Jugoslavija-film» alberava poslati nekaj doma-l. umetniških filmov na Ki-hko ;n japonsko. To bi bil . vi slik s filmskimi produci in filmskimi delavci teh t, 6h držav. V načrtu so tudi t z8ovori z zastopniki kinema- š^afije na Kitajskem in Ja, Pbr - J M ltlskem o zamenjavi filmov. Prvi razred šole na Katinari iz leta 1910 z nadučiteljem Valentičem in katehelcm Stržinarjem. Maljceva metoda obdelovanja zemlje Kolhoški znanstvenik Te-rentij Maljcev je dokazal po svojem raziskovanju, ki je trajalo mnogo let, da letne rastline, kakor tudi večletne, lahko povečajo plodnost zemlje. če zaradi bakterij razpadejo njih korenine in peclji. Na zgornji mehki plasti zemlje dobimo največ aerobskih bakterij, ki črpajo življenje iz kisika, ki ga vsebuje zrak. V spodnji kompaktni plasti pa dobimo največ anerobskih bakterij, ki ne potrebujejo kisika. Letno oranje, s katerim pre-vržemo zemljo, spremeni te pogoje. Maljcev je predlagal, naj se oranje ne izvede vsako leto, kakor je običaj, temveč vsake tri ali štiri leta, in sicer, ne da bi prevrgli zemljo. V letih, ko se ne preorje, priporoča Maljcev, naj se zemlja zrahlja e na površini, toda temeljito z drobilci na plošče in posebnimi branami. Po Maljčevi metodi se oranje izvede z ravnim plugom v globino 40 do 50 cen-limetrov. S tem postopkom <>-stanejo zgornje, vodoravne plasti zemlje, ki so najrodovit-nejše, na površju in one nižje pa spodaj. Korenine letnih in večletnih rastlin, ki ostanejo v kompaktnem delu zemlje, uničijo bakterije zaradi pomanjkanja zraka. Spremenijo se v gnojilo, ki nudi zemlji primerno hrano. Na la način se izboljšujejo bodisi struktura zemlje, kakor ludi pogoji za hrano. Na ta način se iz-izbol šujejo bodisi sestavina zemlje kakor tudi pogoji za hrano rastlin. Z uvedbo te metode T. Maljceva, je kolhoz (»Leninova prisega», v pokrajini Kurgan, v 'etu suše 1953 dosegel povprečni pridelek zimske koruze IB stotov na hektar zemlje. V letu 1911, ko je bila uša enaka kot v letu 1953, niso kmetje tega okraja pridelali koruze niti za seme. Običajno prideluje kolhoz celo do 40 stotov koruze na hektar. Metoda kolhoškega znanstvenika je sedaj uvedena in široko uporabljana v kmečki proizvodnji kolhozov in sovhozov. Koliko grenkih uric smo s svojo otroško nagajivostjo prizadejali našim učiteljem, ki se jih še danes spominjamo s hvaležnostjo, ker so nam s svojimi nauki pokazali pot, da smo postali dobri družinski očetje, pridni delavci in zvesti svojemu materinemu jeziku. Moj razred je bil precej številen. V kolikor se še spominjam, je postal eden izmed mojih sošolcev sodnik, dva sta inženirja, drugi pa pridni rokodelci. Največ let smo imeli u-čitelja Zaharijo. Bil je drobne postave in je zelo ljubil svoje učence. Tudi mi smo ga imeli radi, čeprav smo mu večkrat nagajali. V zadnji klopi sva sedela s prijateljem Čeparjem to pač ker sva bila precej vi-,oke postave in so bile prednje klopi manjše. Imela sva pa vedno še enega sošolca, ki nas je zvesto čakal od prejšnjega leta in nas ob koncu leta pustil naprej v višji razred. S Čeparjem sva klop, ki ni bila pritrjena, v času šolske naloge kar za kratek čas premika-a naprej in nazaj, dokler ni lega opazil učitelj. Žrtev je bil seveda vedno naš sovrstnik, ki je najbrže prav zaradi lega ostal tudi naslednje eto v istem razredu. Včasih nas je obiskal šolski nadzornik. Nek tak obisk mi je ostal prav posebno v sjpo-minu. V zadnji klopi smo bili, kljub njegovi prisotnosti, precej nagajivi in se brcali pod klopmi. Najbrže je to opazil, ker me je nenadoma poklical, naj nadaljujem s čita-njem iz berila. Ker sem nekako ulovil zadnjo besedo prejšnjega, ki je čita.1 nekaj iz zgodovine o Napoleonu — vsaj tako se mi je zdelo — sem nadaljeval, kot bi molil očenaš. Nadzorniku pa je bila stvar sumljiva, stopil je k meni in šele takrat opazil, da sploh nimam knjige odprte na pravi strani. Hudega sicer ni bilo, samo po pouku sem moral ostati v razredu in pisati za kazen celo uro «Ko pride gospod nadzornik, bom bolj pozoren». Verouk je poučeval župnik s Ratinare g. Stržinar. Bil je mož močne postave s še močnejšim glasom. Ce so bila med pridigo cerkvena vrata odprta bi bili lahko Ratinarci poslušali njegovo besedo kar doma. Ta katehet je imel dobro navado, da je ob nedeljah pridigal isto, kot ob tisti nedelji prejšnjega leta. To smo navihanci izkoristili, da smo šli aa češnje ali hruške, doma in v šoli pa smo znali gladko ponoviti pridigo, ker smo jo že poznali iz prejšnjih let. COK KABEL st. (Nadaljevanje prihodnjič) TUDI KMETJE V BORBI PROTI SOVRAŽNIKOM TRŽAŠKIH INTERESOV Velike ugodnosti proste cone za razvoj našega kmetijstva Prosta cona je uspešno sredstvo za oživitev tukajšnjega gospodarstva - Kakšne ugodnosti pričakujejo naši kmetovalci-Inozemski proizvodi so za polovico cenejši od Nlontecatinijevih v , . .... , ^ Jji f ^ VELIK USPEH ZNANOSTI V BOJU PROTI STRAŠNI BOLEZNI » Kako učinkuje cepivo proti otroški paralizi Kot smo že na kratko poročali v prejšnji Steoilki, je bila prejšnji teden dana v snel uradna vest o odkritju učinkovitega cepiva proti strahotni in zavratni bolezni - otroški paralizi (polio-mielitis). Z novim odkritjem ameriškega znanstvenika dr. Jonasa Saika je