V Trstu, sabota 2f>. oktobra 1879. Tečaj IV. »Edinost* i/haj-* we letu , 'i , n * , polu teta . I . '20 • , . ćetrt m , —, 7 O Za i»7mml«, kakor ludi t.x ,.«poslanice* se plačuje tanavadne Cristopne vr*te: S kr. «'e «a tiska 1 krat « . . . „ 3 krat 7.a v«r® t-rk* po prostoru. v* Posamezne Številke se dobivaj« po 7 kr. w tabakarnah t Trstu pri pošti. pod obokom tik Kaliatrova hiše, na B^lvedern pri^. B«*rtolinu, V okolici: Nn Opčinah r loteriji, »a 1'rosekn pri g- (iorjupu, v Bar-koti pri p. Ani Takmi in » Ba /oviri pri AniTn^, v Nkednji pri Kr. Sardin M. Magdaleni /g. Jefu. Naročnina in »^a pisma naj M po.siljitjo urrdništvu v Trstu Via Ponte nuovo N.° 1—1080. Glasilo. slovenskega političnega društva za Primorsko. , V edinosti je moč* Kamo te pelje ponočna hoja ? Slehernemu je znano, kako nevarno je ponoćna hoja po temi posebno po neznanih krajih, ker je vsak le na svoj vid navezan. Poročna hoja popotnikova, katerega vabijo veše in goljufive luči, je vselej zapeljiva. Zaide lahko v kraje, kjer je človek prepuščen jedino svoji osodi. Katno te pelje ponočna hoja? uprašajo slovanski narodi Avstrijo? video pred njo trilasno vešo, katera skaklja pomočvirnih krajih, da zapelje žertvo v blato. Kamo ta osodopolna hoja zdihujc starec, ko čuje krohot sov in ponočne druhali v židovskih listih, ki pomeni prihodnjo nevihto. Daleč na severu blišči vedno takrat severna luč, ko je narava napotila soinčne žarke drugam za nekoj ("asa, popotnik ima lepo priliko svoje korake tija obernoti, kjer severna luč prijazno v tužno noč poseva. Kedor se pa v teini zmešnjavi in začasni svitlobi goljufivi luči zaupa, zgubi pravo pot, on ni več gospodar svojega dejanja. LJbo^a Avstrija rano si zabredla, uže leta 1854 si zapustila severno luč, podala si se na goljufivo cesto, kjer si pet let po-zneja hudo padla. Kervavelo je na tisoče zvestih sere tvojih hrabrih vojakov, s tvoje krone je padel biser, „Lombardija", v der-žavne denarnice ugnjezdila se je praznota. Zopet nekaj zdanilo, začela se je Avstrija drumiti, pa ko je uže bedila obsenčili so jo oblaki in obdali se temnim mrakom. Kamo te pelje ponočna hoje ? upraše-valo je ljudstvo leta 18G4, ko so se šli naši vojaki za Nemčijo bit ter pripravljat in uterjevat Nemcem dom, a svojega spodkopavat. Kamo te je peljala ponočna hoja ? v Šlezvig-Holštajn; tirjnli so narodi, ko je bila Avstrija sramotno iz nemške zveze iz-pahnjena, obtičala v pruskem močvirji, kamor jo je ista goljufiva luč zapeljala, katera sveti, danes zapeljivo zgubljenemu popotniku. Vojna leta 1866 je delo ravno tistega Bismarka. ki se je pred nekoliko dnevi na Dunaji razgovarjal z Andrasijem, kako bi se Avstrija z Nemčijo zvezala in je ona pomagala ako bi nastala vojna. Ako danes mirni politikarji obsojujejo ulado, ki je toliko zakrivila, ki je vedno bila na krivem potu, storijo le svojo dolž- nost. Avstrija z Nemčijo zvezana, morala bi po Bismarkovej piščalki plesati, za nemške namene delati, odpovedati se svojemu poklicu ter žertvovati nemškemu moliku svoje slovanske narode. Rusija, proti kateri Nemčija vse svoje osti obrača, zvezala bi se gotovo se drugimi uladami, ki bi Avstrijo okrog in okrog napadale, konec tega pa bi bil, da bi Nemčija oskubila dvoglavnega orla in mu Cesko in Moravsko uzela, brez drn-zega, kar se bi znalo na južni in izhodni meji pripetiti. Zasledujemo dalje ponočno veše: