:c_. Ptuj, torek, 14. julija 2009
letnik LXII • št. 54 odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: -o- 12.000 izvodov š^- ISSN 7704-01993

Kilometri užitkov!
Letališče MoSkanjei pri Ptuju
Po naših občinah
Hajdina • Kdaj tudi do pokopališča urejena cesta?
O Stran 7
Kultura
Podravje • Novi stari urednik Štajerskega tednika Z> Stran 10
Črna kronika
Podravje • Letalski center s še enim protitočnim letalom Z> Stran 24
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8»98,2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Nogomet •
V petek gre zares, Drava še brez Horvata, Tignja in Filipoviča
O Stran 11
Rokomet •
Težak žreb za Ormožane
O Stran 12
Hajdina • Zgodovinski dan za župnijo in občino
Blagoslovili cerkev in posvetili nove zvonove
V Hajdini je bilo v nedeljo, 12. julija, praznično. Hajdinski župan Radoslav Simonič je povedal, da gre za zgodovinski dan. Mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger je blagoslovil obnovljeno cerkev in posvetil štiri nove zvonove.
Na ta dogodek so čakali polnih 44 let. Novi zvonovi so zamenjali stare, ki so dotrajali tudi zaradi nekvalitetne izdelave. Štiri nove zvonove so v livarni Grassmayr v Inns-brucku vlili 3. aprila letos, ko se je tudi pričelo uglaševanje njihovih glasov, ki se začne že s pripravo modela ter velikostjo in debelino materiala. Skupni trenutek zahvale in veselja je v nedeljo ob cerkvi sv. Martina in v njeni notranjosti delilo veliko ljudi. Prvi so na nove zvonove udarili mariborski nadškof dr. Franc Kramberger, župan občine Hajdina Radoslav Simonič, direktor livarne Grassmayr Johannes Grassmayr, dosedanji župan Števerjana Hadrijan Cor-si in naddekan Marijan Fesel. Zvonove so v obnovljeni zvonik dvignili ob igranju Pihalnega orkestra Talum. Nazadnje so dvignili največjega, posvečenega sv. Martinu, nanj pa so udarili tudi vsi botri in predstavniki skupin, kjer je šlo za skupno botrinstvo. Hajdinski župan je udaril sedemkrat, za vsako občinsko naselje posebej.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija, Ptuj • O pobudi za ustanovitev nove občine Breg-Turnišče
Tudi državna politika nasprotuje novi občini
Vlada RS ne podpira ustanovitve novih občin, med njimi tudi ne občine Breg-Turnišče. Predlog ni skladen s 139. členom ustave, predlagano območje je del naselja Ptuj oziroma ni oblikovan tako, da bi ga sestavljala območja celotnih naselij. Predloga pa tudi niso podprli v odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Pri ustanavljanju občine je treba upoštevati vse tiste kriterije in pogoje, ki opredeljujejo njeno sposobnost zagotavljanja uresničevanja potreb in interesov lokalne skupnosti ter izvrševanje z zakonom določenih izvirnih nalog občine. Ta sposobnost mora
biti zagotovljena trajno, poudarjajo v vladi, ne samo ob ustanovitvi, kar je skladno s temeljnimi načeli Evropske listine lokalne samouprave. Za zagotavljanje lokalnih javnih služb, te skladno z zakonom zagotavlja občina, so s predpisi zagotovljeni kriteriji števila
prebivalcev, ki zagotavljajo racionalno in ekonomično izvajanje posamezne javne službe. Zdravstveni dom je mogoče ustanoviti na območju z 20 tisoč prebivalci, matično knjižnico na območju z 10 tisoč prebivalci. Posebni kriteriji pa so postavljeni
tudi za oblikovanje šolskega okoliša. Drobitev zaokroženih oskrbovalnih sistemov pa ni dovoljena z zakonom o gospodarskih javnih službah glede na načela racionalnosti, učinkovitosti in ekonomičnosti. Vlada tudi ocenjuje, da velik del občin, zlasti še tistih, ki
ne izpolnjujejo niti temeljnega prebivalstvenega kriterija in nimajo 5000 prebivalcev, niso sposobne uresničevati svojih nalog skladno z načeli funkcionalne in finančne avtonomije.
O Stran 3

O
O
Minoritski samostan, 21. in 22.
Slovenija • Prekmurje je slovenska socialna bomba
Mura - danes in nikoli več?
„Vlada bi pet milijonov evrov, kolikor bi jih za nadaljevanje poslovanja potrebovala Mura, našla na tak ali drugačen način, če bi to pomenilo dolgoročno rešitev za Muro. Glede na slabo stanje podjetja pa bi s tem zaposlenim le vlivali lažno upanje," je po srečanju z Murinimi sindikalisti povedal premier Borut Pahor. Mnenja Murinega prokurista, večinskega lastnika Mure (NFD) in sindikata, pa tudi vladne opozicije, so seveda drugačna.
Skrbni pregled Mure, ki ga je naročila Slovenska odškodninska družba, je pokazal, da je stanje v podjetju veliko bolj zaskrbljujoče, kot so v vladi pričakovali, in tako slabo, da vložek države ne bi zagotovil dolgoročne rešitve za Muro in stiske njenih zaposlenih, ampak bi jim le vlival lažno upanje, je premier ponovil izjave državnih predstavnikov in zatrdil, da si tega ne sme privoščiti. Kot pravi Pahor, ga bolj skrbijo usoda in stiske delavcev, kot pa lastna usoda ter usoda vlade in stranke oz. politične točke, ki jih morebiti s tem izgublja. Vlada pripravlja program za prestrukturiranje gospodarstva v Pomurju, pri čemer pa ne more reči, da ponujajo »čarobno rešitev«, ki bi čez noč rešila vse probleme, do katerih bi prišlo ob morebitnem stečaju.
Premier je obenem poudaril, da je Muro pokopalo dolgoletno upravljanje s slabim poslovnim modelom. »Mislim, da moramo v tej situaci-
ji govoriti realno in odkrito,« je medtem zatrdil minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in dodal, da se slabe razmere v Muri vlečejo že več let, pri čemer se je delavcem pogosto vlivalo lažno upanje, velikokrat pa se je vprašanje usode Mure tudi politiziralo. Obenem je skrbni pregled poslovanja Mure pokazal, da dolgoročni obstoj Mure v tej obliki ni možen, je nadaljeval. Ponovil je, da se mu ne zdi primerno za nabiranje političnih točk izkoriščati stiske ljudi, pri tem pa dolgoročno ne rešiti problema. Glede izbire nadzorovani stečaj ali prisilna poravnava, je znova dejal, da je treba govoriti realno, in pojasnil, da je glede na ugotovitve skrbnega pregleda zelo malo možnosti, da bi bila prisilna poravnava uspešna. O konkretnem scenariju ne odločata gospodarski minister ali predsednik vlade, temveč lastniki, upniki in uprava, je povedal. Lahovnik je ponovil, da pet milijonov dodatnega državnega denarja
za Muro ne bi dolgoročno rešilo Mure, ampak bi le pomenilo, da se za tri oz. štiri mesece odložijo težke odločitve. »V resnici je potrebno vložiti precej več,« je zagotovil.
Forjan: Razvojni programi za brezposelne so politične floskule
Po besedah predsednika sindikata v Muri Draga Forjana so za usodo Mure krivi vsi največji lastniki, kar so v sindikatu ves čas poudarjali in opozarjali njih in različne uprave, ki so jih postavljali, naj »Muro vzamejo resno«. V sindikatu se zavzemajo za prisilno poravnavo, ker je najmanj slaba med slabimi rešitvami ter zaposlene obravnava na bolj zakonit in »human« način kot stečaj. Trditve, da bi Murini odvečni delavci lahko skozi nove razvojne programe za Pomurje našli nova delovna mesta, pa so po Forjanovem prepričanju flo-skule, saj možnosti za nove zaposlitve zaradi svoje starosti in izobrazbene strukture nimajo. Zavedajo se, pravi, da Mura takšna kot je, ne more preživeti in je prevelika, trdi pa, da bi morali ob zagotoviti nadaljevanja proizvodnje omogočiti dostojanstven odhod presežnih delavcev v pokoj oz. jim zagotoviti ustrezne odpravnine. Pojasnil je tudi, da so projekcije za Muro tako ali tako kazale, da bi do leta 2013 oz. 2014 večina delavcev zapustila Muro po naravni poti. Napovedal je, da bodo šli v sindikatu sedaj »na nož« z vsemi odgovornimi, pri morebitnih protestih pa naj bi se jim pridružili sindikalni kolegi iz vse Slovenije.
Podlesnik: Za stečaj Mure ni zakonske podlage
Prokurist Mure Zdenko Podlesnik še računa na nadaljevanje pogajanj in dogovor s Sodom. Če tega ne bo, bo uprava sprejela ukrepe, s katerimi bodo poskušali zbrati denar na drugačen način. Za stečaj po njegovem ni zakonske podlage, tuji partnerji pa sodelovanja z Muro niso prekinili in verjamejo njihovim zagotovilom, pravi Podlesnik. Podlesnik je poudaril, da so nekatere številke pogosto nekorektno interpretirane. Premnogokrat omenjenih in očitanih 10 milijonov evrov, ki jih je Mura dobila kot državno pomoč pred sedmimi leti, je takrat pomenilo 1500 evrov na zaposlenega, medtem ko danes tisti, ki zaposli brezposelnega samo za dve leti, dobi okoli 8000 evrov. Polovico tega denarja je Mura takoj vrnila državi za prispevke, število zaposlenih zmanjšala za 2061 ter za obresti in zavarovanja plačala letno povprečno 1,3 milijona evrov. Imela je za 505 milijonov evrov plačilnega prometa in plačala 97 milijonov evrov brez DDV. Mura po Podlesni-kovih besedah nikoli ni imela blokiranega računa, nikoli ni zamujala s plačilom obresti, vsak zaposleni ima kredit pri bankah, lani je imela neto realizacije s pravnimi osebami v regiji za osem milijonov evrov, izplačala pa je 5,2 milijona evrov odpravnin. Ob tem se Podlesnik sprašuje, »ali so ti, ki so prispevali k tej odločitvi, preračunali, kaj vse to pomeni za banke, če ne bo tega prometa, če delavci ne bodo imeli možnosti vračanj kreditov, kaj bo pomenilo za Pomurje to, da lahko potegne
stečaj Mure za sabo tudi stečaj 10 do 16 drugih podjetij«.
Svet pomurske regije: Vlada naj prouči odločitev o Muri
Svet pomurske regije je po seji, kjer so največ govorili o socialno-ekonomskih gibanjih v pokrajini, vladi poslal poziv, naj še enkrat prouči odločitev o pomoči Muri ter v čim krajšem času predstavi program gospodarskega prestrukturiranja tako Mure kot Pomurja. Predsednik Pomurske gospodarske zbornice in direktor Varisa Štefan Sobočan je povedal, da kar zadeva Muro, je po njegovem na sporedu črni scenarij, ker bodo morali delavci, tako kot se je to zgodilo pri Pomurki, na zavod za zaposlovanje. Podjetje Mura ni samo ekonomska, ampak tudi socialna kategorija in država je poklicana za njeno reševanje, saj sama ne bo mogla preživeti, meni Sobočan in dodaja, da so naročila v podjetjih letos v primerjavi z lani manjša za od 20 do 50 odstotkov.
Po besedah predsednika
sveta in lendavskega župana Antona Balažka Pomurje na vse to ni pripravljeno in da socialni transferji iz občinskih proračunov, kot so na primer ekonomske cene vrtcev, subvencioniranje stanarin, varstvo občanov po zavodih in zavarovanje brezposelnih oseb močno naraščajo, tako da naj bi letos v pomurskih občinah zanje namenili več kot 25 milijonov evrov.
Cvetka Sreš z zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti pa je povedala, da je bilo ob koncu letošnjega polletja brezposelnih 8097 ljudi, kar pomeni 14,4-odstotno registrirano brezposelnost, v Sloveniji je ta 8,8-odstotna. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bilo število brezposelnih oseb na tem območju višje za 26 odstotkov. Največ potreb delodajalcev je še vedno po nekvalificirani delovni sili, medtem ko na primer v Ljubljani na taka delovna mesta zaposlujejo skoraj izključno tujce in ne brezposelnih oseb, ki so prijavljene na zavodu.
NFD Holding pripravlja predlog za rešitev Mure?
Največji lastnik Mure, NFD Holding Staneta Valanta, je sicer v petek v Ljubljani predstavnikom Murinega sindikata predstavila možne rešitve položaja v družbi. »Skupaj smo ugotovili, da določene možnosti obstajajo. Predstavili smo jim predlog, po katerem bi Muro rešili stečaja, treba pa ga je še dodelati,« je dejal Valant, ki pa o podrobnostih še ni želel govoriti. STA (pripravlja: SM)
Uvodnik
Kdo bo koga?
Čeprav mladi na Ptuju še kako dobro vedo, kaj si pravzaprav želijo in kakšni so njihovi cilji, pa tisti, ki naj bi poskrbeli za uresničitev le teh, kot da ne najdejo skupnega jezika. Sporov med določenimi akterji je bilo v zadnjih časih veliko in kljub temu, da se govori o spravah in iskanju skupnega jezika, stvari še zdaleč niso takšne, kot jih posamezniki želijo prikazati.
Niti ni tako pomembno, kdo je za kaj kriv, kdo je začel in kdo bo končal nesoglasja, pomembno je to, da so v ospredju osebni konflikti in da se zaradi njih interesi mladincev zapostavljajo. Je pa prav zanimivo pogledati ozadje zadnjih dogodkov in razplesti mrežo vezi, ki kaže, da so zavist in banalni spori dejansko ustavili napredovanje projekta Mladinske hiše. Vzrok težav pa kot zmeraj tiči na obeh straneh. Občina je tokrat svojo nalogo precej dobro opravila in se stvari dejansko ne premaknejo zaradi neodgovornosti kopice posameznikov. Očitajo si nesodelovanje, pomanjkanje idej, neizpolnjevanje zadanih nalog in podobno, medtem pa zanemarjajo pomembne stvari. V prvi vrsti potrebo mladih v našem mestu in okolici, da bi dobili svoj prostor pod soncem za uresničitev lastnih idej in izpolnitev osebne kreativnosti. A kot kaže, nekaterim to še vedno ni prioriteta. Raje čas zapravljajo za poglobitev konfliktov, za blatenje, diskreditira-nje in iskanje dlake v jajcu.
Tokrat načrtno nikogar nisem imenovala, da ne bi dolivala olja na ogenj. Bodo pa se vsekakor v mojih besedah prepoznali in morda le spoznali, da je skrajni čas, da zakopljejo bojne sekire in začnejo na novo. Iz povsem nesebičnih razlogov: da se stvari končno premaknejo, za dobro ptujskih mladincev...
Sicer bodo tudi tisti, ki so te ljudi imenovali morali premisliti, če še sploh uživajo njihovo zaupanje.
Dženana Becirovic
Poslanci s Ptujskega o Muri
Franc Pukšič (SDS): »Način reševanja Mure je bil vseskozi popolnoma napačen. Vedno ko je država posegla vmes, je s tem reševala lastnike. Žal imamo takšno zakonodajo, ki pa so jo v glavnem pripravljale odvetniške pisarne zdajšnjih lastnikov. Zato se je na stotine milijonov evrov v zelo kratkem času prelilo v žepe lastnikov, jahte in druge nepremičnine neprecenljivih vrednosti. Spomnimo se samo korupcije državnega zbora, ko seje spreminjal kazenski zakon leta 1992 v korist obdolžencev, direktorja in finančnega direktorja Elana, ali razvpitega devet milijard tolarjev vrednega posojila, ko seje na koncu ponovno izkazalo, da je šlo v žepe lastnikov, ne pa za ohranitev delovnih mest. Skrajni čas je, da zakonodajo spremenimo, tako da bodo lastniki z vsem svojim premoženjem morali najprej zagotavljati minimalni standard delavcem, država pa v primeru stečaja izključno poskrbeti za delavce, ne pa ponovno za lastnike.«
Dejan Levanič (SD): »Niti stečaj niti prisilna poravnava nista dobra rešitev za delavce, predvsem zaradi tega, ker stečaj ali prisilna poravnava Mure lahko negativno vplivata na stanje brezposelnih v regiji. Ključna naloga sedanje vlade je, da po svojih najboljših močeh poišče ustrezno rešitev, da reši vitalne dele Mure in skuša ohraniti čim več delovnih mest.«
Branko Marinič (SDS); »Obžalujem, da je vlada preveč časa cincala, namesto da bi konstruktivno iskala rešitve, ki bi jih usklajevala z vodstvom Mure v smislu iskanja poslovnega modela, da bi se skupaj dogovorili, kakšna bo nova Mura. Prepričan sem, da tudi danes še ni prepozno in da je še dovolj časa, da bi po znanih modelih lahko hitro ugotovili, katera so zdrava jedra, ki bi lahko nadaljevala tradicijo blagovne znamke Mura. Redkokdaj se zgodi, da me kdo zasači v elegantni obleki, ki ne nosi znamke Mura, od športne konfekcije pa prisegam na blagovno znamko Nes.«
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slovenija, Ptuj • O pobudi za ustanovitev občine Breg-Turnišče
Tudi državna politika nasprotuje novi občini
Vlada RS ne podpira ustanovitve novih občin, med njimi tudi ne občine Breg-Turnišče. Predlog ni skladen s 139. členom ustave, predlagano območje je del naselja Ptuj oziroma ni oblikovan tako, da bi ga sestavljala območja celotnih naselij. Predloga pa tudi niso podprli v odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Pri ustanavljanju občine je treba upoštevati vse tiste kriterije in pogoje, ki opredeljujejo njeno sposobnost zagotavljanja uresničevanja potreb in interesov lokalne skupnosti ter izvrševanje z zakonom določenih izvirnih nalog občine. Ta sposobnost mora biti zagotovljena trajno, poudarjajo v vladi, ne samo ob ustanovitvi, kar je skladno s temeljnimi načeli Evropske listine lokalne samouprave. Za zagotavljanje lokalnih javnih služb, te skladno z zakonom zagotavlja občina, so s predpisi zagotovljeni kriteriji števila prebivalcev, ki zagotavljajo racionalno in ekonomično izvajanje posamezne javne službe. Zdravstveni dom je mogoče ustanoviti na območju z 20 tisoč prebivalci, matično knjižnico na območju z 10 tisoč prebivalci. Posebni kriteriji pa so postavljeni tudi za oblikovanje šolskega okoliša. Drobitev zaokroženih oskrbovalnih sistemov pa ni dovoljena z zakonom o gospodarskih javnih službah glede na načela racionalnosti, učinkovitosti in ekonomičnosti. Vlada tudi ocenjuje, da velik del občin, zlasti še tistih, ki ne izpolnjujejo niti temeljnega prebivalstvenega kriterija in nimajo 5000 prebivalcev, niso sposobne uresničevati svojih nalog skladno z načeli funkcionalne in finančne avtonomije. Z novim drobljenjem občin se bo stanje še poslabšalo, zato je potrebno ta proces končati. To naj bi dosegli z napovedanimi spremembami Zakona o
lokalni samoupravi kot tudi s ponovno oceno ustreznosti upravnih ravni za upravljanje javnih nalog z vidika subsidi-arnosti.
Predloga za ustanovitev nove občine Breg-Turnišče pa niso podprli tudi v odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj državnega zbora.
»Dejstev, ki jih je ugotovila Vlada RS Slovenije glede ustanovitve nove občine Breg,Turnišče smo se v MO Ptuj zavedali že ob prvi pobudi, zato smo vsa dejstva predstavili že na razširjeni seji sveta četrtne skupnosti Breg-Turnišče, ki je naša opozorila upošteval in ni podprl predloga civilne iniciative. Z enakimi dejstvi in celo osebno prošnjo sem se obrnil na poslanca DZ RS gospoda Franca Pukšiča, ki pa žal ni razumel mojih stališč. Da bi vendarle preprečili poskus vlaganja pobude, ki ni v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in statutom MO Ptuj, smo sklicali izredno sejo mestnega sveta. Žal je takrat večina novinarjev našo sejo opisala kot neciviliziran napad na poslanca in predstavnike civilne iniciative. Zelo redki so bili, ki so zapisali glavno sporočilno vrednost seje, ki je poskušala poslancu pojasniti, da njegov predlog ni v skladu s predpisi. Ugotovitev Vlade RS, da predlog ni v skladu s 139. členom ustave, pa bi za vsakega poslanca DZ morala pomeniti odstop s te funkcije. Kdo bo jutri spoštoval najpomembnejši pravni akt, kot
je ustava, če je ne spoštujejo niti najvišji predstavniki ljudstva - to pa so poslanci,« je o odločitvi vlade, da ne podpira ustanavljanja novih občin, povedal župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan.
Podprli le interese vladne koalicije?
Predsednica civilne iniciative za ustanovitev nove občine Breg-Turnišče Jožica Kozina je v zvezi z dosedanjimi razpravami in sklepi o predlogih za ustanovitev novih občin povedala, da jasnih stališč o tem še nima. Zagotovo pa bo o tem presojalo ustavno sodišče, tako o našem predlogu kot tudi drugih predlogih, za katere je bilo izglasovano negativno mnenje. Zagotovo pa bo ustavno sodišče tudi presojalo o tem, ali MO Ptuj izpolnjuje pogoje za mestno občino. Do septembra nekih posebnih aktivnosti ne načrtujemo. Lahko pa rečem, da smo še vedno zagreti, kljub odklonilnim stališčem k našemu predlogu. Zanimivo je, kako se je v zelo kratkem času spremenilo tudi mnenje odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj državnega zbora. Namigi so namreč bili, da bomo s predlogom šli gladko skozi. Nikomur se niti ne sanja, za kakšno kuhinjo gre pri tem. Sploh naj se ne bi vedelo, kaj vse se v zvezi s tem dogaja.«
Franc Pukšič, poslanec SDS, ki je vložil pobudo za ustanovitev nove občine
Breg-Turnišče: »Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je 7. julija izglasoval razpis referenduma v občini Mirna, za katero ima interes vladna koalicija. Vse ostale predloge pa so zavrnili. Ponovno se je pokazalo, da ta vlada nikoli ni bila in ni načelna, ustanavlja majhne občine, ki imajo manj kot pet tisoč prebivalcev, kot pač njej ugaja. Vse ostalo pa zavrača. Ima pa hkrati tudi veliko povedati proti malim občinam, čeprav delujejo nadvse uspešno. To se je pokazalo tudi v nadaljevanju seje odbora, ki je bila 8. julija, ko je s pomočjo opozicije razpisala referendum za občino Ankaran. Prepričan sem, da bodo zato vsi tisti, katerih predlogi niso bili potrjeni, pravico iskali na ustavnem sodišču. Verjamem, da bo ustavno sodišče naložilo državnemu zboru, da ravna enako pred zakonom za vse, ne pa na podlagi političnih simpatij in klobas za koalicijske poslance. Osebno sem razočaran, da tako vladna koalicija kot tudi vse dosedanje vlade v levi sestavi doslej pri vzpostavljanju lokalne samouprave niso bile načelne. Očitno je, da ta vlada gradi politiko na laži, poštnih nabiralnikih in divji privatizaciji še naprej.«
Pričakovali smo tudi izjavo predsednika odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj državnega zbora Vilija Trofenika, a je do zaključka redakcije nismo prejeli.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Krožišče na Mariborski se še vedno riše. Na območju ČS Breg-Turnišče pa je nerešenih še veliko drugih infrastrukturnih problemov. V civilni iniciativi za ustanovitev nove občine so še vedno prepričani, da bi jih lažje in kvalitetneje reševali v lastni občini.
Od tod in tam
Ptuj • Sramota sredi mesta še naprej
-
^ ;AtlJ
Foto: Črtomir Goznik
Lesena zaščita nekdaj eminentne ptujske trgovske lokacije še kar traja. Poslovni prostori na Vinarskem trgu, za katere je bilo doslej že večkrat obljubljeno, da bodo urejeni, ostajajo sramota sredi mesta še naprej. Ko smo pred skoraj šestimi meseci pisali o tem, je odgovor od tistih, ki naj bi prostore uredili, prišel zelo hitro. Še vedno pa prostori samevajo, od časa do časa je kakšna obloga manj. Noč ima svojo moč, po še kakšni vroči mladčevski noči jih bo še manj. Upati je samo, da jih ne bodo uporabili za kakšne divje namene. Pričakovali bi, tudi zato, ker je tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan že večkrat urgiral, da jih bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če jih je že kupil, končno tudi uredil.
MG
Ptuj • Obnova Belega križa
Foto: Črtomir Goznik
Odri na objektu nekdanjega gostinskega obrata Beli križ na Vinarskem trgu 10 ne pomenijo obnove dotrajanega objekta, kot je marsikdo že pomisli v teh dneh in se razveselil, da so se tudi za ta objekt pričeli boljši časi. Zanj se denacionalizacijski postopek še ni končal. Zdajšnji upravljavec (Perutnina Ptuj) se je lotil le obnove dotrajane in poškodovane strehe, da objekt ne bi še bolj dotrajal. Kdaj bo denacionalizacija tudi za ta objekt končana, še ni natančno znano. Šele ko bo končana in objekt vrnjen upravičencu, bo tudi mogoče več povedati o njegovi bodoči vsebini.
MG
Ptuj • Prva obeležja kulturne prestolnice
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki se bodo na julijski seji, ki bo 20. julija, seznanili tudi s potekom aktivnosti v okviru projekta Evropska prestolnica kulture 2012. Nekateri mestni svetniki, med njimi še posebej Peter Pribožič (N.Si), so že večkrat opozorili na to, da se o projektu premalo govori in tudi premalo dela na njem. V tem času glavni akterji zgodbe delajo veliko na motivacijskem področju, da bi projekt dobil prostor tudi v projektih posameznih zavodov, institucij, društev, skratka vseh tistih, ki v njem vidijo priložnost. Projekt je v teh dneh dobil tudi eno zunanjih obeležij, cvetlična korita pred Mestno hišo na Mestnem trgu (na fotografiji) so se odela v podobo kulturne prestolnice.
MG
Občina Hajdina je iz proračuna za nakup največjega zvona namenila 30.000 evrov, kijih bo poravnala v dveh letih.
Hajdinski župan Radoslav Simonič se je zato v nedeljo posebej zahvalil farnemu župniku naddekanu Marijanu Feslu za ves njegov trud in čas ter moči, ki jih je vložil v to pridobitev. Zahvalil se je tudi vsem, ki so pri tem sode-
lovali na kakršen koli način. Posebej pa je hajdinski župan pozdravil mariborskega nadškofa in metropolita dr. Franca Krambergerja, ki je najprej blagoslovil obnovljeno zunanjost cerkve, nato pa posvetil nove zvonove in jih
izročil namenu. Skupne trenutek zahvale in veselja je v nedeljo ob hajdinski cerkvi sv. Martina in v njej delilo veliko ljudi. »Slike slovenske krajine si ne moremo pred-
stavljati brez številnih cerkva, posejanih povsod po domovini. Poseben pečat pa dajejo pokončni zvoniki, ki kakor prst kažejo v nebo in nas tiho opominjajo, kje
je naš pravi dom,« je med drugim povedal naddekan Marijan Fesel. V njih bivajo še posebni božji glasniki, zvonovi. Štiri takšne zvonove, glasnike, so v nedeljo, 12.
julija, ob spremljavi pihalnega orkestra Talum dvignili v obnovljen zvonik hajdinske cerkve.
»Novi zvonovi nas bodo vabili k molitvi, bogoslužju, ki je prvi vir duhovnega življenja. Zato se veselimo in prosimo boga, da bi pesem zvonov vedno odmevala v naših srcih in nas vabila k ljubezni do njega, bližnjih in tudi k ljubezni do domače zemlje,« je ob posvetitvi štirih novih zvonov, ki so jih 3. aprila letos vlili v livarni Grassmayr v Innsbrucku v čast farnemu zavetniku sv. Martinu (1812 kg), devici Mariji, (890 kg), sv. Jožefu (524 kg) in blaženemu Martinu Antonu Slomšku (368 kg) ter so jih v nedeljo slovesno izročili v sveto službo, povedal dr. Franc Kramber-ger, mariborski nadškof in metropolit. Po udarjanju na zvonove so jih ob spremljavi pihalnega orkestra Talum dvignili v obnovljen zvonik. Pesem zvonov oznanja radost in mir, z nami joče, nas tolaži in oznanja vero v večno življenje, je polna veselja in upanja.