napravila zdravniška veda nedvomno velik korak naprej, ker je bil dosedaj ves boj proti tej strahotni bolezni praktično brezuspeSen. Čeprav ne daje cepivo zaenkrat stoodstotnih reztil-tatov, je na vsak način na ste-taj odprta pot do končne zmage znanosti tudi proti otroSkl paralizi. Dr. Jonas Salk je vodil svoja raziskovanja več let. Novi sierum so v raziskovalni lazi vbrizgali v ZDA 460.000 otrokom. Bilo je samo 33 primerov paralize, med necepljenimi pa 115 primerov. Pod opazovanjem so držali več Zamisel o ustanovitvi integralne proste cone za Trst in ozemlje je vzbudila splošno navdušenje. Lahko rečemo, da .e ni bilo socialne plasti prebivalstva -- razen nekaj podrepnikov Confindustrie — ki se ne bi pozitivno izjavila o tem vprašanju. V splošnem prevladuje prepričanje, da je prosta cona uspešno orožje za oživitev tržaškega gospodarstva. Tudi mali posestniki so dali preko svojih organizacij pristanek mestnemu odboru za prosto cono, ki mu predseduje znani lesni trgovec Bino Barbi, o svoje strani so tudi skoro vsi občinski sveti tega področja izglasovali pristanek ter istočasno priporočali, naj se v prosto cono vključi vse bivše področje A, da bo imela od tega koristi tudi čim širša kmetijska dejavnost. Številni pristanki pa se ne smejo tolmačiti kot izraz nekake generične solidarnosti v pričakovanju posrednih ugodnosti, marveč kot izraz takojšnega interesa za ustanovitev proste cone. Kakšne ugodnosti pričakujejo kmetovalci našega področja od ustanovitve proste cone? Predvsem gre za vprašanje u-metnih gnojil in drugih kemičnih proizvodov, ki se zelo rabijo pri kmetijstvu. Na tem važnem polju kmetijstva prevladuje — kot znano — na celi črti družba Montecatini, največji italijanski kemični monopol. Zaradi svoje tesne povezave z vlado Montecatini lahko prodaja svoje proizvode po cenah, ki so daleko višje od proizvodnih stroškov. Na ta način pride monopolistična Montecatini do ogromnih profitov. Zaradi zelo visokih cen se italijanskemu kmetu ter kmetu tega področja sploh ne splača uporabljati te proizvode na široki podlagi, čeprav so bistvene važnosti za hek- tarsko rentabilnost zemljišč. Umetna gnojila so še posebno potrebna pri nas, kjer je zemlja precej nerodovitna in pusta. Dejstvo pa je, da so ti proizvodi. ki prihajajo iz inozemstva, najmanj za polovico cenejši od tistih, ki jili prodaja Montecatini. Toda po drugi strani je carina tako visoka, da je nakup za kmeta dejansko nemogoč. Ustanovitev proste cone z ukinitvijo vseh u-voznih carin bi stavila na razpolago našemu kmetijstvu u-metna gnojila in druge kemične proizvode, ki se rabijo v kmetijstvu po znatno nižjih cenah, približno za polovico od sedanjih. Tako bi se kmetje posluževali umetnih gnojil in drugih sličnih proizvodov na širši podlagi, kar bi seveda dvignilo pridelek. Čeprav je uporaba poljedelskih strojev — posebno traktorjev za oranje — zelo omejena zaradi posebnih pogojev tukajšnjega kmetijstva, bi bil z ustanovitvijo proste cone o- mogočen našim kmetom nakup raznih poljedelskih strojev iz inozemstva po zelo u-godnih cenah. Stroji bi bili namreč v prosti coni oproščeni visokih zaščitnih carin. Tudi goriva (bencin, nafta), ki rabijo za pogon, razbremenjena v celoti davka na proizvodnjo, ki je zelo visok, bi bila mnogo cenejša. To bi vzpodbujalo kmete k širši uporabi poljedelskih strojev. Ne bo težko nadalje razu meti, da bi se kmetijska proizvodnja s tem znatno dvignila. Kmet bi prišel do pridelka z manjšimi stroški, kar bi ne bilo samo njemu v korist, marveč tudi potrošniku. Indirektna posledica bi bila nadalje, kar je tudi važno, dvig življenjske ravni vseh prebivalcev in torej tudi kmetov. Dvig življenjske ravni pa pomeni večjo potrošnjo v vseh sektorjih, tudi kmetijskih pridelkov. Tako bi se naš krnel z večjim veseljem jposve-lil obdelovanju zemlje, od katere bi imel večje koristi. j Ustanovitev proste cone bi pomenila oživitev trgovskega prometa v tržaškem pristanišču. Prosta cona bi pomenila splošen napredek za naše revno kmetijstvo bodisi iz tehničnega vidika, kakor tudi večje površine obdelane zemlje, boljše usposobitve v kmetijstvu in večjega blagostanja vseh, ki se trudijo na kmetijskem področju. Iz teh razlogov je pričakovati, da bodo vse organizacije kmetovalcev po pristopu v odbor za prosto cono popularizirale med svojimi člani ugodnosti, ki bi jih prinesla uresničitev gornje težnje. Pričakovati je, da bodo te organizacije pozvale vse kmete na borbo za dosego ustanovitve proste cone, na borbo proti veleposestnikom iz Furlanije in Tržiča ter proti Confindustnji, ki skušajo na vse načine zavirati gospodarski procvit našega mesta. dr. UMBERTO SAJOVlTZ liže in tako imunizirajo organizem pred boleznijo. V Šestih letih poizkusov je dr. Salk uporabil ledvice kakih 15 tisoč opic. Sedaj pa lahko pripravijo iz ledvic ene opice količino cepiva, ki zadostuje za cepljenje kakih 2.000 otrok. Cepljenje se orSi v treh presledkih in sicer 15 ilo 30 dni za prvi due, tretjič pa po sedmih mesecih. Pri prvih poskusih so namreč cepili trikrat v petih tednih. Dr. Salk pa je sedaj mnenja, da bi daljši presledki med poedinimi cepljenji znatno podaljšali učinkovitost cepiva in to verjetno celo do