Bismark je zapietil vsled Šlesvig-Hol-š toj na Avstrijo tako v mrežo kakor pojek in vojna 1866 se je začela. Kamo te pelje ponočna pot ? je zopet deržava tužno upra-šala ulado. Na jugu in severjn se so bili kervavi boji. Iz severja poplavila je pruska vojska Češko, Moravsko, do Dunajskega obzidja, kar se po turških vojskah ni nikdar zgodilo. Na Laškem nismo zgubili bitve, ali Avstrija je tu v drugi5 padla, iz bliseče krone odpadel je za vselej drugi biser Be-nečansko, na Prusko je, pa ramalo 40 milijonov gld. iz Avstrije. To so nasledki ponoćne hoje Avstrije. Mi pa vam kličemo : „Videant eonsules ne quid detrimenti res puhlica capiat" ! ----------- Kaj je vseslovanstvo (panslavizem)? Sedaj ko zboruje naš deržavni zbor na Dunaji morda ne bo odveč ako spregovorimo nekoliko vse slovanstvu, posebno uže zarad tega, ker imajo nekateri o njem nekako zmedene pojme — tedaj začnimo: Vseslovanstvo ni stranka, ne umetno sestavljena zveza. Vseslovanstvo nima ne stvaritelja ne velikega vodja, ki bi vodil njegovo dejanje. Vseslovanstvo ni sistematičen u k, bi bil uavezan na kako podlago, ni nič skrivnega, da bi se moral skrivati, ni tiičesa prepovedanega, da bi se moral bati postave, ni ničisa slabega da bi se moral sramovati. Ono ne potrebuje vojakov, in vendar razvija svojo moč, vidi brez oči, in sliši brez ušes. Milijonov rok je ki mu pomagajo, mej temi so tudi ptuje roke n. pr. mažarške, turške. Kaj je tedaj to? Vseslovanstvo je živeljska moč izvirajoča iz dejanskega resničnega stanje stvari. Ono je uže bilo. ko je praded »»Slav4« nase preddede iz Azije lo sem pripeljal, kakor pravljica govori, ono je tu do dnnašnega dne, in do najnovejše številke „Nord. Allg. Zeit." po kateri se Nemčija Avstriji ponuja za varuha zoper „ Vseslovanstvo". Ono je kervna vez, ono je vez po običajih, po jeziku isti izvir naroda ki šteje nad sto milijonov ljudi — to so mogočne podlage „Vseslovanstva". Tega mu nihče na svetu ugovarjati ne more, to je tu, da se lahko se persti potip-lje. Kolar in Pogodin, Satarik in Štnr, Pre-širen in Jenko, in drugi slovanski pesuiki in učenjaki niso izmislili „Vseslovanstva*, oni so mu bili le ustna se kojiin je pričelo glasno in glasneje govoriti, kajti v pesmi in pravljici se je glasilo Čez tisoč let. Zarad tega ., Vseslovanstva* se ne sme nihče preganjati, kakor se nikogar ne more kaznovati zarad tega, ker ima roke ali oci. Tega „Vseslovanstva" ne moreiuo ločiti od slovanskega človeka, kakor se mokrota od vode ne more ločiti. Kakor mogočen živelj prešine vse naše življenje; kakor narava in iz nje izvirajoča potreba, je Vseslovanstvo tiho in pohlevno ne podira deržav, take ustave so mu premajhne in ne-znainenite. Ono bi jih lahko stcrlo kakor červa, pa tega ne stori, tega ne more storiti, kajti to ni v njegovi naravi, in ni njegova naloga. Ono ne dela zarot, v njegovi službi bodala ni še nihče vidil. Zarad tega je bojazen malih deržav smešna, kakor da bi „ Vseslovanstvo* vse poterlo. Tega ne stori, pa kar se bode zgodilo, je lo, da bodo male deržave, ako hočejo svoj obstanek rešiti, hote ali ne hote v interes velikega slovanskega živelja prišle. — To jo tako naravno, da je smešno tega se bati. Naša zemlja se tudi ne boji da *e mora verteti krog solnca, in lepa Donava se tudi ne jezi, da se končno steka v černo morje. ^ Vseslovanstvo ni nevarno prostosti, kakor naši nasprotniki