Dvigu zvonov je sledila sveta maša in po maši bratsko druženje pred cerkvijo.
MG
Hajdina • Blagoslov obnovljene cerkve in posvetitev novih zvonov
Zgodovinski dan za župnijo sv. Martina in občino Hajdina
Dvanajsti julij je bil v župniji sv. Martina in za občino Hajdina velik praznik, zgodovinski dan, saj se dogodki, kot je blagoslovitev obnovljene farne cerkve sv. Martina, obnovljenega zvonika od zunaj in znotraj ter posvetitev štirih novih zvonov, ne dogajajo vsak dan. V župniji sv. Martina in v občini Hajdina so nanj čakali polnih 44 let.
Foto: Črtomir Goznik
Radoslav Simonič, župan občine Hajdina: "Nedelja, 12. julija, je bila za župnijo sv. Martina in občino Hajdina velik dan, praznik, dejansko zgodovinski dan. Blagoslovili smo lepo obnovljeno zunanjost farne cerkve sv. Martina in posvetili štiri zvonove. Takšni dogodki se ne dogajajo vsako nedeljo, vsak mesec, vsako leto ali vsako generacijo."
Mala vas • 13. dan gasilcev
Tradicija naj se nadaljuje
V nedeljo je v Mali vasi pri Tunfu, na mestu, kjer naj bi v prihodnosti stal novi gasilsko-vaški dom, potekala slovesnost ob 13. dnevu gasilcev Gasilske zveze Gorišnica in ob 60-letnici PGD Mala vas. Ob tej priložnosti so se zbrali gasilci celotne zveze, ki so slavnostno razvili prapor, podeljena pa so bila tudi priznanja zaslužnim gasilcem.
Slavnostni govorniki prireditve so bili Alojz Bezjak, predsednik PGD Mala vas, predsednik GZ Gorišnica Jože Bratuša, župan občine Gorišnica Jožef Kokot in gost Tone Koren, predsednik Gasilske zveze Slovenije.
Župan Jožef Kokot je dejal, da je razlogov za slavje dovolj in pozval gasilke in gasilce, naj ta dan praznujejo z vsem
častmi. »Največja odlika gasilca je njegova humanost. Ko pomislim na besedo gasilec, se spomnim na ljudi, ki so pripravljeni nesebično nuditi pomoč ob vsakem trenutku. Pripravljenost nuditi pomoč je odlika, ki si zasluži odlikovanja. Njihova nesebična pomoč se zrcali v srcih tistih ljudi, ki so bili deležni njihove pomoči. Gasilci so stalni
spremljevalci naših življenj,« je povedal župan Jožef Kokot. Pri tem je omenil, da je marsikdo včasih mnenja, da je gasilskih društev preveč, toda v odgovor je dejal, da je, kadar pride do nesreče, dobrodošel vsak par pridnih rok. Razveseljiv je podatek, da se v prostovoljna društva vključuje vse več mladih, ki so voljni nadaljevati poslanstvo svojih
očetov in dedov. Dejal je tudi, da je pomembno, da se ob njihovi obletnici in prazniku skupaj spomnimo, kako nepogrešljivi so gasilci, ki so dejavni tudi na družbeni in kulturni ravni v občini.
Alojz Bezjak, predsednik PGD Mala vas, je na kratko predstavil delovanje društva skozi desetletja in v imenu gasilcev in vaščanov javno pozval k pomoči župana in predsednika Gasilske zveze
Slovenije za hitrejše pridobivanje gradbenega dovoljenja za izgradnjo gasilsko-vaškega doma, ki naj bi stal prav na mestu, kjer je potekala prireditev.
Predsednik Gasilske zveze Gorišnica Jože Bratuša je dejal, da smo v letu, ko gasilska organizacija proslavlja svojo 140-letnico. K takšni dolgi tradiciji so pripomogli predvsem nesrečni dogodki, kjer je bila še kako potrebna pomoč gasilcev. Kot pravi, se v gasilski zvezi trudijo vsem društvom zagotoviti enakopravna sredstva za boljšo požarno varnost v občini. Skupaj z županom in občino opremljajo ekipe po predpisanih merilih vlade. Po njegovem mnenju so pri tem uspešni, na to pa kažejo tudi podatki o požarih, ki jih je vsako leto manj, vendar je mnenja, da na drugi strani vlada ne skrbi, da bi gasilci
pridobili v družbi status, ki jim pripada. Povedal je še, da skrbijo tudi za družabna srečanja, pod okriljem zveze deluje tudi pevski zbor, rezultati na tekmovanjih pa so prav tako zadovoljivi. Poudaril je pomembnost ohranjanja gasilske tradicije in prenašanja le-te na mlajše rodove.
Prireditve se je udeležil tudi Tone Koren, predsednik Gasilske zveze Slovenije, ki je v nagovoru dejal, da se ob tem jubileju spominjamo ustanoviteljev in idejnih vodij, ki so pred mnogimi leti spravili v življenje idejo, da je treba za lepoto življenja, ki nam je dano, poskrbeti najprej za varnost našega osebnega življenja, za varnost naravnih lepot m vseh drugih danosti, ki so plod rezultatov pridnih rok. Naloge, ki so bile zastavljene pred 60 leti, ostajajo aktualne tudi danes m v prihodnosti. Nagovorom je sledilo razvitje prapora, ki ga je blagoslovil župnik Jože Šipoš.
V kulturnem programu so nastopili Gasilski ženski pevski zbor pod vodstvom Moni-ke Kelenc ter solistka Urška Forštnerič in Nika Tomažič, ki jo je spremljala na klaviaturah.
Del slavnosti je bila tudi podelitev gasilskih priznanj za posebne dosežke in delo na področju gasilstva. Uradnemu delu je sledil tudi družabni del z živo glasbo, obiskovalci pa so si lahko ob ribniku ogledali tudi razstavo, ki so jo pripravila posamezna društva celotne zveze.
Patricija Babosek
Gasilci v spremstvu župana občine Gorišnica Jožefa Kokota.	prihodnosti.«
Slovenija • Nad gospodarsko krizo tudi z brezplačnimi vstopnicami
V	gledališču brezplačne vstopnice za brezposelne
V	kar 27 kulturnih ustanovah po vsej državi bodo od 9. julija naprej za brezposelne na voljo brezplačne vstopnice. Na Ptuju bodo zaenkrat na razpolago le v Mestnem gledališču Ptuj.
Foto: DB
Peter Srpčič, direktor MGP, je pobudo o brezplačnih vstopnicah podprl. V muzejih in galerijah bo brezplačna vstopnica omejena na štiri oglede stalnih in dva ogleda občasnih ali gostujočih razstav, obisk gledaliških predstav na posameznika pa bo neomejen.
Ministrstvo za kulturo in Društvo gledaliških kritikov in teatrologov, ki sta pred časom sprožila pobudo, da bi se v času gospodarske krize dodatno povečal obseg brezplačne ponudbe kulturnih vsebin, zbirk in dogodkov za brezposelne, sta s pomočjo javnih zavodov idejo že uspela realizirati.
Ministrstvo, ki je skupaj s 55 nacionalnimi in občinskimi ustanovami pobudo
Sicer pa so se na 25. redni seji občinskega sveta završki svetniki in svetnica na predlog župana Mirana Vuka uvodoma lotili druge obravnave predloga Odloka o komunalnem prispevku, ki ga je v dopolnjeni in na željo svetnikov milejši obliki ponovno predstavil njegov pripravljavec Darko Drašler iz domžalskega podjetja Chro-nos. Bistvo omenjenega odloka je, da se bo v bodoče komunalni prispevek na območju občine Zavrč obračunaval glede na velikost posamezne parcele in glede na velikost neto stanovanjske površine posameznega gospodinjstva. Tako smo na primer lahko slišali, da naj bi bil za okoli 600 kvadratnih metrov veliko parcelo s 150 kvadratnimi metri neto stanovanjske površine poln komunalni prispevek,
vsebinsko načrtovalo in oblikovalo, je brezplačne vstopnice uspelo zagotoviti v kar 27 kulturnih ustanovah. Med temi je tudi Mestno gledališče Ptuj, ki od 9. julija naprej brezposelnim ponuja brezplačne vstopnice.
»Mestno gledališče Ptuj se je pridružilo pobudi Ministrstva za kulturo, da v teh za mnoge težkih časih omogočimo tudi tistim, ki so ostali brez dela, možnost ogleda
torej brez kakršnihkoli olajšav, znašal 4145 evrov, samo za kanalizacijo pa naj bi v tem primeru prispevek znašal 971 evrov.
Pod to mejo po mnenju Darka Drašlerja nižjega komunalnega prispevka v skladu z zakonom ni smiselno obračunavati, ker pa jih je bilo kar nekaj mnenja, da bi bil za mlade in socialno ogrožene družine tudi ta znesek preveliko breme, ker je na tem območju Haloz največ socialno ogroženih družin, ki bi jim morali zagotoviti določene ugodnosti, smo slišali mnenje pripravljavca, da olajšave sicer niso prepovedane, vendar mora nadomestni znesek, do zneska, ki ga predpisuje država, v takih primerih zagotoviti občina. Sicer pa so po krajši razpravi predlog odloka v drugem
naših predstav. Odslej lahko brezposelni s potrdilom pridejo na predstave, seveda tiste, ki še niso razprodane, in si jih tudi ogledajo,« je pojasnil direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič, ki je pobudo ministrstva podprl brez oklevanja.
Osnova za pridobitev brezplačne vstopnice bosta osebni dokument in potrdilo Zavoda za zaposlovanje, ki velja dva meseca, potem pa si bo
branju soglasno in dokončno sprejeli, veljati bo pričel že naslednji dan po objavi v uradnem listu, ob tem pa so sklenili tudi, da bodo posebej pripravili odlok o olajšavah pri plačilu komunalnega prispevka in ga sprejeli ločeno od tega odloka.
Čeprav so imeli nekaj pripomb, so po krajši razpravi soglašali s predlogom o dodelitvi dela plače direktorici javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj in njeni namestnici, ki naj bi na podlagi dogovora vlade in sindikatov znašal 1656 evrov bruto zneska za direktorico in 520 evrov bruto zneska za njeno namestnico.
Potem ko so poročilo o vsebini nedavnega kolegija županov Spodnjega Podravja na predlog podžupanje Marte Bosilj umaknili iz razprave,
potrebno pridobiti novo potrdilo.
Oseba, ki uveljavlja pravico do brezplačne vstopnice, se na blagajni izkaže z omenjenim potrdilom, pravico do brezplačne vstopnice pa ima le brezposelna oseba, ne pa tudi vzdrževani družinski člani. Vstopnice bodo na voljo največ uro pred predstavo, če je v dvorani na voljo prost sedež, ne bodo pa na razpolago za premierne uprizoritve.
so se lotili obravnave predlogov za letošnja najvišja občinska priznanja. Po analizi posameznih predlogov, ki so jih podali posamezniki, skupine občanov, politične stranke in društva, so sprejeli sklep, da bodo na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku letos podelili tri občinska priznanja in plaketo občine, imena dobitnikov pa bodo znana šele tik pred podelitvijo.
Priprave na 13. občinski praznik
Podrobneje so se zavr-ški svetniki dogovorili tudi o posameznih prireditvah v počastitev letošnjega 13. občinskega praznika, ki se bodo pričele že 1. avgusta s postavitvijo klopotca na domačiji Slavka Kokota, člani Planinskega društva Zavrč pa bodo v počastitev praznika pripravili tradicionalni planinski pohod. Razne športne,
Na predlog Janka Lorbeka (v si izvajanje dejavnosti oskrba in nili pogodbo z veterinarsko am
Omejitev bo zasedenost dvorane, saj brezplačnih vstopnic ne bo, če bo predstava razprodana ali dvorana zasedena. V muzejih in galerijah bo brezplačna vstopnica omejena na štiri oglede stalnih in dva ogleda občasnih ali gostujo-
društvene in zabavne prireditve se bodo vrstile vse do sklepnih slovesnosti, ki bodo 14. in 15. avgusta. V petek, 14. avgusta, ob 15. uri bodo pri turističnem objektu Dve lipi v Korenjaku svečano odprli okoli 2 km dolgo obmejno »grebensko« cesto, ki je bila v veliki meri financirana iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ob 18. uri pa bo v kulturni dvorani na Goričaku sedaj že tradicionalno praznično srečanje vseh društev v občini s priložnostno razstavo ter podelitvijo društvenih priznanj in pohval.
Naslednji dan, v soboto, 15. avgusta, ob 15. uri bo svečano odprtje okoli 3 km dolgega odseka lokalne ceste Za-vrč-Turški Vrh, nato pa se bo ob 18. uri v kulturni dvorani na Goričaku pričela osrednja in sklepna slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku. Po slavnostnem nagovoru župana Mirana Vuka bodo podelili letošnja najvišja občinska priznanja in plaketo občine, za pester kulturni spored bodo poskrbeli člani posameznih društev, po stari haloški navadi pa bodo tudi letos vse udeležence slovesnosti pogostili, za kar bodo letos poskrbeli člani turističnega društva Zavrč.
Na predlog svetnika Janka Lorbeka so završki svetniki sprejeli sklep, da bodo za izvajanje dejavnosti oskrba in namestitev zapuščenih živali na območju občine Zavrč sklenili posebno pogodbo z veterinarsko ambulanto Ver-
i) so sprejeli sklep, da bodo za iestitev zapuščenih živali skle-nto Vernik.
čih razstav, obisk gledaliških predstav na posameznika pa bo neomejen. Za posamezno predstavo bo možno razdeliti največ pet odstotkov brezplačnih vstopnic, ki bodo na voljo do konca tega leta.
Dženana Bečirovič
nik iz Moškanjcev. Med predlogi in sklepi pa je strokovna sodelavka občinske uprave Danica Bratuša svetnike seznanila, da so dokument o identifikaciji investicijskega programa za modernizacijo lokalne ceste Hrastovec-Šva-bovo-odsek Vuzem Kokot, ki so ga potrdili v maju morali nekoliko prilagoditi. Med drugim pa jih je podžupanja Marta Bosilj seznanila tudi s predvidenim funkcioniranjem medobčinskega re-darstva pri skupni občinski upravi v Ptuju, za kar bodo svoj delež sredstev morali zagotoviti tudi v občini Zavrč.
Sicer pa smo slišali, da v Za-vrču v teh dneh pospešeno nadaljujejo izgradnjo fekalne kanalizacije, ki so jo pričeli graditi že v lanskem letu, pričeli so že tudi rušiti objekte v centru Zavrča, kjer bodo čez poletje pričeli graditi kroži-šča, na Goričaku, za nekdanjo trgovino Haložanka, je v zaključni fazi izgradnja novega zasebnega trgovsko-poslov-nega centra, kjer bo imela nove prostore tudi pošta. Investitor je domačin Ivan Ogrizek, ki ima v Zavrču trgovino že od leta 1989 in zadnjih pet let deluje pod franšizno prodajo trgovske verige Tuš. Pripravljalna dela za izgradnjo novega objekta so pričeli že oktobra lani, zemeljska dela in samo izgradnjo pa, kot smo poročali, januarja letos. Gre za objekt v izmeri 50 x 15 m, v katerem bodo uredili večji Market z vsemi osnovnimi življenjskimi potrebščinami in mešanim trgovskim blagom, na okoli 70 kvadratnih metrov bo dobila nove poslovne prostore Pošta Zavrč, okoli 100 kvadratnih metrov pa bodo namenili za manjši Kava bar. Celotna investicija bo Ivana Ogrizka veljala okoli 600.000 evrov, projekt za nov trgovsko-poslovni objekt je izdelalo ptujsko podjetje TMD Invest, izvajalec del pa je zidarstvo Kodrič iz Žetal, ki v teh dneh končuje gradbena dela. Po pogodbi je zaključek gradbenih del predviden do 30. avgusta, nato pa naj bi pripravili tudi svečanost ob odprtju.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Potem ko je Darko Drašler iz domžalskega Chronosa (desno) završkim svetnikom predstavil prilagojeno in milejšo obliko obračunavanja, so odlok o komunalnem prispevku vendarle sprejeli.
Zavrč • Zadnja predpočitniška seja
Slovesnost ob občinskem prazniku bo 15. avgusta
Svet občine Zavrč je na zadnji predpočitniški seji v sredo, 8. julija, dokončno sprejel Odlok o komunalnem prispevku, soglašal z dodatkom za delovno uspešnost direktorice Zdravstvenega doma Ptuj, določili so tudi dobitnike letošnjih občinskih priznanj in dorekli vsebino osrednjega praznovanja, ki bo15. avgusta, ter se dogovorili o oskrbi in namestitvi zapuščenih živali.
Mala Nedelja • Gusarski tabor
Zabavno in koristno na Juhijevem taboru
V Mali Nedelji smo Pod jelšami obiskali navihane Juhijeve gusarje, ki znova aktivno preživljajo počitnice. Juhijevi tabori, ki so že tradicionalni, so zadnji dve leti še posebej zanimivo obarvani, saj se otroci za en teden prelevijo v prave gusarje, se borijo za zaklad, osvajajo številne veščine in, kar je najpomembneje, se ob tem zabavajo. V petih tednih se bo tako na taboru menjalo kar 300 otrok, saj vsakotedenska skupina šteje 60 otrok, starih od 6 do 12 let.
Poletni Juhijevi tabori, ki so že stalnica Športne šole Juhu-hu, trajajo en teden, skupaj pa se jih bo letos v mesecu juliju zvrstilo kar pet. Udeleženci taborov so otroci iz vse Slovenije, veliko jih tudi sicer čez leto obiskuje športno šolo, tako da poznajo vsakoletne poletne aktivnosti, drugod pa so vodje šole predstavili projekt in tako se na enem mestu zberejo otroci iz vseh koncev in krajev. Pred leti, ko so v športni šoli začeli s tabori, so ti temeljili predvsem na športnih aktivnostih, nato pa so jih še tematsko obarvali, kar se je izkazalo za pravilno potezo. Tako se otroci s prihodom na tabor ločijo od televizije, računalnika in interneta in vsakodnevnih aktivnosti ter se pet dni prepustijo življenju v naravi, poleg tega pa so vpleteni v živo gusarsko zgodbo. Naj spomnimo, da je lani Kapitan Banana doživel brodolom sredi Štajerske. Tu je našel ladjo Črni biser, ki jo
je obnovil in zanjo začel iskati novo posadko. V pettedenskem križarjenju so se mu pridružili mali gusarji, tako
je tudi letos, ki se ob prihodu zavežejo, da bodo pomagali čuvati in braniti zaklad, ki je zaradi razbojnika Blekija v
Foto: Črtomir Goznik
Gusarji ves čas zbirajo zlatnike, ki jih dobijo za dobro opravljene naloge in jih morajo za kazen dati kapitanu, če kakšno ušpičijo.
Foto: Črtomir Goznik
Mali gusarji se zavežejo, da bodo pomagali čuvati in braniti zaklad, ki je zaradi razbojnika Blekija v nenehni nevarnosti.
nenehni nevarnosti. Pravila gusarskega obnašanja so določena po gusarskem kodeksu, otroci pa se s prihodom
Foto: Črtomir Goznik
Otroci se s prihodom na tabor ločijo od televizije, računalnika in vsakodnevnih aktivnosti ter se pet dni prepustijo življenju v naravi.
urijo za gusarje in šele tretji dan oblečejo gusarska oblačila in častno branijo svoj zaklad. Letošnji tabor prinaša tudi nekaj novosti, razbojnik Bleki se je namreč moderniziral, saj se po novem po gozdu vozi s štirikolesnim motorjem, ki mu ga je za 501. rojstni dan podaril bratranec (po ugibanjih malih gusarjev je to celo sam Dejan Zavec), skupine gusarjev pa so pri raziskovanju opremljene z radijskimi postajami, da so v neprestanem stiku s Kapitanom Banano. Otroci tudi doživeto pripovedujejo o nočni straži, vsako noč namreč posadko pred morebitnim napadom Blekija varujeta dva junaka.
Po besedah vodja Športne šole Juhuhu in hkrati tudi vodja tabora Tomija Jagarin-ca je letos sprememba v tem, da je, poleg športnih iger in zabave v ospredju tudi izobraževalna nota. Ob številnih dogodivščinah v zvezi z iskanjem in čuvanjem zaklada je letos poudarek predvsem na osvajanju veščin za preživetje v naravi. Otroci se učijo vezati vozle, prepoznavati strani neba in uporabljati kompas. Novost pa je letos tudi to, da
se v nekatere akcije otroci podajo tudi sami in se s pomočjo usvojenih veščin znajdejo v naravi po svojih močeh. Učitelji so prisotni le na kontrolnih točkah, dosegljivi so preko radijskih postaj, otroci pa se na ta način učijo samostojnosti in obenem tudi dela v skupini. Kot je še povedal Jagarinec, je organizacija tovrstnih aktivnosti zahtevna, vendar se je izkazalo, da so s tem naredili korak v pravo smer.
Kljub muhastemu vremenu načrtovane aktivnosti potekajo po načrtih, gusarji pa se trikrat na teden tudi vržejo v »morje« v bližnjih termah. Gusarji vseskozi zbirajo zlatnike, ki jih dobijo za dobro opravljene naloge in jih morajo za kazen dati kapitanu, če kakšno ušpičijo. Ob koncu tabora morajo zbrati določeno število zlatnikov, da sploh smejo domov, zato je, po besedah kapitana, po palubi še zadnji dan veliko vika in krika v zvezi z njimi. Ko pa jih zberejo, smejo domov, polni doživetij in zanimivih zgodb, ki jih ne zmanjka do naslednjega Juhi tabora.
Patricija Babosek
Dornava • Zmagovalka akcije Vzajemna
Dan je velikokrat prekratek
Časopis za upokojence Vzajemnost že nekaj let zaporedoma organizira posebno akcijo oziroma tekmovanje za izbor najboljše tajnice upokojenskih društev po Sloveniji. Letos si je zmagovalno lento za najboljšo tajnico pripela tajnica dornavskega društva upokojencev Marija Velikonja.
»Zelo, zelo sem bila presenečena in seveda tudi vesela tega naslova, ker ga sploh nisem pričakovala. Predvsem zato ne, ker v naši državi obstaja veliko številčnejših društev upokojencev, kot je naše in seveda ta društva lahko zberejo več glasov. Odziv naših članov, ki so poslali toliko glasovnic zame, mi pomeni ogromno, ker je to tudi potrditev, da delam dobro,« je ob novici najprej povedala Velikonjeva.
Marija Velikonja sicer Dor-navčanom nikakor ni neznana oseba, saj je bila med drugim
tudi dolgoletna ravnateljica osnovne šole, prav tako je bila kar tri mandate na čelu domačega TED Lukari, kot izjemno energični ženski pa ji upokojitev pomeni samo nove izzive na drugih področjih. Tako je že od leta 1996, ko se je aktivno vključila v delo domačega društva upokojencev, začela organizirati vsakoletno letovanje upokojencev v Izoli, ki je postalo zelo popularno in se ga vedno udeleži za poln avtobus članov. Prav tako redno pripravlja vse zapisnike sestankov in poročila o delu
društva, piše rojstnodnevne čestitke za vse člane, skrbi za nemoten potek občnih zborov, se udeležuje čistilnih akcij in še in še.
Marija pravi, da je njen dan velikokrat prekratek za vse obveznosti, ki si jih naloži, vedno pa najde čas tudi zase; takrat najraje prebere novice iz časopisov, rešuje križanke, ureja vrt in cvetje ob hiši, ob večerih pa nikoli ne izpusti dolgega sprehoda po okolici.
Velikonjeva je med domačini znana tudi kot govornica na pogrebnih slovesnostih,
Tehničnega muzeja, oktobra načrtujemo izlet v Posavje, novembra pa imamo že tradicionalni 'dan pizze' - tako smo poimenovali dan, ko si ob ogledu kakšne znamenitosti privoščimo obvezno piz-
zo,« se nasmeje letošnja zmagovalka med tajnicami Marija Velikonja in še doda, da bodo leto kot vedno zaključili z novoletnim srečanjem upokojencev.
SM
že 18 let je tudi predsednica Društva diabetikov Ptuj. Med športi pa ji je, kot pove, najbližje balinanje.
Tudi za letos je Velikonjeva že pripravila okvirni plan aktivnosti članov društva upokojencev Dornava: »Prav zdaj pripravljamo naš vsakoletni piknik, sledilo bo srečanje s prijatelji iz društva upokojencev Polenšak, nato gremo na Festival za tretje življenjsko obdobje v Ljubljano, v okviru katerega si bomo ogledali tudi Cankarjev dom, sledil bo še izlet v Bistro z ogledom
Tajnica Društva upokojencev iz Dornave Marija Velikonja je letošnja zmagovalka akcije revije Vzajemnost za najboljšo tajnico.
Foto: SM
Hajdina • SDS o poteh in stranpoteh občinske prometne infrastrukture
Kdaj tudi do pokopališča urejena cesta?!
Štefan Kirbiš iz SDS Hajdina pravi, da je bilo v občini Hajdina v prometno infrastrukturo vloženega nemalo denarja, odkar imajo svojo občino. Mnoge naložbe so bile uspešne, nekaj pa je bilo tudi neuspešnih, na slednje velja tudi opozoriti. Pohvaliti je treba rešitev prometne varnosti v križišču pri Skolibru na Zgornji Hajdini, kjer po vključitvi semaforjev ni bilo več nesreč.
»Nerazumljiva pa je rešitev cestnega vozišča iz smeri Zgornje Hajdina, v križišču se ne moreta sproščeno srečati niti kombi in večje vozilo, da pa situacije, ko se v križišču srečata dve manjši tovorni vozili ali večje tovorno vozilo in osebni avtomobil, niti ne omenjam,« pove Kirbiš. Še bolj pa se zaplete, ko mora v križišču eno vozilo obstati ali celo voziti vzvratno, da omogoči izvoz drugemu. Po treh letih pa se križišče ponovno preureja. Semaforje so odstranili, kompletno križišče je razbito, čeprav novo. Ljudje se sprašujejo, zakaj je bilo to potrebno. Verjetno bi že pri prvem urejanju križišča bilo smotrno odkupiti Skolibrovo hišo, jo porušiti in urediti kro-žišče. Takšna rešitev bi bila zagotovo cenejša, boljša, perspektivna pa vsekakor. Zdaj je tudi vprašanje, kako dolgo bo vzdržala tudi ta rekonstrukcij a, bodo križišče čez tri leta ponovno rušili in preurejali. Je tudi v tem primeru, kot že v veliko drugih, zatajila stroka, sprašujejo v OO SDS Hajdina, kdo bo plačal vse to in ali bo za to kdo tudi odgovarjal? Po vsej verjetnosti pa križišče z ozkim voziščem cestnega vozišča iz smeri Zgornje Hajdine ne bo moglo ostati.
Druga cvetka pri prenovi ceste na Zgornji Hajdini je ovinek pod cerkvijo pri Me-tličarju. Z izgradnjo pločnika in visokih robnikov se je
Foto: Črtomir Goznik
Štefan Kirbiš, OO SDS Hajdina: »V bodoče pričakujemo kvalitetnejše rešitve in naložbe v občinsko prometno infrastrukturo.«
prometna varnost poslabšala. Najbolj pa razburja daleč naokrog edinstvena prometna ureditev pri Mercatorjevi trgovini in gostinskem lokalu pri Poslovno-stanovanjskem centru Hajdina. »Le zakaj je bilo potrebno ves promet enosmerno speljati preko parkirišča pred trgovino in gostinskim lokalom. Čakamo na nesrečo, da bomo ukrepali. Morda se bo šele takrat nekdo zbudil in uvidel, da je bila s takšno ureditvijo prometa narejena velika napaka. Dvosmerni promet po razširjenem vozišču bi bila verjetno kvalitetnejša rešitev, zdajšnja rešitev preko parkirišča prav kliče po nesreči.
