IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI LIST
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 27.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 32.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. I gr. 70%
S E
T I M A N A L E
ŠT. T580
TRST, ČETRTEK 8. JANUARJA 1987
LET. XXXVII.
Dva primera hude narodne nestrpnosti v Trstu
Za enega je odgovoren tržaški župan - Protest Slovenske skupnosti
Pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji prvi letošnji seji obravnaval med drugim zadnja dva znana primera narodnostne nestrpnosti v našem mestu.
Nekatere dobro znane socialistične kroge v Trstu motijo celo božični in novoletni prazniki, ko ljudje vsaj za čas pozabijo na medsebojna trenja in si voščijo mir, srečo in uspehe. V njihovi ozkosti in municipal-ni zaprtosti se brez čuta pravičnosti, spoštovanja in javne odgovornosti vedejo popolnoma nasprotno od božičnega sporočila
o	miru na svetu.
Značilen odraz takšne provincialne miselne omejenosti sta bila — pravi poročilo pokrajinskega izvršnega odbora Slovenske skupnosti v Trstu — znana dogodka v stolnici sv. Justa in v gledališču Rossetti. Kljub povsem različnim okoljem pa je v obeh primerih šlo za nasprotovanje uveljavljanju enakopravnosti vernikov oziroma občanov slovenskega jezika. Medtem ko je v mestni stolnici šlo za protest še ne ugotovljenih posameznikov proti voščilom škofa Bellomija tudi v slovenščini, pa je bil v
v
Dan emigranta v Čedadu
V	Čedadu je bil v nedeljo, 4. t. m., tradicionalni Dan emigranta, ki ga prirejajo slovenske organizacije iz videmske pokrajine. To je bilo po eni strani srečanje prijateljev in znancev, po drugi pa razvedrilo ob bogatem kulturnem sporedu, pri katerem so sodelovali zbori Pod lipo, Nediški puobi in Trepetički, eitiralci in plesalci iz Rezije ter člani »Beneškega gledališča«.
Predvsem pa je bila to priložnost za pregled opravljenega dela v minulem letu ter razmišljanja o bodočih načrtih, med katerimi izstopa zahteva po zaščitnem zakonu za Slovence ter iskanje možnosti za nadaljnje korake v krepitvi domačih gospodarskih dejavnosti.
Ti problemi, posebej še potek postopka za dosego globalne zaščite, so prišli do izraza v govorih, ki so jih imeli Ferruccio Clavora v imenu slovenskih organizacij videmske pokrajine, poslanec Arnaldo Bara-cetti kot podpredsednik komisije za obrambo pri poslanski zbornici ter senator Franco Castiglione kot predsednik senatne komisije za pravosodje. Zbrane udeležence je najprej pozdravil čedajski župan Giuseppe Pascolini, ki je poudaril tudi dobre stike s prebivalci in upravitelji iz sosednje Slovenije. Pri teni velja poudariti, da je bito med gosti veliko uradnih predstavnikov tudi iz slovenskih obmejnih občin.
gledališču Rossetti protagonist sam prvi meščan — župan Staffieri — ki je izrekel svoj novoletni pozdrav samo v italijanščini, in to v prezirljivem in polemičnem tonu do tistih, ki v našem mestu izrekajo pozdrave v več jezikih. Njegovo sklicevanje na znani refren nacionalistov prejšnjega stoletja je še toliko bolj politično obtežilno, ker pomeni, zavraačnje sožitja in obujanje starih nasprotovanj in sovraštev.
Ali zgodovina ni ničesar naučila kljub težkim izkušnjam zadnjih dveh vojn — se sprašuje pokrajinsko tajništvo SSk. Vsi
ljudje dobre volje in same državne skupnosti — med temi tudi Italija — iščejo skupne politične in kulturne osnove, na katerih naj bi slonela Združena Evropa, v Trstu pa nekateri mislijo, da bodo s svojimi anahronističnimi dejanji lahko zaustavili kolo zgodovine in kuiturno-duhovni napredek človeštva. Podobno si je svoj čas domišljal tudi fašizem, ko so v javnih uradih naših krajev viseli napisi: »Qui si parla sol-tanto italiano!«.
SSk zato poziva tržaškega župana, naj
dalje na strani ■
Nadškof Šuštar na ljubljanskem radiu
Nedavni Božič je v Sloveniji potekel v znamenju pomembne novosti. Na božično vigilijo je namreč med večernim dnevnikom radia Ljubljana prebral božično poslanico nadškof Alojzij Šuštar, kar je vi povojni Jugoslaviji prvič, da je neki ver-j ski voditelj uradno nastopil po radijskih ■ valovih. Krajši povzetek govora je naslednji večer, torej na sam Božič, podala tudi ljubljanska televizija med večernim dnev-[ nikom, odlomke pa so objavili tudi nekate-l ri časniki. Dogodek, ki pomeni razveseljivo' novost v sedanjem slovenskem trenutku, je; razumljivo vzbudil živahne odmeve drugod po Jugoslaviji in v tujini, o njem je s poudarqom poročala tudi italijanska televizija, radio Trst A pa je predvajal magnetofonski posnetek nadškofovega izvajanja. V predbožičnih dneh je na ljubljanski televiziji spregovoril tudi predsednik republiške konference SZDL Slovenije Jože Smole, ki je prebral priložnostno prednovoletno razmišljanje in v njem voščil božične praznike vsem tistim, ki spoštujejo to tradicijo. Raziskave javnega mnenja v Sloveniji so namreč pokazale, da ta praznik obhaja velika večina Slovencev, ne samo vernih, ampak tudi takih, ki niso povezani s Cerkvijo, zato v tej republiki razmišljajo o načinu, kako bi Božič postal dela prost dan. 2e sedaj pa je bilo uradno rečeno, da lahko na ta dan izkoristi dopust ' vsak, ki to želi in če njegova odsotnost ne moti rednega poteka dela.
Verski tednik Družina je nadškofov radijski govor objavil v celoti, zaradi aktualnosti in pomembnosti ga tudi mi ponati-skujemo.
Spoštovani in dragi prijatelji!
Prisrčno vas pozdravljam in vam izrekam iskrena voščila za božične praznike in za novo leto. Vsakemu osebno in vsem skupaj želim mi-
ru, veselja, zadovoljstva in sreče. Moja voščila in najboljše želje veljajo verujočim in drugače mislečim Slovencem in drugim, ki živijo med nami. Posebno pa želim novega upanja in notranje moči, miru in tolažbe bolnim, kakor koli prizadetim in trpečim. Nocoj se spominjamo tudi naših rojakov drugod po Jugoslaviji in v zamejstvu, naših zdomcev in študentov, ki so začasno v tujini, naših misijonarjev in sploh vseh naših rojakov, kjer koli živijo.
Božič ima različne razsežnosti in vsebinske prvine praznovanja, od človečnosti in človeka, družine, miru in prijateljstva, novega upanja in velikega pričakovanja pa do bogatega slovenskega kulturnega izročila in splošne potrebe in želje po družinskem praznovanju.
Verujoči kristjani radi sprejemamo in potrjujemo te plemenite človeške vrednote božičnega praznika. Vendar je za nas božična vsebina globlja. V sveti noči praznujemo zgodovinski do godek Jezusovega rojstva v Betlehemu. Oznanilo o tem je zapisano v božičnem evangeliju z besedami: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod« (Lk 2, 10-12). Krščanska vsebina božičnega praznika je korenina in vir vseh drugih človeških in kulturnih razsežnosti.
Ko vsem voščim božične praznike, pa verujočim, ne samo katoličanom, ampak tudi drugim kristjanom, ki hkrati z nami obhajajo božič, in pravoslavnim, ki ga obhajajo 7. januarja, od srca želim, da bi v veri in zaupanju znova globoko doživeli, da se je s Kristusovim rojstvom Bog sklonil k človeku. Neločljivo je z nami povezan in vedno ostane med. nami in z nami ter nam prinaša svoj mir. Vsem, ki si prizadevajo za mir, pravičnost in svobodo, za napredek in medsebojno pomoč v naši družbi in v svetu, želim obilo božjega blagoslova in uspeha. Božič je za vse praznik novega upanja in nove življenjske moči v prijateljstvu in ljubezni.
Dva primera hude narodne nestrpnosti v Trstu
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 11. januarja, ob: 8.00 Radijski dnevnik;
8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Sneženi možje po zraku lete« (Jaša Zlobec); 11.45 Vera in naš čas; 12.03 Nediški zvon; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila; 14.20 Radijski kviz o Primožu Trubarju; 15.30 Športne novice; 17.00 Prenosi z naših prireditev; 19.00 Radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 12. januarja, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Pričevanja o Tigru; 10.00 Poročila in pregled tiska;
11.30 Poljudno čtivo - Lik; iz naše preteklosti: Ludvik Zorzut; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Pravljični vrtiljak«; 16.00 Osebno; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Repentabor 1986, glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe (2. koncert); 18.00 Kmetijski tednik; 19.00 Radijski dnevnik.
■ TOREK, 13. januarja, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Nediški zvon; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Beležka - Prehrana in zdravje;
13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Povejmo v živo!;
15.00 Mladi mladim; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Repentabor 1986, glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe (3. koncert); 18.05 Samuel Beckett: »Čakajoč na Godota«, prvi del; 19.00 Radijski dnevnik.