upijejo. Ono se združi in uravna z najpobožnejšiui; pa tudi ne podira podlag največjih prostomiselcev. I Ono ima prostor v ribičevi koči, v kraljevski in cesarski palači, v učenjakovi glavi kakor v glavi najrevnejšega pastirja. \ Z eno besedo ono je živelj^ živeljska moč. In ravno zarad tega, ker se opiramo na Cisto in samo naravo, so vsi tisti postali naši sovražniki, ki so se v svoje prevzetnosti in svojem napuhu zaceli vojskovati zoper naravo in zdravo človeško pamet. Pa njih vojna nima uspeha. Slovanska ideja odbija vse take napade, in kar serce vsacega Slovana z največjim veseljem naudaja, je to: Ona se mogočno premice na celi liniji. Povsod vidimo njem napredek kako se krepča in razvija na zunaj kako se potaplja v svoje bitje in vedo. Svet se jame zanimati za slovanskega duha ter ga jame tudi spoštovati. Nekedaj ni bilo ničesa slišati o Slo-vanstvu, k večem kak nčencc ali kak strokovnjak Se je bavil na tihem z njim. Dan danes ni na svetu nobenega časnika ki nebi se spominjal Slovanstva. Slovanska uprašanja se prikazujejo kakor zvezde na večernem obnebji. Povsod se vse giblje, povsod je življenje. Tudi polumervi listaj a jo in t>u zavedajo. ------- Dopisi. V Rocoljli, dne 1 b. oktobra. Vsacemn je znano, da imamo okrajne zdravnike, kateri lečijo zastonj uboge domačine, kar je prav. Okoličani toliko davkov plačujemo, da bi za naše denarje še boljše zdravnike imeti morali, uko bi pravica utadala na magistratu. Nek mož je bil bolan šel je k okrajnemu zdravniku, na stopnicah sreča gospo, ta ga upraša če ima listek, on odgovori, da ne, rekla je pa prej gospa, da je zdravnik na odpustu, in ga povabi naj gre se znjo v sobo. Ukazala je dekli iskati zdravnika, ta pride, ker se je nadejal plačila od okoličana brez listka. Zdravnik pride potiplje možu žilo in mu računi l pld. Sodite, če je to prav? Vode nam manjka povsod po okolici, kje je Reka, kje Rizati, katere je magistrat nameraval napeljati v Trst? Po Trstu škrope ulice z vodo, mi jo pa še za kuho in pijačo nemamo, ako-ravno tudi ini ono vodo plačamo se katero se ulice močijo. Okoličani, k<.daj se vam pač odpro oči ! V Trstu, dne 23. oktobra. Vode, vode se vedno več čuje kričati, pomanjkanja vode se ni še nikudar v Trstu toliko pogrešalo ko letos. Pri vsakem vodna ku stoje vso noč vozovi da si napolnejo v sode vode, večkrat se zgodi pretep in policija mora vedno na red paziti. Iz Istre bližnje vasi Zavije, vozijo z voli noč in dan do sto voznikov vodo, koliko to stane mestno denarnico in kaka voda se dobi? Naši modri tucstni očetje študirajo načerte, kako bi rodo iz Keke poleg sv. Kancijatiii blizo Divača v Trst napeljali, pa le takrat ko je suša, ko mine suša Bog vidi, Bog previde, saj gre dež, bode se preveč vode. Tako potečejo leta in minulo jih je uže več suhih ali niso osušile vode, katera se v možganih nekaterih mestnih svetovalcev nahaja. Kaj porečeš dragi bralec ? mesto Trat, katerega starešinstvo napravi po dobrem svojem gospodarstvu v desetih letih en milijon šeatkrat stotisoČ dolga, moral je kaj zdatnega ustvarit? Ni tako, denar se je rabil po otročje, za lahonske želje so se trosile velikanske svote, to spričnje palača (modello) vsa z rezanega kamenja ozka, visoka, v katerej stavbi vsak spozna muhe mestnih očetov. Na drugi strani pa je ma-gistratova palača v sredi ima stolp na katerem Mihec in Jakec stojita, pa sta s tolpam