Desetletje uspešnih prizadevanj za enakopravnejši družbeni položaj invalidov
Delo ne
potrebuje
deklaracij
Izognili se bomo razvadi, da mora biti uvod poročila ali priložnostnega referata uporabljen za moralistično trkanje na za-vest in za naštevanje načel ter ciljev, ki so po navadi ponavljanje že ničkolikokrat za-pisanlh ali izrečenih deklarcij. Opustill jo bomo, ne zaradl tega, ker bi se hoteli izne-veriti tem ciljem, temveč zato, da se izog-nemo cenenemu frazerstvu ter napletanju nabuhlih stavkov, ki ne vsebujejo nikakrš-nega sporočila. V zgoščeni obliki bomo sku&ali pred vami razgrniti nekaj podatkov iz zadnjega obdobja dela nažega društva, ki že sami po sebi zgovorno pripovedujejo o vzponu in rasti od ustanovitve do danes.
Društvo invalidov Ljubljane Šiška je 1972. leta ob svoji ustanovitvi štelo okrog 180 čla-nov. V desetih letih je to število naraslo na 1148 članov, med katerimi je tudi 137 vojaških vojnih invalidov. Invalide je k ustanovitvi druš-tva vodila želja, da bi tako organizirani laže premagovali težave, na katere zadevajo v vsakdanjem življenju. Otepaii so se z vrsto or-ganizacijskih vprašanj, prostorskastiskapajih je pestila in spremljala vse do 1977. leta, do-kler društvo ni pridobilo kletnih prostorov sta-novanjske hiše na Celovški 105, ki jih je z adaptacijo preuredilo v funkcionalne druš-tvene prostore. Glede na pogoje vse do 1977. leta društvo objektivno ni moglo razviti dejav-nosti večjega obsega, zlasti ne na športnem področju, zelo pa je bilo aktivno pri povečeva-nju števila članstva in pri razvijanju skrbi za pomoč najbolj potrebnim članom.
Po desetih letih obstoja si je društvo že ustvarilo takšen družbeni položaj, da lahkokot aktiven subjekt tvorno sodeluje na vseh rav-neh razvejanega samoupravnega sistema v občini. V raznih delegacijah sodeluje 19 čla-nov, ki tako povezujejo interese društva z inte-resi v KS in samoupravnih interesnih skupno-stih na ravni občine. Precej članov sodeluje tudi v organih Zveze društev invalidov na ravni mesta in republike.
Društvena samouprava je v skladu s pravili oblikovana ter prilagojena potrebam in dejav-nostim društva. Na zadnji konferenci delega-tov 12. maja 1981 je bil Jzvdjen 15-članski izvršni odbor ter 6-člansko predsedstvo. Med-tem ko se izvršni odbor sestaja reano vsake tri mesece, se predsedstvo še pogosteje in po potrebi ter sproti rešuje zadeve, za katere je pristojno. Poleg nadzornega odbora so za uresničevanje nalog in dejavnosti izvoljene tudi komisije. Najpogosteje sta se sestajali komisija za socialno skrbstvo in zdravstvo ter komisija za šport in rekreacijo, torej za področ-ja, na katerih je društvo najbolj aktivno, tretja komisija — za kadrovanje — pa se zaradi na-rave nalog — sestaja le po potrebi.
Organi društva so doslej uspešno navezo-vali prijateljske stike z drugiml invalidskimi or-ganizacijami z Reke in iz beograjske občine Voždovac, s katero so ob proslavi 10-letnice obstoja društva podpisali tudi listino o pobra-tenju, ki naj bi prispevalo k boljšemu in uspeš-nejšemu reševanju invalidske problematike z izmenjavo izkušenj pri delu. Zeloplodnojetudi sodelovanje z drugimi društvi invalidov Ijub-Ijanskih občin. Društvoje naletelo na vsakršno razumevanje in tudi na podporo pri občinski konferenci SZDL Ljubljana Štška, kadar se je obrnilo nanjo, enako tudi pri občinskem svetu sindikatov, kar dokazuje, da si je s svojo aktiv-nostjotudi pri družbenopolitičnih organizacijah pridobilo upoštevanja vredno veljavo. Kako lahko društvo s svojimi prizadevanji vpliva na pravičnejše reševanje položaja invalidov, do-kazuje primer, ko je skupščina občine Ljub-Ijana Šiška na njegovo pobudo spremenila odlok o prispevkih in davkih občanov, tako da je za invalide, ki opravljajo zasebnoobrt, priz-nala olajšave, seveda v primerih, kjer gre za težjo telesno prizadetost.