Opozoriti želimo tudi na neprimerno rešitev v križišču, priključku ceste iz Gere-čje vsi na cesto Hajdina-Kun-
gota. Tudi to križišče je po rekonstrukciji slabše, kot je bilo prej, saj se nemoteno ne moreta srečati niti dve osebni vozili. Promet pa se povečuje, vozila se večajo in širijo, mi pa delamo manj pretočne prometnice; zakaj je tako, se sprašujemo. Za že omenjene nepravilnosti zagotovo največji del krivde nosi stroka, politika pa si mora naložiti vso odgovornost glede gradnje pločnikov in moderne razsvetljave, ker se oboje gradi politično in ne po potrebah. Zakaj so bile potrebne investicije v pločnike in razsvetljavo sredi polj, kjer pešcev praktično ni, tam, kjer pa so, pa pločnikov in razsvetljave ni. Tipična takšna primera sta šolska pot z Zgornje Hajdine v šolo in cesta med križiščem pri Skolibru do železniške
proge, mimo pokopališča, po kateri dnevno hodi veliko ljudi, predvsem pa je kritična ob vsakem pogrebu in ob dnevu mrtvih. Če smo že toliko vložili v ureditev pokopališča, zakaj nismo uredili še ceste s pločnikom in temu okolju primerno zunanjo ureditev s primerno razsvetljavo, investirali pa smo v pločnike in razsvetljavo med polji. To cesto vsakodnevno uporabljajo občani iz cele občine in še mnogi drugi, ki imajo grobove na hajdinskem pokopališču. Ocenjujemo, da bi bilo veliko bolj smiselno, če bi se sredstva, ki se bodo sedaj po-
rabila za ureditev krožišča pri mostu čez kanal v Hajdošah, uporabila za ureditev ceste mimo pokopališča. Krožišče bo samevalo, občani pa bodo za kulturnejšo pot k našim prednikom zalo hvaležni. Želeli bi tudi vedeti, kakšna stališča je v zvezi s temi problemi zavzel svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hajdina in kakšne rešitve je predlagal. Ali ne vidi teh pomanjkljivosti oziroma problemov? Ko se voziš po Prekmurju, vidiš lepo urejene ceste in predvsem vzporedne ceste za kolesarje, traktorje in podobno. Vse to so znali iztr-
žiti od države, ko se je gradila avtocesta. V OO SDS Hajdina zato upravičeno vprašujemo, kaj pa smo ob gradnji avtoceste uspeli iztržiti v občini Haj-dina. Avtocesta bo v četrtek odprta, iztržka pa ni videti,« je v imenu OO SDS Hajdina na nekatere probleme prometne infrastrukture v občini Hajdina opozoril Štefan Kir-biš, ki tudi pričakuje, da bodo odgovorni v bodoče na tem področju iskali kvalitetnejše rešitve, takšne, ki bodo boljše od prejšnjih in stanja varnosti na obstoječih prometnicah ne bodo poslabševale.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Križišče pri Skolibru na Zgornji Hajdini po treh letih ponovno preurejajo. Ljudje se sprašujejo, zakaj je bilo to potrebno in kdo bo vse to plačal. Je stroka ponovno zatajila?
Gorišnica • Podpisana pogodba za izgradnjo vrtca
Drugo leto otroci v novem vrtcu
Konec prejšnjega tedna se je v gorišniških občinskih prostorih po dolgotrajnem čakanju končno zgodil podpis pogodbe za izvedbo novega vrtca. Dela je kot najugodnejši ponudnik na razpisu dobilo ormoško podjetje IGD Holermuos, dokumente pa sta seveda podpisala prva moža omenjenega podjetja in občine Gorišnica - Davorin Lesjak in Jože Kokot.
Direktor podjetja IGD Holermuos iz Ormoža in župan občine Gorišnica Jože Kokot sta v petek dopoldne podpisala pogodbo za izgradnjo novega petoddelčnega vrtca (z jasličnim oddelkom), ki bo stal 1.082.000 evrov (brez notranje opreme).
Podpis izvajalske pogodbe se je precej časa vlekel predvsem po zaslugi Ministrstva za šolstvo in šport, ki je sicer na prejšnjem razpisu za sofinanciranje občino Gorišnica uvrstilo v vrh lestvice, toda na uradni sklep je bilo treba čakati mesece in mesece dolgo. Župan Kokot tako ni mogel mimo precej grenke pripombe, da bi za svoj denar in čas, ki ga je porabil za neštevilne obiske v Ljubljani, lahko zgradil že marsikaj drugega.
No, zgodba z gorišniškim vrtcem pa ima vendarle srečen konec in gradnja se bo pričela kaj kmalu; v teh dneh občina namreč že ruši stari, montažni vrtec (rušitvena dela izvaja domači podjetnik Franc Žuran), na lokaciji katerega se bo v arhitekturnem slogu šole in občinske zgradbe začel graditi nov objekt v klasični zidani izvedbi. Nov vrtec bo imel pet rednih od-
delkov in jaslični oddelek ter seveda vse ostale nujne spremljevalne prostore. »Vrednost izgradnje po pogodbi je 1.082.000 evrov, pri čemer znaša državni delež sofinanciranja 595.000 evrov. Razliko plačamo iz občinskega proračuna, prav tako so stroški proračuna rušitev, ki bo stala približno 12.000 evrov, priprava vse dokumentacije in projekta ter oprema vrtca, za katero računamo, da bo stala okoli 200.000 evrov,« je ob podpisu pogodbe povedal župan Kokot.
Direktor IGD Holermu-os Lesjak se je s podpisom pogodbe zavezal dokončati gradnjo do sredine maja naslednje leto; poleti naj bi nato opremili še notranjost, prvega septembra pa naj bi vrtec že sprejel nadobudne krat-kohlačnike (in pleničnike). Novo zaposlitev v večjem vrtcu naj bi dobilo šest ljudi; tri
varuške in tri vzgojiteljice.
Sicer pa je IGD Holermous, ki ima po besedah direktorja Lesjaka veliko referenc pri izgradnji šolskih in predšolskih objektov na Ormoškem (nekoliko manj je znan ko izvajalec tovrstnih del na ptujskem območju), na razpisu za najugodnejšega izvajalca del imel kar močno konkurenco; ponudbo je namreč poslalo sedem podjetij, od Slovenske Bistrice preko Maribora in Ptuja do Ormoža, pri čemer je najdražji ponudnik za izgradnjo vrtca postavil ceno 1,5 milijona evrov, najbližje ponudbi IGD Holermuos pa je bilo podjetje s ceno, ki je presegala izbranca za 70.000 evrov.
Nov gorišniški vrtec bo, kot sta zagotovila tako župan Kokot kot direktor Lesjak, zgrajen v skladu z veljavno energetsko zakonodajo, kar naj bi pomenilo, da ne bo velik potrošnik energije; kolikšna je predvidena poraba energije, pa ne Kokot ne Lesjak ob podpisu pogodbe nista povedala.
Sicer pa je zaenkrat najpomembnejše, da se gradnja začne in zaključi, saj na varstvo v domači občini čaka preko pet ducatov otrok (s svojimi starši vred).
Foto: SM
Foto: souslesarran.net
Bruselj • Sporni sporazum med Krko in Servierjem
Krka v preiskavi zaradi domnevnega kršenja pravil konkurence
Evropska komisija je prejšnji teden sprožila formalno preiskavo zaradi suma kršenja pravil konkurence proti farmacevtskemu podjetju Les Laboratoires Servier glede spornih poslovnih ravnanj in zlorabe prevladujočega položaja na trgu. Preiskava vključuje več generičnih podjetij, tudi slovensko Krko, zaradi domnevno spornih sporazumov med njimi in Servierjem.
To je le en primer sprožitve preiskave, v katero je vključenih več podjetij, sicer pa je evropska komisarka za konkurenco Ne-elie Kroes posvarila pred valom novih preiskav na farmacevtskem trgu, ker podjetja namenoma zadržujejo prihod cenejših generičnih zdravil na trg, potem ko se iztečejo patenti za originalna zdravila.
"Proizvajalci originalnih zdravil dejavno poskušajo zavlačevati s prihodom generičnih zdravil na trge," je povedala komisarka. Zaradi tega je komisija sprožila preiskavo francoskega Les Laboratoires Servier, ki je osumljen nezakonite prakse v povezavi z zdravilom perindopril za zdravljenje bolezni srca.
Francosko podjetje naj bi sklepalo nezakonite posle z vrsto proizvajalcev generičnih zdravil, med katerimi so poleg novomeške Krke še Lupin, Matrix, Niche Generics in Teva. Ta podjetja naj bi s proizvajalcem originalnih zdravil sklepala sporazume, da bodo na trg s svojimi generičnimi zdravili vstopila pozneje, kot bi lahko. Komisija sicer ve za najmanj 200 primerov takšnih spornih sporazumov med proizvajalci originalnih in generičnih zdravil. "Ti dogovori pomenijo, da je cena, ki jo morajo plačati potrošniki in davkoplačevalci, bistveno višja, kot bi bila, če bi obstajala konkurenca," je poudarila komisarka. Generična zdravila so običajno za 40 odstotkov cenejša kot originalna.
Komisija v predstavljenem končnem poročilu o konkurenci v farmacevtskem sektorju, iz katerega je razvidno, da pri vstopu generičnih zdravil na trg nastajajo zamude in da se zmanjšuje število novih zdravil na trgu, ugotavlja, da je povprečna zamuda sedem mesecev in da je to bolnike med letoma 2000 in 2007 stalo približno tri milijarde evrov več.
Evropska komisija je formalno preiskavo sprožila, potem ko je lani konec leta izvedla vrsto nenapovedanih inšpekcij v več državah članicah, tudi v Sloveniji. Sprožitev postopka preiskave ne pomeni, da ima Evropska komisija dokaz za kršitve, temveč pomeni, da bo omenjene primere obravnavala prednostno, so pojasnili v Bruslju.
Dolžina postopka preiskave suma kršenja pravil konkurence je odvisna od številnih dejavnikov, vključno s kompleksnostjo posameznega primera, in od tega, koliko so podjetja pripravljena sodelovati s komisijo. Tako ni določenega roka, v katerem je treba preiskavo končati.
Evropska komisija je ob predstavitvi končnega poročila o konkurenci v farmacevtskem sektorju, tudi pojasnila, da so za to delno odgovorna podjetja, ni pa mogoče izključiti niti pomanjkljivosti v zakonodaji. Komisija tako namerava v prihodnje okrepiti nadzor nad farmacevtskim sektorjem v skladu s proti-monopolno zakonodajo.
V Krki so se danes že odzvali na odločitev Evropske komisije. V spletnem sporočilu za javnost so potrdili, da so prejeli obvestilo Evropske komisije, da bo začela postopek v zadevi možnega enostranskega ravnanja francoskih družb Les Laboratories Servier in Servier SAS z družbami Krka, indijsko Lupin Ltd., Matrix Ltd. (hčerinsko družbo Mylan Inc. iz ZDA), irsko Niche Ltd. in izraelsko družbo Teva Ltd.
"Enostransko ravnanje in sklepanje sporazumov bi imelo lahko za posledico preprečitev vstopa generičnega perindoprila na trge držav članic Evropskega gospodarskega prostora. Ravnanje družbe Servier bi lahko pomenilo kršitev določb členov 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi EU in določb 53 in 54 Sporazuma o ustanovitvi EGP, kršitev določb člena 81 pa bi lahko pomenilo tudi ravnanje pogodbenih strank v pogodbah s Servierjem," so sporočili v Krki. Ob tem so dodali, da je Krka informacije o postopku pred Evropsko komisijo javno objavila 26. novembra 2008 in 6. januarja 2009. (sta)
Bruselj • V Svetu EU prvo branje proračuna za leto 2010
Največ denarja za spodbujanje zaposlovanja
Svet EU je v petek opravil prvo branje proračuna EU za leto 2010. Po
čila, torej odobritve plačil končnim prejemnikom sredstev, pa 122,3 milijarde evrov ali 1,04 odstotka BND, kar je približno šest milijard več kot v proračunu za letos.
Največ, kar 45 odstotkov sredstev naj bi šlo za spodbujanje rasti in zaposlovanja za oživitev konkurenčnosti v EU, kar je za 3,2 odstotka več kot v proračunu za letos. V Bruslju predlagajo, naj gre iz proračuna za prihodnje leto 62 milijard evrov za delovna mesta, pomoč podjetjem in oživljanje konkurenčnosti v EU.
Po načrtovanem časovnem okviru sprejemanja proračuna za leto 2010 naj bi sredi julija potekal tudi prvi spravni sestanek, konec oktobra prvo branje v Evropskem parlamentu, konec novembra drugo branje v Svetu EU in drugi spravni sestanek in konec decembra naj bi Svet EU in Evropski parlament proračun dokončno potrdila. Razlika med obveznostmi ali odobrenimi pravicami za porabo in plačili, torej odobritvami plačil končnim prejemnikom sredstev, je v tem, da se obveznosti za večletne programe in projekte običajno prevzamejo v letu, v katerem so sprejeti, plačila pa se izvajajo več let na podlagi napredka pri izvajanju teh programov in projektov. (sta)
Peking • Potres na jugozahodu Kitajske
Uničenih in poškodovanih na desettisoče domov
Potres, ki je v četrtek
foto: internet
zvečer po lokalnem času prizadel jugozahod Kitajske, je po zadnjih podatkih uničil kakih 18.000 domov, terjal najmanj eno življenje, več kot 330 ljudi pa je bilo ranjenih, od tega 30 huje, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki povzema navedbe kitajske tiskovne agencije Xinhua.
Epicenter potresa je bil deset kilometrov pod površjem v okrožju Yao'an v pokrajini Yunnan, 2130 kilometrov jugozahodno od Pekinga. Potresu je sledilo najmanj osem popotresnih sunkov. Blizu epicentra v Yao'anu je bilo poškodovanih kakih 30.000 hiš.
Potres, ki je bil po podatkih kitajskih seizmoloških postaj šeste, po podatkih ameriških pa stopnje 5,7 po Richterju, je sicer prizadel območje, na katerem živi 1,26 milijona ljudi, čutili pa so ga tudi v turističnih mestih Lijiang in Dali.
Kitajske oblasti so organizirale pomoč z mobilizacijo več kot 300 vojakov, ki pri reševanju pomagajo na stotine policistom in civilistom, je poročala kitajska državna televizija. Pokrajina Yunnan je prizadetemu območju že namenila 2,9 milijona dolarjev nujne pomoči ter 4500 šotorov, 3000 odej in drugo pomoč. (sta)
predhodnem predlogu, ki ga je konec aprila razgrnila Evropska komisija, naj bi proračun EU za prihodnje leto znašal približno 139 milijard evrov, osredotočen pa naj bi bil na okrevanje evropskega gospodarstva.
Evropska komisija je predvidela, da naj bi šlo za obveznosti ali odobrene pravice za porabo 138,6 milijarde evrov ali 1,18 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, za dejanska pla-
Foto: zeljko.kerum.hr
Zagreb • Kaj je pokazala premoženjska kartica
Splitski župan prijavil za 18 milijonov evrov premoženja
Župan Splita in znani hrvaški podjetnik Željko Kerum je minuli teden izpolnil svoje obveznosti in v sabor poslal premoženjsko kartico. Tako je prijavil premoženje, vredno približno 18 milijonov evrov, pravico upravljanja nad štirimi podjetji pa je prenesel na svojega odvetnika.
Kerum je potrdil, da ima zemljišče v Rogoznici, vredno 270.000 evrov, in v Splitu, v vrednosti 400.000 evrov. Ima tudi hiši v Zagrebu, ki sta vredni skupaj 900.000 evrov, ter hiše v Solinu (153.000 evrov), na Čiovu (100.000 evrov) in Podstrani (60.000 evrov) ter stavbo v Trsteniku (1,5 milijona evrov).
Je lastnik hotela Neva v Podstrani, katerega vrednost znaša dva milijona evrov, poleg tega pa si s soprogo delita hišo v Splitu v vrednosti 1,5 milijona evrov. Skupaj z ženo imata še približno osem milijonov evrov prihrankov.
Njegove premičnine so vredne približno 55 milijonov evrov, sicer pa Kerum ni povedal, koliko in katere znamke avtomobilov ima. Hrvaški časnik Večernji list na svoji spletni strani navaja, da ima maybacha, vreden naj bi bil 220.000 evrov, ter merce-desa S500 in ferrarija F430, ki sta še dražja. Je lastnik treh jaht, ki so vredne 11 milijonov evrov.
Z najemninami in posojili letno zasluži več kot 1,6 milijona evrov, nekaj manj, 1,3 milijonov evrov, pa so vredne delnice, ki jih ima v svojih in ostalih podjetjih.
Preden je bil na majskih lokalnih volitvah v drugem krogu izvoljen za župana, je imel v svojemu podjetju 1600 evrov plače, njegova žena pa nekaj več kot dva tisoč evrov.
Pojasnil je, da si je premoženje prislužil na različne načine, med drugim s plačo, ki si jo je zaslužil, in s prodajo premoženja. Kerum je dodal, da ima dokončano srednjo šolo, po poklicu pa je gradbinec. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Washington - Ameriške trgovine poročajo, da je prodaja na splošno junija padla, pri čemer ni bilo veliko svetlih izjem. Potrošniki ne trošijo zaradi nadaljevanja slabega položaja na trgu delovne sile, na potrošnjo pa naj bi vplivalo tudi slabo vreme z obilo dežja na zahodu in severovzhodu ZDA. Junija je bil najbolj opazen padec prodaje oblačil, ki je ni dvignilo niti nadaljevanje poplave izjemnih popustov, tudi do 70 odstotkov. Diskontna trgovina Costco, ki prodaja le članom kluba, je junija dobro prodajala le hrano, vse ostalo pa slabše. Prodaja je junija v trgovinah, ki so odprte najmanj leto dni padla za šest odstotkov v primerjavi z majem, kar je bilo v skladu z napovedmi analitikov.Starši manj razmetavajo denar tudi za otroke, saj je prodaja junija v trgovinah Children's place padla za 12 odstotkov, najbolj očitno pa varčujejo najstniki, saj je prodaja v trgovinah Abercrombie & Fitch padla za kar 32 odstotkov. Podjetje TJX, ki preko trgovin, kot sta T.J. Maxx in Home-Goods prodaja znane znamke oblačil in gospodinjsko pohištvo je junija sicer cvetelo. Prodaja je porasla za štiri odstotke in spravila v zadrego analitike, ki so pričakovali 0,6-odstotni padec.
Washington - Število novih vlog za nadomestila za primer brezposelnosti se je v ZDA minuli teden na tedenski ravni zmanjšalo za 52.000 na 565.000, so sporočili z ameriškega ministrstva za delo. Analitiki so pred tem sicer napovedovali upad števila novih zahtevkov, vendar le na 605.000, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Število novih vlog za nadomestila za primer brezposelnosti se je tako znašlo na najnižji ravni po januarju. Istočasno se je sicer število oseb, ki nadomestilo prejemajo že več kot teden, povečalo na več kot 6,88 milijona, kar je nova najvišja vrednost po letu 1967. Ministrstvo za delo je ob tem sicer opozorilo, da gre upad števila novih vlog za nadomestila za primer brezposelnosti pripisati predvsem "tehničnim razlogom". Vsakoletno odpuščanje, do katerega navadno zaradi reorganizacije v avtomobilskih podjetjih prihaja julija, letos ni bilo tako očitno.
Pittsburgh - Ameriški aluminijski koncern Alcoa je v drugem letošnjem četrtletju zabeležil boljši poslovni rezultat, ko so pred tem napovedovali analitiki. Kljub temu je Alcoa v drugem četrtletju poslovala s 454 milijoni dolarjev izgube, ki so po navedbah vodilnih v podjetju posledica nizkih cen in zmanjšanja naročil za izdelke iz aluminija. Aluminijski koncern je tako že tretje zaporedno četrtletje zabeležil izgubo v poslovanju. Ob tem so vodilni v Alcoi poudarili, da k slabšim rezultatom prispeva predvsem rapidno zmanjšanje naročil iz letalske, avtomobilske in gradbene industrije, ki so ena ključnih uporabnikov njihovih izdelkov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kljub vsemu je tokratna izguba manjša od sprva pričakovane, predstavniki koncerna pa ob tem poudarjajo, da jim je rezultat uspelo izboljšati predvsem s prizadevanji za zmanjšanje stroškov. Dodali so še, da se na svetovnem trgu sicer kažejo določeni znaki okrevanja po krizi, da pa se bo obseg aluminijske industrije v letošnjem letu kljub vsemu skrčil za sedem odstotkov.
Berlin - Nemčija je junija na letni ravni zabeležila 0,1-odstotno inflacijo, medtem ko je ta na mesečni ravni znašala 0,4 odstotka, je danes objavil nemški statistični urad. Strokovnjaki napovedujejo, da bo Nemčija v prihodnjih mesecih zabeležila krajše obdobje deflacije in s tem sledila EU, ki je junija prvič v zgodovini zabeležila deflacijo. V Nemčiji so se junija cene energentov na letni ravni znižale za 7,9 odstotka. Najbolj so se znižale cene naftnih derivatov (za 21,7 odstotka), na drugi strani pa se je električna energija podražila za 6,9 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nizka stopnja inflacije je po navedbah analitikov predvsem posledica velikih gibanj cen nafte v zadnjem letu. Dejstvo je namreč, da je Nemčija v zadnjih nekaj mesecih na mesečni ravni zabeležila višanje cen, kljub temu da so cene črnega zlata globoko pod ravnjo, ki so jo dosegale pred letom dni.
New York - V drugem četrtletju letos je bilo v ZDA na trgu 7,5 odstotka praznih stanovanj, ki iščejo najemnike, kar je za 1,4 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani in največ od leta 1987, je v sredo sporočilo ameriško nepremičninsko podjetje Reis. Rekord je bil sicer dosežen leta 1986 s 7,8 odstotka, vendar pa bo kmalu presežen, če se bo recesija nadaljevala. Najemnine za nove najemnike so se v ZDA v primerjavi s prvim četrtletjem lani v povprečju znižale za 0,7 odstotka, v primerjavi s prvim četrtletjem letos pa za 0,6 odstotka in znašajo povprečno 1040 dolarjev. Najemnine, ki jih plačujejo stari najemniki stanovanj, pa so v primerjavi s prvim četrtletjem v povprečju padle za 0,9 odstotka na 975 dolarjev. Vendar pa povsod po ZDA cene najemnin niso padle. V New Yorku so se najemnine za nove najemnike povišale za 1,7 odstotka na povprečno 2679 dolarjev na mesec. V New Yorku se je stopnja praznih stanovanj celo znižala za 0,5 odstotne točke na 2,9 odstotka, kar pomeni, da to tržišče kriza še ni zajela. V New Yorku je sicer veliko stanovanj, ki nimajo tržnih najemnin, ampak cene zanje določa poseben odbor, ki jih doslej še ni znižal nikoli.
Dunaj - Povpraševanje po nafti je zaradi svetovne gospodarske krize tako drastično upadlo, da bodo potrebna štiri leta, da se bo znova vrnilo na lansko raven, so danes napovedali v Organizaciji držav izvoznic nafte (Opec). Organizacija je ob tem v letnem poročilu znova znižala napovedi o svetovni porabi nafte. Opec je med drugim v poročilu napovedal, da se bo poraba nafte do leta 2030 povečala na 105,6 milijona 159-litrskih sodov na dan, kar je manj od prejšnje napovedi. V prejšnjem letnem poročilu je organizacija do leta 2030 namreč napovedala porabo 113 milijonov sodov dnevno, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem so v Opecu med drugim napovedali, da je malo verjetno, da bi države članice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki jih je kriza močneje prizadela, do leta 2015 popolnoma okrevale po krizi. Tako naj bi se poraba nafte v teh državah do konca leta še zmanjševala, nato pa do leta 2013 stagnirala. Poleg tega naj bi se poraba nafte v državah v razvoju po napovedih Opeca do leta 2030 povečala za do 23 milijonov sodov na dan. Kljub temu bo ob uresničitvi teh napovedi poraba črnega zlata na prebivalca v Severni Ameriki za desetkrat višja od porabe na prebivalca v južni Aziji.
Ptuj • Po ptujskih optikah
Sončna očala - modna in varna obleka za naše oči
V poletnih dneh je pomembno, da nosimo sončna očala in s tem zaščitimo svoje oči. Pomembno je tudi, da se zavedamo, kakšna sončna očala kupimo, saj ljudje velikokrat posežemo po cenovno ugodnejši varianti, ob tem pa pozabimo, kaj je za nas in za naše oči tudi pomembno. Za vas smo se podali po ptujskih optikah in zbrali nekaj nasvetov in izvedeli stvari, na katere morate biti pozorni, kadar kupujete sončna očala.
Foto: Patricija Babosek
Danes očala niso samo modni dodatek, pač pa tudi sredstvo za zaščito oči pred UV-žarki.
Pa brez zamere
Razmnoževanje neumnosti
Novi davki
Da doktorski ali magistrski naziv sam po sebi (žal) še niti najmanj ne zagotavlja, da je ta, ki ga ponosno nosi, dejansko tudi racionalna, modra in razgledana oseba, postaja vse bolj in bolj jasno. Pričakovati, da bo nekdo dejansko intelektualec zgolj zaradi tega, ker je magister ali doktor, je najmanj naivno, če že ne kar neumno. Podobna situacija se seveda da najti tudi v svetu politike, ki vsekakor ne uživa statusa kot okolje, v katerem kar prekipeva genijev in intelektualcev.
A to seveda še ne pomeni, da je vsak magister ali doktor, ki je postal politik, ter ki tu in tam ustreli kako mimo, zato že butelj. Kar vsevprek in brez kritičnega odnosa (ob)soditi nekoga, daje butelj, kerpač tu in tam izstreli kako neumnost, je neprimerno in pravzaprav pove več o tistem, ki tako vsevprek in nekritično sodi. A zdi se, da je politika vseeno eno tako okolje, v katerem magistri in doktorji bolj kot ponavadi ustrelijo kako mimo. Da je le-ta (to je, politika) specifično okolje, ki dostikrat predstavlja zelo resen izziv za zdravo pamet in intelektualen potencial človeka, je znano dejstvo, katerega izkazovanju smo lahko priča vse večkrat. Eden izmed takih primerov je tudi nedvomno nadvse učeni in izobraženi minister za finance dr. Križanič, za katerega se zdi, da zanj, učenega in intelektualnega moža, kot je, ta čudni svet politike, predstavlja veliko uganko, ki ga tu in tam ulovi nepripravljenega.
Tako je dr. Križanič pred kakim tednom dni izjavil, da se po vladnih hodnikih poigravajo z zamislijo davka na nestarševstvo, s katerim bi skušali nekako zakrpati proračunsko luknjo, ki postaja vse večja in večja. Kako, prosim, dragi Franci? Saj sicer vsi vemo, da je interes države med drugim tudi ta, da se poveča rodnost prebivalstva (drugače bomo morali delovno silo uvažati, mar ne?), in da bi naj tak davek v bistvu ubil dve muhi na en mah (povečal rodnost in hkrati tudi prilive v državno blagajno), ampak tako na robato pa menda ja ne bo šlo? Zagotovo obstajajo tudi druge (pametnejše) poti do tega, da bi se Slovenci začeli bolj razmnoževati. Pa tudi za krpanje proračunske luknje se zdi, da tak davek ni najbolj posrečena in razumska rešitev.
Dobro, pa recimo, Franci, da ti verjamemo, da je bila ta izjava vzeta iz konteksta in nasploh narobe razumljena in da takega na horuk davka ne bo. In verjamemo ti tudi, da je luknjo v proračunu nekako treba zakrpati. In ker je to očitno najlaže narediti s kakim novim davkom, dovoli, da dodamo svoj skromen predlog glede novega davka. Ne obdavčimo tistih, ki nočejo/ne morejo imeti otrok, ali tistih, ki jim niso všeč barvna oblačila; ne obdavčimo tistih, ki poslušajo "napačno" glasbo, ali pa plešastih, debelih in tako dalje. Obdavčimo raje neumnost! Davek na neumnost, to je rešitev! Pa če je neumnost "navadna", "magistrska" ali "doktorska"! Priliv sredstev v proračun bi s tem davkom bil daleč največji! Edini problem je v tem, da se zdi, da bi največji plačniki, če je soditi po nekaterih izjavah, bili prav tisti, ki bi ta davek sprejeli - politiki.