vred za pol čevlja v tla zlezla. Koliko tisoč je zabitih v neumno zidani palači? Koliko tisoč se nepotrebno nekaterim uradnikom izplača? Za komunalno laško gimnazijo porabi občina 40,000 gld. na leto, ko deržav-na gimnazija ugaja in zadostuje, koliko bi se lahko prihranilo na leto, toda lahkomiš-Ijeno se potrati za laške stvari, za kako slovensko pa stokajo mestni očetje, kakor bi za milijone šlo. če časih ravno ko zadnjič kaki razred Šole v okolici ustvarijo, s« vedno hvalijo našim poslancem, da so velikodušni. Bivšemu županu dali so 4000 gld. penzije, ne najdeš v Trstu 5% ljudi ki ne bi se hudo-vali čez to potrato, kje je pa voda za naše kervave žulje kličejo občinarji, mar bi se bilo z 40,000 gld. pomagalo vsako leto toliko ubogim, ali pa plačal dolg? V Trstu ne bode noben župan v stanu urediti zmedeno stvar občine, kakor, ko bode do tega prišlo, da bo preuzel vi \ a dni komisar občino v roko. Sedanji župan tudi baje ne sedi na rožah in lahko se pripeti da sam popusti županštvo. dovale kolikor si on misli, vsaj ima mogočna Rusija vedno še pervo besedo. Angleži imajo v Aziji vedno nemirneje stanje, posedli so Afganistan, če bojo ostali še dalje v njem to bo prihodnjost kazala. V Asa An umorili so ldijani angleškega poslanca, za tem pridejo še druge šibe za Angleže, zima ima v tamošnjih soteskah svojo moč, katero Indijani porabiti znajo. Londoski listi osmešijo brošuro laškega generala Mezzaeapo, katero je napisal proti baronu Heimerlovi brošuri „Italicae res* ter izjavijo, da naj Italija, kot majhna ne gre visoko, drugači pade globoko. Na Libanonu počila je ustaja, mej Ma-raniti in Druži, ker so zadnji ukrali neko kristijansko dekle. UJada je poslala en oddelek vojske, da umirijo tamošnje narode. Iz Belgrada se poroča, da se je mej Serbijo in Bnlgarijo naredila terdna zveza, katera bode te doi od zastopnikov obeh olad podpisana. Kritični politični pregled. V deržavnein zboru je avtonomna stranka v napredku, ker trezno in hladnokervno proti navalom ustavovercev postopa, upanje je, da si bo priborila terdno stališče. Ker so U8tavoverci pervi orožje proti uladi dvi-gnoli, bodo tudi pervi podlegli, kar bode v korist Avstrije. Spanjski poslanec vojevoda Baylen je ta teden slovesno snubil nadvojevodinjo Kristino za svojega kralja, na kar sta mu cesar nadvojevodinja odgovorila da ! Adresna odbora gosposke zbornice izdelala sta na-čert adrese do cesarja in sicer enega večina druzega manjšina. Kakor se iz zanesljivega vira ve, pozval je cesar k sebi grofa Taaffeja 22. okt., da mu bode razjasnil stvari, katere so se v gosposkej zbornici godile. Deržavni poslanec desnice je stavil predlog odpravo koleka pri časnikih, kar bi veliko koristilo, ako bode stvar poterjena. Bizmark v svojej čarovni kuhinji vedno kuha zmes; zvezo do nekaterih ulad, do drugih tihotapno protivje, to da nam Slovanom gotovo ne bojo še njegove burke toliko Ško- Domače stvari. Mestni zbor. V skrivni seji bilo je imenovano več uradnikov, mej tem je bil imenovan za vodja magistrata sedanji svetovalec deželne sodnije Gandnsio. Mi z veseljem j ozdravljamo to imenovanje, kajti g. Gandnsio zmožen je slovanskega jezik* in je zraven tega izverstni jurist, pravičen in dober Avstrijanec po rodu je Dalmati-nec. Splošno se govori, da magistrat še ni imel enakega ravnatelja, kot si ga je zbral sedaj- Imenovani so bili tudi nekateri