■ SREDA, 14. januarja, ob: 7.00 Radijski dnevnk;
7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 V objemu gora; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Rastline: strupi ali zdavila? Notranja stiska in trda stvarnost sta kovali našega človeka in njegovo umetnost; 13.00 Radijski dnav-nik; 13.20 Cecilijanka 1986; 14.00 Poročila in deŽ3'na kronika; 14.10 Gospodarska problematika; 15.00 Kri-žem-kraž!; 16.00 Od Milj do Devina; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Repenva!-or 1986, glasbeni popoldnevi stare in sodobne glarbs (4. koncert); 18.10 Kulturni in družbeni odmevi;
19.00 Radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 15. januarja, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in de želna kronika; 8.10 Od Milj do Devina; 10.C0 Poročila in pregled tiska; 11.30 Beležka - Film k Itura, realnost; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otrok in šola; 14.30 Diskorama, 16.00 Na goriškem volu;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: moški zbor in vokalna skupina »I cantori di San-tomio« iz Mala pri Vicenzi; 18.00 »Iz snežniških gozdov na balkanski jug«, spomini Alojza Zidarja; 19.00 Radijski dnevnik.
■ PETEK, 16. januarja, ob: 7.00 Radijski dnevn k;
7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Na goriškem valu; 10.00 Po o"ila in pregled tiska; 11.30 Beležka - Ščedensko narečje; 13.00 Radijski dnevnik, 13.20 Zborovska glasba;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Naš je; ik; 14.25 Ne prezrimo!; 15.00 V svetu filma; 16.00 Osebno; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Akademija Glasbene matice v luteranski cerkvi v Trstu 13. junija lani; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 17. januarja, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana vodi Muhai Tarig; Trio Jess z Dunaja v zasedbi: Johannes Kropfitsch - klavir, Elisabeth Kropfitsch - violina, Stefan Kropfitsch - violončelo;
11.30 Beležka - »Čej so tiste stazice« - oddaja iz Kanalske doline; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Kaj je v vreči?«; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Akademija Glasbene matice v luteranski cerkvi v Trstu 13. junija lani; 18.00 Dramska ve-trovnica: Anton Petje: »Ivan Cankar: včeraj, danes in jutri!«; 19.00 Radijski dnevnik.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
■	nadaljevanje s 1. strani
bo župan vseh občanov — italijanskih in slovenskih — in enako spoštuje njihov jezik, ker je le na takšni osnovi možno njeno nadaljnje sodelovanje v mestni upravi.
Hkrati izvršni odbor SSk v Trstu izreka škofu msgr. Bellomiju solidarnost zaradi napadov, ki jih je deležen zaradi enakopravnega spoštovanja jezika italijanskih in slovenskih vernikov pri opravljanju svoje službe. Protestno brzojavko je tržaškemu županu poslal občinski odbornik Ssk prof. Aleš Lokar.
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je na deželni odbor vložil dve interpelaciji proti šovinističnim izbruhom v Trstu.
V	prvi interpelaciji Štoka opozarja na šovinistične izjave proti Slovencem in dru-
LIBIJSKA INTERVENCIJA V ČADU
Libijska vojaška intervencija v Čadu zadobiva vse večje mednarodne komplikacije. V Franciji že odkrito namigujejo, da utegne francoska vojska nastopiti proti Libijcem, ker so bili ti prekoračili dogovorjeno črto, pod katero uživa Čad vojaško jamstvo Francije.
Libijci so tihi dogovor prekršili zlasti z bombardiranjem mesta Arada. V Parizu pa hkrati z namigi na možne represalije v isti sapi naglašajo, da bodo te strogo omejene na kak vojaški cilj. Ta francoska o-preznost se križa s pomirjevalnimi izjavami, ki jih je podal libijski poglavar Gedafi. Ta naglaša, da je bilo omenjeno bombardiranje skupno s kršenjem dogovorjene razmejitvene črte le osamljen primer, ki da se ne bo ponovil. Iz libijske poslanice je razvidno, da se Gedafi boji francoske intervencije, pariški glasovi pa dajo razumeti, da bo ta — kot že rečeno — strogo omejena, če bo do nje sploh prišlo.
Po francoskih cenitvah imajo Libijci v Severnem Čadu okrog 8 tisoč mož, Francija pa ima v južnem delu države predvsem bojna letala in radarsko omrežje. Po zadnjih vesteh so Libijci doživeli nov poraz med spopadom z oddelki redne čadske vojske.
—o—
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom VVolfgang Kohlhaase - Rita Zimmer
RIBA ZA ŠTIRI
Režija Jože Babič
v sredo, 14. januarja, ob 16.00 ABONMA RED I — mladinski
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Gostovanje Opera Balet SNG - Ljubljana
BALETNI TRIPTIH
1. Richard Wagner: Siegfriedova idila
2. Richard Wagner: Matilda
3. Ludwig van Beethoven: Pastoralna simfonija
Dramaturgija, režija, koreografija: MILKO SPAREMBLEK
V soboto, 10. januarja, ob 20.30
V nedeljo, 11. januarja, ob 16.00
gim manjšinam v Rossettijevem gledališčus med novoletnim koncertom. Zupan Staf d fieri je namreč ponovil fašistično geslo: v1 Rossettijevi domovini se govori le po itali-s jansko. Druga Štokova interpelacija se na-P naša na šovinistično akcijo pred stolnico11 Svetega Justa, ko je škof Bellomi za Božič izrekel voščila tudi v slovenščini.	F
n
—°~
SHULTZ OBIŠČE AFRIKO
1
Ameriški zunanji minister Shultz se od-t pravlja na daljše potovanje po šestih drža-t vah Afrike južno od Sahare. Najprej je pri-2 spel v Senegal, zatem pa bo po vrsti obi-g skal še Kamerun, Kenijo, Nigerijo, Slonokoščeno obalo in Liberijo. Obisk bo trajal j, do sredine meseca. V Washingtonu nagla- r šajo, da so vse naštete države v dobrih in g prijateljskih stikih z Združenimi državami. r
Pomen Shultzevega potovanja je seve- r da političen. Tudi zato, ker precejšen del š Afrike zaskrbljeno gleda na dogajanja v Čadu. V ozadju pa so tudi gospodarski pro- \ blemi, saj je ameriški parlament znižal iz-1 datke, ki jih je bil zahteval predsednik r Reagan za gospodarsko in vojaško pomoč c omenjenim državam. Ameriška uprava me-1 ni, da je gospodarsko nazadovanje v Afriki 1 v zadnjem obdobju nastalo v precejšnji me- 1 ri zaradi slabega izkoriščanja tržnega go- 1 spodarstva. Prav o tej temi bo imel Shultz f intenzivne pogovore z voditelji držav, ki c jih bo obiskal. Med temi je z ameriškega \ stališča strateško najpomembnejša Kenija. 1
REAGAN OPERIRAN	j
Ameriški predsednik Reagan dobro pre- 1 staja fazo okrevanja po operaciji na pro- 1 stati. Ob tem so zdravniki potrdili, da v 1 tkivu niso ugotovili nobene rakaste tvor- 1 be. Glasnik Bele hiše je vsekakor naglasil, 1 da čaka predsednika še vrsta rontgenskih pregledov na notranjih organih.
NOVI NADŠKOF V BEOGRADU
Janez Pavel II. je na praznik sv. Treh : kraljev posvetil v cerkvi svetega Petra v ' Rimu deset novih škofov. Med njimi je bil dr. Franc Perko, ki je bil profesor na ljubljanski teološki fakulteti in velja za velikega ekumenista. Pred dvema tednoma je bil imenovan za beograjskega nadškofa. Obredi so se začeli dopoldne. Vatikanski radio je za to priložnost organiziral več kot dve-urni neposredni prenos v slovenščini. S pa- : pežem bosta somaševala ob glavnem oltarju tudi slovenski metropolit Alojzij Šuštar 1 in dosedanji beograjski nadškof Alojzij Turk. Za to priložnost sta prispela v Rim tudi dva avtobusa vernikov iz ljubljanske škofije.
—o—
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
priredi v nedeljo, 11. t.m., ob 16. uri v stolnici sv. Justa
BOŽIČNI KONCERT
Združene zbore vodi Aleksandra Pertot Orglar Andrej Pegan Vabljeni!
Sedanji jugoslovanski trenutek
Tisto, kar se je v Jugoslaviji kmalu po Titovi smrti v letu 1980 začelo kot nealarmantna prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva, se je nadaljevalo v kasnejše priznanje resnega gospodarskega zastoja in slednjič v priznanje družbene, politične in moralne krize ter celo krize mednacionalnih odnosov.
Na gospodarskem področju se kriza odraža predvsem v zmanjšani učinkovitosti gospodarjenja. Produktivnost v Jugoslaviji že vrsto let nezadržno upada in to kljub temu, da se je v sedemdesetih letih ogromno investiralo v različne industrijske zmogljivosti, ki so bile zgrajene pretežno na podlagi razmeroma moderne zahodne tehnologije. Cena uvoza zahodne tehnologije je 20 milijard dolarjev dolgov, kolikor jih ima Jugoslavija v odnosu do tujih upnikov.