RAZLIČNE OBLIKE POMOČI
Čeprav društvo ni ustanovljeno kpt dobro-delna organizacija, ker so njegove naloge mnogo zahtevnejše in družbeno celovitejše, to nalogo med ostalim vendarle tudi opravlja v okviru skromnih sredstev, pridobljenih v ta namen. Razumljivo so, glede na število invali-dov, ki so v gmotnih težavah, potrebe velike, zafb ima komisija za socialno skrbstvo in zdravstvo toliko težjo nalogo, da skrbno prete-hta vsak posamezen primer. Toda ne gre samo zatakšno pomoč, saj potrebujejo invalidi tudi drugačne oblike pomoči. Sem sodi pomoč svetovanja, ki je kot pravna pomoč organizi-rana enkrat tedensko pri zvezi društev invali-dov mesta Ljubljane, kjer člani lahko dobijo pomoč pri uresničevanju pravic iz delovnega razmerja in pravic iz invalidskega statusa, pravic iz stanovanjskih razmerij in podobno. Pomoč pomehi tudi, kadar društvo posreduje prednost za invalide pri nabavi kritičnih vrst blaga in podobno Od primera do primera skuša društvo po svojih močeh vplivati ali po-sredovati pri lajšanju tistih problemov, ki jih posamezen član sam nikakor ne more razreši-
ti,
Posebne skrbi so deležni hudo prizadeti in nepomični invalidi. Vsako novo leto jih pred-stavniki društva obiščejo na domovih ali do-movih starejših občanov in jih priložnostnoob-darijo. Vseh, ki dopolnijo katero od desetletij starosti, se spomnijo z ličnimi voščilnicami in čestitkami, člani pa so deležni še marsikaterih drugih pozornosti.
Med člani je nekaj invalidov, katerih zdravje je precej slabo. Ker je marsikateri od teh v te-žavnem gmotnem poiozaju, takp da si ne more
plačati potrebnega klimatskega zdravljenja, za njegnvo zdravje pa bi to bilo koristno, mu okre-vanje omogoči društvo brezplačno. V zadnjih petih letih je bflo 80 takih primerov, od tega 20 samo lani. Komisija je pri svojih odločitvah upoštevala dva kriterija in sicer, da dohodek na družinskega člana ni znašal več kot 6000 dinarjev mesečno ter resnost zdravstvenega stanja, ki ga je invalid dokazal z zdravniškim potrdilom oziroma priporočilom.
Ko smo že pri drugih oblikah pomoči, med-nje lahko štejemo tudi take, kot so posredova-nja pri nakupih premoga, kurilnega olja in iz-poslovanje pravic parkiranja avtomobilov v centru mesta za invalide I. kategorije. Reše-vanje stanovanjskih problemov je gotovo med najtršimi orehi celo za organizacije združe-nega dela, ki imajo za to namenska sredstva, kako bi ne bilo za društvo, ki sploh ne razpo-laga s takimi sredstvi. Za rešitev dveh prime-rov gre največ zaslug samoupravni sjanovanj-ski skupnosti in upati je, da bo kmalu rešen tako tudi tretji nujen primer.
Največ stanovanjskih primerov pa bo druš-tvo lahko rešilo z desetimi garsonjerami, ki bodo zgrajene v prizidku doma starejših obča-nov Gorazdovi ulici v Šiški in ki bodo dodeljene invalidom.