učitelji in učiteljice za okoliške šole, gospođici na Skok za sv. Križ, Bremec za Prosek. Poslanec dr. Lozer predlaga, naj se ustanovi v Bazovice razred za dekleta ter dokaže potrebnost te šole, kar je bilo tudi sprejeto in je bila imenovana za učiteljico v novi razred gospodičina Kiss. Danes je leto, ko je bil tabor v prijazni Dolini, praznovala bi se bila obletnica, da bi bil spominek gotov, ali pa obhajala se bode, ko bode izveršen prav slovesno. Da se bode spomin in sicer v veliki obliki postavi!, gre največ zaslug g. tamošnjemu dekana I. Janu, kateri tako rekoč pravi motor isterskib Slovencev. Zahvaliti se bodo imeli njemu, ko bo v zemlji spal, da je bil tabor v pravem in pri vsem kratkem časn sijajen ter naredil velikanski utisk Lahom. Mnogo terdovrntnežev, kateri so imeli za-perte serca za lastni svoj narod, sprevidili so, da je narodna stvar naravna moč, kateri se ne da protiviti. „Italija irredenta" je dobila v Primorji po dolinskem taboru udarec, kateri je uničil vse lažnjive namere la-honov takraj in unkraj Adrije. Ponosno smemo poterditi, da se je od dolinskega tabora pa do današnjega dne mnogo na bolje preobernilo. Naše moči rasejo, nataščaj naroda obeta napredek, nasprotniki naši postajajo kratkeji ker sprevidijo, da se bode velikansko slovansko pleme v kljub vsem zaprekam osvobodilo in kot mogočni živel j gospodovalo. Dolinski tabor je uzbudil ži-vahneji narodno gibanje in odperl urata v tužno Istro. Politično društvo pa je lahko ponosno, da je priredilo tak spominski tabor v Istriji. Dvojna mera. Novici; so bile zaradi nedolžne notice kcn6scirane v Ljubljani, katero so posnele iz „Edinosti- čudno je pri nas v Avstriji, kar se v Trstn sme slobodno v obraz povedati je v Ljubljani prepovedano. Da bi uže le kmalu prišel zaželjeni dan, ko nas ne bodo konfiscirali tako lahko. Svobodna beseda se mora povsod govoriti, ke-dor to zabranjeva, tak pokončujc svetinje naroda in tepta v blato človeške pravice. Slovansko podporno društvo predstavilo se je v nedeljo pri g. namestniku, ter je bil odbor prav prijazno sprejet. G. namestnik je povdarjal položaj zvestih delavcev posebno v Trstu, omenil, da je le mala peščica onih, kateri hočejo lažnjivo menjenje širokoustno raztrositi. Rekel je mej drugim, da če uže do tega pride, da delavci politično dejanje pokažejo, treba je vedno pod mogočno zastavo Avstrije to storiti. Novi namestnik je viditi jako nestran-karsk, in bode vsem narodom vsakemu enako ustregel brez izjemka. Mi imamo vse zaupanje v njega, da bode v lJrimorji res podpiral naš narod, ki je, dosedaj tako zatiran bil. premeteni učitelji in na novo nastavljeni po okolici so: učitelj M. Mastena pride k sv. Ivanu, G. Pertot pride v Treb-če kar nas jako veseli. G. Ferluga bo učitelj na Opčinah, gotovo amo, d* ga hod o Openci veseli. Avgust Zabred verli naš rodoljub, železniški uradnik zapustil nas je tc dni, premeščen je na svojo prošnjo zaradi zdravja v Logatec. Odhajajočemu vodimo srečno pot, žal nam jc, da zgubimo zvestega rodoljuba, dobrega pevca iz naše srede. Logat-čanom pa privoščimo in priporočamo moža in narodnega boritelja, kateri jc vsega spoštovanja ureden. « Okoličanom in Kradeveem priporočamo prav živo, da naj zabranjevajo kolikor mogoče tiče loviti. Žalostno je viditi dan na dan, kako teržaški postopači iz tič-jega lova domu nosijo mertve in žive tiče, kateri po letu