Breme jugoslovanskih dolgov je toliko hujše, ker je bil izposojeni denar porabljen za nedonosne naložbe, ki ne omogočajo rednega odplačevanja dolgov. Jugoslavija je bila zato prisiljena v reprogramiranje dolgov, kar seveda vodi v naraščanje absolutnega dolga in vseh drugih stroškov v zvezi z njim.
V	socialnem smislu se kriza kaže kot svoje-vrtsna polarizacija jugoslovanske družbe na vse bolj obubožani jugovzhod države in na razmeroma znatno bolje stoječi severozahod države. V okviru posameznih jugoslovanskih področij prihajajo do izraza vse bolj očitne socialne razlike. Vse bolj viden postaja na eni strani vodilni sloj, ki se po svojem življenjskem standardu in slogu ne razlikuje mnogo od svojih zahodnih »kolegov«; na drugi strani je vse več takih gospodinjstev, katerih mesečni proračun ne zadošča več za normalne mesečne izdatke. Večanje družbenih razlik in slabšanje gmotnega položaja predvsem delavcev se kaže v naraščajočem številu štrajkov. Stavkajoči delavci večinoma zahtevajo povišanje plač in le izjemoma so stavke uperjene k doseganju drugih ciljev. Če k navedenemu dodamo še približno milijon brezposelnih, kolikor jih je v Jugoslaviji, je splošna socialna slika vse prej kot rožnata.
Politična problematika je nujni odsev nakopičenih gospodarskih in družbenih problemov. Politična sfera je skušala poglabljajočo se krizo obrzdati s sprejetjem načrta za gospodarsko u-stalitev, katerega izdelavo je zaupala nekaterim vidnejšim jugoslovanskim ekonomistom. Sestav-ljalci stabilizacijskega programa so kot zdravilo za jugoslovanske težave priporočili ponovno u-veljavitev tržno usmerjenega gospodarstva, s konkurenco, odgovornostjo za poslovanje, brez vzajemnega pokrivanja izgub ipd. Kljub široki Politični kampanji, s katero je bil stabilizacijski program sprejet, je njegova izvedba praktično spodletela. Kot že tolikokrat poprej se je namreč pokazalo, da so korenitejše spremembe v gospodarskem sistemu nemogoče brez ustreznih korenitih sprememb v političnem sistemu.
Politični odgovor na opozorila gospodarskih izvedencev, da se stabilizacijski program ne izvaja zaradi političnih zaprek, so bili predlogi za sprememb0 oz. popravke političnega sistema. Dokument, ki naj bi tvoril idejno in teoretično podlago za spremembe političnega sistema, je dobil naziv Kritična analiza političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Nekateri kritiki so že ob njegovi objavi trdili, da gre za mrtvorojeno dete; na njegovi podlagi naj bi namreč ne bilo mogoče pripraviti ustrezne politične rešitve zoper splošno jugoslovansko krizo.
Zaradi očitnega razkoraka med nekaterimi te-ttieljnimi političnimi deklaracijami in dejansko
politično prakso v Jugoslaviij so začeli mnogi jugoslovanski sociologi in za njimi celo politiki opozarjati tudi na moralno krizo. To naj bi bila kriza dvojne morale, vgrajene v same temelje sistema. Kazala naj bi se v tem, da se v javnem političnem življenju idealistično govori eno, v realnem političnem življenju pa naj bi se pragmatično izvajalo nekaj čisto drugega, često docela nasprotnega javnim političnim izjavam. Nadaljnji vidik moralne krize naj bi bila dezorien-tacija v pogledu samih temeljnih vrednot, na katerih naj bi temeljila jugoslovanska socialistična družba. S tem v zvezi so se pojavile teze, da je socializem po svojih temeljnih predpostavkah nujno tak družbeni sistem, ki vodi v enakost v revščini, da je to sistem, ki se lahko vzdržuje zgolj z državno prisilo ipd. Pojavile so se tudi kritike enopartijskega, leninističnega modela družbe, ki je za nekatere glavni vzrok jugoslovanske krize.
Kot posledica opisanih razmer so se v Jugoslaviji zaostrili tudi mednacionalni odnosi. Bistvo mednacionalnih razprtij je prejkoslej delitev družbenega produkta oziroma narodnega dohodka. Manj razvite republike terjajo zase različne beneficije, sklicujoč se pri tem na socialistično vzajemnost; razvitejše republike nasprotno niso več pripravljene tolikanj prispevati v korist manj razvitih, sklicujoč se pri tem na tržne zakonitosti in na čiste medsebojne gospodarske račune, kar vse je dobilo, vsaj verbalno, politično prednost.
V	tem okviru zlasti izstopa Slovenija, ki je gospodarsko še vedno naj razvitejša republika. Zavzemanje za tržno gospodarstvo je najbolj dosledno prav v Sloveniji. Slovencem zato v manj razvitih jugoslovanskih okoljih očitajo nacionalni egoizem. Črnogorci so, denimo, na svojem par-
tijskem kongresu ožigosali »slovensko« teorijo o medsebojnih čistih računih kot nacionalistično in povsem nesprejemljivo. Pri tem gotovo ni nepomembno, da je prav Črna gora najbolj zadolžena jugoslovanska republika in bi kot taka čim večji del svojih obveznosti rada prevalila na druge.
Slovenija je edina jugoslovanska republika, ki ima izravnana uvoz in izvoz in razmeroma majhen dolg v tujini, ki ne predstavlja nerešljivega gospodarskega problema. Tudi življenjski standard je v Sloveniji precej višji kot drugod v Jugoslaviji. Vse to je prispevalo k oblikovanju mnenja, da Slovenija v bistvu izkorišča manj razvite jugoslovanske republike, pri čemer avtorji teh stališč namerno pozabljajo, da je produktivnost v Sloveniji znatno višja kot drugod v Jugoslaviji. V jugoslovanskem tisku se je na račun Slovenije razvila živahna razprava, ki je včasih presegla nekdaj ustaljene meje dopustnega glede na doktrino bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Na trenutke so nekatera glasila oziroma avtorji naravnost hujskaško obdolževali Slovence vsega mogočega, od tega, da predobro živijo, do tega, da so pozabili na Titovo Jugoslavijo in na interese jugoslovanskega delavskega razreda.
Simptomatično je, da se je kampanja zoper Slovence stopnjevala tedaj, ko so v zveznih telesih sprejemali kake sporne zakone. Zlasti je to bilo očitno v primeru sprejemanja deviznega zakona, ki je bil naravnan izrazito v prid porabnikom deviz in v škodo izvoznikov. Slovenski predstavniki so zakonu sprva odločno nasprotovali, potem pa popustili in se vdali večinskemu stališču. 2e po nekaj mesecih se je izkazalo, da je novi devizni zakon neposredno zavrl izvoz in povzročil celotnemu jugoslovanskemu gospodarstvu znatno škodo. Ta primer dovolj razločno kaže, da je tisto, kar pogosto v Jugoslaviji označujejo kot slovenski nacionalni egoizem, nič drugega kot u-
dalje na 8. strani ■
Slovenska skupnost ob novem letu in pojavih nestrpnosti
Ob začetku leta 1987 je deželno tajništvo Slovenske skupnosti objavilo tiskovno poročilo, v katerem vsem slovenskim ljudem izraža voščilo, da bi bilo novo leto srečno, naši narodnostni skupnosti v Italiji pa bi prineslo resničen napredek v smeri dejanske enakopravnosti in vsestranskega razvoja.
Ob tem je deželno tajništvo globoko obžalovalo nekatere pojave nestrpnosti zadnjih dni, ki zaslužijo ostro obsodbo. Slovenska skupnost je že s svetovalskima vprašanjema svojega predstavnika v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine dr. Draga Stoke ožigosala dogodek v tržaški stolnici med božično polnočnico in novoletni pozdrav tržaškega župana Staffierija v gledališču Rossetti, ki ga je prenašala tudi neka televizijska postaja.
Skof msgr. Bellomi je med izrekanjem kratkega božičnega voščila v slovenščini doživel kontestacijo, ki je bila sicer osamljena, a je huda zaradi svojega fašističnega, šovinističnega značaja in zaradi motenja cerkvenega obreda v enem najbolj slovesnih trenutkov, ko so misli vernikov res usmerjene k miru, razumevanju, človeški povezanosti. Dogodek med polnočnico dokazuje ne le slepo nestrpnost nekaterih
krogov, temveč tudi načrtnost protislovenskih dejanj. Drugače si ni mogoče razlagati izredno poudarjenega in povsem izkrivljenega poročanja vsedržavnega dnevnika II Giornale, pri katerem list in avtor Piero Fortuna vztrajata kljub popravkom tržaške škofije.
Skof Bellomi kot pravičen predstavnik katoliške Cerkve, ki mu Slovenska skupnost izreka solidarnost in vso podporo, pa je bil te dni deleežn še neverjetnega »poučevanja« združenja bivših italijanskih vojakov zaradi novoletnega »pohoda za mir« v Trstu. Poleg drugega so vzrojili zaradi o-membe slovenščine pri pobudi. S pomočjo tržaškega dnevnika v italijanščini pa so škofa opominjali in pozivali na način, ki ga k sreči doslej nismo bili vajeni.