par let. Tudi v Franciji je bila dana prejSnji teden v javnost vest, da je dr. Lepine sestavil učinkovito cepivo proti otroški paralizi, ki le dokaj slično Salkovemu. Oba znanstvenika sta namreč skupno sodelovala pri raziskovanjih. Cim je bilo objavljeno poročilo o Salkovem odkritju cepiva, je bilo v ZDA takoj izdano uradno dovoljenje za široko proizvodnjo. Računajo, da bodo v ZDA lahko cepili letos kakih 30 milijonov otrok. To bo vsekakor zelo koristno, ker so ZDA najbolj pri- zadete od otroške paralize. Na 150 milijonov prebivalcev Je bilo leta 1953 58.000 primerov o-troike paralize, d očim jih je bilo n. pr. v Franciji na 42 milijonov prebivalcev samo 1834 primerov, v Italiji pa kakih 5.000. Te dni bodo začeli s poskusnim cepljenjem na zelo Široki podlagi tudi na Danskem in v Švedski. TRGOVSKI SPORAZUM MED EGIPTOM IN POLJSKO Prej mesecem dni je bil podpisan v Kairu trgovski n plačilni sporazum med Egiptom in L. R. Poljsko, ki velja za dobo 1 leta. Sporazum predvideva razvoj trgovskiti izmenjav med obema državama. Egipt bo kupoval v Poljski premog. Kovine, stroje, les, kemične proizvode in živila. Poljska pa bo uvažala iz Egipta bombaž, tkanine, fosfate,, manganove rudnine, kože, riž in sadje. VII Kilajiki V letu 1953 je zgradila država stanovanjske hiše za delavce in uradnike za skupno oovršino 12 milijonov kv m. Rudarjem so bila v letu 1954 izročena stanovanja za skupno površino 605.000 k v m. V letih 1953-1954 je bilo zgrajenih v Sangaju stanovanj za 190.000 delavskih družin, v Anšanu se je prejšnje leto vselilo v nova stanovanja 30.000 delavcev s svojimi družinami. Pred osvoboditvijo so morali plačevati delavci od svoje borne plače povprečno 30 do 50 odst. za najemnino danes pa plačujejo le 5 do 8 odst. Gradnja zasebnih stanovanjskih hiš za delavce se razvija v razmerju z dviganjem njihove življenjske ravni. Zasebniki dobijo za gradnjo posojila od sindikatov in grad benih podjetij. Znanstvenik dr. Jonas Salk časa skupno nad 1 milijon 800 tisoč otrok, od teh so jih cepili, kot že omenjeno, s Salkovim sie-rumom 460.000. Rezultati so bili nadvse zadovoljivi, čeprav zaenkrat ne Se popolni. Novo cepivo je bilo učinkovito v 80 do 90 odst. primerov. Ugotovili so nadalje, da se po približno petih mesecih od tretjega cepljenja imunost pred boleznijo nekoliko zniža. Končni zaključek raziskovanj je v sedanji fazi tale: cepivo je na vsak način učinkovito, v kolikor ne more sicer še popolnoma preprečiti, da bi bolezen napadla o-troški organizem, pa prepreči vsaj smrt. Dr. Salk je sicer takoj povedal, da cepivo ni Se stoodstotno učinkovito, vendar pa upa, da bo z nadaljevanjem raziskovanja izpopolnjeno do take mere, da bo stoodstotno odpravilo to strašno bolezen. Bralce bo gotovo zanimalo vedeti, iz česa je sestavljeno in kako pripravijo cepivo, ki ga Je iznašel dr. Salk. Za sestavo tega sleruma Je predvsem potreben virus otroške paralize, ki ga odvzamejo bolniku. Postavijo ga nato v stik s posebnim preparatom iz opičjih ledvic, kjer raste in se množi. Opičje ledvice nato razrežejo na drobne koščke in jih zmeljejo v prah. S posebnim postopkom jim odvzamejo vse nepotrebne snovi tako, da ostanejo samo Staniče, ki jih namočijo v raztopino, sestavljeno Iz 69 kemičnih preparatov. Tej raztopini so dali oznako s številko «199». Na ia način vsrkajo stanice virus o-troSke paralize, ki postane tako zelo močan. Ti izredno močni virusi so dejansko podlaga novega cepiva. Predno je končno pripravljen za rabo. ga morajo Se sedem dni obravnavati z nekim kemičnim preparatom, da mu odvzamejo vsako nalezljivost. Ko ga obrizgajo, je virus sicer teoretično «mrtev», ima pa vse potrebne pogoje, da ustvari v človeškem organizmu protitelesca, ki napadajo virus otroške para- ZA MASE KMETE ______Zakaj piljen _ Opazili smo, da nekateri kmetje mislijo, ko so izročili zemlji seme ali pa sadike, da lahko mirno čakajo na žetev. Takšni kmetje se ne zavedajo važnosti pletja. Ple-tje pa je važno predvsem pri težki in ilovnati zemlji. Pridni ter umni vrtnarji se zavedajo potrebe po pletju, ker leha lahko popolnoma spremeni lice od jutra do večera, če je bila pravilno izpleta. Ko je površina zemlje postela trda in neprepustna, «e glede razvoja rastlin zgodi sledeče: a) Dušik, ki je v zraku, ne more čez trdo skorjo zemlje in sta radi tega otežko-čena življenje in razvoj koristnih mikroorganizmov, posebno onih, ki načeljujejo razpadanja organske snovi., b) Ogljikov okis, ki se razvije v zemlji predvsem radi razpadanja organske snovi, ostane v zemlji ter zastrupi korenine in koristne bakterije. Se večjo škodo imamo pa radi tega, ker ogljikov o-kis ne pride v dotiku z listi, ki ga neobhodno potrebujejo za razvoj rastline. Ogljikov okis je ena glavnih, oz. glavna snov, ki jo potrebujejo rastline. Ko ne plejemo, kratimo rastlinam precejšni del njihovega vsakdanjega kruha. c) Kapilarne votline, po katerih sili voda iz globočine na površje, so aktivnejše v primeru, da je zemlja trda, ki radi tega izgubi večje količine vode. Ko plejemo, razširimo kapilarne votline,, voda ne sili več tako hitro iz globočine na površje ;n zemlja ostane dalj časa vlažna. Pravočasno in pravilno pletje lahko nadomesti