toliko merčesev po vinogradih in drevesih pokončajo. Kmetje! zakaj se množijo tertne in druge belezni ? zato, ker je od leta do leta huje pomanjkanje ubogih tičkov, ki bi očistili terte merčesa in škodljivih živali, katere zaležejo jajčka, da se širi dalje in dalje bolezen* Župunije bi morale to ostro v roko uzeti, ugrabiti vsacega tičjega lovca ter ga kaznovati v denarjih, gotovo bi ne prišel drugič več lovit tičev. Naloga kmetov pa je, da vsak ■kateri vidi tičjega lovca, ga mora z lepo opominjati, da se pobere odkoder je prišel, ako so nece se mu tudi lahko pomaga z drugimi sredstvi in obvarovalo se bode mnogo ubogih tičkov ki nam koristijo in nas kratkočasijo. Babura triesterca se je jako hudo-vala nad tem, da so nekterc županije v sv. Petru naredile peticijone, da bi prestavili oholega nemškega železniškega uradnika, kteri si je za nalogo izbral zabavljati nad kmeti, ki ne umejo nemški. Ta stara tabakarca reče inej drugim tudi, da kaj bi porekli mi, ako bi Nemci slovenske uradnike začeli preganjati. Uboga tetka vedi, da naši sinovi nmejo vse nemški jezik, ali Tev-tonski sinovi izrejeni so le v Deutschthum in taki več del ostanejo. Mi ne tirjamo, da ne bi smeli biti Nemci pri nas, ampak, da se navadijo slovenskega jezika in spoštujejo naš narod. Stara babura rada lažnjivo za-brača stvari, kar je o Slovencih, g. Triesterca opozorujemo, da naj se nikar drugič ne blamirajo, saj je resnica le naj jasnejo, katera obsenči lažnjivo baburo. Kako isterski lahoni Lahe ustvarjajo. „Naši Slogi* se piše, da je sodnik Manara v Piranu prišel v neko slovensko vas v Istri po službenih poslih. Vprašal je nekega kmeta kako se piše ? Hrovat! mu odgovori ta. Kako ? Hrovat to ni lepo, ti se boš od zdaj za naprej Croato imenoval. Kmet, kakor so v Istri, ni na to ničesa odgovoril in res je povsod za Croato upisan. Enako se je godilo v koperskem okraju, ko je še bivši okrajni glavar Piccoli nekega kmeta, ki se je pisal Klobuk za Cappello preker-stil, rekši mu da je tako lepši. Uzrok je temu, ker isterski kmet, raja v pravi obleki ne ume druzega, kakor uklanjati glavo ponižno vsacemu. Nij čuda, da je Istra tako polaščena in zanemarjena, ker so cesarski uradniki laške narodnosti sami odtegovali Avstriji zvesti živclj slovanskega naroda. Uradniki laške narodnosti v Pri morji, so tudi danes še zagrizeni lahoni, se ve da ne vse, ali mnogo jih je, treba bode tudi to rano Avstrije zaceliti. Vojaška godba zvečer po mestu dela nekaterim lahončičem slab želodec. Oglasil se je nekedo v njih listn „L'Indipendente" proti, rekoč da je nadležno, ako godba po kor si gredć igra. Se ve, da bi radi ti rimski vitezi odpravili godbo. Pisali so časih žugalne pisma, da naj se gospodične nikar ne udeležijo na velikem tergu vojaške godbe, pa bilo je zastonj. Poznamo mi naše „ne-bodi jih treba" naj le čez Adrijo v obljubljeno deželo potegnejo, nam ne bode žal če se znebimo z naše zemlje takih, katerim je naša vojaška godba nepovoljna. Seneni terg v Trstu. Užc večkrat so nam došle pritožbe o slepariji ubogih Kranjcev, ki od daleč pripeljejo seno v Trst. Tožijo namreč, da jim mešetarji in še nek drug gospod račune delajo in sicer tako, da gospodar sena ne ve pri čem je. Navadno je v Trstu mešetarjev več ko jih je treba, za vsako stvar pa odirajo ubozega Kranjca da mu je gorje. Vsak kedor seno stehta, mora biti zraven in natanjčno