Precej pozornosti namenja društvo tudi kul-turnemu in družabnemu življenju. Poleg vsa-kolethega srečanja invalidov v Mostecu naj omenimo še vsakoletne brezplačne gledališke predstave MGL za invalidke ob dnevu žena kakor tudi vsakoletne koncerte bodisi opernih pevcev, pevskih zborov ali drugih narodnoza-bavnih ansamblov, kot sta Avseniki in Slaki, ki sta poleg tega invalidom odstopila vsa od vstopnine zbrana sredstva. Ena takih proslav je bila ob lanskoletni 10-letnici obstoja društva. Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim članom podelili slavnostne plakete, diplome in prizna-nja, za tesno in uspešno sodelovanje pa so jih prejeletudinekatereinvalidskeorganizacijein ^. društva ter družbenopolitične organizacije. Množična udeležba na takih prireditvah ned-vomno dokazuje, da bo treba to obliko kultur-nega življenja v bodoče še bolj negovati in ra-zvijati.
Celotno podobo aktivnosti in dejavnosti društva pa najlepše zaokrožajo uspehi, ki jih žanje na športno-rekreativnem področju. O njih najbolje pričajo v vitrini razstavljeni številni osvojeni pokali, diplomeinpriznanjaterplake-te. Nobenega dvoma ni, da je takšne uspehe mogoče doseči samo z vztrajnim in požrtvo-valnim delom. Zato se ni čuditi izjavam funk-cionarjev republiške zveze invalidskih dnjštev,
da je invatidsko druftvo Ljubljana Siška eno naibolj uspešnih v Stoveniji.
Sportna dejavnost je organizirana v okviru šestih sekcij in sicer kegljaške, balinarske, stre^ske, šahovske, smučarske in ribiške. V navedene sekcije je včlanjenih 125 članov, od tega 80 članov redno in intenzivno trenira, ostali člani pa bolj občasno. Vsi dosežki so plod rednega dela. Naj naštejemo nekatere. Balinarji, ki tekmujejo v Ijubljanski območni ligi, so bili v 1982. letu republiški prvaki invalidov Slovenije. Med kegljači je Valerija Železnikar v disciplini 100 lučajev dosegla naslov državne prvakinje. Na državnem invalidskem prven-stvu za 1982. leto vstreljanju zzračno puškoje članica Maruša Ceglar dosegla drugo mesto, Ivan Benko pa drugo mesto v streljanju z zračno pištolo. Še bi lahko naštevali, toda naj bo dovolj. Ker društvo nima lastnih športnih objektov, jih mora najemati, kar pa povzroča precejšnje izdatke. Dosedanji uspehi sopoka-zali, da se takšna vlaganja v šport vedno izpla-čajo. Škoda je le, da v športne sekcije niso včlanjeni tudi mlajši invalidi, ki bi tako prispe-vali k svoji večji psihofizični sposobnosti, ne samo k splošni še večji ravni dosežkov sekcij.
Zelo priljubljeni in privlačni so med člani vsakoletni izleti po domovini, ki so običajno povezani z obiski krajev, znanih iz polpretekle zgodovini in NOB. Društvo pripravi vsako leto 5 od 7 izletov, ki se jih udeleži približno 500 oseb.
Program dela za obdobje 1983—85 se ver-jetno ne bo dosti razlikoval od programov in realizacij prejšnjih obdobij. Vseeno pa bi ka-zalo poudariti nekatere naloge, ki bi jim druš-tvo moralo v prihodnje nameniti več pozorno-sti.
Predvsem si bo moralo še bolj kot doslej pri-zadevati za ustanavljanje aktivov invalidov v organizacijah združenega dela, kajti samo če bodo organizirani tam, kjer delajo, bo možno lažje reševanje invalidske problematike. To najlepše dokazujejo primeri v tovarni »Dekora-tivna« in »PAP«, kjer takšni aktivi že obstoje. Ker je precej invalidov zaposlenih v »Litostro ju« in »Avtomontaži«, bo nujno navezati stike s tamkajšnjimi družbenopolitičnimi organizaci-jami in samoupravnimi organi, da se ta naloga čimprej uresniči.