Gregor Alič
Sončna očala so pomemben pripomoček, hkrati pa so tudi lep modni dodatek, zato vam morajo ustrezati, ob tem pa ne smete pozabiti na velike malenkosti, ki so pomembne za oči. Predvsem mladi radi posegajo po cenovno ugodnejših očalih, ki so sicer tren-dovska, vendar vsekakor niso dovolj kakovostna. Kadar kupujete očala, bodite predvsem pozorni na to, kako visok UV-zaščitni faktor imajo. V zvezi s tem se sicer pojavljajo dvomi, saj se lističi z zagotovljeno UV-zaščito pojavljajo tudi pri manj kakovostnih očalih. V zadnjem času to rešujejo s certifikati, ki jih izda podjetje, ki je očala izdelalo, in zagotavljajo pristnost očal.
Po ptujskih optikah smo povprašali za mnenje o kvaliteti enih in drugih sončnih očal, zanimalo nas je, kaj se letos nosi in kupuje in kako se prodaja sončnih očal pozna glede na zloglasno recesijo.
Očala kot modni dodatek, trendi
Letošnja kolekcija sončnih očal se predstavlja v znamenju modernosti, prefinjenosti in prestižnosti priznanih blagovnih znamk. Nova stilistika sončnih očal se odraža v elegantnih oblikah in živahnih barvah, značilnih za 80. leta. Očala so mehkih linij, velika in ne preveč zavita, oglate ali okroglaste oblike, so precej odebeljena, navdih za to pa je nekdanji retro stil. Med novimi predlogi te sezone so prav tako »pilotske oblike« z dvojnim mostičkom in s stekli v obliki solze. Udobne in obširne oblike sončnih očal te sezone izražajo vso ženskost, ki se z živahnimi barvami zdijo nepogrešljive. Velik poudarek
je na materialih in na dragocenih podrobno stili. Niz svetlečih kovinskih kovic, vstavki in močne barve izstopajo iz profila očal bolj temnili tonov in jih naredijo izvirna in mnogo-stranska. Dodatki na priponkah so narejeni in posipani v obliki cvetja in popkov iz kristalov swarowski. Ročke na očalih so opremljene z najrazličnejšimi detajli in logotipi blagovnih znamk. Kot modne zapovedi so pojavljajo tudi kombinacije sončnih očal z nakitom.
Ponudba za moške vključuje športne modele s kovinskimi srednjimi deli ter številne klasične modele z rahlo zavitimi linijami ali klasične, stroge in resne linije. Barve dajejo prostor novim odtenkom, močno poudarjene so vijolična, različni odtenki roza barve, bela, kivi zelena, barva kamele, očarljive nianse oranžne, pa vse do klasične havana rjave in črne barve.
Zaščita pred UV-žarki
Danes očala niso samo modni dodatek, pač pa tudi sredstvo za zaščito oči pred svetlobo. Bolj kot je zrak čist, večji je delež UV-žarkov v svetlobi. Žal imajo ti negativne spremljevalne pogoje, čeprav ima oko naravnane obrambne mehanizme, kar omogoča, da UV-svetloba ne pride do mrežnice očesa. Že sprednji segment očesa absorbira večji del UV-žarkov, ostanek pa predela očesna leča, ker zaustavi žarke, ki so prišli do nje. To delo, ki ga opravi očesna leča, povzroča otrdelost leče, posledično pa lahko nastane siva mrena. Del UV-svetlobnih žarkov postaja s tanjšanjem ozonske plasti intenzivnejši, zato je
potrebno oči še bolj zaščititi. Ločimo med UVA-žarki, od katerih le 1 % doseže mrežnico in jo poškoduje kot posledica večkratnemu izpostavljanju močnemu soncu, UVB, ki so najbolj bleščeči žarki, sestavljajo jih visoko energijski valovi in jih atmosfera ne absorbira v celoti. Očesna rože-nica in očesna leča zaustavi UVB-žarke, kar povzroča veliko očesnih okvar. UVC-žarki so visokogorski žarki, so najkrajši in zelo škodljivi poleg infrardeče svetlobe.
»Kvalitetna sončna stekla pa so obdelana z večslojno oblogo in nudijo maksimalno zaščito pred vsemi vplivi svetlobnih UV-žarkov in infrardečih žarkov. Kvalitetna sončna očala izboljšajo prepoznavanje barvnih kontrastov. Kdor nosi sončna očala, pričakuje najboljše prepoznavanje vseh barv, ki se pojavljajo v naravi v najvišjih barvnih kontrastih. Zaradi kvalitete materialov sončnih stekel so določene barve bolj vidne in prikazane jasneje. Zaradi odlične vidljivosti so ta očala namenjena in priporočljiva za šoferje in hitrostne športe, kjer boljše prepoznavanje barv med vožnjo in v ostalih situacijah
poveča čas za reakcijo, ki je potrebna za najboljšo rešitev. Polarizacijska sončna stekla imajo specialni filter, s pomočjo katerega dosežemo močno znižanje svetlobnih refleksov, zmanjšujejo bleščanje, kar je bistvenega pomena za voznike, športnike in za aktivnosti na prostem. Polarizirana stekla odbijajo bleščanje in omogočajo, da se vsak detajl vidi izredno dobro,« so razliko pojasnili v optiki Ela na Ptuju.
Kar se UV-filtra tiče, se zadeva da preveriti, saj za to obstaja aparat, ki pokaže vrednost UV-zaščite na steklih. Po mnenju optikov je razlika med očali, ki so sicer cenovno dostopnejša, vendar so vsekakor manj kvalitetna, v sestavi sončnih očal, saj nimajo vijakov, da bi lahko očala razstavili in ponovno sestavili. Prav tako pa optik opazi bistveno razliko, ko jih pobliže pogleda, ta namreč po navadi niso ravna, škripajo, pojavljajo se barvne napake, v steklu je prisotna dioptrija. Zato je v zadnjem času razširjeno dajanje certifikata, ki zagotavlja, da gre za očala z UV-zaščito, izda pa ga podjetje, ki proizvede očala.
Če očala kupite v optiki, ste zanje lahko prepričani, da so kvalitetna, zanje pa dobite tudi garancijo. Garancijski rok je načeloma dolg eno leto, nekatera bolj znana podjetja, ki proizvajajo sončna očala, pa imajo garancijski rok tudi do tri leta.
Sončna očala za otroke?
Izjave, ki jih mnogokrat slišimo, da otroci ne potrebujejo sončnih očal, so zmotne. Optiki so mnenja, da naj otroci med raznimi športnimi aktivnostmi nosijo zaščitna sončna očala. Tudi za otroke je vedno večja in kvalitetnejša ponudba sončnih očal v novih trendih in barvah.
Ponudba in recesija
Kljub negativnim vplivom
recesije se večina strank odloča za kvalitetnejša sončna očala, mogoče bolj klasičnih oblik za daljšo časovno obdobje nošenja in cenovno ugodnejša. Že od nekdaj je prisotna miselnost, da je potrebno oči dobro zaščititi in
prav sončna očala so obleka za naše oči. Strokovnjaki so še vedno mnenja, da ljudje še vedno premalo poznajo razlike med cenenimi in pravimi kvalitetnimi očali, ki so optično čista in imajo boljšo zaščito.
Patricija Babosek
Foto: Patricija Babosek
Letošnja kolekcija sončnih očal se predstavlja v znamenju modernosti, prefinjenosti in prestižnosti priznanih blagovnih znamk.
OPTIKA ELA ČAČKOVIČ KUKOVICA
Minoritski trg 5 2250 PTUJ
Telefon: 02/ 771-0414
\
OKIILISTICNE PREGLEDE OPRAVLJA:
Josip Cačkovič, dr. med.	t/
Vsak ponedeljek od 14. ure	^
-20 % POPUST - SONČNA OČALA
Ptuj • Pogovor z novim starim urednikom Štajerskega tednika
»
■	■ ■ v	■	^ ■	■ ■
Za zanimiv časopis moraš imeti zamisli in srečo s sodelavci!«
Delo ustvarjalcev vsebine Štajerskega tednika že 12 let zapored koordinira odgovorni urednik Jože Šmigoc. Čeprav po izobrazbi učitelj, je v novinarske vode zašel že zelo hitro, in čeprav je novinarsko delo začel opravljati na zelo neresen datum - 1. aprila - so se stvari odvijale še kako resno. V času njegovega urednikovanja se je marsikaj spremenilo, časopis se je izjemo dobro zasidral in postal vodilni na našem območju. O razvoju in načrtih časopisa smo se pogovarjali z novim starim odgovornim urednikom Jožetom Šmigocem, ki je bil pred mesecem dni ponovno izvoljen za štiriletni mandat.
Jože Šmigoc, ki se je izobraževal za učitelja slovenskega in angleškega jezika na Pedagoški akademiji v Mariboru, je diplomiral 1979. leta.
Kot absolvent se je za eno šolsko leto zaposlil na Osnovni šoli Hajdina, kjer je nadomeščal učiteljico slovenskega jezika. »Potem pa, kot je bilo običajno - leto dni vojaškega roka. Imel sem srečo, da so ravno takrat upokojili mojo nekdanjo učiteljico slovenščine v Vidmu pri Ptuju - in me je služba tako rekoč čakala. Ja, to so bili tisti dobri stari časi, ko je delo čakalo na človeka, da ga opravi, ne pa da bi človek čakal na delo,« se spominja Jože Šmigoc, ki je na videmski šoli poučeval osem let - najprej slovenščino, pozneje angleščino.
Kako je prišlo do tega, da ste šli v novinarske vode?
»Počasi sem imel šole dovolj. Delo z otroki je še nekako šlo, ampak od učiteljev je družba neprestano pričakovala še nekaj več, nekaj dodatnega ... In takrat se je ponudilo delo v družbi Ra-dio-Tednik.«
Katerega leta ste začeli na Štajerskem tedniku in kako?
»To je bilo leta 1987. Na zelo neresen datum sem začel - 1. aprila. Zaposlil sem se kot lektor - oseba torej, ki naj bi pri časopisu in radiu skrbela za lep jezik. Nekaj takega kot učitelj - samo v tem primeru za odrasle, za novinarje, ki pa so bili dovolj kritični do sebe in svojega dela, da so se zavedali, da se jezika človek uči vse življenje. Uvajalni 'tečaj' za lektorsko delo sem imel pri legendi slovenskega lektorstva, Večerovem lektorju Milanu Cilenšku v Mariboru. Kar neverjetno je bilo vsakodnevno spoznavanje, česa vse do takrat nisem vedel. V vsakdanjem
urejate in odločate, kaj je za objavo primerno in kaj ne. Ste kdaj razmišljali, da bi se posvetili čemu drugemu?
»Sanje so zmeraj dovoljene ... Ampak moje sedanje delo mi pravzaprav omogoča, da počnem marsikaj, kar me veseli. Nihče mi ne prepoveduje, da ne bi smel občasno napisati kakega članka, zlasti takrat, ko me kaj ujezi, redno pišem uvodnike v Štajerski tednik, včasih tudi v skupno prilogo slovenskih pokrajinskih časopisov TV-okno, tudi popravljanja besedil se še velikokrat lotim, ko se v lek-toričinem računalniku naenkrat znajde pretirana količina sestavkov . Da bi se posvetil čemu drugemu - za to pa izrabim svoj prosti čas. Precej sem na primer delaven v kulturi. Človek si pač mora organizirati življenje tako, da ga živi vsestransko. Redke so najbrž 'službe', kjer bi lahko stoodstotno izpolnil vsa svoja pričakovanja, zato si pač svoje druge potrebe zadovoljimo z različnimi konjički. Saj živimo pravzaprav 24 ur dnevno, tistih osem ur na delovnem mestu je samo delček našega življenja.«
Kakšno je pravzaprav delo urednika. Ljudje si velikokrat težko predstavljajo, kako nastaja časopis?
»Iz svojega dela ne želim narediti velike znanosti, saj ga v precejšnji meri sestavljajo rutinska dela, torej po vnaprejšnjem načrtu in dogovoru z vsemi sodelavci časopisa kot kakšno sestavljenko iz različnih koščkov ustvariti celoto - novo številko časopisa, ki naj bi bil neka zaokrožena celota, da bo bralce pritegnil. Urednik potrebuje dobre sodelavce, da znajo napisati dobre članke, da znajo priskrbeti dobro fotografijo, da znajo lepo oblikovati članek na posamezno časopisno stran . Kot urednik moraš imeti zamisli, kako narediti zanimiv časopis, in srečo s sodelavci, da izbereš pravega človeka za neko nalogo.«
Najbrž je marsikdaj treba imeti tudi veliko potrpljenja. Na eni strani je treba usklajevati delo novinarjev in določati teme, na drugi pa vedeti ustrezno predstaviti uredniško politiko lastnikom in vsebino približati bralcem.
»Človek mora biti pripravljen na to, da bo pri svojem delu naletel na različne čeri, pa se jim mora pač znati izogniti. Lažje je po moje sicer mornarjem, ki se izogibajo pravim skalam, kot pa uredniku, katerega delo se vijuga med različnimi človeškimi interesi - interesi bralcev, delavcev, lastnikov, nadrejenih . Z ljudmi je težko delati - ampak zaradi tega je to delo še prijetnejše.«
Velikokrat se govori o tem, da so uredniki v Sloveniji pod pritiski: tudi s strani politike. Ste se pri svojem dolgoletnem uredniškem delu kdaj srečali s tem, da je kdo želel vplivati na
življenju nas premalokrat opozarjajo na napake, ki jih delamo. Kar pa je po drugi strani razumljivo, saj če bi na primer učitelji od prvega razreda naprej strogo popravljali vse, kar nek učenec naredi manj pravilno, bi vsi otroci hitro izgubili veselje do ustnega, pisnega ali kakega drugega izražanja. Bi pa morali biti z odraslimi manj prizanesljivi. Večino delovnega časa sem bil lektor, delno - kakšno četrtino delovnika - pa sem bil še novinar.«
Rdeča nit vaše celotne kariere pa je povezana s pisanjem: kot učitelj ste učence učili pisati, kot lektor napake popravljali, kot urednik pa Jože Šmigoc - novi stari urednik časopisa Štajerski tednik
vaše delo?
»Nikoli. Najbrž zato, ker smo potrebni vsem - levim, desnim in tistim srednjim politikom; ker smo tudi namenjeni vsem tipom bralcev - levim, desnim in srednjim. Naši lokalni politiki vedo, da ima Štajerski tednik na našem območju veliko bralcev, zato v glavnem nimamo težav pri sodelovanju z njimi - če nas že ne ljubijo, nas vsaj prenašajo.«
Časopisi v naši državi in v svetu nasploh niso v ravno najboljši situaciji. Kako se kriza odraža v novinarskem delu pri nas?
»Kriza se pri novinarskem delu kaže v tem, da morajo novinarji več delati, iskati še zanimivejše vsebine, ki zahtevajo več njihovega truda, da na ta način bralce vedno znova 'zapeljemo v greh', da porabijo kak evro tudi za svoj najljubši časopis, ne le za kruh in mleko, če poenostavim. Da bo nekdo vedno znova 'grešil', iz tedna v teden, celo dvakrat tedensko, mora biti časopis tega vreden.«
Odkar ste začeli opravljati delo urednika, se je marsikaj spreminjalo: svetovni splet je prispeval k množici informacij, ki se širijo z neznansko hitrostjo. Kako je to vplivalo na vsebino časopisov in kako vidite Štajerski tednik čez deset let?
»Spremembe so del človekovega življenja, in če nismo pripravljeni nanje, nas čas povozi. V naši družbi gremo vedno v korak s časom, z vedno novimi načrti. Ampak časopisa, natisnjenega na papirju, čas ne bo zbrisal. Ne predstavljam si, da bi si človek zjutraj skuhal kavico, jo odšel popit na teraso, tja pa bi si s seboj prinesel računalnik namesto časopisa. In z računalnikom mahnil po tečni muhi, ki je sedla na mizo .«
Dženana Bečirovič
Na knjižni polici
Per Petterson
Konje krast
Maribor. Litera, 2008 (Knjižna zbirka Babilon)
Per Petterson se je za pisateljsko kariero odločil pri osemnajstih letih Po izobrazbi je bibliotekar, njegovo življenje se je ves čas vrtelo okrog knjig. Njegovo prvo knjigo, zbirko novel Pepel v ustih, so bralci lepo sprejeli, kakor tudi kasnejša dela. Leta 1990 je v nesreči trajekta izgubil štiri člane svoje družine. Zato je tako kot Trond v njegovem romanu Konje krast zapustil Oslo in se naselil na kmetiji, kjer živi in dela še zdaj. Roman Konje krast je bil doslej preveden že v 40 jezikov, doživel je velikanski uspeh in prejel vrsto domačih in mednarodnih nagrad. New York Times ga je leta 2007 uvrstil med deset najboljših leposlovnih besedil tega leta, prav tako revija Time. Roman govori o odnosu med sinom in očetom. Posvečen pa je tastu, ki mu je pripovedoval o življenju z očetom na planšariji. Govori o moških, ki sekajo les, splavarijo, jahajo konje, vpeljujejo fante v svet moških, kjer so pravi moški, ki se prvinsko soočajo s fizičnim delom in življenjem nasploh. Sami odločajo o svoji usodi. Ženske so v ozadju. Njegova mama je ona v vseh sklon-skih oblikah, hči Ellen ima samo ime. Jonova mama je izjema, sodelovala je v boju proti okupatorju, prevzela je vlogo moškega, pravzaprav svojega moža. Nekomu je mati, drugemu žena, Trondovemu očetu ljubimka.
Na veliko krajih lahko Trond živi, zdaj živi v hišici ob jezeru v bližini krajev nekega poletja pred desetletji. Pri sedeminšestdesetih letih je v dobri kondiciji. Družbo mu delata psička Lyra in radio BBC. Iz sedanjosti mu spomini v preskokih begajo v preteklost in nazaj. Po treh letih, odkar so Nemci zapustili deželo, bilo mu je petnajst let, sta šla z Jonom konje krast na travnik k največjemu posestniku. Jon je bil sin malega kmeta, tudi Trondov oče ni imel nikoli denarja, kako je do njega prišel, da sta kupila planšarijo, mu ni bilo jasno. Konje krasti je bilo nekaj najhujšega, po branju kavbojskih stripov sta poznala zakon. Če so te dobili, si šel naravnost z zanko okoli vratu na drevo. Konjev nista mislila zares krasti, ampak samo jahati. Jon je bil junak dvojčkoma, pozabil ju je paziti, njegova puška je zadela enega dvojčka naravnost v srce. Lars je ustrelil svojega dvojčka Odda s puško, ki je Jon ni uspel zavarovati. In prav ta Lars je postal njegov samotni sosed ob jezeru. Kako se počutiš, če tako zgodaj izgubiš življenje? Sprašuje se, če ni morda Lars prevzel mesto, ki je bilo njegovo. Je dobil njegova leta življenja? Njegov oče ni mogel razmišljati, če so bile v bližini ženske. Z očetom sta šla na Barkaldov travnik, da bi pomagala pri sušenju sena. Jonova mama je bila samo nekaj let mlajša od njegove. Kako naj prebije zimo, če bo veliko snega? Tukaj vladata jonsered in volvo. To je zadnji kraj, kjer bo živel in na zimo se mora dobro pripraviti. Lahko bi si kupil nov avto, ampak to bi preveč načelo prihranke. Prišel je za stalno, ne kot vi-kendaši, ki se privalijo v velikih avtomobilih poleti in za veliko noč. Žena mu je pred tremi leti umrla, to ni bila prva žena, odrasli otroci že imajo otroke. Toliko je po drobcih zaupal domačinom, ki imajo radi, da kaj slišijo. Dovolj časa ima, nikamor ne bo odšel. Kako malo potrebuje vdovec, ko nakupuje. Samo kruh in nekaj za zraven. Stanuje na Vrhu, kjer ima razgled na jezero. Ni mizar in dela tako, kot je videl svojega očeta. Ljudje govorijo o menjavi tisočletja. Sam sebi je dovolj dobra družba, zato tudi nima televizorja. Del njegovega življenja je bil gozd. Nenadoma se počuti utesnjenega, lahko umre kadarkoli. Zgodile so se stvari, ki jih ni mogel nadzorovati. Njegov oče ni bil tak, čeprav se je veliko smehljal in smejal. Z očetom jahata ista dva konja, ki ju je hotel z Jonom ukrasti. Oče je bil moški, katerega je občudoval najbolj od vseh. Jonova mama je enkrat na teden priveslala po reki s pošto ali brez in bila očetu nekakšna kuharica. Jon je prevzel kmetijo, ko se je naveličal morja. Lars je na isti dan odšel. Nekaj se mora zgoditi, sicer ga bo konec. Hoče imeti samo svoj mir, ki ga zmoti prihod Ellen. Noče, da bi opazila, da ga daje omotica. Posluša radio in bere Dickensa. Oče ni zbežal, verjetno je ostal pri reki. Tistega poznega poletja ga je velikokrat čakal na postaji v Oslu, ampak oče seveda ni prišel. Kar izginil je in ga pustil z njo. Potovala sta z mamo na Švedsko po denar od lesa. Nikoli več nista tako hodila skupaj, si bila blizu.
Bilo je, kot da življenje pričenja znova. Če se dovolj zbere, lahko gre v skladišče spomina in izbere polico s pravim filmom. Ni nujno, da bomo glavne osebe v svojem življenju. Tako ali tako odločamo sami, kdaj boli.
Vladimir Kajzovar
Foto: OM
Rokomet
Težak žreb za Ormoža-ne, za začetek v Koper Stran 12
Nogomet
Drava uspešno končala pripravljalne tekme
Stran 12
Karting
Matjaž Dominko zmagal v Krškem
Stran 13
Pikado
Grajenčanke na SP ujele zlato sredino
Strani 13
Kolesarjenje
V Grajeni so se začele praznične prireditve
Stran 14
Šah
4. mednarodni turnir Ptuj Open 2009
Stran 14
tednik
7 ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga
V petek gre zares, Drava še brez Horvata, Tignja in Filipoviča!
. —, '.'iff:, ■ ......•-••——
. • • '<V~ "-' y
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter (Labod Drava) in Andraž Kirm: slednji bo v tej sezoni branil barve Wisle iz Krakova, prvi pa je zaenkrat še vedno član ptujskega prvoligaša.
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Do začetka novega prvoliga-škega prvenstva je le še nekaj dni, saj je že v petek, 17. 7., na sporedu prva tekma. Gre za tekmo Domžale - Labod Drava, ki bo pomenila uvod v sezono 2009/10. Ljubitelji nogometa na našem območju, še posebej navijači Drave, še dobro pomnijo zadnjo tekmo teh dveh ekip, ki bo v zgodovini ptujskega nogometa zagotovo našla posebno mesto. Ogu John je namreč takrat v zadnjih sekundah tekme svoji ekipi omogočil igranje kvalifikacij za obstanek v 1. SNL in jo rešil pred neposrednim izpadom v 2. SNL.
A zgodba je na začetku nove sezone za ekipo Laboda Drave vendarle povsem drugačna: klub so v prestopnem roku zapustili številni nogometaši, novinci pa so v večini manj uveljavljena imena. Pri odhodih lahko začnemo pri Miljen-ku Bošnjaku, ki je že pred iztekom prejšnje sezone odšel na Hrvaško, čeprav je bil še pred kakšnim letom predviden kot pomemben člen ekipe v prihodnosti. Zaradi recesije in posledično manjšega pritoka finančnih sredstev v športne klube je že kmalu po zagotovljenem obstanku in dodatnih kvalifikacijah z Aluminijem postalo jasno, da bo na Ptuju nemogoče zadržati celotno ekipo. Nogometaši že takrat niso prejeli zadnjih treh ali celo štirih plač, zato so alarmi že zvonili. Kot prvi ukrep k stabilizaciji razmer je predsednik Franc Gajšek vsem nogometašem ponudil nove, bistveno nižje pogodbe, ki so v precej večji meri kot doslej vezane na dosežene rezultate. V nekaterih primerih je šlo za drastično znižanje plač, zato je bilo pričakovati nejevoljo med igralci. Ti so v nekaterih primerih tudi res dvignili glas in bolj ali manj glasno grozili z bojkotom, vendar so večinoma izpolnili prav vse obveznosti in zagnano trenirali. To je potrdil tudi trener Adnan Zildžovič: »Treniramo tako, kot da bomo jutri odigrali tekmo evropskega pokala.«
Pari 1. kroga v 1. SNL: petek, 17. 7., ob 18.00:
Domžale - Labod Drava; sobota, 18. 7., ob 18.00: Maribor - HIT Gorica, Olimpija - Interblock, Luka Koper - CM Celje; nedelja, 19. 7., ob 19.00: Rudar - Nafta.
ß Q
_ —.t, ' ■
Odhodi so bili kljub temu na dnevnem redu: po izteku pogodb so Ptuj zapustili Igor Radetič, Sašo Lalovič, Tomaž Murko in Gabriel Da Silva. Slednji je medtem že oblekel dres ljubljanske Olimpije, pred dnevi pa se mu je pridružil še Senad Tiganj, ki je padel v nemilost Roberta Furjana že pred časom. »Kdor si želi oditi, mu bo to tudi omogočeno,« je nova strategija športnega direktorja, ki priznava, da je morda v preteklosti delal napako v tem oziru, ko je bil še na mestu predsednika kluba. Zadovoljen je tudi Senad, ki je v Ljubljani nekdaj že igral (od 2001 do 2003), s Cimerotičem pa sta tudi stara znanca iz zlatih reprezentančnih dni.
Čeprav smo pred dnevi poročali o tem, da Marko Gri-žonič zapušča Dravo, pa smo ga vendarle lahko še naprej gledali v modrem dresu, saj je npr. nastopil na zadnjih dveh prijateljskih srečanjih z Osije-kom in Kranjem. Tako je vendarle nakazana možnost, da na Ptuju ostane še nekaj časa. Tudi Sead Zilič, ki z navijači v zadnji sezoni nikakor ni našel skupnega jezika, je blizu odhoda (Romunija, Francija). Naj-
boljši strelec Laboda Drave pa svojega podpisa na pogodbo s katerim od klubov iz tujine še vendarle ni dal ... Zato pa je to že storil Mario Lucas Horvat,
¡L T
ki je bil med ljubljenci ptujskega občinstva. Vedno nasmejani argentinski Slovenec bo odslej igral za moštvo Interblocka, s katerim je sklenil dveletno po-
godbo z možnostjo podaljšanja. Horvat je na Ptuju že na začetku pustil zares močan pečat in se po odličnih igral močno približal celo igranju za reprezentanco Slovenije (v enem primeru je bil med dvema rezervama). Nekatere poškodbe so ga od tega cilja oddaljile, saj tiste vrhunske forme izpred dveh let ni več našel. Morda mu to uspe v Ljubljani, kjer je tudi začel svojo nogometno pot v Sloveniji (v Factorju, predhodniku današnjega Interblocka). To bi mu zagotovo privoščili tudi Modri kurenti - če le ne bo prepogosto zadeval na tekmah proti njihovi ekipi .
Rubriko odhodi je v začetku tedna obogatil še Ivan Filipo-vič, ki odhaja na posojo v Muro 05. Le-ta brez dvoma sestavlja ekipo za naskok na vrh 2. SNL.
Rubrika prihodi je pri Labodu Dravi zaenkrat precej skromnejša (prestopni rok sicer traja do konca meseca). Iz Maribora sta na posojo prišla vratar Marko Bratušek in napadalec Gorazd Zajc. Oba sta s prikazanim na pripravljalnih tekmah zaenkrat povsem zadovoljila in lahko postaneta pomembna člena ekipe. Zajc se bo zagotovo potrudil dokazati Marijanu Pušniku, da bi si v Velenju zaslužil večjo minutažo, Bratušek pa bo imel prvič možnost stati med vratnicami prvo-ligaške ekipe (Nemanja Jozič bo zaradi poškodbe odsoten še vsaj en mesec). Na Ptuj sta se vrnila tudi Damir Zagoršek in Rok Marinič, ki sta se kalila v Stojncih. Na preizkušnji sta še vedno Marko Marc in Hrvat Marko Trojak.