namakanje ali pa dober dež. Pletje je velike važnosti prav radi obdržanja pravilne vlage v zemlji, ki toliko koristi razvoju rastlin in nam lahko omogoči izvrstne in velike pridelke. č) V primeru, da raste na polju velika količina plevela naj se pletje izvrši, ko je sonce močno, ker bomo tako uničili tudi plevel. Trde in ilovnate zemlje zahtevajo večkratno pletje. Po setvi plejemo ko so rast- »I «tod Mikuž mnii, zbudi se uenonR. . Pred menoj na mizi leži na roheli strgana in nekoliko ‘ slika, katere ne bom pozabil, dokler bom živ. V ti- k !11 so mi je v o vi in v možgane in zagrizla v s ree lako glo-°kVda boli. ^ V se mogoče so ž< gledale oči današnjih ljudi in veliko-n me je bilo strah, ko sem hodil skozi požgane vasi. A L,y«di sc človek polagoma tudi tem edinim ostankom pri-u. ^ili slovenskih vasi, dimnikom, ki sc dvigajo k nebu kot jajčne nesti, kličejo pravično kazen in zahtevajo maščevu- !%k, IS' V ’ » » — ■ • ■ »iiMMiimMii, IVI nu m JV ih uh pesti, kličejo pravično kazen in zahtevajo maščevu-Tudi ne moti Več človeka, če vidi sliko obešenega sloneči- ega borea zn svobodo in poleg njega smejoče , "v vojake. Tako je res, da se človek v teh dneh in letih u privadi. Pred sliko pa, ki me gleda z mize, me je groza. , *&or m se je privaditi in se je ne bom. Morda prav sedaj ''Suj* vso grozo še lepa okolnost, da se je izza oblakov r, ja:-m in čist snop sončnih žarkov, ki se kot otroci igra-«l 1 izi in brezskrbno svetijo po sliki, ki je resna in zalo-l1, 1' nikam fotografijo in ne zdi se mi prav, da bi tako in lepe oči. kot j ili imajo ti sončili otroci, gledale stvar, ... k a'ero je človeka groza. Bolj ko sliko umikam, bolj son-j,.1 °tr: k skače za njo. In kot bi mu kazal lepo igračko, 'se Itj ('°takne. jo previdno poboža in veselo poskoči na roko, 'b l' *r('sv* Slika pa govori o njenem zemskem bratu -— ii, a te strašne govorice mladi žarek ne more razumeti 110 more slišati obupnega joka svojega brata na zemlji. ti,h Ko so sc žarki dovolj na igrali in naskakali po mizi, so j().^b‘li. Njihov zemski brat pa je ostal sam na svetu in se ^ imprestano, z drobnim lačnim glasom skuša zbudili malli *i leži na tleh in se noče in noče vec zbuditi. Kako rada zbudila, moj nepoznani dragi slovenski brat. a povedati \i Si samo to, da jokaš zastonj, ker ni več sile na svetu, ki J'» ntrw,i.. «i..L. A»« lnin L n ho« Že velik, boš razu- sc moreš. ne morem. Ne danes? ne jutri, ne nikoli._________ nJ’1 m oglu zdramili. Isole čez lei a. ko bos že velik. ^ ’ ko j se je s tvojo mamo zgodilo. Potolaži se, če 1(' poln groze ne morem. Ne danes? ne jutri, nej lujako nekako sc je to zgodilo Sonce zjutraj še ni vstalo, Ìtit> .P9 so že peli. smreke, bukve, hrasti so spali globoko *i Z111 j o spanje. A toliko svetal je jutranji somrak že bil. da ;^>gel v gozdu opaziti ljudi, in če si pogledal pozorno, si 1 * du so to Nemci in takoimenevani domobranci. Ptiči so utihnili, ker jih je zmotila nenavadna govorica, le soja se je se drla in ni hotela odnehati, čez pot pa se je počasi slinil debeli polž, ki je zdavnaj pozabil na čas, sonce in vse, kar jo lepega. Sonce je le vstalo in zasvetilo. Zagledalo je, kar je na Slovenskem že tolikokrat videlo, da gredo skozi gozd ljudje. ki jih ni mogoče imenovati ljudi in vedelo je, da bo nekje spet gorelo in da Im spet tekla kri. Gozd pa je žarel \ somu. nebo je dobilo mlečno barvo, bilo pa je svetlo, kot oči cvetočega lanu, preden popoldne zaspi. Daljne gore so sc dvigale proti nebu počasi, kot dim jesenskega ognja in risale so čudne oblike na nebu, na katerem je zadnji krajec še poskušal svetiti. Jutro je bilo tako, kakršnega nam daje Bog v julijskem letu, pa v letu bridkosti in žalosti. Gozdne pošasti ne, gozd pošasti nima, ker je prelep človeške pošasti pa so začele obkoljevati vas, ki je stala na robu gozda in je še spala. Se petelini so zadremali, ko so poprej dovolj glasno in na dolgo pozdravili bližajoči se dan. V hlevu na koncu vasi je mukala krava, gotovo so ji prejšnji dan prodali telička. Kože na oknih pa so začele odpirali oči in iskati sonca. Nemci in domobranci so vas obkolili. pustili zaščit n ieo in strnjen obroč, z vso silo pa so *e vrgli na vas. Streljali in kričali so, da je bilo takoj vse zbujeno. Ze sem zapisal -nekje, da je hudič boljši od nacistov in domobrancev, ki iz dneva v dan teptajo slovenske vasi. Je hudiču sicer veliko do človeških duš, pa jih ne more pobrati, kot bi jih rad. Ni njihov gospodar, tudi pobijati ne more, klavrna in uboga reva je v primeri z nacisti in domobranci. Ti so izgnali iz hiš vse, kar je bilo živega. Ljudje so v zgodnji m jutru napol oblečeni trepetali bolj od strahu kot od jutranjega hladu, otroci so jokali, le dojenčki so mirno in sladko spali, kot da bo groza in žalost šla mimo njih. Kar pa so mogli, so iz nesrečne vasi bežali psi in mačke in škor-čkom ki so se greli po svojih hišicah na Tlrevju, se je tako mudilo, da niso utegnili niti zapeti v slovo. Žival namreč dobro čuti, kdaj je hudoben človek blizu in ima srečo, da lahko ubeži. Ko so pričeli zganjati živino iz hlevov in prašiče iz svinjakov, si lahko slišal, da to delo opravljajo slovensko govoreči ljudje. Vaščani so kaj lahko spoznali, zakaj