KOMENTARJI
Razprava je uspela
JAVNA razprava o osnutkih ustav je v jesen-skem obdobju prav gotovo pomenila osrednje politično dogajanje. Med našimi občani je za razpravo vladalo izjemno zanimanje, o čemer pričajo velika udeležba na zborih in izredno veliko število predlogov, pripomb in vprašanj.
Vseh razprav v OZD in krajevnih skupno-stih, skupaj s specializiranimi, je bilo 119. Udeležilo se jih je 16.000 ljudi, kar je 25 % vsega prebivalstva naše občine. Lahko reče-mo, da se je, sodeč po teh podatkih, organizi-rane javne razprave udeležil vsak tretji ob-čan.
Toda ne le udeležba, predvsem pripravlje-nost občanov, da prispevajo k oblikovanju ustav, nas spodbuja k temu, da potek raz-prave ocenjujemo tako pozitivno. Tako je kar 631 razpravljalcev dalo 280 različnih predlo-gov za spremembo členov ter pripomb k te-meljnim in splošnim določilom ustav.
Takšni rezultati, ki so nedvomno nadvse razveseljujoči, pa so prav gotovo sad temelji-tih prfprav in dela pri organizaciji javne raz-prave. Občinska konferenca SZDL in ObS Zveze sindikatov sta že v juliju sprejela pro-gram in načrt celotne organizacije. Izbrali smo tudi 23-članski koordinacijski odbor, ki so ga sestavljali predstavniki družbenopolitič-nih organizacij, občinske skupščine in drugi družbenopolitični   delavci.   Za vodje razprav
sta bila organizirana dva seminarja, ki se jih je udeležilo 130 ljudi. Posebej pa so organizi-rali razgovore s predsedniki sindikalnih orga-nizacij in krajevnih konferenc ter direktorji in ravnatelji šol. Razdeljenih je bilo nad 3000 izvodov besedil osnutka zvezne in 2000 besedil osnutka republiške ustave, občane pa smo in-formirali tudi prek tiska in drugih sredstev obveščanja.
Ob zaključku javne razprave se je 23. ok-tobra sestal širši politični aktiv občine, ki je obravnaval poročilo koordinacijskega odbora. Aktiv je pozitivno ocenil potek razprave in ugotovil, da je bila udeležba tolikšna, kot še nikoli na podobnih zborih. Takšno zanimanje in aktivno sodelovanje pri obravnavanju ustavne snovi je prav gotovo posledica spo-znanja občanov, da je perspektiva delovnega človeka v mnogočem odvisna od učinkovitosti ustavnega sistema. Vsebinske, organizacijske in idejno politične priprave koordinacijskega odbora in organizacij so vplivale na enotno in koordinirano javno razpravo.
Razprava je bila demokratična, ustvarjalna in konstruktivna. Razpravljalci so plebiscitar-no podprli osnutka ustav, poudarjali njua re-volucionarni pomen in prispevek k nadaljnje-mu poglabljanju samoupravljanja.
Večina se je zavzemala za to, naj bi bilo besedilo napisano v razumljivem jeziku za vse prebivalstvo. Mnogi zahtevajo, naj bi s kon-kretnimi členi zagotovili odločno in dosledno izvajanje ustav. To se vidi tudi po tem, da zahtevajo večjo odgovornost tako posamezni-kov kot kolektivnih organov, razširitev delav-ske kontrole in ustavno ureditev družbene za-ščite zakonitosti ter že v temeljnih načelih določitev ostrejših sankcij za nespoštovanje družbenih norm.
Razpravljalci v delovnih organizacijah so največ govorili o odnosu med posameznimi TOZD, solidarnosti med njimi in do neraz-vitih, načrtovanju, delegatskem sistemu, vlogi infrastrukture, davčni politiki, enotnosti trga, družbenem in samoupravnem dogovarjanju in povezavi s samoupravnimi skupnostmi. Ra-zumljiva je zahteva po uvedbi delavske kon-trole tudi v družbenih službah družbenopoli-tičnih in samoupravnih skupnostih in ne na-zadnje tudi v predstavniških organih, saj de-lavci prek teh posebnih organov lahko nepo-sredno vplivajo na pravilno irt smotrno pora-bo družbenih sredstev. Jasneje je opredeljena tudi odgovornost posameznika.
Dobršen del razprav po krajevnih skupno-stih se je loteval odnosov med federacijo in republiko, pri čemer so občani odobravaii do-ločila, po katerih naj bi večino bistvenih vpra-šanj v razvoju jugoslovanske družbe urejali s sporazumevanjem in dogovori. Izražena je bi-la bojazen, da s tem, ko vrsta pristojnosti pre-haja na republiko, nastopi nevarnost republi-ške etatizacije — lahko pa tudi občinske. Pre-cej vprašanj je bilo v zvezi z delovanjem re-publiške in občinske uprave. Veliko je bilo za-nimanja za delegatske odnose in sploh za nov skupščinski sistem. Večina je podprla pred-log, naj bi imela občinska skupščina le dva zbora, pnnogim pa je bila nerazumljiva in ne-potrebna dvojnost pri odločanju v odnosu skupščina interesne skupnosti. Največ so se razpravljalci seveda ustavljali ob vprašanju položaja, dejavnosti in pomena krajevnih skupnosti. Menili so, da je treba v ustavi več besed nameniti financiranju KS. Seveda je bilo dosti govora tudi o svoboščinah, pravi-cah in dolžnostih. Zahtevali so maksimiranje premoženja na stanovanjih, vikendih ter pre-prečitev manipulacij. Precej je bilo razprav o stanovanjskih in lastniško-pravnih razmerjih. Zelo so bile zavzete razprave na področju kmetijstva. Najpomembnejše so zahteve po določitvi takega zemljiškega maksimuma, ko-liko zemlje so kmetje ali kmetijske zadruge sposobni obdelati. Zelijo, da so opredeli po-ložaj kmečke žene, zemljišče naj se oceni kot osnovno sredstvo, kmetijstvo naj se prav tako programira in kreditira kot ostale dejavnosti. Menijo, da kmetijske zadruge danes še niso tisto, kar si kmet želi. Odločno zahtevajo tudi ureditev socialne varnosti in enakopravnosti kmeta.
Lahko bi rekli, da je tako široko zasnova-na razprava uspela tudi zato, ker so jo povezo-vali z razpravami o samoupravnem sporazu-mevanju TOZD, statutih v OZD, v KS pa z vlogo krajevne skupnosti v novem ustavnem sistemu ter njenim materialnim položajem.
Ob ustavnih razpravah je bila izvedena tudi široka akcija evidentirania možnih kan-didatov za delegate družbenopolitičnih in sa-moupravnih skupnostih. Ob tej priliki je bilo evidentiranih in verificiranih 762 možnih kan-didatov, večina v organizacijah združenega dela. Podali pa so tudi celo vrsto predlogov in vprašanj, ki se ne nanašajo na ustavo in ki bodo koristila kot napotek za delo organizacij.
Uspeh v ustavni razpravi obvezuje, da predlagane pripombe upoštevamo v bodoči zakonodaji, statutih in drugih samoupravnih aktih. Prav v oblikovanju le teh imamo sedaj našo prvo in največjo obveznost.
'¦••••'                          Miloš Mikolič