Kljub temu da je, vsaj po imenih sodeč, ekipa Drave slabša od tiste iz pretekle sezone, pa prijateljske tekme tega ne potr-
Razpored tekem prve četrtine prvenstva v 1. SNL:
1.	krog
Rudar - Nafta Maribor - HIT Gorica Olimpija - Interblock Domžale - Labod Drava Luka Koper - CM Celje
2.	krog
Nafta - CM Celje Labod Drava - Luka Koper Interblock - Domžale HIT Gorica - Olimpija Rudar - Maribor
3.	krog Maribor - Nafta Olimpija - Rudar Domžale - HIT Gorica Luka Koper - Interblock CM Celje - Labod Drava
4.	krog
Nafta - Labod Drava Interblock - CM Celje HIT Gorica - Luka Koper Rudar - Domžale Maribor - Olimpija
5.	krog
Olimpija - Nafta Domžale - Maribor Luka Koper - Rudar CM Celje - HIT Gorica Labod Drava - Interblock
6.	krog
Nafta - Interblock HIT Gorica - Labod Drava Rudar - CM Celje Maribor - Luka Koper Olimpija - Domžale
7.	krog
Domžale - Nafta Luka Koper - Olimpija CM Celje - Maribor Labod Drava - Rudar Interblock - HIT Gorica
8.	krog
Nafta - HIT Gorica Rudar - Interblock Maribor - Labod Drava Olimpija - CM Celje Domžale - Luka Koper
9.	krog
Luka Koper - Nafta CM Celje - Domžale Labod Drava - Olimpija Interblock - Maribor HIT Gorica - Rudar
jujejo. Ptujčani so namreč vsaj v treh primerih, z Mariborom, Medžimurjem in Osijekom, odigrali izredno dobre tekme, ki se jih ne bi sramovali tudi boljši klubi. Narobe svet? Nikakor, vsaj če pogledamo z vidika homogenosti ekipe, ki je v teh slabih finančnih razmerah našla skupno točko - igranje dobrega nogometa in s tem večjo možnost po odmevnem prestopu. Dejstvo je namreč, da številni menedžerji še naprej pozorno spremljajo nekatere igralce, predvsem Rok Kro-naveter je visoko na listi želja nekaterih klubov.
Nadaljevanje na strani 12.
Foto: Črtomir Goznik
Mario Lucas Horvat je na tekmi z Osijekom nekaj minut nosil kapetanski trak Laboda Drave, nato pa prestopil v Interblock, kjer bo skupaj z novimi soigralci poskušal uresničiti visoke ambicije ljubljanskega kluba.
Nogomet • 1. SNL
Nadaljevanje iz str. 11.
Kirm na Poljsko
Najodmevnejši prestop letošnjega poletnega premora je v Sloveniji pričakovano uspel reprezentantu Andražu Kir-mu, ki je zapustil Domžale in se bo odslej dokazoval v dresu poljskega prvaka Wisle iz Kra-kova (od Slovencev v tujini se je Zlatko Dedič iz italijanske 2. lige preselil v 1. nemško Bun-desligo k Bochumu). Med drugim bo Kirm nastopil tudi v kvalifikacijah za Ligo prvakov, za katere se pospešeno pripravlja tudi Maribor. Slednji bodo tudi v novo prvenstvo startali kot favoriti za naslov prvakov, saj so doživeli le male spremembe v kompaktnem igralskem kadru. V tem oziru so »prvaki« v Celju, Domžalah in obeh ljubljanskih ekipah - Olimpiji in Interbloc-ku. Prav slednji bi lahko bili med možnimi presenečenji, saj se zdi, da so prejšnji zasedbi dodali najboljše posameznike (Kokot, Brezič, Horvat, Ta-bot, Milenkovič, Gill). Odprto ostaja sicer še vprašanje uigranosti; prej bo Benedejči-ču uspelo skomponirati udarno zasedbo, bolje bo to za njih.
Olimpija je poleg Nafte in Celja ena od treh ekip, ki je pred sezono zamenjala trenerja; vodil jo bo Brane Oblak. Bo nekdanji vrhunski nogometaš uspešnejši v Ljubljani, kot je bil na čelu reprezentance? Vsekakor je pred njim zahtevna naloga, saj Olimpijo pač vsi pričakujejo pod ali na vrhu, nikakor pa ji ne namenjajo vloge v boju za obstanek, kot se to običajno zgodi novincem v 1. SNL. Obstanek si bodo znova poskušali priigrati v Kopru, pri čemer jim bosta pomagala Miran Pavlin (kot igralec in športni direktor) in Amir Karič, ki sta po burnih dogodkih ob zaključku 2. SNL zapustila Olimpijo in se preselila na Obalo. Drugi primorski klub, Gorico, bo trener Milan Srebrnič poskušal voditi čim bolj mirno, njihovo največjo »okrepitev« pa bi lahko predstavljal ostanek najboljšega strelca minulega prvenstva Etiena Velikonje v Sloveniji. Tretjega primorskega kluba, ajdovskega Primorja, letos ne bo v prvi ligi, zato pa je kar nekaj nogometašev tega kluba našlo prvoligaške ekipe, kjer bodo nadaljevali kariere: Teinovič v Domžalah, Milenkovič v Inter-blocku ...
Lendavčani in Celjani bodo poskušali doseči svoje cilje z novima trenerjema. Milan Duričič je stari ptujski znanec, katerega krasi v prvi vrsti delo z mladimi, nikakor pa ni človek za ad hoc ustvarjanje rezultatov. To svojo usmeritev je pokazal tudi s tem, da s Celjani še ni podpisal pogodbe, ampak si je vzel enomesečni rok, po katerem bo sporočil svojo dokončno odločitev. Nebojša Vučičevič, nekdanji odličen igralec beograjskega Partizana, je uradno novinec na klopi Nafte, čeprav je ekipo pred dobrim letom že vodil, a takrat še brez ustrezne trenerske licence, ki si jo je sedaj že pridobil. Iz Nafte sta odšla Blaž Brezo-vački in Damir Pekič, oba pa sta se pridružila Domžalam, ki bodo kljub odhodu Kirma še vedno spoštovanja vreden tekmec. Podobno velja za Rudar iz Velenja, ki je že z zmago v 1. predkrogu evropske lige nad predstavnikom Estonije pokazal trdnost in stabilnost, ki si jo je pridobil v lanski sezoni.
Cilji zaviti v tančico skrivnosti
Kam bodo omenjene okrepit-
ve (in odhodi) pripeljali slovenske prvoligaše, pa je že naslednje vprašanje. »Lov na Maribor« bo odprt že od uvoda dalje, predvsem ljubljanski ekipi pa se zdita najmočnejši za ta naskok (zanimivost: med sabo se bosta ljubljanska kluba udarila že v 1. krogu, to soboto!). V drugo skupino bi lahko uvrstili Gorico in Rudar, ki sta preteklo prvenstvo zaključila na 2. in 3. mestu, blizu pa so tudi Domžalčani. Nafta, Koper, Celje in Drava so zadnja skupina, a nikakor enakovredna, saj sta slednja v prestopnem roku največ izgubila.
Glede ciljev Laboda Drave je jasno, da niso šampionski in da so zaenkrat vezani edino na čim boljše igre. Morda pa se zadnji trenutek pred pričetkom prvenstva v ptujskem prvo-ligašu vendarle zgodi sanjski preobrat in bodo nogometaši Laboda Drave tudi v to prvenstvo zakorakali brez zaostalih obveznosti s strani kluba, maksimalno motivirani in odločeni, da enkrat vendarle dokažejo, da vse hvale na njihov račun vendarle niso iz trte izvit. Od tod v božja ušesa, bi rekli tisti, ki v Dravo še naprej verjamejo in jo podpirajo.
Jože Mohorič
Nogomet • Prijateljske tekme
Drava uspešno končala pripravljalne tekme
Aluminij - Maribor 0:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Popovič (41), 0:2 Volaš (67), 0:3 Bunderla (90)
ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, A. Medved, Vozelj, Krajcer, Dugolin, Mandič, Djokič, Špelič, Krajnc, Kan-tolič. Igrali so še: Zajc, Draškovič, Re-šek, Meznarič, Šešo. Trener: Bojan Špehonja.
MARIBOR: Pridigar, Popovič, Sam-radžič, Kek, Plut, Školnik, Crnič, Do-dlek, Volaš, Bunderla, Kljajevič. Igrali so še: K. Medved, Tomažič-Šeruga, Mezga, Jelič. Trener: Darko Milanič.
Maribor je v Kidričevem proti domačemu drugoligašu Aluminiju nastopil brez nekaterih igralcev začetne enajste-rice (Pavlovič, Tavares, Mihe-lič, Lunder), popolni pa niso bili niti domačini (Milec, Jovič, Črnčič, Rotman). Sicer pa je bila igra v prvem polčasu dinamična in enakovredna, vendar brez izrazitih priložnosti. V 41. minuti je domača obramba naredila napako, ki jo je izkoristil Popovič in z močnim strelom premagal domačega vratarja Lipovca. Drugi del tega srečanja je pripadel gostom. Vsaj zadnjih trideset minut so bili boljši tekmec in so do konca tekme zasluženo dosegli še dva zadetka. To je spadalo v okvir pričakovanj, saj bi vijoličasti morali biti že v pravi formi pred nastopi v evropskem tekmovanju in pričetkom prvenstva v 1. SNL.
Labod Drava -Osijek 2:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Zajc (32), 2:0 Čeh (45), 2:1 Prijič (78)
LABOD DRAVA: Bratušek, Žilič, Prejac, Andelkovič, Grižonič, Ogu, Čeh, Semler, Kelenc, Kronaveter, Zajc. Igrali so še: Filipovič, Dreven-šek, Trojak, Zagoršek, Vrabl, Kurež, Horvat, Ibrahimovič. Trener: Adnan Zildžovič.
OSIJEK: Vargič, Ibriks, Pajič, Čaršič, Džikič, Kačunič, Vida, Vidakovič, Kne-ževič, Barišič, Hrnčevič. Igrali so še:
Nogometaši Aluminija (rdeči dresi) so državnim prvakom iz Maribora nudili dober odpor.
Foto: Črtomir Goznik
Gorazd Zajc (Labod Drava, modri dres) je na zadnjih dveh pripravljalnih tekmah dosegel tri zadetke.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujskemu občinstvu se je predstavil tudi hitri Hrvat Marko Trojak, ki je za Dravo »zanimiv« igralec.
Strantič, Škorič, Todorčev, Miličevič, Mikšič, Primorac, Šorša, Prijič, Magli-ca. Trener: Tomislav Stenbruckner.
Kljub temu da je bila tekma zaprtega tipa, se je na ptujskem stadionu zbralo nekaj gledalcev, ki so lahko videli dobro igro obeh tekmecev. V prvem polčasu so prevladovali domačini, ki so z enostavnimi akcijami večkrat izigrali gostujočo obrambo. Tako je bilo tudi v 32. minuti, ko je Kelenc našel prostega Zajca, ki je žogo zabil v mrežo. Za poslastico je poskrbel Aleš Čeh v zadnji minuti prvega polčasa, ko je iz prostega strela velemojstrsko zadel v desni zgornji kot.
V drugem polčasu so bili za odtenek nevarnejši gostje, ki pa so uspeli rezultat le znižati.
Drava - Zarica 7:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kurež (14), 2:0 Kronaveter (48), 3:0 Zajc (53), 4:0 Zajc (60), 5:0 Semler (81), 6:0 Semler (83), 7:0 Semler (90)
LABOD DRAVA: Rupnik, Turkuš, Filipovič, Andelkovič, Vrabl, Trojak, Marinič, Drevenšek, Zagoršek, Ku-rež, Grižonič. Igrali so še: Semler, Čeh, Ogu, Kronaveter, Kelenc, Zajc, Pečnik. Trener: Adnan Zildžovič.
ZARICA: Šmejc, Kalan, Gros, Doj-činovič, Ajdovec, Kern, Milan Pavlica, Kotnik, Požagič, Križaj, Murko. Igrali so še: Žaganič, A. Bačinovič, V. Ba-činovič, Marko Pavlica, Hoti. Trener: Brane Pavlin.
Nogometaši ptujskega prvo-ligaša so v soboto odigrali še zadnje pripravljalno srečanje pred pričetkom prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi. Njihov nasprotnik je bila ekipa tretjeligaša iz Kranja, ki pa razumljivo ni bila dorasel nasprotnik Ptujčanom, še posebej v drugem polčasu, ko so domačini dosegli kar šest zadetkov. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da so Ptujčani izpeljali veliko število hitrih in domiselnih akcij.
Danilo Klajnšek
Rokomet • MIK 1. A liga
Težak žreb za Ormožane, za začetek v Koper
Foto: Črtomir Goznik
Rokometašem Jeruzalem Ormoža (na sliki Darijan Ivanuša) je žreb v 1. krogu novega prvenstva namenil Koprčane - slovenske viceprvake.
Na redni seji skupščine ZROPS-a (Združenje rokometnih prvoligašev Slovenije) v Logarski dolini je bil opravljen žreb parov oz. tekmovalnih številk za sezono 2009/2010. Žreb sta opravila Franci Pliberšek, lastnik generalnega pokrovitelja lige, in član predsedstva RZS Tomaž Jeršič. MIK 1. Aliga se bo pričela 12. septembra 2009, končala pa 22. maja 2010. Sistem tekmovanja ostaja nespremenjen, v rednem delu se bo igralo 22. krogov, potem sledita končnica za prvaka - od 1. do 6. mesta - in končnica za obstanek, od 7. do 12. mesta. V končnico se prenašajo vse točke iz rednega dela sezone.
Ormoškim Vinarjem je žreb na začetku sezone prinesel težke nasprotnike. V prvih štirih krogih jeruzalemčki gostujejo v Kopru, Celju in Velenju. V 2. krogu jih 19. septembra čaka
MIK 1. A-ligo v sezoni 2009/2010 bodo sestavljali:
Gorenje Velenje Cimos Koper Trimo Trebnje Celje PL
Slovan Ljubljana Prevent SG Jeruzalem Ormož
Ribnica RH Merkur Škofja Loka Rudar Trbovlje Krško
Klima Petek Maribor
Razpored tekem Jeruzalem Ormoža:
1. krog: Cimos Koper - Jeruzalem Ormož (12. 9 .)
prva domača preizkušnja proti Preventu, lani šestouvrščeni ekipi prvenstva. Prvi del sezone se bo končal s tekmami 17. kroga, ki bodo na sporedu 23. decembra 2009. Začetek drugega dela sezone je predviden za 6. februar 2010.
Varovanci trenerja Saše Prapotnika bodo priprave pričeli 27. julija 2009 in bodo potekale v domačem okolju športnega parka Mestna graba. Določen je že seznam pripravljalnih tekem, kjer bosta med najatraktivnejšimi nasprotniki jeruzalemčkov beograjski Partizan in dru-gouvrščena ekipa minulega hrvaškega prvenstva Nexe iz Našic, ki jo vodi Kasim Kame-nica. V naslednjem tednu bo tudi podpisana nova dveletna pogodba z generalnim pokroviteljem Jeruzalemom.
Uroš Krstič
2.	krog: Jeruzalem Ormož - Prevent Slovenj Gradec (19. 9.)
3.	krog: Celje PL - Jeruzalem Ormož (26. 9.)
4.	krog: Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož (3. 10.)
5.	krog: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje (10. 10.)
6.	krog: Ribnica RH - Jeruzalem Ormož (17. 10.)
7.	krog: Jeruzalem Ormož - KP Maribor (24. 10.)
8.	krog: Merkur Škofja Loka
-	Jeruzalem Ormož (7. 11.)
9.	krog: Jeruzalem Ormož - Rudar Trbovlje (14. 11.)
10.	krog: Krško - Jeruzalem Ormož (21. 11.)
11.	krog: Jeruzalem Ormož
-	Slovan Ljubljana (28. 11.) Zaradi nastopov v evropskih
pokalih se termini tekem lahko spremenijo.
Karting • Dirka za DP
Matjaž Dominko zmagal v Krškem
Pikado • Svetovno prvenstvo v Zadru
Grajenčanke ujele zlato sredino
Minulo soboto je na novem kartodromu v Krškem potekala 4. dirka za državno prvenstvo v kartingu. Na njej so sodelovali tudi vozniki AMD Ptuj, ki so bili uspešni in so dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Še najbolje se je odrezal Matjaž Dominko v R-6, saj je dosegel najhitrejši čas, osvojil prvo mesto v predfinalni in nato še v finalni vožnji. Matjaž tako lovi naslov državnega prvaka, ki se mu zaenkrat široko nasmiha. Da pa bi lahko posegel po naslovu, ki ga je v družini Domin-ko pred leti že osvojil starejši brat Zvonko, moraš imeti tudi odlično spremljevalno ekipo, kar pa Matjaž nedvomno ima. Dobro se je odrezal tudi Alej Jurjec v R-10, ki je osvojil drugo mesto, četrti pa je bil Jaka Šeruga. Drugi mesti sta osvojila še Nina Vodušek v R-3 in Luka
Ploj v R-5.
Kot po navadi so s svojimi drznimi vožnjami nase opozorili vozniki v R-9, kjer je Zvonko Črešnik osvojil četrto, Zlatko Oman peto, Branko Pšajd šesto in Damjan Meglič deveto mesto. Škoda, da Zlatko Oman ni imel nekoliko več športne sreče, saj je bil najhitrejši v vožnji na čas. Sicer pa je še čas, da bi v zadnjih dveh dirkah zbral dovolj točk za sam vrh v skupnem seštevku te kategorije. Preostale uvrstitve ptujskih voznikov: v R-4 je bila Anja Vodušek sedma, Vid Pšajd pa deveti; v R-6 je Blaž Božak osvojil šesto, Žan Zabret pa sedmo mesto; v R-7 je Jože Šeruga zasedel sedmo mesto. Ekipno so vozniki in voznice AMD Ptuj zasedli tretje mesto.
Danilo Klajnšek
Članice ŠD Grajena, sekcije pikado, v sestavi Valerija Tašner, Alenka Kukovec, Jasna Bezjak, Anita Potrč, Iris Furjan in kot gostja državna prvakinja med posameznicami Karmen Kerin, članica Pikado kluba Koper, so se s svetovnega prvenstva v elektronskem pikadu na bullschooter aparatih v Zadru vrnile z 11. mestom,
17. rokometnega festivala mladih, ki je potekal na slovenski Obali, so se udeležili tudi dečki rokometnega kluba Velika Nedelja - letnik 1996. Udeležbo na Eurofestu jim je v celoti omogočil klub kot nagrado za minulo uspešno sezono v državnem prvenstvu.
Tudi na tem tekmovanju so fantje zaigrali tako, kot znajo in zato so se domov vrnili z bronastimi medaljami. V skupinskem delu so mladi Velikonedeljčani igrali v zelo težki skupini A, kjer so se že v prvem krogu pomerili s hrvaškim velikanom Croatio osiguranje Zagreb. Rezultat je bil neodločen 6:6. V nadaljevanju tekmovanja so se vrstile lahke zmage proti Izoli, Rovinju, poljski ekipi Vive Kiel-ce in Dupljam.
V četrtfinalu je bil na sporedu štajerski derbi proti Klimi Petek iz Maribora. Velikone-deljčani so tekmo odigrali odlično in slavili z rezultatom 17:5. O udeležencu finala je odločala tekma proti mladim
ki so ga dosegle v konkurenci 22 ženskih ekip.
Anita Potrč pa je v disciplini high score med 14 tekmovalkami zasedla odlično tretje mesto. Čeprav so skupaj le dobro leto, so v tem času dosegle veliko, postale tudi državne prvakinje. Ko smo jih po vrnitvi iz Zadra obiskali, niso bile najbolj zadovoljne. Svoj nastop so zelo kritično ocenile.
Zagrebčanom, s katerimi so se pomerili že v prvem krogu. Odlično tekmo z mnogimi preobrati so z 9:8 dobili mladi Hrvati. Velikonedeljčanom je ostala tako tekma za tretje mesto z ekipo Cimos Koper, ki so bili v državnem prvenstvu tretji. Po še eni odlični predstavi so slavili mladi rokometaši iz Velike Nedelje z rezultatom 17:11 in tako zasluženo osvojili bronaste medalje.
Igralci Velike Nedelje so na vseh tekmah imeli številno podporo na tribunah, saj so jih bodrili starši, mladi igralci iz Tržiča in deklice iz Kopra.
Barve RK Velika Nedelja so zastopali: Uroš Kukovec, Kevin Preac, Tomaž Cvetko (vsi vratarji), Filip Bombek, Žiga Kumer, Gregor Hoj žar, Rok Cvetko, Kristjan Šoštarič, Matic Bokša, Kevin Slavinec in Matic Marin Spremljala sta jih trener Bojan Munda in Janko Meško (igralci).
Danilo Klajnšek
J
Če bi več trenirale in bi bile bolj samozavestne, dajala jih je močna trema, bi zagotovo dosegle več, so prepričane. Trdno so odločene, da bodo še bolj resno vzele vse turnirske tekme in tudi bolj zavzeto trenirale, zato od njih lahko upravičeno pričakujemo še več. K večji tekmovalni kilometrini, to največ šteje ob treningih in veselju do te igre, ki je sicer za
V začetku počitnic je košarkaški klub Maska Caffe iz Ptuja organiziral petdnevni košarkaški kamp. Mladina je ves teden spoznavala osnove igre, bolj vešči športa pa so nadgrajevali znanje obvladovanja žoge, pilili met na koš in uigravali različne taktične kombinacije. Popoldneve so izkoristili za kopanje in sprostitev v ptujskih Termah.
Kampa, ki je sicer v sklopu OŠ Olge Meglič potekal že petnajst let, letos pa so ga prvič organizirali preko košarkaškega kluba, se je udeležilo 23 osnovnošolcev, med katerimi je bilo tudi šest deklet. Po štirih dneh vaje in treninga so zadnji dan pokazali svoje znanje na »all stars« tekmi, vse skupaj pa zaključili s petkovim popoldanski druženjem v Maska Caffeju. Takrat so tudi razglasili najboljšega strelca, igralko in igralca, vsi udeleženci pa so prejeli
Foto: Črtomir Goznik
Anita Potrč, tretja v disciplini high score, v kateri je nastopilo 14 tekmovalk, je zasedla odlično tretje mesto.
mnoge le gostilniška igra, bo zagotovo prispevala tudi ženska pikado liga na ravni države, ki jo že nekaj časa obljubljajo, moški jo imajo. Svetovnega prvenstva v Zadru so se udeležile kot državne prvakinje med ženskimi ekipami ob pomoči sponzorjev, za kar so jim zelo hvaležne, veliko pa so morale prispevati tudi same. Plačati so si morale tudi startnino v višini 640 evrov, kar je zanje zelo veliko. Ne glede na to pa so pripravljene tudi prispevati svoj delež k nakupu pikada, ki bi ga uporabljale za treninge zunaj gostilniških prostorov, v novih in lepo urejenih prostorih športnega objekta v Športnem parku Grajena, zdaj trenirajo v baru Winston.
MG
žogo. »Zelo smo zadovoljni. Cilje, ki smo si jih zastavili, smo preko tedna uresničili, na zaključni prireditvi pa smo bili nagrajeni s številnim odzivom staršev. Med udeleženci je bilo kar nekaj otrok, ki se s košarko prej niso ukvarjali. Mislim, da je takšna zadeva koristna ne samo za tiste, ki želijo biti odlični v tem športu, ampak da dajemo nek širši prispevek k počitniškemu dogajanju. Verjamem, da se bo ideja širila in bomo imeli drugo leto še boljšo udeležbo,« je povedal vodja kampa Dušan Lubaj.
Zdaj mlade košarkarje čakajo prave počitnice, košarkaške spretnosti pa bodo lahko pokazali že čez manj kot mesec dni, ko bo v sklopu občinskega praznika potekal turnir trojk, tudi za najmlajše.
UG
Matjaž Dominko v sredini, levo brat Zvonko, desno oče
Športne novičke
Tenis • Europe junior tour U-12: Nina do zmage med dvojicami
Najboljša mlada ptujska teniška igralka Nina Potočnik je v začetku julija nastopila na močnem mednarodnem turnirju serije Europe junior tour v Italiji, imenovanem 8. trofeja »Citta di Trieste«. Med posameznicami je Nina v 1. krogu premagala Izraelko Ta-lyo Zandberg, v drugem pa jo je ugnala Indijka Akshara Iska, ki se je kasneje prebila do finala.
Precej uspešnejša je bila mlada igralka TK Terme Ptuj v igri dvojic, kjer je nastopila skupaj s Tamaro Zidanšek (Slovenske Konjice). Po vrsti so namreč morale premoč priznati dvojice iz Indije, Italije, Kanade in Avstrije. Najbolj razburljivo je bilo prav v finalu, kjer je odločitev padla v podaljšani igri tretjega niza, uspešnejši pa sta bili mladi Slovenki, ki sta na koncu slavili 10:4.
JM
Namizni tenis •
Evropsko prvenstvo: mladinke za obstanek, ostali za preboj
V petek se je v Pragi začelo 52. evropsko prvenstvo za mladince in mladinke. Na prvenstvu nastopa okrog 700 igralcev in igralk iz 42 držav. Letos se bodo slovenske mladinke borile za obstanek
med šestnajstimi najboljšimi reprezentancami v Evropi, medtem ko se bodo mladinci, kadeti in kadetinje borili za preboj med najboljših šestnajst.
V mladinski reprezentanci nastopa tudi igralka NTK Ptuj Vesna Roj ko. Žal je letos naša reprezentančna vrsta oslabljena, saj Kristin Fatorič zaradi šolskih obveznosti ne nastopa. Mladinke so se prvi dan v skupini pomerile z ekipo Poljske in izgubile 1:3. Edino posamično zmago je dosegla Vesna Rojko proti dvanajsti mladinki Evrope Kusinski. Deseta igralka, Szczerkowska, je bila za Vesno, ki je na evropski lestvici 40., premočna. V drugem dvoboju dneva proti Rusiji so Slovenke gladko izgubile 0:3. Drugi dan so se pomerile s Slovaško in izgubile 2:3. Zmagi sta dosegli Vesna Rojko in Katja Šapek.
DK
Kasaštvo • Uspeh v Avstriji
Na avstrijskem hipodromu Baden so se dirk udeležili tudi konji iz Slovenije. Jože Sagaj ml. (KK Ljutomer) je s štiriletnim žrebcem Ull Expressom na 2100 metrov s časom 1:18,9 v svoji konkurenci zasedel tretje mesto, s petletnim žrebcem Maxi Gerdom pa je bil s časom 1:18,5 peti. Franc Lovrenčič (KD Slovenske Gorice Lenart) je bil s štiriletno kobilo La Vie s časom 1:20,8 (2100 metrov) četrti. Osrednja točka tokratnih dirk v Badnu je bila tradicionalna, že 45. Ba-denska milja, ki jo je s časom 1:13,4 dobil najboljši avstrijski voznik zadnjih let Gerhard Mayr s konjem Intragamma Sas.
NŠ
Foto: Črtomir Goznik
Članice SD Grajena, sekcije pikado Divje mačke, (od leve) Valerija Tašner, Alenka Kukovec, Jasna Bezjak, Anita Potrč in Martina Škrila, ki v Zadru ni tekmovala, manjkata Iris Furjan in Karmen Kerin.
Rokomet • Velika Nedelja
Prvič na Eurofestu in že medalja
Košarka • Po
Na koš me dekleta
Košarka • Počitniški kamp
Na koš metala tudi dekleta
Kolesarstvo • 6. tradicionalni kolesarski trim v Grajeni
V Grajeni so se pričele praznične prireditve
Prejšnji konec tedna so se v CS Grajena pričele letošnje praznične prireditve, posvečene 9. krajevnemu prazniku, ki so ga začeli praznovati 26. julija leta 2001 ob položitvi temeljnega kamna za novo osnovno šolo.
Enajstega julija so pripravili kar tri športne, rekreacijske in družabne prireditve. Pred Športnim parkom Grajena, ki ga bodo 25. julija tudi uradno odprli, odprtje bodo pospremili s kulturno-družabnim srečanjem, se je v soboto zjutraj pričel že šesti tradicionalni kolesarski trim po občinskih naseljih, na katerem so se zbrali vsi ljubitelji narave in zdravega načina življenja. Čeprav jih ni
Foto: Črtomir Goznik
Kolesarje sta pred začetkom poti pozdravila predsednik ČS Grajena Andrej Rebernišek in Branko Polanec, ki je udeležencem podrobneje predstavil več kot 30 km dolgo traso po obrobju meja četrtne skupnosti Grajena.
