's. I PPxÄTILJx SLOVANSKE ČITALNICE V TB ST D I ■f V TUSTU. Založila čitalnica. — Tisk. V. Dolenc. 1885. PEÄYXLÄ SLOVANSKE ČITALNICE Ч TRSTU. V TRSTU. Zalo;ild Čitalnica. — Tisk. V. Dolenca. 1885. Ime in namen druživa. § 1. Družtvo so imenuje „Slovanska čitalnica“ in ima svoj sedež v Trstu. § 2. Kamen družtvu je: pouk, družtveno občevanje in zabava. Doseza se s čitanjem knjig in listov, z razgovori, s predavanji, predstavami, petjem, zabavnimi večeri in plesi. Članovi. § 3. Članovi so častni in redni. Častne člane imenuje glavni zbor — može zaslužne za družtvo ali za narod. Ti imajo vse pravice rednih članov, a niso dolžni nika-kega doneska. § 4. Družtveni član ne more biti, kdor ni dopolnil 20. leta. Izimno mogo vstopiti v družtvo tudi samostalne gospe in gospice. § 5. Vsacega, ki hoče vstopiti v družtvo, mora pre-poročiti družtven član. Ime predlaganega mora biti 7 dnij nabito v družtvenih prostorih. O sprejemu odločuje naposled družtveni odbor s tajnim glasovanjem in bez razprave. Aktivni častniki in vojaški uradniki se spre j mo bez teh pogojev. § 6. Redni članovi se dele : v I. red, ki plačujejo po 24 gl. na leto; v II. red, ki plačujejo po 16 gl. na leto in v 1П. red, ki plačujejo po 12 gl. na leto. Prava in dolžnosti članov. § 7. Vsi članovi imajo enaka prava : voliti odbor, razpravljati in glasovati v glavnih zborih, zahajati v družtvene prostore, brati novine in knjige, poslušati javna predavanja in razgovore, udeleževati se družt-venih zabav. Razven tega sme član uvajati svojo družino. Otrokom ni dovoljeno zahajati v družtvene prostore. § 8. Vsak član mora se ravnati po družtvenih pravilih, držati so hišnega reda, pokoriti se odborovim uredbam, plačevati uže naprej udnino v trimesečnih obrokih. Blagajnik jo pooblaščen vzprejemati tudi celoletno in poluletno družtvenino. Š.!)’ Vsak član se obvezuje vsaj leto dnij biti vpisan v družtvu. Kdor namerava izstopiti iz druživa, oznaniti mora to odboru pismeno, in vsaj mesec drij pred 1. aprilom, 1. julijem, 1. oktobrom, 1. januvarjem, inače jo dolžan plačati tudi naslednji trimesečni prinos. Ako umrje član, prenehajo takoj njegova prava in dolžnosti; to pa ne veže ylana, ki se preseli za stalno iz Trsta. § r\ Članovi, ki so zaostali s plačevanjem družtvenine za pol leta, mogo so po brezuspešnem opominu odbo-rovem izključiti. Častni sod. Si'- Vsak član so lehko izključi iz družtva za nekaj časa ali za vselej: a.) zaradi težkega prestopka družtvenih pravil, k.) zaradi nčdostojnega in nečastnega vedenja v družtvu ali izven družtva. Dotično obtožbo preiskuje družtveni odbor in jo predlaga, če je utemeljena, častnemu sodu. V ta namen izžreba odbor 12 polnoletnih članov, ki niso v odboru. Od teh ima obtoženec pravo zavreči toliko, da jih ostane šest. Ako jih obtoženec ne odbije, to jih odbije družtveni odbor s kocko. Ostali izvolijo si predsednika in ta častni sod odločuje ob obtožbi. Obtožbo zastopa od odbora za to odločeni družtveni član. Obtoženec so zagovarja sam ali pa po drugem članu. Ako obtoženec ne pride k častnemu sodu ali je mej tem iz družtva izstopil, vrši se vender preiskava oziroma obsodba. Obtožba se razpravlja javno pred. članovi, častni sod pa