gre, uh glas se pa niso upali niti jokati, saj jih lahko doleti se hujše. Danes sla si živina in pošten slovenski človek po svoji ceni in usodi povsem enaka. Le sonce je še najbolj mirno gledalo ta prizor, ki je na slovenski zemlji tako pogost. ( c bi hotelo sočustvovati z nesrečno deželo s tem, da bi ugasnilo svojo mogočno luč, bi bila na Slovenskem popolna lema že tri leto. Ko so izgnali in povezali živino, so se spravili nad ljudi. Kaj vse naj prestane človek, pn le in samo zato, ker je pošten Slovenec ! Dekleta in žene so sc hranile, prosile in jokale, a ubrani se človeku, v katerem že zdavnaj ni kaplje človeške krvi, ne casti, ne vesti, ne ponosa. Nekako bi človek še razumel nemškega oficirja ali vojaka, ki se zaganja kot z verige strgani pes v slovensko ženo ali dekle, ne more pa razumeli domobranca, saj s tem skruni nič manj in nič več kot svojo lastno sestro ali mater. Slovenski narod je pač tako majhen, da nas prav za prav ni več kot za veliko družino in medsebojno žlahto. Vse to so gledali otroci, ki so sprva začudeni nehali jokati, a so kmalu spoznali a svojo čisto panici jo, da njihovim dragim grozi smrt. Male in uboge roke so hotele braniti svoje matere in sestre. A pretepali so jih s puškami in teptali z nogami, da so brez zavesti obležali po blatnih tleh in jim je tekla kri po škod ranil glavah. Dobra in mladi, slovenska kri. ki še ni mogla dvigniti orožja, a hoče vendar braniti, kar ji je dragega. Morda sc bo Slovencem kdaj rodil slikar Brueghel in vse to naslikal, pa bo ena sama taka njegova slika dovolj povedala, da je bil betlehemski umor otrok malenkost in da so bili nekdanji turški \ padi na slovensko zemljo le slabe norčije. Veliko vpitje in preganjanje je šlo po vasi, menda nič manjše, kot če bi prišel že sam sodni dan. Gotovo bi bilo boljše, če hi se hrib nad vasjo sesul in pokril vso to grozoto. Pošteni slovenski ljudje hi sicer pomrli, a smrt se pozabi, saj pusti za seboj lep spomin, laka sramota in nečast pa nikoli in le spremlja v življenji) kot nadležna senca do groba. Gozd nad vasjo pa se je svetil v julijskem jutru. Koliko lepša in boljša so njegova drevesa, čebele in muhe in njegovi skrivnostni mahovi in praprot ; in imajo le eno željo in misel, živeti in biti pri soneti. Vas pod gozdom pa je gorela v ognju. Dim in plameni so se dvigali visoko, kot okna vi je ne bele roke, ki prosijo pomoči, a utrujene in neuslišane omahujejo, pa se spet dvignejo, dokler ue omagajo, linda je prositi krivico, ki nikdar ne usliši, a v obupni žalo-Mi poskuša človek tudi to. Kjer je šla prejšnji večer k nočnemu počitku mirna slovenska vas, je v zgodnjem jutru gorel velik ogenj. Ta je bil še edino, a bridko in krvavo življenje, ki je ostalo od žive vasi. * * * Vrnem se k sliki, ki me neprestano gleda z mize. Kje sem dobil to sliko in kaj vidim na njej, me bo vsak vprašal. Sliko so partizani dobili pri ubitem nemškem vojaku, ki je listo jutro storil svoj poslednji zločir. na slovenski zemlji pa tudi na svetu. Za tem nemškim vojakom se vidi na sliki v ozadju pravkar požgana kmetija, opaziti je še dim. ki se vleče od zoglenelih tramov. Pred nogami tega Nemca leži mrtva žena. Kri ji teče iz razbite glave, lasje so ji razpuščeni in obraz umazan od prahu in blata, v katerem je ta slovenska žena izbojevala svoj zadnji boj in zadnjikrat videla sonce. Po materi se spenja otrok, ki je star morda tri leta. Grabi in drži jo okoli vratu in vidi se, da obupno joka. kajti obraz mu je od joka. solz in slin nabrekel in njegovih oči ni mogoče videli. «Mama, zbudi se vendar, zakaj spiš ! » tako se mi zdi, da prav za gotovo kliče ta moj slovenski brat svojo mamo. Nemški vojak pa vse to gleda togo in mirno. Morda se celo smehlja, brezbrižno kadi cigareto in njegova temna senca pada mrtvi ženi mimo nog na lužo krvi. * * * Bolj ko ogledujem to sliko, bolj mi raste iz vse te grozote naša lepa slovenska zemlja in še bolj razumevam, da prav za prav nobena, še tako strašna žrtev, ki jo je dal naš narod, ni prevelika za vso lepoto in vse posebnosti, katere nam iz dneva v dan ponuja slovenski svet. I,e s pošteno in čisto roko je treba seči po njih in naše bodo danes in za vselej. * * * Č.as je, da spravim sliko z mize. Ven, tudi če jo strgam ali zažgem, mi bo ostala njena grozota za vselej pred očmi. V veselih in jasnih dneh svobode mi bo kot spomin na težke in bridke dni, skozi katere je moral iti naš narod, v težavnih in utrujenih dneh pa resen opomin, naj ne neham ljubiti in delati za svoje ljudi. Z nasmehom in popolno nevero sem včasih prebiral berila in zn denar kupljene in naročene pesmi o domovinski ljubezni. Priznam, da pa tudi ni bilo nikogar, ki bi mi pokazal pot do prave domovine in domovino samo Ta slika in vse slovenske žrtve pa kažejo pot. Glasno in ne- prenehoma bodo klicale: Ta zemlja, na kateri stojiš in živiš je vredna cene našega življenja. Le tej služi in jo ljubi, tako danes kot vselej ! (Gornji sestavek ja povzet iz broSure ki nosi istoimenski naslov in ki jo je natisnila partizanska tiskarna «Slovenija» Se v teku osvobodilne borbe), line nekaj cm. visoke. Po močnemu dežju ali pa po večkratnemu namakanju pje-jemo, ko je površina zemlje