Foto: Črtomir Goznik
Čeprav se je letošnjega tradicionalnega kolesarskega trima udeležilo manj kolesarjev kot v prejšnjih letih, je bil namen dosežen, druženje, rekreacija za zdrav način življenja in spoznavanje lepot narave in domačega kraja.
Šah • 4. mednarodni turnir Ptuj Open 2009
bilo tako veliko kot v prejšnjih letih, je bil namen dosežen. Tisti, ki so manjkali, so verjetno lep dan, ki je prišel po dolgem deževnem obdobju, izkoristili za druge stvari, ki jih zaradi muhastega vremena niso mogli prej. To pa tistih, ki so vendarle prišli, ni pretirano motilo. Pred začetkom sta jih pozdravila predsednik sveta ČS Grajena Andrej Rebernišek in Branko Polanec, ki jim je podrobneje predstavil več kot 30 km dolgo turo po mejah četrtne skupnosti, ki je imela tudi dva vmesna postanka. Tempo je koloni rekreativnih kolesarjev, ki so vozili skrajno desno na robu vozišča, tako kot so jim priporočili na začetku kolesarjenja, dajal kombi Komunalnega podjetja Ptuj, na začelju pa je bilo vozilo PGD Grajena, ki bo slavilo v soboto, 18. julija, ko bodo krstili svoj novi gasilski avtomobil. Letošnje kolesarjenje so pripravili ČS Grajena, Športno društvo Grajena, KO RK Grajena in PGD Grajena. Dobrih 30 km trase so kolesarski navdušenci prevozili v uri in pol. V soboto popoldne so prišli na svoj račun tudi nogometni navdušenci, v Športnem parku so pripravili tradicionalni nogometni turnir med vasmi, pomerili so se tudi funkcionarji četrtne skupnosti Grajena in nogometni veterani. Izpeljali so tudi tekmo za najposkočnej-šega Grajenčana.
17. julija pa bo v Domu krajanov srečanje ljudskih pevcev in godcev.
Grajenske prireditve so sestavni del prazničnih prireditev ob prazniku MO Ptuj.
MG
Praznični prispevek ptujskih šahistov
■■ v
Šahovsko društvo Teh-center Ptuj bo tudi letos v okviru praznika MO Ptuj organiziralo mednarodni šahovski turnir. Letošnji Ptuj Open Spodnje Podrav-je je že četrti po vrsti.
Potekal bo v času od 2. do 9. avgusta v večnamenski dvorani v Spuhlji. Lani je sodelovalo 66 tekmovalcev, letos jih pričakujejo še več, zato so se odločili, da bodo zamenjali lokacijo, pa tudi zato, ker so pogoji za igro v tej dvorani boljši kot v Narodnem domu, ki je brez klimat-
skih naprav. Kot je povedala predsednica organizacijskega odbora Silva Razlag, bodo prijave sprejemali do začetka turnirja. Trenutno je prijavljenih deset tekmovalcev. Pričakujejo, da se bo vabilu odzvalo tudi nekaj udeležencev evropskega prvenstva veteranov, ki se bo tik pred tem končalo v Rogaški Slatini. Nagradni fond letošnjega ptujskega mednarodnega šahovskega turnirja, igrali bodo devet krogov, znaša šest tisoč evrov. Med letošnjim turnirjem bodo obiskali tudi
Zavod dr. Marijana Borštnar-ja Dornava, saj je sestavni del vsakoletnega turnirja tudi popularizacija šaha, varovance pa bodo povabili tudi na ogled enega izmed rednih krogov turnirja. Posebnega šahovskega gosta letos ne bo, za 75-let-nico šahovskega društva Ptuj pa ga načrtujejo. Povabiti želijo eno izmed šahovskih legend,
Viktorja Korčnoja. Ob jubileju pa želijo tudi kandidirati za državno šahovsko prvenstvo, tako kot ob svoji 70-letnici. Ekipa ŠD Tehcenter Ptuj se bo kot državni prvak oktobra letos udeležila tudi evropskega klubskega pokala v Ohridu, ki je partnersko mesto Ptuja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na 3. mednarodnem šahovskem turnirju Ptuj Open 2008 Spodnje Podravje, ki je še potekal v Narodnem domu na Ptuju, je sodelovalo 66 šahistov. Letošnji bo v večnamenski dvorani v Spuhlji, ker tudi letos pričakujejo dobro udeležbo.
Motokros • Orehova vas
Uspešni tudi Slovenci
V	Orehovi vasi so uspešno izvedli tekmovanje v motokrosu, in sicer dirko za svetovni pokal v kategoriji MX-3 ter dirko za evropski pokal MX-2. Zanimivo tekmovanje je prineslo uspeh tudi slovenskim tekmovalcem, saj je v kategoriji MX-3 Matevž Irt zasedel drugo, Sašo Kragelj pa peto mesto.
V	dirki MX-2, ki šteje za evropski pokal, je tretje mesto osvojil Klemen Derčar. Na tej dirki je nastopil Borut Bele iz Žetal, ki je skupno osvojil 30. mesto. Borut je imel precej smole, saj je v prvi finalni vožnji padel in kljub temu pripeljal v cilj kot osemindvajseti, v drugi vožnji pa je zasedel 25. mesto.
Danilo Klajnšek
Borut Bele v Orehovi vasi
Športni napovednik
Odbojka na mivki
Nestea beachmaster 2009, od 15. do 18. julija, pri Ranci na Ptuju
Sreda, 15. 7.: od 9.00 do 21.00 - kvalifikacijski turnir Četrtek, 16. 7.: od 10.00 do 20.00 - glavni turnir Petek, 17. 7.: od 10.00 do 20.00 - glavni turnir Sobota, 18. 7.: od 10.00 do 19.00 - glavni turnir finali repesažov polfinala
tekmi za 3. mesto 20.00 - finale, ženske 21.00 - finale, moški
Mali nogomet
V Ormožu pričetek serije Golgeterjevih turnirjev
Seznam turnirjev:
1.	turnir: v Ormožu, sobota, 18. 7. 2009, Športni park Mestna graba v Ormožu, pričetek ob 17.30;
2.	turnir: 1. 8., v Gaberju pri Rogatcu;
3.	turnir: 15. 8., v Keblju;
4.	turnir: 29. 8., v Šmarjah pri Jelšah;
zaključni turnir bo potekal v novi Športni dvorani v Rogatcu od 19. do 20. 12. 2009. Na zaključni turnir se uvrsti šestnajst najboljših ekip po sistemu točkovanja.
Prijave vključno do dneva odigravanja turnirja od 17.30; kontakt 031 261 423 (Žiga). Prijavnina na posameznih turnirjih znaša 50 EUR. Če se prijavite na vse štiri turnirje, imate eno prijavnino zastonj. Najboljši na posameznih turnirjih prejmejo pokale. Turnirji bodo potekali po sistemu izpadanja. INFORMACIJE, PREDPRIJAVE IN PRIJAVE: www.golgeter.com Denarni sklad zaključnega turnirja v Rogatcu, 19.-20. 12 2009:
1.	mesto: 3000 EUR + POKAL + PREHODNI POKAL
2.	mesto: 2000 EUR + POKAL
3.	mesto: 1000 EUR + POKAL
4.	mesto: 500 EUR, 5. mesto: 400 EUR, 6. mesto: 350 EUR, 7. mesto: 300 EUR, 8. mesto: 250 EUR, 9.-16. mesto: 100 EUR. Nagrajena bosta tudi najboljši igralec in vratar turnirja.
SISTEM TOČKOVANJA KVALIFIKACIJSKIH TURNIRJEV:
udeležba na: enem turnirju - 1 točka, dveh turnirjih - 2 točki, treh turnirjih - 4 točke, štirih turnirjih - 8 točk. Točke za udeležbo se seštevajo glede na število udeležb; udeležba vseh štirih turnirjev: 15 točk. Vabljeni!
Pomagajte Dravi in varčujte!
NK Labod Drava ponuja
LETNE VSTOPNICE
po ceni 108 €.
Letno vstopnico lahko kupite na sedežu kluba, Čučkova alica 5, omogoča pa ogled vseh domačih prvenstvenih^/ ' pokalnih in prijateljskih srečanje Lubud-Dravgjv redja prodaji je vrednost vstopnic več kot 200 €)T
»nem boste lahko v prodajalnah Labod ob nakupu sine karte uveljavljali popust v višini 30 % na redne cene in 10 % popust na znižane artikle (popuste boste lahko upravičenci uvel javi jaljsltti rto in osebnim dokumentom).
Fotozapis
Poroka leta v Sloveniji
Poroka leta v Sloveniji je bila zagotovo poroka med zdravnico Urško Bačovnik in prvakom SDS Janezom Janšem. V treh letih, odkar sta se prvič pojavila skupaj, je bila njuna poroka že večkrat napovedana. Zgodila pa se je tako rekoč nepričakovano, 4. julija letos, mediji oziroma javnost so o njej izvedeli šele dan poprej. Kljub temu se je na dan poroke v vasi Drežnica nad Kobaridom, kjer sta se poročila cerkveno, trlo radovednežev in predstavnikov medijev, ki so želeli biti blizu temu zagotovo enemu od najbolj pričakovanih dogodkov v Sloveniji. Civilni obred pa je potekal v Trenti, na Kekčevi domačiji, obred je vodil bovški župan Danijel Krivec. Naše redakcije 4. julija ni bilo v Drežnici in tudi ne v Trenti, kjer je na Kekčevi domačiji potekal civilni obred poroke, dobili pa smo tako rekoč unikatno fotografijo mladoporočencev s poslansko skupino SDS, ki pa je drugi mediji niso objavili. Vse v stilu kdor čaka, dočaka.
MG
Mladoporočenca s poslansko skupino SDS
Živa legenda Srbije, prva »truba« Guče: Bojan Ristic
Trobenta ima srce in dušo ...
V mesecu juliju se je Ptuju prvič predstavil najboljši orkester festivala iz Guče, imenovan Bojan Ristic Brass band. Prisluhnili ste mu lahko v soboto, 4. 7. 2009, v GH Primus Ptuj. Zvok trobent in bobnov se je pomešal s tradicionalnim srbskim žarom, ki je poskrbel za pravo vzdušje. Morda pa ste jih ujeli tudi povsem spontano, saj so fantje s svojimi temperamentnimi zvoki napolnili marsikatero ptujsko gostilno, trgovski center ali ulico. Ptuj je torej dočakal svojo "Gučo v malem", ki je med Slovenci znana kot tradicionalni festival etno glasbe, ki podira rekorde obiskanosti. Besedo smo dali legendarnemu vodju skupine Bojanu Risticu, prvi "trubi" Guče in živi legendi Srbije. Če še niste slišali njegove "tru-be", potem ne veste, da ima ta instrument svoje srce in dušo, ob kateri ne boste
ostali ravnodušni.
Kakšno občinstvo smo Slovenci? Ali radi igrate pri nas?
Glasba, ki jo igramo, je poznana po celem svetu, zato smo povsod dobrodošli in oboževani. Na Guča festival pride tudi po 20 tisoč Slovencev, ta podatek ne potrebuje prav nobene razlage. Slovenci nas preprosto obožujete. Namen naših koncertov ni zaslužek, igramo s srcem in del te energije vam poklanjamo v obliki glasbe, zato so organizatorji koncertov in ljudje, ki nas pridejo poslušat, vedno navdušeni in zadovoljni. Naši koncerti so nekako zagotovilo za dobro "žurko". Preko glasbe vam predstavljamo našo kulturo, temperament in naš način življenja, zato je le-ta nekaj posebnega. Glasba je naš način življenja. Na Ptuju smo prvič in sem navdušen. Zelo me je očarala stara podoba mesta. Odločil sem se, da bom naslednjič s seboj pripeljal svoje dekle. Želim ji razkazati to vaše
Bojan Ristic
Foto: Aleksandra Jelušič
lepo mesto.
Lahko bi rekla, da imate glasbo v krvi, saj prihajate iz glasbene družine. Ded »Žika« je bil vrhunski bobnar, ki je osvojil veliko glasbenih priznanj in nagrad. Tudi oče je nadaljeval družinsko bobnarsko tradicijo, vi pa ste se odločili za
Foto: Aleksandra Jelušič
Brass band
trobento. Zakaj trobenta in ne bobni?
Ja, naša družina je bila vedno prežeta z glasbo. Moj oče je igral z vrhunskimi glasbeniki, zato je bilo pričakovano, da bom šel po njegovih stopinjah. Tudi po mamini strani so bili vsi glasbeniki. Njen oče je igral trobento in tako sem očitno šel po teh stopinjah. Kot otrok sem tudi sam igral bobne, vendar šele na trobento sem prenesel vso svojo ljubezen. Domači so bili zelo presenečeni, ko sem pri sedmih letih izbral ta instrument. Na začetku so morda celo dvomili v moj uspeh, a uspelo mi je. Zdaj imam svet kot na dlani. Razlika med bobnom in trobento je v tem, da ima trobenta srce in dušo, ki jo izvabljaš za poslušalce, boben pa samo dviguje razpoloženje.
V Sloveniji glasbeniki igrajo trobento, ki se imenuje jezovka, vi pa igrate na trobento, imenovano kri-lovka. V čem je razlika?
Slovenija je znana po narod-no-zabavni glasbi, ki jo igrate na trobento jezovko. Srbi pa imamo kot del svoje tradicije glasbo, ki jo igramo na trobento krilovko. Razlika je v intona-ciji, ki jo izvabiš iz trobente in je pri obeh kulturah različna. V tem je naša drugačnost. Že
oblika samega instrumenta se zelo razlikuje. Vaše trobente imenujemo tudi jazz trobente in zvenijo drugače. Z vašo je-zovko se naš band ne bi mogel udeleževati tekmovanj, saj naša glasba potrebuje krilovko.
Trobente ste se začeli učiti pri sedmih letih, pri štirinajstih pa ste se na prvem večjem predtekmovanju, imenovanem Vlasinsko kolo, že uvrstili na Sabor trubačev v Guči, v kategoriji mladih orkestrov Srbije. Kako se spominjate tega svojega prvega večjega glasbenega uspeha?
To je bil moj prvi nastop. Poskušajte si predstavljati občutek, ko stopiš pred 15 tisoč glavo množico. Nastopal sem v konkurenci uveljavljenih ban-dov in zmagal. To je poseben občutek. Prej nihče ni vedel zame. Kot glasbenik sem bil nepoznan. Po tej zmagi je ime Bojan Ristic nekaj pomenilo in to mi je godilo. Na tekmovanje sem šel z željo po zmagi in uresničil sem svoje sanje. Po tekmovanju sem bil povsem drug človek. Ljudje so me prepoznavali kot mladega talentiranega glasbenika, ki veliko obeta.
V teh letih ste nizali uspeh za uspehom, ki dajejo slutiti, da ste izjemen talent in da še veliko obetate. Leta 1999 ste na Vlasinskom kolu osvojili prvo nagrado za najboljšega mladega "trubača". Leta 2000 ste s svojim orkestrom osvojili laskav naziv najboljšega mladega orkestra v Guči, leta 2002 in 2004 ste osvojili naziv Prva "truba" Guče. Kaj si obetate na letošnjem Guča festivalu? Vam lahko sploh kdo parira?
Konkurenca na festivalu v Guči je zelo močna, veliko je dobrih glasbenikov. Seveda se nadejamo nagrade. Po drugi strani pa ni zanimivo, da se zmagovalec iz leta v leto ponavlja. Iskreno pa ne verjamem, da nas lahko kdo premaga, a nikoli se ne ve.
Lani so na tradicionalnem festivalu v Guči beležili rekorden obisk. Obiskalo ga je 650 tisoč obiskovalcev, od tega kar ena tretjina Slovencev. Zakaj je Guča tako
posebna?
Težko opišem z besedami. Gučo morate doživeti na svoji koži, ne gre drugače. Če vam zaigra naš orkester, boste začutili energijo, ki se bo pretakala po vašem telesu. Zdaj pa si zamislite, da vam istočasno zaigra sto orkestrov. To je posebna energija, ki je ne znam opisati. Nekakšna norost. K vzdušju doprinese tudi srbska hrana. Pod šotori se peče jagnjetina, odojki in drugo. Vonj se zmeša z glasbo. To je nepozabno doživetje. Morate obiskati Gučo in vedeli boste, o čem vam pripovedujem.
Vaš glasbeni repertoar zajema stare legendarne pesmi, kot so Kalašnjikov, Mesečina, Otpisani, Po-bednički čačak, Lane moje, Durdevdan ... Vsaka je nekaj posebnega in ima v sebi čisto posebno energijo, ki očara množice. Katera je najbolj vaša?
Vse pesmi so naše in vse imam rad. Če rečeva, katera pesem najbolje opiše moje življenje. Hmmm ...To je pesem na novem albumu, ki govori o ljubezni do moje drage. Pesem se imenuje Bojanova truba. Z dekletom sva malo skupaj, saj sem ves čas na koncertih in na poti po različnih delih sveta. A se imava rada.
Ljudje, ki nosijo glasbo v srcu, ji ostajajo zvesti vse življenje, saj je to njihova največja ljubezen. Kakšne načrte imate za prihodnost? Ji boste ostali zvesti?
Morate vedeti, da pri glasbi ne gre samo zame, gre za skupino Brass Band in vsak od njenih članov hrani še cel kup lačnih ust. Cele družine so odvisne od našega dela, zato sem previden. Njihova usoda je v mojih rokah, saj so del mojega banda. Vsekakor pa imam še kakšne druge načrte. Zaenkrat mi je glavni cilj, da si pridobim naziv mojster trobente. Pri sedemindvajsetih letih je to zelo velik uspeh. Zelo bi bil vesel, če mi življenje v prihodnosti nameni sina, na katerega bom prenesel svoje znanje. Nekoč bi rad sedel med občinstvom in poslušal, kako moj sin igra na mojo trobento. To bi me res osrečilo.
Aleksandra Jelušič
Zg. Leskovec • Srečanje sošolcev
Letnik '44 ponovno skupaj
Konec junija letos so se po petih letih drugič srečali sošolci letnik 1944, ki so obiskovali osnovno šolo v Leskovcu v Halozah. Srečanja se jih je udeležilo sorazmerno malo, ker je pri mnogih vmes posegla bolezen, nekateri pa so žal že preminili.
Kicar • Srečanje pod križem
Zadnjo junijsko nedeljo se je pod t. i. Anželo-vim križem zbralo veliko vaščanov Kicarja.
Križ je sicer dobil ime po gospodarju Anželu, ki ga je dal postaviti po vojni kot zaobljubo, če se iz vojne morije živ vrne k svoji družini. Svojo obljubo je tudi izpolnil in odkar stoji križ, se vsako leto maja pod njim zberejo Anželovi domači, nasledniki rodu, in prijatelji.
Odkar gospodarja Anžela ni več, za križ skrbi njegova hči Terezija, ki ohranja običaj in je tudi letos poskrbela za lepo okrasitev ter obred, ki ga je opravil pater Klemen Verden.
TK
Foto: arhiv
Zbrani vaščani pred Anželovim križem
Organizatorji so zelo dobro zastavili celodnevni program. Dopoldne smo se začeli zbirati v gasilskem domu v Zgornjem Leskovcu, kjer nas je čakal aperitiv in dobra obilna malica, nato je sledila maša v cerkvi sv. Andraža v Leskovcu, po maši pa smo bili povabljeni v župnišče na kozarček haloške kapljice, kjer nas je zelo lepo pogostil župnik Edi Vajda. Tudi na naše sošolce in sošolke nismo pozabili, ki počivajo na lepo
urejenem leskovškem pokopališču, prižgali smo jim kar nekaj svečk v spomin.
Pravo presenečenje za nas vse pa je bilo povabilo za ogled lepo urejenega Etnološkega muzeja v Veliki Varnici z lepo zbirko haloške dediščine. Mnoge nas ti razstavljeni eksponati spominjajo na mlada leta, ko smo morali na njih tudi ustvarjati, žrmlje nas spominja, da smo morali zmleti žita in koruzo za pečenje vsakdanjega kruhka,
petrolejka je bila edini vir svetlobe ob večerih, ker elektrike v naših krajih še nismo imeli. Tudi vodovod je bila za nas puta, s katero si na ramenih prinesel iz grabe iz studenca 1 km daleč vodo za kuhanje in vse ostalo. Zato je dobro, da se ta dediščina malo ohrani, da naši zanamci vidijo, kako težko je bilo v naših mladih časih življenje v haloških krajih.
Da je bilo to srečanje tako dobro in lepo organizirano,
se moramo zahvaliti prizadevnim sošolcem in pohvale vrednim ljudem iz Leskovca in od drugod, med njimi tudi videmskemu županu Brači-ču s soprogo, pa zakoncema Zagoranski, Gerčki Kozel ter Erni Mlakar in njeni hčerki za fine slaščice. Za zaključek so nam popoldan popestrile z lepo ljudsko pesmijo ljudske pevke TD Klopotec iz Le-skovca. Da smo se na koncu še malo zavrteli, pa je poskrbel ansambel Trio Potočnik iz Leskovca.
Rozina Selinšek
4. maj - Dušan Kosec, Vinski Vrh 84; Robert Munda, Strmec pri Ormožu 2/a; Marjan Vajda, Spodnji Ključarov-ci 1; Andrej Zlatnik, Frankovci 42/a; Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Sonja Bauman, Turški Vrh 1/d; Branko Ivančič, Hrastovec 73; Ivan Ribič, Hra-stovec 6/b; Sonja Kokot, Hrastovec 27; Smiljan Ivančič, Hrastovec 22/d; Marija Kolbl, Žabjak 45; Jure Novak, Cirkovce 22; Nejc Barkovič, Pleterje 18; Martin Korošec, Hrastovec 26/e; Jožef Belšak, Hrastovec 39; Miran Ko-lednik, Gorišnica 76; Stanislav Ivan-
čič, Hrastovec 73/a; Stanislav Jelen, Podlehnik 12/a; Nada Kukovec, Gori-čak 7; Kristina Kokot, Hrastovec 3/a; Tatjana Krajnc, Hrastovec 134; Anton Furman, Gorenjski Vrh 30; Irena Prav-dič, Korenjak 10/a; Martin Štumber-ger, Zgornja Sveča 1; Klemen Žmauc, Dragovič 9; Sonja Majcenovič, Hrastovec 39; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj; Peter Kukovec, Goričak 7; Stanko Zagoršek, Bukovci 72; Štefanija Sla-meršek, Pesti ke 1/a; Terezija Zebec, Hrastovec 26/a; Marjana Logar Kelc, Pestike 4/a; Peter Cigula, Ločki Vrh 4; Terezija Belšak, Turški Vrh 71/a; Lidija
Toš, Trnovska vas 13/a; Anton Potočnik, Podlehnik 76/c; Irena Čeh, Pod-vinci 120/a; Robert Belca, Dragonja vas 22; Brigita Lužnik, Hrastovec 28; Marijana Težak, Turški Vrh 5; Marija Kočevar, Hrastovec 5/c; Janko Lor-bek, Pestike 1/b; Iztok Kostanjevec, Sobetinci 38; Marjan Škofič, Formin 7; Silvo Furman, Gorenjski Vrh 30; Jožef Liber, Drenovec 1; Darinka Kocjan, Orešje 169; Slavko Arklinič, Markovci 67/f; Marjan Krajnc, Zavrč 3; Štefan Težak, Turški Vrh 5; Mario Štih, Savinjsko 39; Herman Prejac, Sveti Tomaž 35/b; Boris Kurbus, Prepolje 18/a.
Urad za delo Ptuj
VARILEC, VARILEC - M/Ž; ELEKTRO VARJENJE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 1200 EUR bruto / mesečno. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, BAROVIČ ALJO-ŠA, 070891799, rea-metal@ hotmail.com.
VARILEC, CEVAR - M/Ž; PRIPRAVA TER MONTAŽA CEVI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, 1200 EUR bruto / mesečno. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, BAROVIČ ALJOŠA, 070891799, rea-metal@hotmail.com.
ELEKTROTEHNIK, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, ELEKTROTEHNIK DELO V TUJINI - M/Ž; MONTER IND. PROCESNIH KRMILIJ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategori-je, nemški jezik razumevanje osnovno. ELEKTROTEHNIKA A&B, INDUSTRIJSKA MONTAŽA D.O.O., PREŠERNOVA ULICA 11, 2250 PTUJ, GOMILŠEK BOŠTJAN, 041 579 595, gomil-sekbostjan@siol.net.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN NAPITKOV, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BAR BATOS NINA VRBNJAK S.P., CVETKOV TRG 1, 2250 PTUJ, VRBNJAK NINA, 031/554-752, jakavr@gmail.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž;
STREŽBA HRANE IN PIJAČ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, urejevalniki besedil - osnovno. GOSTILNA KUREŠ MATEJA KUREŠ S.P., ŠIKOLE 26, 2331 PRAGERSKO, KUREŠ MATJAŽ, 041687869; 02/7920281, mateja.kurez@ triera.net.
NATAKAR, NATAKAR/CA -M/Ž; STREŽBA PIJAČ V GOSTINSKEM LOKALU, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. TOPAZ DRUŽBA ZA TRGOVINO, STORITVE IN POSREDNIŠTVO D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ, DARJA SLUGA, 041 611-072, info@topaz.si.
INŽENIR ELEKTRONIKE (VSŠ), VODJA SERVISNEGA CENTRA - M/Ž; DELO NA TRE-NU-ODPRAVLJANJE NAPAK, ELEKTRO DELA, TEHNIK ZA TELEKOMUNIKACIJE, VODJA DEL, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. M & M, podjetje za komunikacije, informatiko, svetovanje in trgovino, d. o. o., PREŠERNOVA ULICA 29, 2250 PTUJ, GAŠPARIČ BARBARA, 051427517; 02/748-00-80, barbara.gasparic@mm-ptuj.si.
MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV, MEHANIK ZA TOVORNA IN OSEBNA VOZILA -M/Ž; MEHANIČNA DELA NA TOVORNIH VOZILIH, KOMBIJIH TER OSEBNIH VOZILIH, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik ra-
zumevanje dobro. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ, GOMILŠEK MIRJAM, 02 771-10-19, gomik.d.o.o.gomik2@siol.net.
PRODAJALEC, PRODAJALEC AVTOM., REZ.DEL., KMET.MEHAN., TRGOVEC SMER STROJNIŠTVA - M/Ž; PRODAJA IN NABAVA REZERVNIH DEL ZA GOSPODARSKA VOZILA, ZBIRANJE NAROČIL, PRIPRAVA PONUDB TER DOSTAVA MATERIALA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje tekoče, pisanje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, računalniško oblikovanje - osnovno. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ, GOMILŠEK MIRJAM, 02 771-10-19, gomik.d.o.o.gomik2@siol.net.
GRADBENI TEHNIK, GRADBENI TEHNIK - M/Ž; VODENJE MANJŠIH SKUPIN, nedoločen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. ZVER
JANEZ S.P.-HERMES TRGOVINA IN STORITVE, DORNAVA 56 A, 2252 DORNAVA, ZVER JANEZ, 051 378-418, info@strehe-her-mes.si.
TESAR, GRADBENI TEHNIK, TESAR - M/Ž; TESAR, KROVEC, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij
-	osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. ZVER JANEZ S.P.-HERMES TRGOVINA IN STORITVE, DORNAVA 56 A, 2252 DORNAVA, ZVER JANEZ, 051 378-418, info@ strehe-hermes.si.
INŽENIR GRADBENIŠTVA, INŽENIR GRADBENIŠTVA -M/Ž; VODENJE GRADBIŠČ, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik , govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik, govorjenje dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij
-	zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. ZVER JANEZ S.P.-HER-MES TRGOVINA IN STORITVE, DORNAVA 56 A, 2252 DORNAVA, ZVER JANEZ, 051 378-418, info@strehe-hermes.si.
KLEPAR-KROVEC, GRADBENI TEHNIK, KLEPAR, KROVEC - M/Ž; KLEPAR KROVEC,
nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij
-	osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. ZVER JANEZ S.P.-HERMES TRGOVINA IN STORITVE, DORNAVA 56 A, 2252 DORNAVA, ZVER JANEZ, 051 378-418, info@ strehe-hermes.si.