se sam prepričati o teži, ker drugače človek goljufa samega sebe. Samoumor. Minolo nedeljo se je bogati tukajšni tergovec Topali, po rodu Gerk, na potu v Sežano peljavši, z revolverjem trikrat v serce ustrelil. Ta vest je pretresla ves Trst. Kanjki je bil bogat tergover se žitom, in smerti mu je ravno nesreč- na kupčija prizadjala zgubil je kakor se govori čez 400,000 gld. — Isto noč pa je bil pretep na bors-nem tergu, in je nek mesar nekoga z nožem nevarno zabodel. Uro II k ral je nekemu Tolmincn nek „falot* pri pravoslavni cerkvi in pobegnil, pa okraden mož še zakričal ni, da bili tatu zgrabili, samo rekel je: No zdaj pa gre z uro! Večkrat smo uže opozorili zunanje ljudi ki pridejo v Trst, da naj pazijo na svoje žepe, ker drugače jim pokradejo vse iz njih. Tržaški tatovi gledajo posebno na ptujce, ker znajo da so nevedni in zijalasti. Neki ženski, ki je prinesla lonec masla in malo grozdja, ukrala je neka babura lonec z maslom v hipu, ko jo je neka žena opozorila, da naj nikar neproda masla brez novcev. Tudi ženske so zabele krasti. V nedeljo je policaj eno 20 letno mlado tatico ugrabil, ko je ravno nekemu gospodu mos-njiček z de narom ukradla iz žepa. Nadepolna mladina. Te dni je policija zasačila tri mlade tatove v neki kerč-mi, katerih rokodelstvo je, iz žepov ljudem denar krasti. Dobili so pri njih denar in več kosov nove obleke. Eden iz mej treh je povedal, da je dan poprej neki gospej ukral mošniček z 10 gld., nobeden teh mladih „lumpacov" ni bil 14 let star. To je napredek, kara pridemo v Trstu? Iz Zagreba se nam piše 20. t. m. : Naši vinogradi so obrani in vinski producenti se jako hvalijo s pridelkom, posebno glede kakovče, dočim kolikoča nc varira od lanjske. Iz Kranjske je vse polno vioskih tergovcev tukaj, kateri radi plačujejo izpod preše vedro mošta po 6 gld. v okolici za-grebškej, pri sv. Ivanu na Zelini celo po 7 gld. — Za lanjsko vino, katero se baje rado kvari, ne vpraša nikdo, dobiti ga je po 3 gld. izven Zagreba. Vreme imamo po snegu in mrazn zopet lepo, tako da bodo mogli ljudje ozimino posejati. Letošnje koruze tretjina ni mogla dozoreti po Hervatskej, ker so jo prekasno sejali in ker jo je bila pritisnila suša. G© Književnost. „Podučno berilo za mladost" se zove lična knjižica, katero so spisali narodni učitelji. Priporočamo to delce starišem, ki i maje svoje otroke v šolah, kajti, pri branji tacih razpravljanj razvija se misel otroka in mu vedri spomin. Knjižica velja 15 kr. in se dobi v. K. Miličevi tiskarni ali pa pri učiteljskem društvu v Ljubljani. Gospodarske stvari. Kako iode pripraviti, da tu- gnije les in da ostanejo terdni. „The American Bre-wers Gazette" piše tuko h*: Df*ni v en lo-nee 1 funt tinih usnjatih obrezkov, 1 unca oksalne kisline (Oxai siinere) in 2 funta vode, obesi ta lonec v večjo posodo z vodo napolnjeno, katera se mora potem toliko časa kuhati, da «e stvar v malem loncu razpusti. Ako se 7. raspušeno stvarjo potem namaže les, se zamažejo ljuknice gre globoko v les in se tie razpusti nikdar. Zraven pa ima še to dobroto to obvaruje posodo proti kislini. Pomoč, i/a goved in konj muhe ne pikajo. Ker po letu v uročini živina mnogo terpi od žival, du še celo zdivja, je prav nedolžna stvar zato dobra, katero si lahko vsak brez stroškov napravi. Skuhaj orehovega perja da dobro f ovre, s tisto vedo na-i: aži konju grivo, rep, nosnice uli