glasuje tajno. Proti razsodbi ni priziva. Za izključenje morajo glasovati vsaj štirje članovi častnega soda. Obraniški sod. § 12. Prepire članov mej seboj, kolikor se tičejo družtva, rešuje družtveni odbor bez priziva. §• 13. Prepire mej članovi z jedne strani in posamičnih odbornikov ali celega odbora z druge strani, rešuje bez priziva obraniški sod, sestoječ iz 5 polnoletnih članov. Te voli vsaka stranka po dva, a ti volijo petega, ki jim je tudi predsednik. Ako se v izboru petega ne slagajo, odloči mej predlaganimi žreb. Glasuje sc tajno, a odločuje se z absolutno večino glasov. Glavni zbor. g. 14. Družtveno leto se začenja s 1. majem in svršuje s 30. aprilom. g. 15. Vsako leto v začetku maja sklicuje odbor redni glavni zbor ; izvcnredne zbore pa sklicuje po potrebi. Odbor je dolžan sklicati izvenredni zbor, ako to zahteva 30 članov, katerih nobeden ni v odboru, a razložiti jim je poprej svoj predlog. Poziv na glavne zbore z dotičnim dnevnim redom naznanjen mora biti članom vsaj 10 dnij pred sestankom. g- 16. Predloge na glavni redni zbor, o katerih se ima razpravljati, mora podpreti 10 članov in izročiti jih pismeno odboru do 1. aprila. g- iv- Glavni zbor sklepa z absolutno večino pričujočih članov ne glede na število doslih, kolikor ne omejujo tega naslednje točke. g- I-Q. V področje glavnega zbora spada: a. ) volitev družtvene uprave, b. ) premena družtvenih pravil, c. ) sklep o razpustu družtva, d. ) odobrenje družtvenih računov, e. ) ustanovljenje đružtvenega proračuna, f. ) volitev treh revizorjev, ki imajo pregledati družb-veno račune za bodoče leto, g. ) imenovanje častnih članov. g. 19. V rednem ali izvenrednem glavnem zboru, ki ima sklepati o premeni pravil, navzočna mora biti polovica vseh družtvenih članov, a od teh morati glasovati dve tretjini za promeno. Ako je število navzočnih članov nedostatno, todaj se ima sklicati drugi glavni zbor, ki odločuje o promeni pravil z dvema tretjinama oddanih glasov bez obzira na število navzočnih. Za promeno poslovnega in hišnega reda vlasten je vsak glavni zbor. g. 20. У glavnem zboru, ki ima sklepati o razpustu društva ali kako je porabiti društveno imetje, nav-zočni morati biti dve tretjini članov. Za predlog morajo glasovati tri četvrtine navzočnih članov, da se odobri. Ako ne dojde dostatno število, odločuje drug zbor, ki se ima sklicati v 14. dneh, ne glede na število pričujočih s tremi četvrtinami glasov. Družtveni odbor. g. 21. Društvu upravlja odbor sestoječ iz devetih osob in treh namestnikov, katere voli za jedno leto glavni zbor z absolutno večino glasov. Ysi odborniki morajo biti polnoletni in bivati v Trstu. g 22. Ako se kateri odbornik odpove svoji časti, ako stopi iz društva ali ako je trajno zaprečen, pride v odbor namestnik. Nov odbornik se voli le takrat, kedar bi vsi trije namestniki ne zadostovali, da se odbor dopolni. S 23. Odborniki opravljajo svojo službo brezplačno. § 24. Odbor voli izmej sebe z absolutno večino glasov podpredsednika, tajnika, blagajnika, knjižničarja in oskrbnika. S 2'). V področje odbora spada: a. ) sklicevati glavne redne in izvenredne zbore, staviti predloge, podajati poročila in proračun ter skrbeti, da se dosega v § 2. ustanovljen namen; b. ) zastopati družtvo na zvunaj. Odbor je tudi pooblaščen opravljati vse posle, za katere je treba po §. 