V planu bi morali zajeti tudi konkretno aktivi-
ranje društva v smeri razvijanja sosedske po-
¦ moči, ki je bila doslej skoraj zanemarjena. Da
bi laže nudili kakršnokoli pomoč, bi moralo društvo izpopolniti evidenco o materialnem, socialnem in zdravstvenem stanju članov, s čimer bo omogočeno dajanje tudi drugih spe-cifičnih olajšav. Društvo bi moralo zaradi za-poslovanja invalidov ustvariti povezavo z or-ganizacijami združenega dela in skupnostjo za zaposlovanje, da bi tako lahko ugotovilo, kje bi bilo mogoče najti ustrezna delovna mesta za invalide.
Nalog in ciljev za takšen obširen program dela je dovolj, vendar bi o njih morala odločiti konferenca delegatov oziroma ga sestaviti komisija za sestavo programa dela.
PROGRAM IZLETOV — PRIREDITEV V LETU 1983
24. 4. IZLET NA Rab:
Odhod iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj po dolini Krke—Partizanski magistrali—Metlike—Slu-nja do Plitvičkih jezer (s 3-urnim postankom — ogled jezer in manjše okrepčilo). Potovanje
nadaljujemo mimo Senja do Jablanca in s tra-jektom na otok Rab.
V ceni izleta so zajeti trije polni penzioni, ki pričnejo z večerjo in končajo s kosilom.
Povratek z otoka bo po kosilu v sredo 27. aprila in to prek Crikvenice—Delnic—Kočevja v Ljubljano. Cena na osebo 2150 din. rok pri-jave od 20. 3. do 10. 4.
7. 5. Pohod ob žici okupirane Ljubljane.
Vabimo člane društva, da se pohoda ude-leže v čimvečjem številu. Zbirališče bo pri go-stilni »Mrak« na Rimski cesti, odkoder borno skupaj krenili na pohod.
21. 5. Ljubljana—Sežana—Dutovlje—šta-njel—Ljubljana. Rok prijave od 3. 5. do 14. 5.
18.   6.   Ljubljana—Vipava—Nanos—Črni vrh—Godovič—Ljubljana. Rok prijave od 25. 5. do 10. 6.
16. 7. Ljubljana--Kranjska gora—Rate-če—Planica—Tamar— Mojstrana (ogled slapa Peričnik)— Vrata—Aljažev dom pod Triglavom—Ljubljana.
Rok prijave od 20. 6. do 10. 7.
4. 9. Srečanje invalidov mesta Ljubljane v Mostecu.
17.9. Ljubljana— Sevnica—Lisca—Jurkloš-ter—Dobje—Celje—Ljubljana. Rok prijave od 22. 8. do 10. 9.
15. 10. Izfet v neznano.
Rok prijave od 12. 9. do 1. 10.
Vplačila bomo sprejemali do zasedbe avto busov.
Odhod avtobusov bo vsakokrat izpred skupščine občine Ljubljana Šiška.
Zaradi boljše obveščenosti o delu društva vam posredujemo naslednje informacije, z željo, da bo vsak našel v njih kaj zanimivega.
Zveza društev invalidov mesta Ljubljane je odprla v prostorih našega društva brezplačno službo pravne pomoči za vse naše člane. Uradne ure so vsak torek od 16. do 18. ure.
Društvo bo članom tudi letos omogočiio na-bavo premoga, potrebe pa lahko prijavijo od 1. 4. do 30. 4. 1983.
Ob prijavi morajo interesenti predložiti druš-tveno-člansko izkaznico in odločbo o najmanj 70-odstotni invalidnosti.
Vabimo vse invalide, da se vključijo v re-kreačijsko-športne sekcije za: šah, kegljanje, streljanje in balina.nje. Uporaba športnih ob-jektov je brezplačna.
Dolžnost vsakega člana je, da poravna čla-narino za 1982 in 1983 do 30. junija 1983.
Vse druge informacije dobite v društveni pi-sami Ljubljana, Celovška 105, telefon 558-115 vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure in v sredo od 16. do 18. ure.
Društvo invalidov Ljubljana Šiška