S svojimi novoletnimi voščili v gledališču Rossetti in s prezirljivim odnosom do Slovencev se je tudi tržaški župan Staffie-ri prištel med tiste Tržačane, ki med sabo tekmujejo ne v odprtosti, razgledanosti, demokratičnosti, temveč v samovšečnem zapiranju in togi nestrpnosti.
Preiskave javnega mnenja kažejo, da je tržaško prebivalstvo bolj odprto in strpno, kot bi se zdelo po zunanjih izrazih. Taki
dalje na 5. strani ■
Božični koncerti so bogatili praznično vzdušje
Lepa navada se je razširila v naših krajih. Tako javne ustanove kot samostojna društva in pevski zbori prirejajo v božičnem času koncerte božičnih pesmi, večkrat tudi druge glasbe, ki pa vsekakor bistveno prispevajo, da ljudje še bolj intenzivno doživljajo božično sporočilo in vzdušje teh prazničnih dni.
Tako bi morali v tem zapisu spregovoriti o koncertih, ki jih je priredila tržaška pokrajina, razne občine, kot npr. koncert, ki je bil v goriškem Avditoriju in ga je priredila goriška občina, ob teh pa številne koncerte raznih godb na pihala, kot npr. nabrežinske, ki je nastopila v telovadnici v Nabrežini v nedeljo, 21. decembra, na Božič pa je zaigrala nekaj motivov na na-brežinskem trgu. Vendar tega zaradi prostorske stike ne moremo storiti.
Opčine
Prvi koncert je že tradicionalni božični koncert openskih pevskih zborov, ki na sam božični dan privabijo v opensko cerkev veliko ljudi, ki izkoristijo koncert tudi za srečanje s prijatelji in izmenjavo voščil. Nastopili so trije pevski sestoji. Po slovesnih večernicah je nastopil Mladinski zbor Vesela pomlad, ki je pod vodstvom Franca Pohajača zapel štiri pesmi. Giuliana Sosič, ki je povezovala ves spored, je nato predstavila dekliško skupino zbora Vesela pomlad. To je zbor, ki ga sestavljajo dekleta, ki so pela ali še pojejo pri mladinskem istoimenskem zboru in pod vodstvom Franca Pohajača raste v eno pomembnejših vokalnih skupin pri nas. Lepo barvo in zvočnost ter smisel za učinkovito interpretacijo je zbor potrdil tudi ob petju božičnih pesmi, ki so med občinstvom poustvarile toplo božično počutje.
Med prvim in drugim delom je skavt Mitja Ozbič prebral božično razmišljanje študentke Marije Štekar, v drugem delu pa je nastopil mešani pevski zbor sv. Jernej. Zboru gre priznanje tudi za lepo in bogato delovanje med letom ter za vestno in do-
OBDAROVANJE OTROK
PRI SLOVENSKEM
DOBRODELNEM DRUŠTVU
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu je tudi letos pripravilo precejšnje število zavojev z oblačili, obutvijo in šolskimi potrebščinami in z njimi obdarilo potrebne otroke slovenskih osnovnih šol na Tržaškem. S to pobudo je Dobrodelno društvo prineslo v revne slovenske družine nekaj božičnega veselja in dobrote.
Ob tej priložnosti se Slovensko dobrodelno društvo iskreno zahvaljuje vsem tistim dobrotnikom, ki so mu ob tej pobudi priskočili na pomoč in tudi skozi vse leto.
Naša posebna zahvala naj gre tudi učiteljem, ki so sodelovali z našim društvom, s tem da so nam javili otroke, ki so potrebni pomoči.
—o—
MK in SKD »Igo Gruden« ter ŠD »Sokol« izrekajo svojcem tragično preminulega Mateja Venierja globoko občuteno sožalje.
vršeno opravljanje svoje pevske dolžnosti na openskem koru, ki upravičeno slovi daleč naokoli. Ta sloves so potrdili tudi pri polnočnici in jutranjih mašah ter seveda na koncertu, ko so pod vodstvom Franca Pohajača izvedli zanimiv in pester spored božičnih pesmi, med katerimi bi veljalo o-meniti Ferlugovo »Prečudna je nocojšnja noč«. Številni poslušalci so bili očitno prevzeti od petja in vzdušja, ki ga je ustvarilo, saj so še dolgo ostali v cerkvi, si ogledovali jaslice, si voščili itd. Božič na Opčinah je bil torej vaški praznik in ne le družinski. To pa je lepo!
Štivan
Na praznik svetega Štefana pa je bil koncert božičnih pesmi v štivanski župni cerkvi sv. Janeza Krstnika. Priredili so ga Dekliški zbor Devin, Fantje izpod Grmade in Otroški pevski zbor iz Štivana. Letošnji koncert je s samostojnim nastopom na orglah obogatil še organist Andrej Pegan, ki je tudi spremljal petje odraslih pevskih zborov.
Po pozdravnih besedah Gregorja Perto-ta, ki je tudi povezoval ves spored, je prvi
Kam naj te grem iskat, ko groza raste in grabi mrak z ostrimi kremplji vame?
Ti si bel in svetal v dobri tišini jame.
(Slovenske pesmi VI.)
T. Pavček
V	noči med sv. Štefanom in soboto, 27. decembra, je umrl Matej Venier, prijatelj, dijak, fant, ki je veliko obetal, ki je imel velik dar: občutljivost do bližnjega, dobro srce in je v krogu tistih, ki so ga poznali, še posebej v zadnjem letu, stalno potrjeval, da je fant, ki ve, kaj hoče in da se, kljub možnim nihanjem, ne oddaljuje od zastavljene smeri.
Malo je mladih ljudi, fantov ali deklet (bil je star 17 let), ki bi dokazovali tako duhovno odprtost in zrelost, kot je to bilo dano Mateju. Znal je iskati bistvo v sebi in obenem, ali mogoče prav zaradi tega, je znal tudi živeti kot aktiven član ne le 3. B razreda Znanstvenega liceja v Trstu, ki ga je obiskoval, ampak tudi nabrežinske stvarnosti, kot član Sokola, raznašalec Primorskega dnevnika, član domačega društva in celotne zamejske skupnosti.
Njegova zanimanja so bila zanimanja vsakega ali večine naših višješolcev, istočasno pa je ta svoja zanimanja zavestno širil na področju duha, tako da si je ustvarjal, pravzaprav, da je odkrival neslutene globine človeške misli in da je o tem z ; veliko zavzetostjo in skoraj presenečen govoril, če si ga vprašal. In lepo je bilo pogovarjati se z njim!
Slovo od takega fanta je še toliko bolj boleče zaradi okoliščin, v katerih je prišlo do prometne nesreče, ki je povzročila njegovo smrt. Ce pa pomislim, da so mi še | isti večer nekateri nabrežinski fantje na
nastopil Dekliški zbor Devin, ki je letos, pod vodstvom Hermana Antoniča, pripravil štiri pesmi Mirka Fileja. Gre za pesmi, ki jih je Filej napisal leta 1944, ko se je umaknil iz požganih Mavhinj v Devin in je tu našel močan ženski zbor. Za ta cerkveni zbor je napisal več skladb, ki so jih letos odkrili med notno zapuščino že več let pokojnega organista Josipa Colje. Lepo je bilo poslušati te skladbe, ki so posebno starejšim priklicale v spomin Fileja in njegovo delo, istočasno pa tudi njegovo glasbeno občutljivost. Pesmi so bile: Božična, Brezmadežni, V Betlehemu in Počivaj milo Detece.
Sledila je božična misel, ki jo je povedal pisatelj in časnikar Saša Martelanc. Njegove besede so vse zbrane spomnile na resnico, da morajo dejanja potrjevati dobre namene in voščila, ki jih delamo ob božičnih praznikih.
Sledil je nastop Fantov izpod Grmade. Pod vodstvom Iva Kralja so zapeli štiri pesmi. Od teh sta kar dve bili krstni izvedbi. Pevovodja Ivo Kralj je namreč napisal glasbo zanimivi božični pesmi »Ta svetla zvezda«, ki je bila objavljena v slovarju Alasia da Sommaripa leta 1607, in še pesmi »Zveličar preljubi«. Obe sta doživeli zasluženo priznanje pri občinstvu.
Vmesni del koncerta je oblikoval mladi organist Andrej Pegan iz Trsta. Zaigral je
štefanovanju povedali, da je »Matej imel incident«, in si sploh nisem mogel predstavljati, da bi bile posledice tako tragično hude, me ta smrt še bolj prizadene.
Prav res ostane človek brez besed ob taki usodi. Fant, poln življenja, moči, volje, ljubezni, z zlatim srcem in ga naenkrat, na predvečer dneva, ko se je s prijatelji odpravljal na sneg, dohiti smrt. Še imam v ušesih, kako se je pred zadnjim roditeljskim sestankom trudil, da bi rešil vsa šolska — zdaj še posebej brezpomembna — vprašanja in tako šel v Kranjsko goro z zavestjo, da je dobro opravil svojo dolžnost. To se mu je posrečilo in zato se je teh božičnih počitnic še posebej veselil.