strjena in zlizana. Pri pletju moramo paziti da ne tržemo korenin. Pletje naj bo vedno površinsko rušenje zemlje. V primeru, da je površina zemlja rahla in da ni trave, bi bilo pletje nepotrebno. Dilli pilli Milinem: pilil Id lile Precejšnje škode utrpijo posebno mlade sadike radi polžev, ki zelo radi jedo mlade in mehke liste rastlin. Polžem zelo prija vlaga in deževno vreme. Ker je v vrtu običajno vlažno radi pogostega namakanja in ker tam rastejo mehke in nežne rastline, lahko rečemo, da ni vrta brez polžev. Ker že sedaj začnejo polži škodovati ter objedati liste mladih rastlin je potrebno, da takoj nastopimo proti tem škodljivcem. Mnogokrat moramo pripi-seti polžem škodo, ki jo opazimo na rastlinah in ki je ne znamo kateremu škodljivcu pripisati. Polži običajno opravljajo svoje škodljivo delovanje v ponočnih urah, ko jim ne preti nevarnost, da jih bi sonce prepeklo ter posušilo. Ker polži zlezejo iz zaklona v ponočnih urah, lahko nastopimo proti tem škod-, ljivcem le ponoči. Polže in bibe lahko uničimo s trošenjem živega a-pna v prahu. Na površini, kjer smo opazili polže, potrosimo v prvih ponočnih urah Živo apno, ki osmodi polževo kožo, ko pride z njo v dotiko. Stoodstoten uspeh bomo imeli, če bomo po prvem trošenju ponovno potrosili apno, ki bo zadelo polža na goto kožo, ko ne bo imel več možnosti očistiti se apna z izločanjem nove sline, ker jo je že uporabil v obrambi proti prvemu dotiku z apnom. Zastrupljeni otrobi so tudi izvrstno sredstvo, ki ga lahko uporabimo, da uničimo polže. Zastrupljene otrobe najdemo tudi že pripravljene, ampak najboljše uspehe bomo imeli, ko si jih bomo sami pripravili in zastrupili. Edini strup, ki je uporaben proti polžem, je «METALDEIDE», ki je bel prah, ki ga uporabljajo tudi kot gorivo. To snov uporabljajo pod raznimi drugimi imeni vsi ki pripravljajo zastrupljene otrobe. Svetujemo domačo pripravo zastrupljenih otrobov, ker smo tako lahko gotovi pravilnega odstotka strupa na kg otrobov. Stoodstoten uspeh bomo imeli, ko bomo pomešali 10 dekagramov «metaldeide» s kg otrobov. Ta visok odstotek strupa lahko znižamo na 5 dekagramov za vsak kg otrobov le v primeru, da je vreme suho in toplo, ker je v takšnem primeru dovolj, da strup omami polža le toliko časa, da ostane na površini zemlje, dokler ga lahko sonce prepeče in posuši. Svetujemo tudi uporabo čistegd praha «metaldeide», ker najdemo na trgu pod raznimi imeni strup za polže, ki ni čist in je pomešan le z večjimi alii manjšimi količinami drugega neaktivnega prahu. Cisti strup za polže ki se menuje «metaldeide», bomo lahko našli le v prodajalnah Kmetijske zadruge v ulici Foscolo, v ulici Mercadante ter v Miljah. Zastrupljene otrobe potrosimo v kupčke, ki bodo v razdalji kakih 50 do 70 cm. Polži bodo zlezli do otrobov, ker jih bo vabil tudi njim prijeten duh strupa, ter bodo našli gotovo smrt. STRAH 4 DKIvO 2«. APRILA 1966 12. junija kongres ZDŽ Na nedavni in važni seji Glavnega odbora Zveze demokratičnih žena je bil postavljen predlog, da se za 12. juniju skliče III, kongres žen-»ke organizacije. Poročilo voditeljice dole Deferri, ki so mu vse prisotne pozorno sledile, je obravnavalo potrebo, da se skliče kongres v imenu ZDŽ, toda da mora isti predstavljati kongres tržaške žene, to je vseh žena, ki čutijo potrebo in dolžnost postaviti svoje zahteve na lej ženski tribuni. Ugotovljena je bila potreba popularizirati kongres z neposrednimi stiki z ženami vseh socialnih slojev na pod lugi konkretne debate o krajevnih vprašanjih. Tako, na printer začeti preiskavo v starem mestu in predložiti odgovornim oblastem številne probleme tega obljudenega okra ja. Ponesti pristopnico m vprašati za pristanek na kongres preko 13.000 žena.-Reorganizirali krožke ZDŽ in izpopolniti krajevne odbore, kjer to .še ni bilo storjeno Razviti posebno akcijo za do-de'itev rikreatorijev sloven Harris - P rima ni - 14. Domači v me vi - 18. Salnt-Saems: Simifoit‘1 št. 3 v r-molu - 18.40 Oper» arije poje basist Jovan Antič 19. Zdravniški vedež - 20.05 Z6* Slovenske filharmonije - 21-Strauss:. Salome o.pera v 1 d«l ČETRTEK: 13. Operne arij«, 18. Elgar: Koncert za violino ! o-kester - 18.40 Koncert sopj! nlstke Rožice Kozem - 21.30 K«1 cert pianistke Mirre Sancinov« 22. Glasbeno predavanje PETEK: 13. Glasba po želja", 14. Foie Mario Lanza - 18 jr land: Koncert za dva klavir)* 19. Sola in vzgoja - 20.30 Tri*' kulturni razgledi - 2115 Kuj»* nost In umetnost K i n o log, si lahko predstavljamo, kakšna bo njegova pridiga jutri. Vabilo pionirjem za nastop na stadionu Naprošajo se vsi pionirčki in pionirke, naj bodo na dan 1, maja ob 15. uri.ha stadionu. S seboj naj prinesejo običajne robčke in zastavo svojih odsekov ter šopke cvetja, ker se bodo udeležili nastopa in izvajali zaključno sliko. Pokojnik se je vse svoje življenje ukvarjal s kmetijstvom, ki mu je bilo komaj dovolj za preživljanje sem; . i družine. Ril je dosleden demokrat lrt antifašist, ki je znal vzgojiti svoje otroke 'V zdravi delavski zavesti. Bi! je obenem zvest bratec «Dela» in je ob vsaki piiliki po svojih močeh vedno in povsod podprl pravično stvar delovnega ljudstva. Naj mu bo lahka domača gruda! Sinovom in hčeram ter ostalemu sorodstvu iskreno sožalje sekcije KP v Sempo-la.iu in uredniškega kolektiva «Dela». Qolinski župnik se obregnil ob „Delo“ 1 lf m OPČINE Sobota, 23. apr.: «Yankee (Yankee Pascià). Barvni «' Uni versai. Nedelja. 