KOMERCIALIST, KOMERCIALIST NA TERENU - M/Ž; PRODAJA REZERVNIH DEL ZA GOSPODARSKA VOZILA NA TERENU, ZBIRANJE NAROČIL, ISKANJE NOVIH KUPCEV, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje
-	osnovno. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ, GOMILŠEK MIRJAM, 02 771-10-19, gomik.d.o.o.gomik2@siol.net.
SLIKOPLESKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SLI-KOPLESKARSKA DELA - M/Ž; POMOŽNA SLIKOPLESKARSKA DELA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko
delo, poskusna doba 3 mesece, 900 EUR bruto / mesečno. ERJAVEC IZTOK S.P.- SLIKOPLE-SKARSTVO, FORMIN 52, 2272 GORIŠNICA, ERJAVEC IZTOK, 041 568-887, iztok.erjavec@ amis.net.
VOZNIK AVTOMEHANIK, AVTOMEHANIK, VOZNIK TOVORNEGA AVTOMOBILA - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA AVTOMOBILA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/ nestalen urnik, vozniški izpit B,C,E-kategorije, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, nemški jezik, govorjenje zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. AVTO BRANKO PODJETJE ZA OPRAVLJANJE STORITEV IN TRGOVINE D.O.O., PLETERJE 14, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, PŠAJD BRANKO, 040 698-280.
NATAKAR, NATAKARICA/ NATAKAR - M/Ž; TOČENJE NE-ALKOHOLNIH IN ALKOHOLNIH PIJAČ, PREVZEM IN PRODAJA BLAGA, STREŽBA HRANE, SKRB ZA UREJENOST IN ČISTOČO DELOVNIH SREDSTEV TER PROSTOROV, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. POMARANČA GOSTINSTVO, TURIZEM D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VODOVODNI INŠA-TALTER - M/Ž; DELO NA TERENU, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. VRTANJE BETONA, SEVERIN PLAJNŠEK s.p., APAČE 18, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, PLAJNŠEK MARJAN, 031 411476.
Okoli sveta • Piše: F. Kovačič (1.)
Zakaj na pot okrog sveta?
So dnevi, ki ostanejo za vedno. V spominu, v srcu ... Takšni so tudi moji dnevi potovanj. Na vsakem koraku je nekaj novega, drugačnega, presenetljivega ... Ubežiš stalnosti življenja doma, kjer je skoraj vsak korak znan in avtomatičen. V tuji deželi zaživiš, spoznaš sebe bolj kot kjerkoli drugje. Prideš v neko posebno stanje, ki bi ga lahko opisal kot meditativno. Šele tam začutiš polnost življenja, tega dara, ki nam je naklonjen, šele tam začutiš, da živiš v budnosti, šele v prej nepoznanih krajih vidiš svet takšen, kot je v resnici ... Kakšen si, takšen odziv ponavadi doživiš in le redko se zgodi, da bi tujec na smehljaj in prijazen pozdrav reagiral drugače kot z nasmehom . In kako potem opisati potovanje nekam daleč stran od domačega okolja, kjer se ljudje navidezno počutijo varni? Kot čudovito izkušnjo, obdano s spoznavanjem novih in novih ljudi, občutenjem tujih kultur, drugačne hrane in vonjav na tržnicah, svetlejših barv neba ... Kjer se na koncu vprašaš, ali je vse to res ali le iluzija, ki si si jo pričaral, ker ti je bilo pač lepo. Še najbolje
Foto: J. Kovačič
Cookovi otoki
je to doživeti, raznolikost spoznaš, ko se odpraviš na pot v več držav v kratkem času. Na potovanje okrog sveta!
Veliko ljudem verjetno sploh ni znano, da obstajajo posebne kombinirane letalske karte, ki omogočajo po-
Foto: J. Kovačič
Sončni zahod na Cookovih otokih
tovanja okrog sveta. Te karte so cenovno veliko ugodnejše, kot so letalske vozovnice rednih linijskih poletov, če jih sestavimo skupaj. Eno takšnih sem si nabavil. Ime karte okrog sveta je bilo pomenljivo - Veličasten pobeg (Great Escapade). Pot se zdi, je predvsem povezana z dvema dejavnikoma - z denarjem in časom, ki mnogim preprečita, da o tem sploh razmišljajo, kaj šele storijo. Vendar bi vsakemu, ki si to resnično želi, dejal, naj to stori čim prej, kajti vsi imamo uro, ki neusmiljeno odšteva naš čas in na koncu nam bo ostalo samo to, kar smo doživeli. In ko bo prišel nazaj z vsemi nepozabnimi spomini, mu gotovo ne bo žal zapravljenega denarja. V to sem trdno prepričan!
Neko nedeljsko popoldne, v začetku decembra 2006,
se je končno pričelo potovanje, ki sem ga imel v mislih kar nekaj let. Najprej kratka pot do Zagreba in nato polet z nizkocenovnim prevoznikom Wizz Air do londonskega letališča Luton, za pičlih trideset evrov. Med Lutonom in največjim londonskim letališčem Heatrow je precejšnja razdalja, na srečo pa nisem bil na tesnem s časom in sem si lahko mirno najprej ogledal letališče in nato kupil karto za avtobus do Heatro-wa. Šele ko sem prispel po skoraj dveh urah vožnje na glavno londonsko letališče, sem se zavedel, da se velika avantura začenja. Airbus 340-600, družbe Virgin Atlantic, je ponosno stal na vzletni pisti ... Pred menoj je bilo več kot dvanajst ur leta na južno poloblo iz puščobne zime v barvito poletje ...
se nadaljuje
Zdravstvo
O problematiki bolniških odsotnosti
Slovenija sodi med države z največ ugodnostmi v primeru bolniškega dopusta v Evropi, hkrati pa izstopa po številu tovrstnih odsotnosti. Ta se giblje okoli štirih odstotkov, čeprav se delež bolniškega dopusta znižuje, je na okrogli mizi o absentizmu, ki jo je pripravil koncern Kolektor, povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen.
Socialna varnost in standard ljudi, ki zbolijo in so zato nezmožni za delo, je v primerjavi z drugimi evropskimi državami na visokem nivoju, v negativnem smislu pa je tudi visok delež tistih, ki bolniški dopust koristijo. Lani je v povprečju znašal 3,8 odstotka, pri čemer je bil s 4,9 odstotka najvišji na območju Murske Sobote, s 3,2 odstotka pa najnižji na območju Nove Gorice, je na današnji okrogli mizi o zdravstvenem absen-tizmu v luči gospodarske krize poudaril Eržen.
Sploh je značilno, da je zdravstveni absentizem bolj prisoten v vzhodnem delu države. Velikokrat ni povezan le z zdravjem, ampak tudi z
delovnimi razmerami in okoljem ter zadovoljstvom in gotovostjo zaposlitve, kar pomeni, da je precej izkoriščanja tega instituta, je prepričan Eržen. Po njegovih besedah so za največ, skoraj četrtino oz. kar 2,8 milijona delovnih dni na leto vseh bolniških dopustov odgovorne poškodbe. V panogah, kjer so gospodarske razmere težje, je tudi več bolniških odsotnosti, je dodal.
Državni sekretar je predstavil še ambicije države, ki želi ustrezneje urediti problematiko bolniškega dopusta, a ker ni soglasja sindikatov, ne more »skozi zid«. Če hoče gospodarstvo biti učinkovito, so potrebne spremembe, boljša organizacija, izobraževanje in
motivacija, je opozoril predsednik koncerna Kolektor Stojan Petrič.
V koncernu, ki ima družbe v Sloveniji in tujini, se je povprečna odsotnost z dela gibala okoli štirih odstotkov, opazen pa je trend naraščanja, za kar je v večji meri kriva gospodarska kriza, je povedala Petja Velikonja Vončina, odgovorna za spremljanje zdravstvenega absentizma v koncernu. Med ukrepi za izboljšanje položaja je omenila sprejem različnih pravilnikov, nagrajevanje za prisotnost - v brazilskem podjetju so bolniški dopust zmanjšali za polovico -, promocijo zdravega načina življenja ter sodelovanje z zdravniki.
Problematiko odsotnosti z
dela zaradi bolezni je predstavil tudi predstavnik družbe Gorenje Jože Meh. V velenjski družbi je bolniški dopust lani obsegal 6,4 odstotka oz. v povprečju 16 delovnih dni na zaposlenega, pri čemer so s tem povezani stroški - krijeta jih podjetje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - znašali 3,1 milijona evrov. Tudi v Gorenju je opazno naraščanje bolniških odsotnosti v zadnjih letih, pri tem pa je Meh posebej izpostavil problematiko bolezni med nosečnostjo. Med ukrepi, ki jih izvajajo, je omenil tudi obiske na domu pri bolnikih, ki so po Mehovih besedah večinoma dobro sprejeti.
Sta
Na valovih časa
Torek, 14. julij
Danes goduje Franc.
1602 se je rodil francoski kardinal in državnik italijanskega rodu Jules Mazarin.
1789 se je z zavzetjem Bastilje začela francoska revolucija.
1801 se je rodil nemški fiziolog in anatom Johannes Peter Müller.
1862 se je rodil na Dunaju avstrijski slikar Gustav Klimt.
1865	so osvojili 4505 m visoki Matterhorn.
1872 je koroški deželni šolski svet izdal odlok o treh vrstah šol na koroškem slovenskem ozemlju.
1889 se je rodil hrvaški politik in vodja marionetne NDH Ante Pavelič.
Sreda, 15. julij
Danes goduje Vladimir.
967 je umrl Boleslav I., češki knez iz družine Premyslovcev, ki je postavil temelje srednjeveške češke države.
1606 se je rodil največji holandski slikar Rembrandt Harmen-szoon van Rijn.
1799 se je rodil slovenski pesnik Ignac Holzapfel.
1841 so sprejeli Londonsko konvencijo o morskih ožinah.
1858 se je rodil v Ljubljani slovenski gledališki igralec, režiser in publicist Anton Danilo.
1902 se je v Benetkah porušil stari zvonik, ki se je skoraj tisoč let dvigal nad okolico.
1945 se je začel v Ljubljani I. kongres OF za Slovenijo. Četrtek, 16. julij
Danes godujeta Karmen in Marija Magdalena.
622 so začeli muslimani s svojim štetjem let.
1054 je kardinal Hubert na oltarju sv. Sofije v Konstantinoplu pustil bulo, s katero je papež izobčil grško cerkev.
1212 je pri kraju Laa Navas de Tolosa potekala odločilna bitka, s katero naj bi kristjani znova zasedli Španijo.
1796 se je rodil francoski slikar in grafik Jean-Baptiste Camille Corot.
1899 se je rodil v Novem mestu slikar in grafik Božidar Jakac.
1904 je bil v Ljubljani prvi sokolski zlet.
1918 so umorili bivšega ruskega carja Nikolaja Romanova in njegovo družino. Petek, 17. julij Danes goduje Aleš.
1683 se je začelo zadnje turško obleganje Dunaja.
1714 se je rodil nemški filozof in pedagog Alexander Gottlieb Baumgarten.
1763 se je rodil ameriški veletrgovec s krznom in ustanovitelj znane dinastije anglo-ameriških kapitalistov, poslovnežev in filan-tropov John Jacob Astor.
1787 se je rodil nemški industrialec Friedrich Krupp, začetnik Kruppovega koncerna.
1844 se je rodil v Dobličah pri Črnomlju katoliški verski organizator in škof Janez Vertin.
1861 so v Mariboru slovenski rodoljubi ustanovili slovensko čitalnico.
1894 se je rodil belgijski astronom Georges Edouard Lemaitre. Sobota, 18. julij Danes goduje Miroslav.
74 n.š. je v noči med 18. in 19.julijem zagorelo v Rimu.
1678 so Kranjski deželni stanovi sklenili poklicati v Ljubljano salzburškega tiskarja Janeza Krstnika Mayrja.
1870 je bila v Petrovi cerkvi v Rimu razglašena dogma o papeževi nezmotljivosti.
1872 je umrl Benito Juarez Garcia, ki je vladal Mehiki od 1861 kot predsednik z diktatorskimi pooblastili.
1879 se je rodil v Idriji slovenski humoristični pisatelj in novinar Damir Feigel.
1967 je slovenska skupščina sprejela predlog izvršnega svet o likvidaciji Energokemičnega kombinata Velenje.
1988 se je začel pred vojaškim sodiščem v Ljubljani proces proti »četverici« Janša, Borštner, Tasic, Zavrl.
1990 je slovenska skupščina sprejela izhodišča za novo ustavo. Nedelja, 19. julij Danes goduje Vincent.
1759 se je rodil v Kursku ruski menih in mistik sveti Serafim iz Sarova.
1834 se je rodil francoski slikar in grafik Edgar Degas, avtor znamenitih pastelov plesalk in žena pri toaleti.
1848 se je začel v ZDA prvi kongres žensk, ki so zahtevale volilno pravico in enakopravnost v družbenem življenju.
1870 so ustanovili izobraževalno društvo na Ptuju.
1876 se je rodil avstrijski duhovnik in dvakratni avstrijski kancler Ignaz Seipel.
1893 se je rodil ruski pesnik Vladimir Vladimirovič Majakovski.
1896 se je rodil škotski pisatelj Archibald Cronin, avtor družbe-no-kritičnih romanov. Ponedeljek, 20. julij Danes goduje Marjeta.
1575 naj bi po podatkih Janeza Vajkarda Valvasorja izšel prvi tisk ljubljanskega tiskarja Janeza Mandeljca.
1830 je prišel v Trst slovenski slikar Jože Tominc, najbolj prodorna osebnost našega bidermajerskega slikarstva.
1866	je v pomorski bitki pri Visu avstrijsko ladjevje premagalo italijansko.
1899 sta bila na izrednem občnem zboru društva Sloga v Gorici izključena iz društva Andrej Gabršček in Henrik Tuma.
1921 je bil ustanovitveni kongres Komunistične partije Kitajske.
1923 se je začela splošna stavka v vseh revirjih Trboveljske premogokopne družbe.
AvtoD£OM
Mercedes E coupe v ponudbi zamenjal CLK
Slovenski uvoznik je v okviru evropske turneje, s katero želi kupcem približati znamko Mercedes, začel prodajati novi kupe, ki v primerjavi z limuzino razreda E deluje skladnejše in tudi privlačnejše. Oznaka CLK se je poslovila, dvovratni E pa je dobil oznako coupe. Ponuja enako tehniko in motorje kot limuzina, a obenem prinaša več športne elegance.
Le nekaj mesecev po začetku prodaje nove generacije limuzine razreda E so se Nemci odločili še za kupejevsko različico, ki so jo napovedali ob limuzini in hkrati tudi pojasnili, da bo nadomeščala nekdanji CLK. Novi mercedes po svoje dokazuje, da so napredne tehnične rešitve lahko združene z dinamično podobo in udobjem.
E coupe je s 4,69 metra skupne dolžine krajši in tudi nekoliko nižji od limuzine, kar mu daje bolj športno zunanjo podobo - to dokazuje ugoden količnik zračnega upora, ki znaša le 0,24. Že bežen pogled pove, da so se oblikovalci pri snovanju podobe kupeja naslonili na limuzino razreda E, zato je novi model ohranil oglato obliko prednjih svetil, ki s poudarjeno kromirano motorno masko takoj daje vedeti za katero znamko gre. In če sta sprednji ter zadnji del vozila v dobršni meri posneta po limuzini, so bili dizajnerji bolj izvirni pri kupejevsko ovalni strehi in bočnih linijah s poudarjenimi mišicami. Športno napeta streha in le par vrat jo nadgradijo v slogovno povsem samosvoj avtomobil. Nekaj agresivnosti doda posebej oblikovan spodnji del zadka, ki z zračnimi usmerjevalniki spominja na dirkalnike.
V notranjosti prevladujejo kakovostni materiali, vključno z barvno kombiniranim usnjem na sedežih. Voznik ima pred seboj volan, na katerem so gumbi za nastavitve radia, satelitske navigacije in telefona, sicer pa ima lahko dvovratni E za dodaten denar vgrajene številne varnostne sisteme, od prilagodljivega prižiganja zavornih luči do elektronike, ki s samodejnim zaviranjem skuša preprečiti nalet spredaj ali v nasproti vozeče avtomobile.
Prostora je pogojno dovolj za štiri odrasle potnike, je pa res, da je za dostop do zadnjih dveh sedežev treba pokazati nekaj več gibčnosti, kljub temu da so običajna sedeža zamenjali z integralnimi, ki ponujata številne dodatne nastavitve. Naj omenim, da za lažje pripenjanje varnostih pasov skrbi samodejni poda-jalnik, zato ob zagonu vozila tistima na prednji sedežih ni treba več posegati po varnostnih pasovih, to je sedaj delo avtomobila. Sredinska konzola je v povezavi z navigacijskim sistemom opremljena tudi z barvnim zaslonom, ki se izkaže za koristnega ob vzvratni vožnji oziroma ob predvajanju izbranega filma ali glasbe.
Kot že omenjeno, so uporabljeni materiali v potniškem prostoru primerni slovesu proizvajalca in tudi ceni vozila, izbirate lahko med številnimi kombina-
cijami oblazinjenja, na voljo je tudi več vrst in barv usnja ter več vrst sedežev; od športnih do udobnih. Enako velja za volanski obroč, ki je pri AMG-različici na spodnjem delu rahlo prisekan, kar spominja na tiste iz formule 1. Oblikovalci so poskrbeli za nekaj uporabnih odlagalnih prostorčkov - tisti največji se skriva v zadnjem delu vozila in meri 450 litrov, zato je skoraj limuzinski in lepo obdelan, na željo stranke z dovolj debelo denarnico se tudi samodejno odpre in zapre.
Mercedes E coupe je na voljo z enakimi motorji kot limuzina, le da je paleta teh nekaj skromnejša. Osnovo predstavlja 2,1-litrski CDI z 204 KM, sledi 3,0-li-trski CDI z 231 KM, medtem ko bencinsko paleto zastopajo 1,8-litrski motor CGI z 204 KM, 3,5-litrski motor z 292 KM, vrh ponudbe pa predstavlja 5,5-li-trski osemvaljnik s 387 KM. Prihodnje leto bosta ponudbo razširila še kupeja s skromnejšim bencinskim in dizelskim štirivaljnikom. Pri slednjih dveh je v ospredju spoštovanje do čistega ozračja, saj je za ta velikostni razred izpust ogljikovega dioksida precej majhen.
Novi Mercedesov coupe je na voljo z dvema standardnima paketoma opreme elegance in avantgarde, dodatno pa si je mogoče omisliti še športni AMG in paket prime edition, ki prinašata še cel kup razvajajoče opreme. Tukaj na primer najdemo sistema parktronic in distronic plus, športno podvozje agility control ali multimedijski sistem command ASP. Pri različicah s šest in osemvaljnimi agregati je mogoče dobiti sistem agility control, ki športno utrdi podvozje in naredi volan bolj neposreden in odziven.
Hišni inženirji so se veliko časa ukvarjali tudi z varnostjo peščev, saj se pri morebitnem trku pokrov motorja malenkostno dvigne in deluje na principu vzmeti, kar naj bi nudilo še večjo varnost za pešce. Še več, na voljo so še drugi sistemi, ki so združeni v sklop E-safety, ki smo ga prvič zasledili pri prestižnem razredu S, pri E-coupeju pa so jih konkretno prenovili in izboljšali.
Novi coupe razreda E so pri nas že začeli prodajati in v prvem mesecu z njim osrečili sedem kupcev.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Kamilica
(Matricaria Chamomilla - prava kamilica)
Ljudska imena: gumilca, maternik, rumenek, vonjav-ka, gorček, mrvica
Opis
Domovina kamilice je Sredozemlje, vendar se je zaradi uporabnosti razširila po vsem svetu.
Je 20 do 30 centimetrov visoka rastlina z nežnimi belimi cvetovi z zelo izrazito rumeno sredino. Cveti od junija do avgusta.
Za zdravljenje se uporabljajo sveži ali posušeni cvetovi.
Zdravilne snovi in učinkovine
Eterična olja kamilice delujejo proti krčem in napenjanju, delujejo tudi pro-tivnetno ter antiseptično, imajo pomirjevalni učinek.
Učinkovina v eteričnem olju je bisabolol, vsebuje pa tudi flavonoide in kumarin.
Delovanje in uporaba
Kamilico uporabljamo pri notranjem nemiru in utrujenosti. Blaži trebušne krče, sprošča vetrove in pomaga pri obolenjih želodčne ter črevesne sluznice. Veliko se uporablja v čajih za pomirjanje kolik pri dojenčkih - tam se običajno kombinira z drugimi zdravilnimi rastlinami in začimbni-cami. Kamilični čaj olajša tudi menstrualne krče.
Zunanje se kamilica uporablja kot obkladek pri tvorih, hemoroidih in aknah, kjer svoj protivnetni učinek izrazijo njeni flavonoidi. Pri prehladu, vnetih sinusih in grlu pa je učinkovita parna kopel.
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec
Če ste alergični na košar-nice, med katere spada tudi kamilica, pripravkov seveda ne smete uporabljati. Prekomerna uporaba lahko povzroči težave osebam, ki uporabljajo zdravila zapre-prečevanje strjevanja krvi. Uporaba poparka kamilice se odsvetuje pri zdravljenju vnetih oči - zaradi prevelikih delcev in zaradi učinkovin lahko dodatno draži
občutljivo oko.
Zdravilni pripravki
Čajni napitek pripravimo kot poparek. Tudi za ob-kladke uporabljamo popar-ke, le da uporabimo zanje večjo količino kamilice.
Izvlečki kamilice (Tinc-turae Chammomillae) zavirajo vnetje in izločanje prebavnih sokov ter blažijo krče v želodcu in dvanaj-stniku.
Izvleček kamilice se uporablja tudi v kremah za hitrejše celjenje in blaženje vnetja na koži.
Sklepne misli
Kamilica je zelo znana in morda celo najbolj priljubljena zdravilna rastlina. Uporabljali so jo že stari Grki in Rimljani. Že v starih časih je veljala za učinkovito sredstvo za celjenje ran in zdravljenje želodca, v te namene se uporablja še danes. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Kaj z rastlinami med počitnicami
Čeprav vreme ni ravno poletno, se nas večina vendarle vsaj enkrat poleti odpravi tudi na počitnice. Takrat se vedno pojavi vprašanje, kaj pa zdaj z rastlinami. Vedno se sicer najde kakšen sorodnik, sosed, ki nam potem zaliva naše ljubljenke. Včasih pa lahko delo olajšamo tudi mi.
Sobne rastline
V vsakem primeru jih postavimo nekam, kjer ne bodo direktno na soncu. Seveda ne smejo biti v popolni senci, a z oken jih le odstranimo nekam, kjer sončni žarki ne bodo pekli direktno po njih.
Orhideje dobro zalijemo, tako zdržijo v senci tudi več kot en teden brez posebne pomoči ali dodatnega zalivanja.
Za ostale sobne rastline lahko poskrbi povsem preprost, a preizkušen namakalni sistem. Res je, da nam bo vzel nekaj časa, a vsaj za sobne rastline po poskrbljeno. Najbolje je, da vse rastline zložimo na kuhinjsko mizo v krog. Miza seveda ne sme stati na mestu, kjer bi na rastline sijalo sonce, tudi na prepihu ne sme biti. Na sredo med rastline postavimo kakšno večjo posodo, ki jo napolnimo z vodo. Nato poiščemo kakšno odsluženo, bombažno blago: rjuho, kuhinjsko krpo, brisačo, lahko tudi gazo, ki pa jo zvijemo v več plasti. Blago raztrgamo na približno 15 cm debele trakove, ki jih spiralasto zvi-jemo in namočimo v vodo tako, da so gotovo povsem namočeni. Prvi konec traku nato položimo v zemljo ob rastlini in ga po zemlji položimo v krogu okoli rastline. Nasprotni konec traku pa damo v posodo tako, da leži v vodi do dna posode. Skrbnik naših rastlin ima tako nalogo edino, da preverja, če je voda še v posodi.
Balkonske rastline
Tudi balkonske rastline po možnosti prestavimo v senco ali vsaj na tla balkonov, da niso povsem izpostavljene soncu. Ravno tako lahko naredimo podoben namakalni sistem, le da je tukaj povsem obvezno, da se količina vode v posodi preverja, saj večina balkonskih lepotic potrebuje veliko vode.
Foto: Miša Pušenjak
V veliko pomoč nam bodo tudi korita z vodno rezervo. Le-ta je v takem vremenu, kot ga imamo letos, potrebno le malo zalivati. Ker pa nam vremenoslovci za v prihodnje obljubljajo lepše, predvsem pa tudi bolj vroče dneve, moramo na namakanje vseeno pomisliti.
Okrasne gredice
Okrasne gredice dan pred odhodom močno zalijemo. To velja seveda za prihodnje tedne, trenutno so zalite skoraj preveč. Ob zalivanju preverite, da je zemlja napo-jena tudi v globino. To storite tako, da preprosto z lopato naredite nekaj lukenj tako, da ne boste poškodovali rastlin. Nato pa gredice prekrijte, če jih seveda že niste, z zastirko. Primerni so tako lubje kakor pokošena trava z naše zelenice. Ta bo poskrbela, da bo zemlja ostala vlažna kar nekaj dalj časa.
Glede na to, da naj bi se nam obetali nekoliko bolj suhi časi, svetujem, da izkoristite obstoječo vlago še za dognojevanje vrtnic in rododendronov. Posebej slednji zdaj v tem času potrebujejo hranila, saj se zdaj oblikujejo popki za naslednje leto. Gnojimo po obodu grma, ne ob deblu, saj se koreninski laski nahajajo tam. Rododen-droni letos kar precej trpijo tudi zaradi pomanjkanja železa. Zato so specialna gnojila zanje prav posebej dobrodošla. Če ne rastejo v kislih tleh, jih redno enkrat na mesec zalijemo s pripravki, ki vsebujejo tekoče železo. Te dobimo v vseh bolje založenih trgovinah s pripravki za rastline. Lepe počitnice vam želim!
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene srn
V dneh, ko smo se poslovili od legendarnega kralja pop glasbe Michaela Jacksona,
ki od svoje smrti naprej znova dosega rekordno prodajo in osvaja svetovne glasbene lestvice, je svet preplavila še ena zanimiva in nekoliko presenetljiva informacija. Michael Jackson je namreč pred svojo smrtjo delal na albumu s klasično glasbo. Pevec, ki si je zelo želel uspešno vrnitev na svetovno glasbeno lestvico, očitno pa ne samo s pop glasbo, ampak je pripravljal tudi album z instrumentalno glasbo. V mesecu maju naj bi Jackson poklical skladatelja Davida Michael Franka, s katerim je že sodeloval leta 1989. Frank, ki je v Los Angelesu obiskal Jacksona, je bil navdušen in presenečen nad njegovim poznavanjem klasične glasbe. Frank je tudi dejal, da ga je pevec nekaj dni pred smrtjo obiskal in mu zaupal, da ima v svojem arhivu veliko lastne avtorske instrumentalne glasbe. Samo upamo lahko, da bo pevčeva družina nekega dne omenjene skladbe tudi objavila.
Legendarna irska rock zasedba U2 je pred dnevi s koncertom v Barceloni pričela svojo novo veliko svetov-
no glasbeno turnejo U2 360 tour. Bono in ekipa so na stadionu Nou Camp nastopali pred skoraj 90 000 glavo množico. Na turneji bodo izvajali nekatere svoje največje hite, ljubitelji glasbe pa ne bodo prikrajšani niti za skladbe z njihovega zadnjega albuma No Line On The Horizon. U2 so eno izmed svojih največjih uspešnic, skladbo Angel Of Harlem posvetili pokojnemu Jacksonu. Kot je rekel Bono so skladbo Angel Of Harlem napisali za Billie Holiday, a so jo na koncertu v Barceloni zapeli v spomin in čast kralja pop
glasbe Michaela Jacksona. ®®®
Madonna je potrdila, da bo kmalu izšla kolekcija, na kateri bodo zbrane nekatere njene največje uspešnice. Najnovejša kolekcija kraljice popa bo pod imenom Iconography izšla v mesecu septembru. Njena prva kolekcija The Immaculate Collection se je takoj po izdaji leta 1990 povzpela na prvo mesto britanske glasbene lestvice. Naslednja njena izdaja največjih hitov, obja-vljenapod imenom GHV2, je izšla leta 2001 in se uvrstila na drugo mesto britanske lestvice. Iconography bo hkrati tudi zadnja Madonnina
D KODA
i številko


$ ]e on ah ona j resnično prava oseba > zate?