Kako sploh misliti na to, na tako smrt. In vendar to moramo narediti tudi mi, ki smo bili Mateju le sošolci, znanci, prijatelji, sodelavci itd. Naše bolečine seveda ne gre primerjati bolesti mame, očeta, sestre in ostalih ožjih sorodnikov, a izganjati misel na to smrt, oziroma na vsako smrt, ki nas tako ali drugače prizadene, pomeni odklanjati odgovornost do smrti. Lažje je prenesti smrt brez misli nanjo, a ni pošteno! Ni pošteno do Mateja, kot tudi ne do nas samih.
V	torek, 30. decembra, smo ga pospremili na njegovi zadnji poti iz tržaške mrtvašnice v nabrežinsko cerkev in na domače pokopališče. Na obrazih vseh, sošolcev, prijateljev, znancev, je bila bolečina očitna. Vsi smo se spraševali: zakaj? Človeška pamet, človeško srce ne znata dati odgovora! Mogoče je odgovor v misli pesnika Pavčka:
Morda pa si šel, da nam prostor
pripraviš in nas,
da bomo pripravljeni, čakaš ...
Marko Tavčar
MATEJU VENIERJU V SPOMIN
Božični koncerti...
Frescobaldijev »Capriccio Pastorale« in dve Bachovi skladbi, koral »Kommst du nun, Jesu, von Himmel« ter Bach-Vivaldijev »Allegro« iz »Koncerta v d-molu«. Omejenost štivanskih orgel ni dovoljevala večje barvitosti registrov, a kljub temu je Pegan poustvaril sicer nekoliko zamaknjeno in mistično, a veselo božično vzdušje, kot to zmorejo le orgle.
Sledil je nastop otroškega cerkvenega zbora iz Štivana, ki ga je vodila Olga Tavčar, na orgle pa spremljal Herman Antonič. Zborček je zapel tri pesmi: kot prvo Lojzeta Bratuža »K Jezusu hite pastirci«, nato angleško ljudsko »Najlepša noč« kot zadnjo pa skladbo »Bib bam bom« stranj-skega župnika Franceta Gačnika.
Koncert je zaključil združeni mešani zbor, ki je pod vodstvom Hermana Antoniča tudi zapel štiri pesmi. S prvo »Presveta noč« so počastili spomin lani umrlega skladatelja Matije Tomca, sledili sta Gačni-kova Vstanite pastirji in neznanega avtorja Pred Tebe, božje Dete. Zadnja pa je bila pesem »Božično pričakovanje« Staneta Maliča. Ubrano in barvno bogato petje združenega pevskega zbora je mnogim prišepe-talo željo, da bi zbora tudi v tem sestoju več nastopala.
Vendar pravi zaključek božičnega koncerta v Štivanu je bila skupno zapeta »Sveta noč«. Pod oboki štivanske cerkve, poslikane od Černigoja in varovane od Gorše-tovega »Angela miru« na pročelju, je pesem izzvenela kot iskrena prošnja pevcev in vseh zbranih, da bi božje Dete prineslo mir in blagoslov vsem.
Gorica - Stolnica
Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice je tudi letos priredilo koncert božičnih pesmi v goriški stolnici. V nedeljo, 28. decembra, se je namreč v stolnici zbralo občinstvo, da bi prisluhnilo nastopu mladinskemu zboru iz Štandreža in Podgore, ki ga vodi Elvira Chiabai, moškemu zboru iz Štmavra, vodi ga Gabrijel Devetak, cerkvenemu pevskemu zboru iz Štandreža, vodi ga Mirko Špacapan in moškemu zboru »Mirko Filej«, ki poje pod vodstvom Zdravka Klanjščka.
Otroški zbor je zapel tri Gačnikove skladbice, moški zbor iz Štmavra je zapel starodavno »Hitite kristjani«, priredbo Gabriela Devetaka »Spi, Dete božje nam sladko« in pesem »O sveta in vesela noč« Antona Hribarja. Cerkveni zbor iz Štandreža
SLOVENSKA SKUPNOST OB NOVEM LETU IN POJAVIH NESTRPNOSTI
■	nadaljevanje s 3. strani
nastopi vidnih javnih predstavnikov pa potiskajo naše kraje v vse večji provinciali-zem in ozračje postaja vse bolj zatohlo. Vse drugače je izzvenela poslanica predsednika republike Cossige od Novem letu, ugotavlja Slovenska skupnost, saj je predsednik pozival državljane k odgovornosti za vso družbo in državo, k ustvarjanju pristne skupnosti, v kateri so živi in pozorni odnosi med ljudmi. Cossiga je dejal, da je treba premagovati ovire in se odpirati, komunicirati, skupno delati za skupno dobro.
je izvajal dve Vrabčevi božični pesmi in Vodopivčevo »Tui sunt caeli«.
Povezovalka sporeda Barbara Rustja je nato napovedala prof. Lučano Budal, ki je zbranim podala bogato in zanimivo božično misel. Spomnila se je Trubarja in njegove zavzetosti pri širjenju cerkvenega petja. Prav petje, kot izraz srčne kulture, ji je bilo osrednja misel. Glede na to je poudarila in zaključila z Gregorčičem, da »En ljub pogled — srce se vžge; en hud pogled — srce se stre«.
Koncert je zaključil moški zbor Mirko Filej. Zapeli so Belarjevo »Glej zvezdice božje«, Kalingerjevo priredbo ljudske »Pastirci povejte« in še Bratuževo »Noč najjasnejša«.
Sv. Ivan
Tudi pevski zbor »Marij Kogoj« od Sv. Ivana je v nedeljo, 28. decembra, priredil koncert božičnih pesmi. Pobuda je privabila v cerkev veliko ljudi, ki so prisluhnili zanimivemu sporedu znanih in priljubljenih božičnih pesmi, ki jih je pel zbor na koru. Zbor, ki ga v zadnjem letu vodi Andrej Pegan, je s petjem znanih melodij, začeli so s starodavno »Hitite kristjani«, poustvaril toplo praznično vzdušje. Omeniti moramo še Gallusovo »Resonet in laudibus« in krstno izvedbo pesmi »Svetovečerna«, ki jo je za zbor »Marij Kogoj« napisal Aleksander Vodopivec. Zbor je ob teh pesmih zapel še nekaj skladb, v glavnem sodobnih avtorjev. Omenimo naj skladbo »Bila je noč« Ubalda Vrabca, ki je uglasbil besedilo Vinka Beličiča in priredbo benečanske ljudske božične himne »Ta dan je usega ve-seja«, kot jo je napisal Pavle Merku. Petje je na orgle spremljala Eva Dekleva.
Pomembna vmesna točka božičnega koncerta pri Sv. Ivanu v Trstu pa je bil nastop organista Andreja Pegana, ki je iz-
vajal štiri orgelske skladbe. Bachov koral »Kommst du nun, Jesu, von Himmel«, skladbo slovenskega skladatelja Trošta »Skladba za orgle 1980«, Bachov »Preludij in Fugo« v D duru ter Franckovo »Pastoralo«, ki je bila še posebej primerna za koncert v božičnem času.
Glede koncerta pri Sv. Ivanu, velja pohvaliti pobudnike, da so se odločili za nastop na koru, čeprav so ljudje dandanes navajeni gledati nastopajoče in se jim že
GORIŠKO pastoralno PODROČJE vabi na
11. BOŽIČNICO
v nedeljo, 11. januarja, ob 15. uri na Mirenskem Gradu Sodelujejo zbori iz župnij Bilje, Grgar-Ravnica, Miren, N. Gorica-Kapela (odrasli in mladinski), N. Gorica-Kristus Odrešenik (odrasli, mladinski in otroški), Šempas (o-troški in mladinski), Šempeter, Solkan, Vogrsko, Vrtojba (mladinski) in moški zbor Novega sv. Antona iz Trsta.
zaradi tega zdi koncert »lepši«. V resnici pa je petje božičnih pesmi, ob spremljavi svetoivanskih orgel, le pridobilo, saj tudi orgle prispevajo k poustvarjanju lepšega in bogatejšega božičnega in prazničnega vzdušja.
S tem koncertom zaključujemo ta nepopolni vpogled v številne koncertne pobude teh dni. V naslednjih dneh nas čakata še vsaj dva podobna koncerta. V stolnici sv. Justa bo v nedeljo, 11. januarja, koncert Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, na katerem bodo v glavnem nastopali mladi pevci pod vodstvom Aleksandre Pertot. Istega dne pa prireja božični koncert slovenski ženski zbor iz Laškega.
PREJELI SMO:
Obračun delovanja mladinske sekcije Slovenske skupnosti v Gorici
Od meseca septembra do konca leta jel bila politična dejavnost mladinske sekcije SSk na Goriškem zelo živahna. Proti koncu meseca septembra je bil običajni sestanek koordinacije v Novi Gorici. Na tem sestanku se je v glavnem govorilo o sreča-' nju narodnosti, ki je bilo letos v Lendavi, j a katerega se žal nismo mogli udeležiti. Nato smo predebatirali namen in smisel koordinacije, to je sestankov, ki jih prirejamo skupno z mladinci tostran in onstran meje za organiziranje skupnih dejavnosti.