1008. občn. drž. zak. posebnega pooblastila govorečega o posamični vrsti opravila; c. ) sprejemati v družtvo nove članove in izključevati jih v zmislu § 11. d. ) imenovati družtvenega čuvarja. § 26. Za veljaven sklep odbora mora biti navzočnih vsaj pet odbornikov. § 27. Tajnik vodi zapisnik odborovih sej in glavnih zborov ter opravlja posle dopisovanja. Zapisniki se imajo v naslednji seji prebrati in odobriti. § 28. Blagajnik prijemlje prinose Članov in drugo družt-vene denarne dohodke, izplačuje po odborovem nakazu izdatke, o katerih je sklenil odbor ali zbor, predlaga odboru vsako četvrt leta splošni, koncem družtvo- nega leta pa in sicer v zadnjej odborovi seji pred glavnim zborom, natančni račun o dohodkih in troskih. § 29. Knjižničar nadzoruje družtveno knjižnico in liste, o čemer mu je voditi točen popis. 8 30. Oskrbniku je izročena ekonomična skrb glede družtvenih prostorov in pohištva, o čemer poroča odboru. Razpust druživa. S 3i. Družtvo neha: a. ) kedar je razpusti državna oblast, b. ) kedar sklene to družtveni zbor, kakor v § 20. § 32. V obeh slučajih dobi družtvenega imetja polovico „Delalsko podporno družtvo v Trstu“, a polovico „Bratovščina hrvatskih ljudi v Istri se sedežem vKastvu“. Ko bi eno teh družtev takrat ne obstajalo, pripada vse imetje drugemu. Št. 8044 I. Y zraislu §§. 9. in 10. postave od 15. novembra 1. 1867. št. 134. drž. zak. potrjuje se, da družtvo „Slovanska čitalnica“ v Trstu na podlagi predstoječih spremenjenih pravil postavno obstoji. V Trstn dne 7. junija 1885. C. k. namestnik : (M. P.) PRETIŠ s r. Poslovnik za odbor. § l. Odbor se shaja redno vsak mesec. V potrebi pa sklicuje predsednik ali njegov namestnik tudi po več odborovih sej. § K odborovim sejam ne smejo prihajati ostali članovi. § 3. Navadno imajo se razpravljati samo predmeti, ki so na dnevnem redu; a pretresovati so mogo tudi predlogi in interpelacije, ako sc proglase za nujne. Za nujnost mora glasovati absolutna večina navzočnih odbornikov. -§ 4. Predsednik, podpredsednik ali, ako sta oba odsotna, po letih najstarsi odbornik vodi sejo, dajo besedo in jo lahko tudi vzame, ako je dotični odbornik uže dvakrat govoril o istem predmetu. § 5. Glasuje se javno ; — tajno samo, kcdar se sprejemajo članovi v zmislu § 5. družtvenih pravil in vselej, kedar to zahtevajo trije odborniki. Predsednik seji odločuje se svojim glasom samo, kedar jo število glasov enako. § 6 Odbornik, kateri bez razloga ne pride na tri seje zaporedoma, mora se po predsedništvu pismeno’ pozvati, da pride na naslednjo sejo in opraviči dotedanjo odsotnost. Ce ni na to sejo ne pride, niti ne navede kakovili zaprek, smatra se, da je izstopil iz odbora. § 7. Vsa v družtvenem ali odborovem imenu izdana pisma morata podpisati predsednik in tajnik ali njuna namestnika. Poslovnik za glavni zbor. § <• Glavni zbor odpira predsednik ali njegov namestnik in ako sta oba zaprečena — odbornik izbran iz družtvene uprave. Predsednik zbora imenuje pred vsako volitvijo skrutinatorje. § 2- Vse interpelacije se morajo oznaniti odboru 3