kamor muhe silijo. Muhe ne bodo več nagajale, ampak pokončajo se tudi jajca, ki jih je žival zalegla. Gosence na drevji #c pokončajo, ako se pod drevo v kaki posodi živo oglje postavi, v žarjavico pa se stoičen „katrani" in zvepleni prah potrese dim, kateri nastane omami gosence da popadajo z drevesa kar pa jih gori ostane pocerkajo. Tako delajo Angleži. (i obe čeme gomoljike francoski k meto-valci umetno v posebnih vertih sadijo in zarejajo, ker jih za mestno gospodo lehko iu drago prodajo. Eden je nedavno 50,000 frankov speča! za svoje gobe. Oglje prascem za kermo. Kakor laški list „1 talin agric." navede se je v mnozih krajih poskušnju dobro obnesla. Oglje se v prah stolče in namena med kermo, ali pa se strese v kot hleva, da prasec sam po njem seže. Poskusiti je treba. Pomoč zoper kugo na par kijih drobnice. Angleži potrosijo prostor z ugašenim apnom ter vodijo po potem prostoru nekoliko čusa ovce, da se jim uterdijo parklji, du niso tako občutljivi kugi. Ovcam pa, katere so uže bolne morajo se jim parklji izrezati, kolikor je bolnih. l>a se kislo zelje al i kapu s preveč ne skisa. Naši slovanski bratje Kusi, ki imajo marsikaj praktičnega v svojem gospodarstvu, so tudi odlični pripravljavci izvrstno okusnega kislega zelja ali kapusa. I>a se jim kislo zelje preveč ne skisa, imajo kadi za zelje iz brezovega lesa. Ce je pa kad iz katerega drugega lesa, tako saj kos brezovega lesa med zelje v kad vtaknejo. Ta les ima to lastnost, da zelje presiiuega ski-sanja obvaruje. Poskusiti se to more iu tako bi brezov les našel tudi drugo koristno porabo za kapusne kadi. V stacuni Ivana Valenčiča, po domače „pri Slovencu", nove ulice št. 39, dobiva se vsake verste tnanufakturnega blaga, kotonine, trustanja (barhenta) plavine, vsake verste robcev (fačolov) in drugih stvari po prav nizki ceni. Oznanilo. Podpisani naznani vsem čč. gg., da prodaja prav dobro, in okusno vino iz Parenca! Cena je č^rno po 5G kr. Liter nižje „ „ po 44 „ , belo iz Sv. Križa sladko po 52 kr. Liter. Priporoča se vsem čč. gospodom kmetom, da naj bi ga polno obiskali. Prostor je brez kuhje. Kedor ga bo pil bo prašal kaj tudi v Trstu se najde čisto in tako dobro vino? To je: Via Porporella nasproti Sanita. — lverčmar Jakob Strajn, dolinčan. PRIPOROČILO. (astiti duhovščini priporočava najine voščene sveče katere so izdelane iz čistega, najlepše beljenega čebelskega voska, za čigar popolno čistost in izverstno terpežnost v gorenji sva poroka in še pristaviva da najine sveče se ne odkapujo, nikedar ne kade in gore z mirnim, lepim plamenom, ter imajo to veliko prednost da jih ni treba nikedar vsekovati, ker ves stenj sam pogori. Imava ziniraj veliko zalogo dobro uležanih cerkvenih sveč, — tudi „torč" in druzih voščenih izdelkov. Cena najinih voščenih sveč je — gledč tega, da je nepokaženo blago — najnižje cene, in pošljeva sveče na dom najinih častitih prejemnikov, to je na najbližno, železniško postajo ali pošto franco in proste vsake voziiine. Prosiva naju kmalti se cenjenim naročilom ali uprašanjem počastiti in se priporočava z odličnim spoštovanjem P. Sl R. Seemann. Ljubljana, gradišče, vegova ulica st. 8, KLleparsko cLelalriioo je od peri lo U0H5SIJ& v ulici (Corsia Giulia, hiša Finsterwald) in prevzame vsake verste klei»arsbih del in poprav. « Lastnik, izd&telj in odgovorni urednik: IvftD Dolinftr. Tisk avstrijskega Lloyda.