V	oktobru je bil tudi uvodni sestanek v politično delo na sedežu naše stranke. Sejo je vodil tajnik Renco Frandolič, v razgovor so posegli tudi Damjan Terpin, Sandra Košič, Aleksander Kosič, Robert Cotič, David Brešan in Igor Devetak. Govorili smo o koordinaciji, srečanju narodnosti, o šolskih problemih na Goriškem, o športu in o ekonomiji. Zlasti kar se tiče športa, je mladinska sekcija pozorno sledila novi sponsorizaciji odbojkarske ekipe Olimpije - Kmečka banka ter problemu zaposlovanja mladih v naša podjetja. Na dan so prišle tudi nove pobude, ki jih lahko
sekcija izpelje in to kar zadeva problem delovnih mest, ki so primarne važnosti za našo mladino. Še vedno je v teku akcija poslovenjenja imen (formularje že imamo!) in priimkov. Ta podvig bomo tudi ustrezno objavili v javnosti na mladinski deželni ravni. Kogar zanima, se lahko tudi obrne do naših predstavnikov.
V	soboto, 20. decembra, smo se kot sekcija udeležili tudi mladinskega socialističnega kongresa v Tržiču (Monfalcone). Od slovenskih organizacij zamejske mladine smo bili prisotni le mi in dali so nam tudi besedo v pozdrav. Naš tajnik mladinske sekcije se je v govora dotaknil šolske problematike na Goriškem, in socialistična mladina nam je dala prav, nato je bil govor o globalni zaščiti in višješolski reformi. Obisk njihovega kongresa je bil pozitiven, ker se socialistična mladina zanima za slovenski problem v zamejstvu in gleda nanj z modernim, naprednim in strpnim pogledom, skratka v luči enakopravnosti tu živečih dveh narodnosti.
Tajništvo mladinske sekcije Gorica
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Novoletni intervju Matjaža Kmecla
V novoletni prilogi ljubljanskega Dela, ki je izšla zadnji dan lanskega leta, je priobčen tudi intervju z Matjažom Kmeclom, pisateljem, univerzitetnim profesorjem in politikom. Kot politik se Kmecl udejstvuje predvsem na področju slovenske kulturne politike.
Na vprašanje, kaj meni o očitkih, da Slovenci kljub vsemu še nimamo naiconalne kulturne politike, je Kmecl dejal, da je osebno prepričan, da to ni res. Po njegovem naj bi se slovenska kulturna politika kazala v tem, da skuša vzdrževati smiselno ravnovesje med osrednjo, republiško kulturno politiko in njenimi posameznimi deli, to je področnimi kulturnimi politikami, vključno z zamejskimi. Na ta način naj bi razvijala kulturo kot nacionalno kvaliteto, ki združuje vse Slovence, ne glede na to, kje živijo, v skupno celoto.
V zvezi s predvideno gradnjo novega Muzeja ljudske revolucije je Kmecl dejal, da se je treba zoperstaviti težnjam, da bi ta muzej predstavil
medvojno ljudsko revolucijo kot čisto poseben, od vsega prejšnjega dogajanja ločen del sloven-sek narodne zgodovine. Po njegovem je bila socialna revolucija posledica dolge verige vzrokov. To dejstvo pa bi moralo biti razvidno tudi v zasnovi muzeja.
V	zvezi s trenutnim narodnim položajem je Kmecl dejal, da je le-ta nevrotičen. Prihodnje leto naj bi potekalo v znamenju dveh temeljno različnih videnj nadaljnjega družbenega razvoja v Sloveniji in Jugoslaviji. Obstajala naj bi možnost razvoja v moderno, dialoško družbo, ki temelji na intelektualni produkciji, hkrati pa naj bi obstajala tudi možnost takega razvoja, ki vodi v navidezno enotnost. Če bi se uresničila druga možnost, bi bilo vsako samostojno razmišljanje lahko kaj hitro označeno za družbeno neustrezno in škodljivo.
Svoj intervju je Kmecl zaključil z mislijo, da je v sedanjem trenutku naj večja težava v tem, kako vzpostaviti pristen in ustvarjalen dialog.
Pričevanje	o	koroških	p
Slovenska matica iz Ljubljane je v sodelovanju s celovško Družbo sv. Mohorja in založbo Drava izdala svojevrstno delo. Gre za knjigo, ki obravnava plebiscitno leto na Koroškem. Pisec knjige, Peter Mohar, je po spominu in deloma po zapiskih obudil tedanje dogodke na način, kot še nihče pred njim. Večina del, ki obravnavajo problematiko koroškega plebiscita so bodisi dela tedanjih politikov bodisi znanstvena dela. Mohar-jevo delo je pisano z vidika preprostega kmečkega fanta slovenskega rodu. Kljub temu, da gre za avtorja, ki ima po formalni izobrazbi le ljudsko šolo, je delo pisano v lepi slovenščini in na trenutke skorajda v sijajnem slogu.
Moharjevo delo na prepričljiv način kaže, kako so koroški plebiscit dojemali preprosti, neuki ljudje, ki so v tedanjem času predstavljali veliko večino celotnega prebivalstva. V tem pogledu je delo edinstveno, saj nobena, še tako poglobljena znanstvena študija ne more prikazati du-
ha tedanjega časa oziroma duha malih ljudi tedanjega časa, kot je to lahko storil Peter Mohar, dejanski udeleženec za slovenski narod u-sodnih zgodovinskih dogodkov.
Bogo Grafenauer, poklicni zgodovinar v spremni besedi obravnavanega dela meni, da noben pogled od zgoraj, kakršne imamo doslej o plebiscitarnem boju, ne more razkriti drobnih, vsakdanjih dogodkov, ki so tudi bili sestavni del celotnega predplebiscitnega in plebiscitnega leta.
V	tem smislu naj bi Moharjevo delo bilo pomembno dopolnilo tudi za samo zgodovinsko znanost.
Čeprav literarni samouk, razkriva Mohar v svojem delu razvito literarno, skorajda pesniško žilico. Ustvarjati zna razpoloženje, kakršnega ne j bi pričakovali od »slučajnega« pisca. Moharjevo] delo tako ni le golo zgodovinsko pričevanje, tem-1 več tudi umetniško delo, ki bralcu nudi prijetno branje.
Tončka Curk:
Tokrat je pred nami knjiga, ki je po svoji vsebini namenjena najmlajšim bralcem naše družbe. Gre tu za prvo knjigo Pravljic, ki jih je napisala Tončka Curkova, nam že znana po svojih sestavkih objavljenih v Pastirčku in Mladiki. Za izdajo knjige pa sta poskrbeli mladinski reviji Pastirček in Mavrica.
Delo s svojimi petimi pravljicami nas prepričljivo popelje v čudoviti svet domišljije, v katerega bi se rad zatopil tudi marsikateri odrasel človek, da bi se tako vsaj kdaj pa kdaj izognil neizbežnim moram in težavam svojega vsakdana.
Otroku pa predstavlja ta pravljični svet pravo resničnost, vanj se zateka z ognjevito zagnanostjo, saj bo v njem našel junake, ki so mu zelo blizu: blizu po mišljenju in dejanju, po iskanju in odkrivanju, blizu po srcu in čustvovanju.
Tak je tudi pravljični svet v teh zgodbah, saj je ves prežet s tisto čarobno tančico, ki otroka docela zasvoji in mu ob branju neprestano postavlja svoj zakaj. V Nedozidanem gradu se bo otrok spraševal o vitezovem vztrajanju, da bi svoj grad sezidal na vilinski ravnini; zakaj tako izrazita vitezova trma? A že v naslednjih vrsticah se nam kaj kmalu odkrije nesmisel človekove trmoglavosti, saj spoznamo, da je nad nami sila ali moč, ki nam hipoma prekriža vse življenjske načrte. V Pravljici o štorkljah in živi punčki se nenadoma znajdemo pred sodobnim družbenim problemom, pred problemom sinčkov edinčkov, ki si tako vneto želijo živo sestrico ali bratca.
Res je, da so vse te pripovedi ovite v pravljično magijo, a v svojem dnu marsikdaj skri-
V	Društvu slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 12. januarja, predstavitev nove knjige dr. Tomaža Simčiča o duhovniku, teologu in javnem delavcu Jakobu Ukmarju, ki je izšla pri goriški Mohorjevi družbi. Delo bo predstavil Marko Tavčar. Začetek ob 20.30.
Ljubljanska televizija na zatožni klopi
Znani slovenski scenarist Peter Božič je obtožil ljubljansko televizijo, da cenzurira scenarije za televizijska dramska dela. To naj bi bil poglavitni razlog za nizek kakovostni nivo slovenskih televizijskih nadaljevank, kar naj bi prišlo do izraza tudi pri snemanju nadaljevanke o Primožu Trubarju. Peter Božič v pismih bralcev v Teleksu trdi, da je dramaturški oddelek pri ljubljanski televiziji vse prej kot to, kar bi glede na svoje ime moral biti. V resnici naj bi bil mesto, kjer se izvaja cenzura nad dramskimi teksti po navodilih vsakokratnih direktorjev osrednje slovenske televizijske hiše.