24. apr.: se ponovi.J Ponedeljek, 25. apr.: barvni 11 «Sem inole». Universa!. Torek. 26. apr.: se ponovi. Sreda, 27. r.p -.: barvni film «j* A"", nje Rnhf-m-M rsoiono d'i BTpfe m?). Warner Bros. S' Ust, 1». II »d ; "inveì tv z Prvih Be in Pozd "tvn, v lei P"zd Ni 'v»jo "toki "itn **po «'Irai >h, 'n t Vivo Ha. Hi c "" d Ha' "ilo Četrtek. 28 apr.: se ponovi. , P e'ek, 29. apr.: «Ubil sem P iega brata» (Ho ucciso fratello). F lil m Union. PROSEK riivjon i Sobota, 23. apr. ob 18.30: «01» Hiši deževana» (Disonorata). Nedelja, 24. apr. ob 17: se porFj Ponedeljek, 25. apr od 17: -jato bombnikov» (19. štol' bombardieri). ‘I si "» ? Ne "ovn Ti riš "| "ga Sreda, 27. apr. ob 19.30: «RO»! lej,; iz Vouka» m (11 bandito Dolinski župnik g. Štuhec se je v ne.deljg qtyregnil ob naš list. Med pridigo, ki je geuetin ni pozabil zabeliti s protikomunizmom, so imeli verniki priliko slišati — in to v nemalo začudenje — iz njegovih ust, da «Je vsaka mati, ki dopušča, da pride. «Dela» v njeno hišo nevredna». Ce misli g. Štuhec, da Je imela njegovo protikomunistično grmenje in izpad proti našemu listu 28-leit n i Bruno Samec iz Domja j, prejšnji petek podrl z vespo pri Sv. Andreju 8-letnega Paola Vattovanija, ki je odnesel nekaj lažjih poškodb. Do nesreče je prišlo, ker je hotel otrok prečkati cesto v trenutku, ko je privozil, vespi,st. Tudi Samec se je moral zateči v bolnico, kjer so mu izprati nekaj, prask. *** V soboto je v uil. Pončana 41-letni Viktor Trampuš podrl S svojo vespo 52-letnega Antona Zadnika. Običajno se pri sličnih nezgodah težje ponesreči pešec, tokrat pa je bilo obratno. D očim je Zadnik odnesel pri padcu le nekaj prask, so morali prepeljati Trampuša v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da Je -njegovo stanje precej resno. Pri padcu se je močno udaril na glavi in krvavel. *** Komaj 17-ietna Pia Duran-1 ti iz ul. Ghirlandaio, je skušala napraviti v ponedeljek samomor s svetilnim plinom. Okrog 19. ure so nekateri stanovalci zavohali plin in, takoj ugotovili, da uhaja iz stanovanja družine Duranti. Nekdo je splezal po -lestvi do okna in zlezel v kuhunjo, kjer ie ležalo na tleh nezavestno dekle. Stanovanje so takoj prezračili in poklicali Rdeči križ, ki jo je prepeljal v bolnico. Njen tragični korak pa bi imel lahko še hujše posledice. V sobi so namreč spali njeni 3 bratci, Ri jih na srečo plin ni še dosegel. Vzroki poskušanegg samomora pi so znani. la, i'Z York) NABREŽINA M Sobota. 23 apr. ob 20: «Z8° , treh ljubezni» (La stori31 tre amori). Fiilm MG M. Nedelja, 24. apr. ob 16. io 20: ponovi. Ponedeljek 25. apr. ob 16. id «Messalina». Film Inaila. . Sreda, 27. apr. ob 20: «B«*v zahoda» (Fuga da ovesi), f1 RKQ. «Mandrjarji» jutri v Avditoriju. Končno bo svetoivanska dramska skupina uprizorila jijtri, v nedeljo 24. t. m. tudi v Avdjtorjjij v Trstu folklorno izvirno igro s petjem in godbo v 3 dejanjih «.Mandrjar rji», ki sta jo napisala Vlada in Stane Bidovec. S tem se bo nudila prilika tudi tržaškemu občinstvu, da si ogleda to lepo in zanimivo igro. Snov je povzeta iz bogate zakladnice ljudskega folklora, tgr s,e nanaša na življenje Svetoivan-cev pred 80 leti. Vabila, ki veljajo kot vstopnice, dobile na vseh sedežih prosvetnih društev, v tobakarni Prosen pri Svt. Ivanu, pri SiHLP (tej. 28-402) in do pričetka predstave pri vratarju Doma pristaniških delavcev. Začetek ob 16.3(8. «Niklta, ruski junak» v Kri.žu. Na predvečer prvega maja bo kriška mladinska dramska skupina v počastitev prvega maja, kot običajno vsako leto, tudi letos priredila kulturno prireditev na prostem. Letos bo prvič v Križu uprizorila Kovalevske rusko narodno i-gro v petih slikah «Nikita, ruski junak», na kar opozarjamo že danes domačine in okoličane. Sodelovala bosta domača godba in pevski zbor. Začetek ob 20. uri. Bar- Kullurna prireditev v kovljah. V ponedeljek, 25. aprila t, I. ob 16.30 prirgdi PD « Matjašič» pri Rumeni hiši v Bar-kovljah kulturno prireditev v okviru proslav ob desetletnici narodno osvobodilne borbe. Gostovalo bo PD «Zvezda» iz Podlonjerja z mladinsko in otroško skupino ter z mladinskim pevskim zborom. Začetek ob 16.30. Poziv prosvetnim društvom. Slovensko hrvatska ljudska prosveta poziva vsa včlanjena društva, naj po svojih močeh prispevajo, da bo tudi letošnje praznovanje Prvega maja uspelo najlepse. Ta dan bodi živa slika strnjenosti delavcev, kmetov, naprednih izobražencev, ki žele živeli v miru In medsebojnem bratstvu na tem ozemljil! Naj živi J. Maj! Prisrčna kulturna prireditev v Podlonjerju V nedeljo ie bila v Podlonjerju prisrčna kuljurna prireditev v spomin na preteklo junaško partizansko borbo, ki ie omogočila, da se slovenska kultura zopet lahko javno izraža v naših krajih. To je tudi tov. Franc Gombač poudaril v svojem uvodnem govoru, ki je sledil himni «Hej Slovani», katero sta zaigrali na harmoniko pridni liarfnonika-šici iz Barkpvelj Franka Mtslej in Silvana Škerlj. Nato so bar-kovljanski otroci, ki so gostovali v Podlonjerju, podali