S tem v zvezi Peter Božič razgrinja primer svoje lastne nadaljevanke z imenom Barakarji, v kateri je po prvotnem scenariju bila predvidena tudi vloga policaja. Kljub temu, da policaj v Božičevih Barakarjih ni nastopal niti kot posebno dober niti posebno slab, temveč zgolj kot navaden policaj, je dramaturški oddelek ljubljanske televizije zahteval črtanje vloge policaja.
Nadalje Peter Božič meni, da ljubljanska televizija vztraja pri dramskih scenarijih, ki temeljijo na gledališkem modelu. Šlo naj bi za filman teater in to takšen, kakršen je na slovenskem bil v modi pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Za primer navaja Božič kar nadaljevanko o Trubarju, v kateri naj bi se vse »dogajalo« zgolj v globokoumnih razgovorih in silno malo v slikah. Razlog za takšno stanje v slovenski dramski televizijski produkciji vidi Božič v sprevrženih merilih, ki veljajo pri snemanju televizijskih del. Tudi Drago Jančar, avtor scenarija za nadaljevanko o Primožu Trubarju, naj bi bil žrtev teh razmer. Božič meni, da so pristojni ljudje ljubljanske televizijske hiše prav gotovo zahtevali tak gledališki scenarij, kakršnega je Jančar potem pripravil.
Na koncu svojega pisma Božič izrazi bojazen, da poslej ne bo prišlo nikomur več od televizije na misel, da bi posnel še kakšno njegovo delo. Navsezadnje je vselej kriv avtor, ugotavlja Božič.
vajo čisto resnico. Svet hrepenenja in želja se nato odkriva v Harfi v gozdu, ki malega junaka-godca na harfo tako omami, da se njegov pogled kar ne more odtrgati od prekrasne vile Jasne. A tudi ona ga ne osreči, prava sreča ostane skrita le v njegovem naravnem nagnjenju — v čudovitih glasbenih melodijah, ki božansko izzvenijo ob igranju na harfo.
Pravljičnost Bisernice in čebulice skriva v svoji sredini tudi marsikatero življenjsko prvino. Skrajno odvratnost vzbudi v nas nastop kraljeve sestre, ki ji je po kraljičini smrti zaupana skrb za vzgojo mladega kraljeviča. Njene človeške poteze, potopljene v neskončno hudobijo, vzbudijo v otrokovem miselnem svetu sum, da tudi v našem vsakodnevnem življenjskem vrtenju stakneš take človeške tipe, ki s svojim zlobnim instinktom grenijo voljo in srečo sočloveka. Venec domišljijskih zgodbic pa se zaključuje z nekoliko legendarno pravljico Razvodje, ki sloni na naravnem ozadju Kanalske doline. Pred nami se razgrne grozovita podoba povodnega moža, ki s svojo junaško silovitostjo skuša osvojiti vse vodovje te prekrasne doline. A proti njegovi predrznosti kaj kmalu vzkipi upor, ki seveda tudi
V	otrokovem svetu pusti svoje sledove ...
V	taki luči se je pred našimi očmi odprl pravljični svet Tončke Curkove, ki pa bo pri otrokovem branju gotovo naletel na odkrivanje še skrivnostnejših zanimivosti in zakajev, ki jih odrasel človek marsikdaj obide ali celo prezre.
Majda Cibic
Sodobno
kmetijstvo
Filodendroni
Filodendroni zahtevajo po navadi svetlo rastišče in temperature najmanj 16° C. Ugaja jim večja zračna vlaga. Rastline, ki imajo pisane liste, zahtevajo višjo temperaturo, vsaj 18 stopinj. Za nekatere je temperatura pomembna predvsem pozimi, saj je poletna dovolj visoka. Pozimi jih le ma-j lo zalivamo, medtem ko poleti potrebujejo več vode, ker najbolj bujno rastejo.
V okrasne namene jih vzgajamo zaradi lepih listov. Cvetovi so zanimivi, vendar redki, posebno pri mladih rastlinah. Starejše rastline v ugodnih razmerah lahko cveto vsako leto. Cvetovi so pri vseh vrstah veliki in kratkotrajni, enodomni na letih. Ovršni listi so pri različnih vrstah različno obarvani, po navadi so beli, rdeči ali rumeni. Ovršni list je pri osnovi cevast, proti vrhu pa se odpre. Na rastlini ostane tudi po cvetenju. Sam ne odpade. Cvetenje je kratkotrajno. Nekatere vrste cveto le nekaj ur. Odpiranje cveta je za ljubitelje poseben dogodek. Filodendrone razmnožujemo s semenci ali s potaknjenci. V domačih razmerah se lotimo razmnoževanja s potaknjenci. Dobro je, če rastlina požene več vrhov. Odrežemo jih in posadimo v mešanico šote in peska. Potaknjence postavimo v svetel, topel prostor, da se kmalu ukoreninijo. Ker rastlini pozimi težko zagotovimo utsrezne razmere, potaknjence raje režemo poleti, od junija dalje.
Ukoreninjene posadimo v mešanico li-stovke, kompostnice, šote in peska. Tej mešanici dodamo še malo stare preperele gnojevke.
Filodendroni poganjajo iz stebla zračne korenine. Pri različnih rastlinah so različno močne in različno razvite. Pri nekaterih vrstah so zelo izrazite, pri drugih: skoraj neopazne.
Pri nobeni pa niso tako izrazite kot pri j monsteri. Zračnih korenin ne smemo pore-1
zati, čeprav včasih rastlino kazijo. Ce bi •jih porezali, bi rastlina propadla ali pognala nove. Pri presajanju zračne korenine posadimo v zemljo, kjer se spremene v prave korenine, s katerimi bo rastlina črpala hrano iz zemlje.
Zračne korenine pomagajo tudi pri razmnoževanju s potaknjenci. Ce je rastlina prevelika, lahko odrežemo njen vrh in ga ' posadimo v zemljo. Zračne korenine bodo poskrbele za čim hitrejšo rast in zato jih pri potaknjencih posadimo v zemljo.
Rastline, ki imajo že v naravi grmičasto obliko, tudi kot okrasne lončnice ne potrebujejo opore. Z njo pomagamo samo tistim listom, ki so se preveč razrastli in zavzemajo veliko prostora. Rastline, ki se v naravi razraščajo kot vzpenjalke, potrebujejo oporo tudi v sobi. Njihovo steblo je prešibko, da bi lahko samo nosilo številne liste.
K takim rastlinam prislonimo palico in jo ovijemo z mahom. Ta mora biti vedno vlažen, da se ga zračne korenine lahko oprimejo.
Filodendron Scaendens je doma na Ja-maiki. Pri nas je med vsemi filodendroni najbolj razširjen. Njegovi listi so temno zeleni in srčasto oblikovani. Poganjki so nežni, povešajoče se rasti. Ta vrsta je zelo trpežna, uspeva v svetlem prostoru pri 18 stopinjah Celzija. Dokaj dobro uspeva tudi tam, kjer je le malo svetlobe. To lastnost s pridom izkoriščamo pri urejanju cvetličnega korita. Pozimi potrebuje manj vode, poleti pa zaradi bujne rasti nikoli ne sme biti brez nje.
Rast pospešimo, če med letom dognoju-jemo z rudninskimi gnojili. Zaradi šibkih stebel je povešajoče rasti, če mu pa damo oporo, se vzpenja.
Filodendron Erubescens je doma v Kolumbiji. To je rastlina z velikimi podolgo-
vatimi listi, ki imajo zgornjo stran temno zelene barve, spodnjo pa rdečkasto rjave. Takšne barve so tudi mladi listi in listni peclji. Listi so tudi do štirideset centimetrov dolgi in nekoliko redkejši.
Steblo je močnejše, a listov brez opore ne more nositi. Podpreti ga moramo že v mladosti, da se steblo pozneje ne bi zlomilo. To se namreč rado zgodi.
Filodendron elegans ima velike, močno narezane pernate liste. Je vzpenjalka močne in bujne rasti, mu moramo dati oporo, sicer se plazi tudi po tleh. Tudi ta vrsta mora imeti dovolj prostora, da se lahko pokaže v vsej svoji lepoti.
Vrsta lilsemaniji je vzpenjave rasti. Ker nima velikih listov, je primeren za manjše prostore. Listi so zeleni z belo si-
SLOVENSKI ZENSKI ZBOR IZ LAŠKEGA RONKE
prireja v nedeljo, 11. januarja, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah
BOŽIČNI KONCERT
Nastopata:
Mešani zbor Pod Lipo, vodi Nino Specogna Glasbena šola iz Spetra
Vabljeni!
vimi lisami in podolgovati. Zrastejo do 30 cm. Rastlina uspeva v toplem, svetlem in vlažnem prostoru, zato jo večkrat orosimo.
Filodendrum hastatum je močne grma-ste rasti, z velikimi listi podolgovate oblike, dolgimi do 70 in širokimi do 30 cm. So svetlo zelene barve, prav tako steblo, vendar to pozneje porjavi. Ta vrsta zacveti, ko je nekoliko starejša, potem pa cveti vsako leto. Njeni cvetovi so do 20 cm dolgi in na zunanji strani zelene barve, prav tako kot listi.