tridejanko «Rdeča kapica». ZUistj lepo so nastopili Nevenka Misiej v vlogi Rdeče kapice, Tatjana Blažič v vlogi zajčka Belorepčka, Laura Žagar v vlogi babice, Vojko Brecelj d vlogi lovca Jake, toda ni so zaostajalf Renata Martelanc v vlogi mamice ip gobice Mufnl-ce in Žagar Viktor v vlogi volka. Rina In Anamarija Roncelj iz Zgornje Kolonje sta recitirali v gorenjskih narodnih nošah Prešernovo «Od železne ceste». Mladinski pevski zbor iz Podlonje rja je navdušeno zapel ob spremljavi harmonike «Pepček narod nlh ip partizanskih pesmi», Ifi ga ie moral na željo poslušalcev ponoviti. Dekliški duet tudi s spremljavo harmonike je zapel narodno pesem. Lilijana in Marina iz Bnr iovelj sta na koncu nastopili še z baletom, ki sta ga morali ponoviti. Po končani prireditvi je mali Aljoša zapel s spremljavo harmonike pesem «Potok». Gostovanje Križanov na Kontovelu V nedeljo 17. t. m. je gostovalo na. Kontovelu PD «Vesna» iz Križa s svojo dramsko skupino, ki je uprizorila lepo trodejansko ljubezensko Igro «P nižavi». Lep obisk in priznanje gledalcev, je bilo največje zadoščenje marljivi skupini, ki bo začela v kratkem s študijem nòve igrè, da bo tako lahko dostojno proslavila otvoritev svojega Ljudskega doma. Gostovanje Rjcmanjcev na Opčinah V nedeljo je nastopila v Prosvetnem domu dramska skupina iz Ricmanj s tridejanko «Dva bregova». Na svojem gostovanju so imeli marljivi ricmanjski i-gralci in z njimi godila na pihala nadvse zadovoljiv uspeh, kar jim bo gotova v vzpodbudo pri njihovem kulturnem udejstvovanju Pred prireditvijo, ki Je bila združena s proslavo desetletnice o-svoboditve, sta imela priložnostna nagovora tov. Slava Cebu-lec-Katra in tov. Riko Malalan * * * Prosvetno društvo «Zvezda» iz Podlonjerja je darovalo za »HLP 1.842 lir od čistega do. bička nedeljske prireditve dramska skupina tega društva pa 1.000 lir ki jih je prejela za poravnane potne stro. ške od PD «Pečar» na prireditvi 26. marca *** V ponedeljek sta se ponesrečila na. delu 24-letnl Albert Kodrič s Proseka 1 in 53-letni A-lojz Terčon in Cerovelj 30. Oba sta si verjetno zlomila gleženj. Nesreči sla se pripetili v zavijali, kjer je nerodno padel Kode ič, dot:m se je Terčon ponesrečil na pomolu sesljanskega partita. Okrevala bosta v 20 do 30 dneh. *** V ponedeljek je v bolnici podlegla težkim poškodbam 66-letna Ida K rov at In vd. Mauro iz ul. Molino a vento 62. Prepeljana je bila v bolnico 8. t. m„ ko je nerodno padla po stopnicah. Poroka Danes se poročita v Križu Trstu tov. Pavla Mejak in rijan Terčon, član dramske , pine «Vesna» in KP TU. Prisv jima čestitata PD «Vesna» in s* cija KP ter jima želita obilo če! Pridružujeta se tudi S# in uredništvo «Dela» "tun vali "loti "god Pred "oy l»V ^ tl ."ali Koncert mladih talentov Glasbena Matica v TrS, priredi v torek 26. aprila 20.30 uri v Avditoriju. v . Teatro Romano koncert (l mladih talentov: 15 U'HL violinista Janeza BokavšK3 Iti-letnega pianista Atija v tonti ja. Vabila so na razpolago v i boto in nedeljo od 11. do v ponedeljek od 11. do 13-od 16. do 19. ure ter v tjl; od 11. do 13'. in od 16. do '2“ v uL Roma 15. Il (SHI'7-L tobakarni Prosen pri sy. J ni», v (jrog-erjji Scherniti Barkovtjah ter na Opčin«! pekarni Cok. "itn 1'rel i* Jud "»d-!" Ì J*Us »** V ponedeljek popoldne se je pnpetila na Opčinah huda preme na nesreča, ki je terjala človeško žrtev. V trenutku ko je hotel 48-letni Giulio Antonini kreniti iz glavne ceste na stransko, je privozil openski tramvaj. Kljub prizadevanju zavirača, Benedetta Chersovam. je prišlo do silovitega trčenja. Tramvaj Je povlekel vozilo Se kakih 40 m- naprej. Iz razbitega avtomobila so potegnili težko ranjenega An oninija In ga takoj prepeljali v bolnico, kjer je pozneje podlegel težkim poškodbom. Proslava padlih iz Barkovelj Barkovljanska sekcija bivših političnih preganjat1 sporoča, da bo v sobti° aprila ob 17. uri na pok0 lišču v Burkovljah počaS^ spomina padlih za svolto0, polaganjem vencev mi t co in priložnostnim nagovo" SOZAL-TR — Ob smrti gega tovariša Franca Me . da, izreka magdalenska cija KP TO iskreno so* njegovi družini in 50 , kom. Pridružuje se «Del0* *** Zaradi otroške neprevidnosti bi prišlo v sredo lahko do smrtne nesreče. Bratca, 8 letni Franco Belic in 11-letni Miro Iz Skednja sla se igrala z neko bombo, ki je zaradi močnejšega u-darra eksplodirala in ranila oba otroka. Mati ju je peljala v bolnico, kjer so Mirpta pridržgli. Odsekalo mu je člene treh prstov na nogi, Franco pa je žari ob II samo nekaj prask (ln so ga poslali domov. V dneh od 14. do 20. aprila se je v Trstu rodilo 54 otrok in 2 mrtvorojena, umrlo je 56 oseb, porok Je bl-lo 45, Odgovorni prednju RUDOLF RLAZTČi (B'a* Založništvo »DELA» ,, Tiska tip. RIVA. Torreh'an ZAHVALA n 8"' et* Ob bridki izgubi ljubljenega in nepozabn JOSIPA ŠKRKA se toplo zahvaljujem" prijateljem ^ v’1 vaščanom, znancem, ki so ga spreti njegovi zadnji poti m mi sočustvovali. Trnovca, 18. aprila 1 Žalujoči sinovi, 1 in ostalo soro1 ' pr ">uk Bi "N «jo 'je Vrns "tok "a : s s' "ar, "ani '"da "«k, Nk itld la. P Po», til !" i bati 'a! 'iko ‘ih «ije Pa , "ih 'Oje ?*v« 'uhl v«tr s "Pe: tli del, "ar. Po* v 1 "ik in "i "jil S pOs *0» -lit. % Si k* 'til