Ko pa se ovršni list odpre, je njegova notranjost temno rdeče rjava, socvetje pa snežno belo. Zanimivo je tudi, da se cvet odpre samo, če je lepo vreme in to samo
dalje na 8. strani ■
Jack London KRALJ ALKOHOL
Prvo poglavje
Tole se mi je zgodilo vse na dan nekih volitev. Tisti topli, pravi kalifornijski popoldan sem bil odjezdil v neko majhno vasico v Dolini meseca, da bi glasoval za ali zoper celo vrsto izbol j Sevalnih predlogov, predlaganih k ustavi države Kalifornije. Ker je bil dan vroč, sem se bil okrepčal s pijačo, preden sem oddal svoj glas, in sem spil nekaj kozarcev tudi potem, ko sem glasoval. Nazaj sem jezdil med griči, pokritimi z vinogradi in valovitimi pašniki kmetij in sem dospel domov prav ob času, da sem lahko spil še en kozarec pred večerjo.
»Kako si glasoval o predlogu glede ženske volivne pravice?« me je vprašala Char-mian.
»Glasoval sem za predlog!«
Zena je od iznenadenja vzkliknila. Povedati moram namreč, da sem bil v mladih letih zoper žensko volivno pravico, dasi
sem bil vnet zagovornik ljudskih pravic.
V	poznejših letih, ko sem postal bolj strp-ljiv, pa sem se z navdušenjem zavzemal zanjo kot za neizbežen socialen pojav.
»Povej mi vendar, kako je to, da si glasoval za predlog,« me je vprašala Char-mian.
Odgovoril sem ji. Odgovoril sem ji brez ovinkov. Odgovoril sem ogorčeno. Cim več sem odgovoril, tem bolj sem postal nejevoljen. (To ne, da bi bil pijan. Konju, ki sem ga bil jezdil je bilo po pravici ime Hudournik. Rad bi poznal pijanega človeka, ki bi ga mogel jahati.)
A vendar — kako naj se izrazim — sem bil lahke glave, sem se dobro počutil, sem bil razigran.
»Ko dobe ženske volivno pravico, bodo glasovale za prepoved alkoholnih pijač,« sem rekel. »Žene in sestre in matere, in samo one bodo zabile žeblje v rakev kralja Alkohola------------«
»Jaz sem pa mislila, da si prijatelj kralja Alkohola,« mi je Charmian segla v besedo.
»Sem. Sem bil. Nisem. Nikakor nisem. Nikdar mu nisem manj prijatelj kot takrat, kadar je v moji družbi in kadar se zdi, da sem mu naj večji prijatelj. Kralj vseh lažnivcev je. Vzvišen tovariš; in človek hodi z njim kakor v družbi bogov. Njegova pot drži do čiste resnice in v smrt. Podeljuje jasen vid in motne sanje. Sovražnik življenja je in učitelj modrosti, ki je večja od življenjske modrosti. Zločinski ubijalec je, ubija mladost.«
Zena me je debelo gledala in jaz sem vedel, da je ugibala, odkod imam vse to.
Govoril sem dalje. Kakor pravim, bil sem navdihnjen. V mojih možganih so bile vse mogoče misli. Vsaka misel je v svoji celici ždela opravljena pri vratih kakor jetnik, ki čaka polnoči, da uide iz ječe. In vsaka misel je bila privid, v svetli obliki, ostro izrazita, jasna. Možgane mi je razsvetljevala jasna, bela svetloba alkohola. Kralj Alkohol je z vso vnemo govoril resnico in izdajal največje skrivnosti o sebi. Jaz pa sem govoril v njegovem imenu. Pred menoj so se gibale množice spominov iz mo-
KMEČKA BANKA GORICA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU •HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. TRST
Sedanji jugoslovanski...
■ nadaljevanje s 3. strani
poštevanje ekonomskih zakonitosti. Nasprotno je tisto, kar se poskuša prikazati kot obči jugoslovanski interes, često zgolj kratkovidnost predstavnikov manj razvitih republik, ki poskušajo z demagogijo pridobivati beneficije zase, ne glede na siceršnje splošne škodljive posledice.
V	zadnjem času stopa na jugoslovanskem političnem prizorišču vse bolj v ospredje tako imenovani srbski problem. Srbi so nekako razpeti med lastno državno tradicijo in zvestobo Jugoslaviji. To se je še posebej pokazalo ob memorandumu Srbske akademije znanosti in umetnosti, v katerem so prisotna separatistična stališča. Poleg splošne jugoslovanske krize dodatno pospešuje srbsko nacionalno travmo problem Kosova. Srbi lahko namreč samo nemočno opazujejo, kako postaja Kosovo, nekdaj središče srbskega nacionalnega ozemlja in njihove nacionalne kulture, vse bolj področje, na katerem postajajo Albanci ne le izrazita večina, temveč vse bolj sploh edini narod, saj se Srbi in Črnogorci množično izseljujejo s Kosova. Rešitev kosovskega problema vidijo Srbi v večjih pristojnostih srbske republike na Kosovu. Nekateri opozarjajo, da bi bilo nasilno reševanje kosovskega problema v prid srbskemu in črnogorskemu življu tudi politično nevarno in ne le etično nevzdržno, češ da je že sedanja stopnja represije na Kosovu škodljiva za Jugoslavijo v celoti.
Na prvi pogled preseneča, da je kljub vsem problemom, ki pretresajo jugoslovansko družbo, jugoslovansko politično prizorišče razmeroma mirno. To je do neke mere videz, ki vara. Značilnost jugoslovanskega političnega življenja je namreč, da se poglavitni politični spopadi odvijajo v zakulisju političnega prizorišča, kamor javnost nima dostopa. Visoka politika je, kot se zdi, še vedno izključno interna partijska zadeva. Uradno vidi jugoslovanska politika rešitev iz težav v še bolj doslednem uresničevanju samoupravnih socialističnih načel, neuradno pa se šušlja tako o krepitvi tendenc po trdi roki kot tendenc po večji demokratizaciji. V danih okoliščinah je vsako ugibanje o trenutnem razmerju sil in o možnem razpletu jugoslovanske krize še vedno zgolj ugibanje.
FILODENDRONI
■ nadaljevanje s 7. strani
dopoldne, popoldne pa se spet zapre. Naslednji dan se odpre samo, če je lepo vreme, nato odmre.
j ega preteklega življenja, vse razvrščene lepo po vrsti kakor vojaki pri veliki paradi. Po volji sem lahko izbiral in volil. Bil sem gospod misli, gospodar svojega besednega zaklada in vseh svojih izkušenj ter sem mogel nezmotljivo izbirati podatke in graditi svoje izjave. Tako namreč kralj Alkohol mami, skuša in pridobiva, naganja črve razuma, da glodajo, prišepetava svoja usode-polna doumevanja resnice ter vpleta pisane zgodbe v enakoličnost tvojega življenja.
Orisal sem ženi svoje življenje in ji obrazložil ustroj svojega telesa. Nisem bil alkoholik po svojih starših. Rodil sem se bil brez vsakega organskega kemičnega nagnjenja do alkohola. Glede na to sem bil po rodu povsem pravšen. Nagnjenje, da mi je alkohol dišal, je bilo pridobljeno. To nagnjenje je bilo pridobljeno s trpljenjem. Alkohol mi je bil od sile zoprna reč, bolj mr-zek kot vsako zdravilo. Celo sedaj ne ma-
ram za njegov okus. Pil sem ga samo zara- j di njegove spodbudne moči. V vsej dobi od | svojega petega do petindvajsetega leta ga nisem vzljubil zaradi njegove spodbudne moči. Treba je bilo dvajset let neprostovoljnega učenja, da je moje telo postalo u-porniško strpljivo za alkohol, da sem postal v srcu in notranjosti željan alkohola.
Opisal sem ji svoje prve stike z alkoholom, pravil o svojih prvih opit j ih in nenadnem studu zoper njega in venomer poudarjal to, kar me je končno pridobilo zanj, to namreč, da se mi je povsod ponujal in nastavljal. Pa ne samo, da se mi je vedno ponujal, ampak tudi vsaka doba mojega razvijajočega se življenja me je k njemu kar silila. Kot mlad prodajalec časnikov na ulici, kot mornar, rudar, potnik po daljnih deželah, sem vselej videl, kjer so se shajali možaki, da bi se kaj pomenili, se zabavali, bahali in pogum razkazovali, da bi se od-
i počili in okrepčali, da bi pozabili na pusti j trud zoprnih dni in noči; da so se vedno
I	shajali pri alkoholu. In krčma jim je bila ! shajališče. Možaki so se zbirali v njej, kakor so se prvotni možaki zbirali okoli prostora, kjer so po navadi čepeli, ali okoli ognja pred vhodom v svoje votlinsko stanovanje.
Spomnil sem ženo na hiše po južnem Tihem oceanu, zgrajene na čolnih, v katere ona ni smela, kamor so kodrolasi ljudožrci ubežali svojim ženam in se gostili ter pili sami zase, na tiste skrivnostne prostore, ki so pod smrtno kaznijo prepovedani ženskam. Kot mladenič sem se bil po krčmi otel iz ozkosti ženskega sveta v širni, prosti svet moških .Vsa pota so držala v krčmo. Vsa našteta pota romantičnih in pustolovskih doživljajev so se stekala v krčmi in so vodila odtod ven in dalje v svet.
(Dalje)