Sedaj dvomov končno ne bo več. Oba prislonita palca na ekran tvojega mobilnima in pustita aplikaciji Fingerprint Matchmaker, da preveri vajino kompatibilnost. Ne izpusti priložnosti, da najdeš nekoga posebnega!
BSmj
i aplikacijo, pošljite
QetS
sveb
bbsr x I

Pogoji uporabe Bd'-jngai Uporabnik? predplačnis^e telefonije preverite stan¡e na vašem računu. Omogočile prejemanje wap povezav in GPRSUWTS prenos podatkov. Poslani SMS j? zaračunan po ceniku operaterja (Mobrtel, Surobl Debite! ]. cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. I uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscit^nevbalunga. BaVnga je naročniška storitev in uporabrritom prinaša oajvet S sporočil na mesec z wap povezavo do g3ieii¿5> a kasere si laft'so naložijo d vsebn brez doplačila. Cefy sporooia |e 1,88 EliR. V vse cene je vštet DDV. Od pogodbeni če shranjer« na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkdi, Odjava (d slop na 3030, Reklamacije- Q2-46-14-59S, rekjamacijeSsitiscitynet- Ponudnik: ThreeAnls Koban&Co. dno.. Zg. Ostrica 22,2310 Slov. Bistrica. Oeiekioi laži je zabavna aplikacija, ki ne zagotavlja točnosti pi i preverjanju resničnosti izjav posameznikov, Fingerprint Matchmaker ¡e zabavra aplikacija, ki simukra jemanje prstnih odtisov in ne zagotavlja točnosti rezií'iata.
To je to

Foto: internet
U2
izdaja za založbo Warner Brothers.
®®®
Za vse ljubitelje predvsem pa ljubiteljice ameriškega boy banda The Backstreet
Boys imamo veselo novico. Fantje namreč 27. novembra prihajajo v okviru svoje evropske turneje This Is Us tudi v zagrebško Areno. This Is Us pa bo tudi naslov njihovega novega albuma. Zasedba The Backstreet Boys je v svoji dosedanji 15-letni karieri prodala več kot 75
milijonov albumov.
®@®
Legendarna hip-hop zasedba Beastie Boys je odkrila, daje Bob Dylan njihov veliki fan. Slavni rocker pa bo tudi sodeloval na njihovem novem albumu Hot Sauce Committee Pt.2. »Bob Dylan je v svoji radijski oddaji Theme Time Radio zapel eno izmed naših skladb, zatem pa tudi potrdil svoje sodelovanje z nami. On je eden izmed največjih avtorjev vseh časov v popularni glasbi in zato nam bo v veliko čast sodelovat z njim,« je rekel član
zasedbe Ad-Rock.
®®®
Angleški elektro-pop duo The Ting Tings (Jules De Martino in Katie White) sta naznanila, da bosta svoj drugi album posnela v Berlinu. Mesto se glasbenikoma zdi zelo navdihujoče, kot studio pa bosta uporabila kar jazz klub. Njun prvi album We Started Nothing je bil pravo odkritje, na njem pa smo lahko slišali tudi veliko svetovno uspešnico That's
Not My Name.
®®®
Legendarna ameriška alternativna rock zasedba Pixies se jeseni odpravlja na krajšo turnejo po evropskih odrih, na kateri se bodo predstavili ljubiteljem na Irskem, Škotskem, v Angliji, Nemčiji Nizozemski, Belgiji ter Franciji. Doolittle Tour se začne s prvim oktobrom, ime pa so izbrali ob 20-letni-ci izida njihovega istoimenskega albuma. Zasedba Pixies je bila ustanovljena leta 1986 v Bostonu, njeni člani pa so: Black Francis, Kim Deal, David Lovering in Joey Santiago.
®®®
Britanska soul pevka Shirley Bassey bo očitno kmalu začela snemati svoj novi studijski album, ki naj bi izšel letos jeseni. Legendarna pevka, ki šteje že 72 let, je znana tudi po tem, da je prispevala največ naslovnih skladb za filme o Jamesu Bondu (Goldfinger, Diamonds are forever in Moonraker). Novi album bo nastal v sodelovanju z založbo Geffen Records. Shirley Bassey je v svoji bogati karieri prodala več
kot 135 milijonov plošč. ®®®
Po štirih letih bo Eminem v New Orleansu ponovno nastopil v živo. Beli raper bo nastopil na festivalu Voodoo Experience. Hkrati pa je Eminem medijem sporočil, da ne načrtuje svetovne turneje, na kateri bi predstavljal svoj novi album Relapse.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
2.	BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS
3.	BEST I EVER HAD - DRAKE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	EVACUATE THE DANCEFLOOR - CASCADA
2.	MAN IN THE MIRROR - MICHAEL JACKSON
3.	BULLETPROOF - LA ROUX
NEMČIJA
1.	JUNGLE DRUM - EMILIANA TORRINI
2.	STADT - CASSANDRA STEEN feat. ADEL TAWIL
3.	POKER FACE - LADY GAGA
Ko je oblika države skladna z narodom
Morda se to res sliši žaljivo, vendar velikokrat je tako. Ne da bi imel karkoli proti ženskam, poznam tudi zelo brihtne in normalne, vendar veliko je kokoši. Verjetno je tako v drugih državah, vendar, ne živim v drugih državah. Pomembno je, kaj je tu in zakaj tega ne izboljšamo. S kokošmi ne mislim deklet in žensk, ki se morda težje učijo in podobno, pač pa ženske, ki nimajo lastne pameti. To so lutke, ki mislijo, da je edino, kar je na tem svetu (čeprav marsikatera ne ve, kje v vesolju sploh smo) pomembno, to, da imajo lepo frizuro, dober puder in krasne oblekice. Pa žal ni, ker na takšno »izobrazbo« jim nihče ne bo dal službe, razen kak, oprostite izrazu, potreben direktor. Skratka, te kokoši so totalno splošno nerazgledane in njihov zorni kot izobrazbe je podoben tistemu, ki ga vidim, če pogledam skozi slami-co. Ne poznajo nobene tujke, niti svetovnih znamenitosti in prestolnic, časopis imajo, da nanj kurijo, poročila in poljubno-znanstvene programe pa imajo, da lahko rečejo da imajo 50 programov in ne 40.
Kar me tudi izredno moti, je to, da ne gledajo drugega kakor mehiških nadaljevank, v katerih ena sama stvar ni prikazana realno, se zraven jočejo in navijajo, sočustvujejo in kričijo. Prav tako ne trpim deklet, ki zjutraj vzamejo brezplačen časopis in ena za drugo odprejo na strani, kjer je napisan dnevni horoskop. Potem si ena drugi berejo, se veselijo in dramatizirajo, ko napoved ni rožnata. Potem vse vesele, ker so v glavo shranile še eno nepomembno informacijo, časopis zaprejo, in če jo vprašaš karkoli, kar piše v njem, ne ve. Po mojem ne vedo niti, kaj je bilo na naslovnici. Kar pa se mi zdi še bolj neumno, vse te kokoši so popolnoma življenjsko neuporabne, ker ne vedo ne kuhati, ne šivati, likati in tako naprej. Znajo pa poiskati trgovino z najcenejšimi, krasnimi verižicami. Zraven vseh ostalih bedastih navad, kot so ljubčkanje in objemanje prijateljic, ki jih niso videle cel dan, in neumnih in prisiljenih nasmehov je zanimiva stvar tudi ta, da nimajo niti lastne pameti, kaj šele logiko.
Kar pa še je ena zelo značilna navada za kokoši, pa je ta, da so zmeraj totalno družabne. In to tako, da ves dan visijo za računalnikom, si dopisujejo z milijonom ljudi in imajo na vsaki spletni strani kot so Facebook, ii2, Netlog in podobne svoj profil, mali milijon enakih fotografij in na stotine prijateljev oziroma ljudi, ki jih sploh ne poznajo. Glede pameti in teh stvari pa, res da se tudi kdaj zgodi, da imajo v šoli krasen uspeh, vendar to je sama piflarija. Če jo vprašaš čez dve minuti, potem ko piše test, že več ne ve.
Še ena zadeva, ki je med temi tudi zelo priljubljena, pa je ta, da so zmeraj vse enake. Skoraj nobena nima izrecno svojega stila oblačenja in obnašanja. Vse se oblačijo v istih trgovinah, imajo enake frizure, enaka očala, enako se obnašajo, napravljajo in spakujejo. Za povrh pa se še ostalim posmehujejo, kako podobni so si ... Sicer pa, na nek način se mi kar smilijo, saj si niso popolnoma same krive. Kar precejšen del so krivi starši, nekaj same, nekaj pa tudi vsa podjetja, ki spodbujajo, naj bomo IN ter skonektani, televizijske hiše, ki cele dneve ne vrtijo drugega kakor neumnih nadaljevank in tako naprej ... Tako pač je, si videl eno, si videl vse (vsaj v večini). Ne znajo biti svoje, zato pa raje posegajo po klasiki, varnem in uveljavljenem stilu. Vendar konvencionalno tudi ni zmeraj boljše. Če vsi verjamejo, da bog obstaja, to še ne pomeni, da ...
Matic Hriberšek
L
1. WHE FEAT KI
estvi
NAJ
GUETTA
I EN LOVE TAKES OVER - DAVID (ELLY ROWLAND
2.	REALESE ME - AGNES
3.	RED - DANIEL MERRIWEATHER
4.	AYO TECHNOLOGY - MILOW
5.	POKER FACE - LADY GAGA
6.	PLEASE DON'T LEAVE ME - PINK
7.	MAMA DO - PIXIE LOTT
8.	HER DIAMONDS - ROB THOMAS
9.	NOT FAIR - LILY ALLEN
10.	HALO - BEYONCE
11.	NUMBER ONE - TINCHY STRYDER FEAT. N-DUBZ
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
rižota s svinjskim mesom, zelena solata SREDA
sirov burek, solata ČETRTEK
zelena solata s klobaso in jajci, črn kruh PETEK
gobova juha, bučni zavitek s skuto* SOBOTA
ohrovtovi polpeti**, pečen krompir,
solata
NEDELJA
goveja juha z rezanci, goveji zrezki v zelenjavni omaki, krompirjevi njoki, solata
PONEDELJEK
kuhana govedina, špinača, pire krompir
*Bučni zavitek s skuto
1 zavitek vlečenega testa, 0,5 kg skute, 1 velika kisla smetana, sladkor, 1 va-niljev sladkor, 1 žlica limoninega soka, 4 jajca, 3-4 manjše bučke.
Skuto zmešamo s polovico kisle smetane, vanilievim sladkorjem, limoninim sokom in 3 jajci ter sladkamo po okusu. Bučkam odstranimo semena in jih naribamo (enako kot jabolka za zavitek) ter primešamo skuti. Z nadevom namažemo kose vlečenega testa, jih zvijemo in položimo v pekač. Preostali polovici kisle smetane dodamo jajce in dobro razmešamo. Prelijemo zavitek in pečemo pri 180 stopinjah do zlatorjave barve.
**Ohrovtovi polpeti
1 kg ohrovta, 1 namočena žemlja, 1 čebula, 1 jajce, malo suhe slanine, pet-eršilj, česen, sol, poper, olivno olje, drobtine.
Ohrovt skuhamo v slani vodi, dobro od-cedimo in sesekljamo. Dodamo mu pre-praženo čebulo in slanino, jajce, sol, česen, poper, peteršilj in odcejeno žemljo. Vse skupaj zmešamo, oblikujemo v polpete in jih povaljamo v drobtinah. Spečemo jih na maščobi in ponudimo k praženemu krompirju in solati.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Pred vsakim obedom se zahvali.
-k-k-k
Nikar ne poskušaj upravljati življenja koga drugega.
•k-k-k
Bodi pozoren na velike težave. Za njimi se skrivajo velike priložnosti.
-k-k-k
Navadi se odložiti denarnico in avtomobilske ključe na isto mesto, ko prideš domov.
-k-k-k
Nauči se kakšen trik s kartami.
-k-k-k
Izogibaj se restavracij, kjer se lastniki stalno menjajo.
-k-k-k
O ljudeh imej najboljše mnenje, dokler se ne izkaže drugače.
-k-k-k
Na delu nikoli ne govori, da si utrujen, jezen ali da se dolgočasiš.
-k-k-k
Odloči se, da boš vstajal pol ure prej kot ponavadi. Če boš to počel celo leto, boš dodal svojemu budnemu življenju sedem dni in pol.
-k-k-k
Ne naredi iste napake dvakrat.
-k-k-k
Ne vozi z zlizanimi gumami.
Znanca se pogovarjata na ulici. »Si že slišal za zadnje verižno trčenje, ko se je zaletelo kar trideset avtomobilov?« - »Nisem. Veš, zadnja dva tedna sploh ne berem časopisov.« - »Zakaj pa ne?« - »Pred dvema tednoma sem našel zlato zapestnico, pa se bojim, da bom v časopisu naletel na oglas ženske, ki jo je zgubila. Ti pa dobro veš, da sem tako pošten, da bi takoj zapestnico vrnil.«
NEMŠKA TENISAČICA HUBER
UDELEŽENEC POGREBA
NASA ŠPORTNA PADALKA (IRENA)
RENIJ
PTICA NJORKA
RDEČE KRAŠKO VINO
VEDA O NAVADNIH ŽIVALI
PREBIVALEC KAMERUNA
AM. PISEC (GREG)
TRDA KOVINA
MERA ZA VINO
ANGLEŠKO PIVO
IGRALKA PARKER
LASULJA, PERIKA
GREGOR URBAS
ZRAK, OZRAČJE
LJ. JUNAK HOOD
VASICA PRI FOJANI
SLOVENSKI LIST
IZOBČEN STOŽEC
IVAN BRATKO
REKA V ŠPANIJI
RADKO POLIČ
MUZEJ V MADRIDU
PALMA NA SUNDSKEM OTOČJU
ČEŠKI PISATELJ (KAREL)
JELEN V ČASU PARJENJA
PREBIVALKA CEROVEGA
NOG. VRATAR (VLADIMIR)
ODBOJKARICA (JANA)
JUNAŠKA PESNITEV
ZEVSOV
SIN
ŽITNA ENOTA
NINO ROBIC
JAPONSKA FILMSKA IGRALKA
OREL V
NEMŠKI POEZIJI
KROMPIR DOMAČE SORTE
se zazdi, da Toneta nekaj muči, zato ga vpraša: »Tone, ali kaj ni v redu?« - »Ne, ne, vse je v redu,« reče Tone odsotno. - »Zdi se mi, da ni,« vztraja Ančka. - » Deset evrov ti dam, če poveš, kaj misliš.« - Tone malo pomolči, nato pa prizna: »Grozno rad bi te poljubil ...« - »Oh, če ni nič hujšega!« vzklikne Ančka in ga krepko poljubi. - Toda Tone je še kar naprej zaskrbljen. Ančka ga spet vpraša: »Kaj pa je zdaj?« - »Ja - nisi mi dala deset evrov.«
V temni predmestni ulici policaj opominja vojaka in dekle, ki ju je zalotil v objemu.
»Samo ustavila sva se, da bi pokadila cigareto,« se izgovarja vojak.
»Dobro, dobro,« ga miri policaj, »spravite cigareto spet v hlače in pojdita naprej!«
»Priznaj, Polona, da zdaj, ko sama kuhaš, veliko prihraniš v gospodinjstvu.«
»Prav si imela! Mož zdaj poje polovico manj kot prej.«
Dobronamerni prijatelj obvešča znanca: »Častna beseda, tvojo ženo sem videl v kavarni z nekim zelo postavnim pehotnim višjim vodnikom prve stopnje.«
»Daj, nehaj, moja žena se pa prav nič ne spozna na čine ...«
Vojak se postavlja pred dekletom: »Z eno roko dvignem konja!« - »Ne govori traparij, to vendar ni mogoče!« - »Je mogoče, pa kmeta tudi! Pa trdnjavo, pa lovca!«
Profesor spet pride domov brez dežnika. Žena ga pošlje nazaj v vse trgovine, kjer je tisti dan hodil, naj povpraša, ali je morda tam izgubil dežnik.
V prvih treh trgovinah -brezuspešno. V četrti trgovini mu prodajalka pokaže najden dežnik. Njegov je. Profesor se ji zahvali in reče: »Vi ste najbolj poštena ženska! V ostalih treh trgovinah ni hotela nobena nič vedeti o kakem izgubljenem dežniku!«
»Opazil sem, da ste se zjutraj pri vračanju denarja zmotili .« - »Oprostite, gospod, vendar kasnejših reklamacij ne upoštevamo.« - »No potem pa je vse v redu. Obdržal bom tistega stotaka, ki ste mi ga preveč vrnili.«
Direktor podjetja pokliče novega blagajnika in mu reče: »Danes moramo prenesti denar iz banke. Se lahko zanesemo na vas?« Blagajnik malo pomisli in nato vpraša: »Za kakšen znesek pa gre?«
Tone in Ančka sedita na klopi v mestnem parku in se zaljubljeno držita za roke. Ančki
»Zdaj krade ves svet: nekdo krade denar, drugi poštenje in mir sosedov, tretji zdravje svojih prijateljev in četrti, če nič drugega, krade Bogu čas,« je rekel neki nezadovoljni modrijan, ki je to misel tudi nekje ukradel.
Mlad vlomilec plane v banko in zakriči blagajniku: »Roke gor in vse drugo!« »Kakšno drugo?« vpraša blagajnik. »Ne mešaj me: to je moj prvi vlom. «
Ugankarski slovarček: BARBANA = vasica pri Fojani; BEAR = ameriški pisec ZF (Greg, 1951-); KARAS = sloviti avstrijski citrar (Anton, 19061985); KJO = japonska filmska igralka (Mačiko, 1924-); PRADO = narodni muzej v Madridu; RIKECIJA = povzročitelj pegavice; VERNIG = slovenska odbojkarica (Jana, 1977); ŽIROSKOP = vrtavka, giroskop.
■jeev
'^edeg 'oauruaiuevi 'cj 'e^aje 'ei -!§0|0}a '§|UjaA 'e^ojeq 'ueja} 'peu 'ojana Tvo^e '^e '^z 'eueqjeg 'jeag 'ay 'e^AOjao 'j|e 'i|eqAV 'p|0|0qejed 'oaqajgod 'ojpefe|aA 'sjiuv 'do^sojjz '¡ejv 'n}jej_ 'eue^n 'je^q
:0UAPI0p0A :8>|UBZ!J>j 8} A8)jS8y
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
Govori se ...
... da je bil poetovionski prvi mož po tako velikih prizadevanjih za obnovo Potrčeve ceste tako utrujen, da je moral takoj nekam na dopust.
... da so Holermožani skoraj malo jezni, ker nimajo tudi oni kakšne Potrčeve ceste, saj bi potem tudi oni bili malo večkrat v cajtngah.
... da smo po objavi ankete o tem, kje bodo dopusto-vali naši župani, prejeli kar nekaj sporočil, da eni malo lažejo, da pa eni sploh ne lažejo, še premalo so povedali, saj vedo drugi o njihovem dopustu več kot oni sami,
... da imajo tudi v obmejni haloški občini svoj Vukovar, le da v njem ni nič tragičnega, pač pa je vse lepo urejeno - vse je županovo.
... da so med tremi novimi zvonovi v hajdinski fari nekateri zaman pričakovali, da bi se kateri od zvonov imenoval tudi sv. Radovan.
... da je na velikem gasilskem slavju v Malovescih nekatere udeležence zaradi slabega vremena skoraj zeblo, le gasilcem je bilo malo vroče; v glavnem zaradi uniform in čelad, pa še zaradi česa...
... da je Dravina barka vedno manj »obremenjena«, žal pa je za radi tega na njej tudi vedno manj »veslačev«; in splošno znano je, da se brez veslačev ne pride ne
vem kako daleč.
Vidi se ...
. da bi v stari in prometno obremenjeni Poetovini potrebovali še kakšno posebno parkirišče za tiste, ki svojih jeklenih konjičev ne znajo parkira ti bočno. Velja tudi za moške, čeprav tega ne upajo priznati, lahko pa napišejo takšen listič...
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
IWi^jljUPi
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška casta 4, tel.: 02 783 76 51
Foto: Lidija
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Za današnjo fotografijo pa je v prvi vrsti zaslužna babica Lidija, ki je pred nekaj dnevi takole uživala s svojim vnučkom Luko Škrinjarjem s Ptuja. »Zdaj se moram pa hitro obuti, drugače bo mami videla, da imam umazane noge in se bo treba spet okopati ...« je pametno razmišljal mali mož.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	4			9	1		2	
6	1	8				5	9	3
		9			3	6		
	3				2	8		
8			4		6			5
		1	9				7	
		4	1			2		
1	5	7				4	8	6
	8		5	7			3	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥¥	©	€	OO
Bik.	¥¥	©©©	€€€	O
Dvojčka		©	€€	O
Rak	¥¥	©©©	€€	OOO
Lev	¥	©©	€€€	O
Devica		©©©	€	OOO
Tehtnica	¥¥¥	©©	€€€	O
Škorpijon	¥¥	©	€€	O
Strelec	¥	©©©	€€€	OO
Kozorog	¥¥	©©	€	OOO
Vodnar	¥¥	©	€€€	O
Ribi	¥¥¥	©©	€	OOO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 14. julija do 20. julija: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 17. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Žiga Korenjak, Mestni Vrh 118, 2250 PTUJ.
Anekdote slavnih
Neki študentje grozil, a bo nemškega zdravnika, kirurga Ferdinanda Sauerbrucha, enega izmed pionirjev prsne kirurgije, zabodel s skalpelom v srce, če ga bo tudi tretjič vrgel na izpitu. Profesorje stvar sprejel zelo mirno:"Prav nič me
ne skrbi, ker ta niti tega ne ve, kje je srce!"
***
Neki slikarje prosil britanskega politika Cecila Rhodesa, ustanovitelja Rodezije, sedanjega Zimbabveja, da ga portretira. Ko je bila slika končana, mu je predložil zasoljeni račun, ob tem pa slika politiku ni bila prav nič všeč.
Plačal je in vprašal slikarja: »Zdaj je slika moja, mar ne?« - »Seveda,« je odvrnil slikar.
Rhodes je vzel sliko in jo raztrgal na kosce.
***
Ob smrti francoskega pesnika, romanopisca, dramatika in filmskega režiserja Jeana Cocteauja se je zgodila nerodnost. Predsednik Nemčije je poslal njegovi soprogi sožalno brzojavko. Nerodnost je bila v tem, ker Cocteau nikoli ni bil
ljubitelj žensk in je tudi umrl kot samec.
***
Ko je nekoč francoski pisatelj Alexis Piron, avtor epigramov in komedij, nadvse spoštljivo govoril s bayonskim škofom, kar ni bilo zanj značilno, ga je škof ves začuden vprašal, zakaj tako. Piron mu je odgovoril: »Oh, če bi vedeli,
kako zelo spoštujem pršut iz vaše škofije!«
***
Nepozabni italijanski filmski igralec in režiser Vittorio de Sica seje znašel v moški družbi, v kateri so na veliko razpravljali o ženskah in o tem, kako je najbolje ravnati, da se jim prikupiš. Nekaj časa je poslušal različna mnenja in nasvete, potem pa je povedal še svoje mnenje: »Kadar dvoriš kakšni ženski, ji nikoli ne pozabi povedati - in to tudi po večkrat zapored -, da je čisto drugačna od vseh drugih. Zanesljivo ti bo verjela, da je res tako, da je edinstvena na svetu. Naprej pa si lahko brez skrbi: z njo boš lahko ravnal tako kot z vsemi drugimi.«
***
Ptuj • Koncert mešanega mladinskega pevskega zbora Osti jarej
Izjemen koncert mladih glasbenikov
Mladi v marsičem postavljajo nove smernice, med temi je vsekakor tudi glasba, ki jo ustvarja mladinski mešani pevski zbor Osti jarej. Z izjemno kvalitetnim izborom skladb ter odlično dodelanim scenskim nastopom so se skupaj z zasedbo The String Effect Orchestra v soboto predstavili v amfiteatru Term Ptuj.
Sodobni kvalitetni koncerti zborovske glasbe že kar nekaj časa združujejo več stvari. Petje sicer ostaja osrednje in najpomembnejše, vedno bolj pa na pomenu pridobiva tudi scenski nastop, za katerega so se na tokratnem koncertu člani mešanega mladinskega pevskega zbora Osti jarej izjemno dobro potrudili. Dekleta so blestela v oblekah živih barv, medtem ko so fantje nastopali v belem. Simpatičen koreografski del pa je dodal svoj kanček k mozaiku
odličnega vzdušja.
Izjemno dobro dodelan je bil tudi najpomembnejši, glasbeni del nastopa. V kvalitetnem izboru skladb so se znašle tako slovenske kot svetovne uspešnice, poslušalci pa so se z njimi sprehodili po glasbenih poteh zadnjih nekaj desetletij.
Od ideje do realizacije
Mešani mladinski pev-
ski zbor Osti jarej (kar pomeni ostani mlad) je nastal leta 2005, združuje pa mlade pevke in pevce iz celotne ptujske regije. Trenutno zbor šteje 38 članov, ki so v večini dijaki in študentje. V štirih letih je zbor pripravil že kar nekaj zanimivih projektov in koncertov, med največjimi je božični, na katerem so nastopili z godalno zasedbo. Od ustanovitve naprej je vodja mladih pevcev
Dejan Rihtarič, študent Akademije za glasbo v Ljubljani.
Rihtarič je tudi vodja projekta Thank you for the music, za katerega je ideja nastala pred letom dni, priprave za njegovo izvedbo pa so mladi glasbeniki začeli v začetku letošnjega leta. »Na ta koncert, s katerim želimo poslušalce popeljati v svet znanih melodij legendarnih glasbenih skupin, se pripravljamo že dalj časa in tako smo v celotno pripravo vložili
Mladinski mešani pevski zbor Osti jarej in zasedba The String Effect Orchestra.

i

Dejan Rihtarič, vodja projekta Thank you for the music
ogromno truda. Za takšen glasbeni repertoar, torej priredbe znanih skladb različnih 'zabavnih' glasbenih stilov, smo se odločili, ker želimo ljubiteljem glasbe ponuditi nekaj drugačnega, nevsakdanjega,« je dejal Rihtarič.
Posebej za projekt Thank you for the music je nastala tudi zasedba The String Effect Orchestra, ki jo sestavljajo večinoma študentje Akademije za
glasbo v Ljubljani.
Skupaj z njimi je mešani mladinski pevski zbor Osti jarej izvedel skladbe legendarnih skupin Abba, The Beatles, Beach Boys in Queen ter nekaj slovenskih popevk. Priredbe skladb za mešani zbor in orkester je posebej za ta projekt napisala Tjaša Žalik, študentka kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Dženana Becirovic
Poslušalci so amfiteater Term Ptuj zapolnili do zadnjega kotička.
Hajdina
Štorkljin par s tremi mladiči
V neposredni bližini hajdinskega župnišča si je gnezdo spletel štorkljin par, ki se lahko pohvali s tremi mladiči. Na Ptujskem se je zadnja leta povečalo število štorkelj. Če bi po-
Foto: Črtomir Goznik
pisali vsa gnezda, bi njihovo število zagotovo preseglo število v Veliki Polani, ki je od leta 1999 evropska vas štorkelj in ki se ponaša z devetimi pari belih štorkelj. Hajdinsko gnezdišče pa je toliko bolj zanimivo, ker se v njem drenjajo trije mladiči. V marsikateri evropski državi je štorklja simbol sreče.
MG
/jjVAüJjí^ji/ak^
^ A
■n yjj
©2b (to 82>o OIL NA GRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU
datum	I PRIREDITEV	vstopnina
sobota, 18. julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri KONCERT vokalne skupine ACCAPELLA BENJAMIN in MANDOLINSKE skupine AMOS	5 EUR
sobota, 8. avgust	Grad Ormož: ob 17. uri Slovesnost ob 140. letnici Ormoškega tabora in odkritje doprsnega kipa Božidaiju Raiču	-
sobota, 29. avgust	Grajsko dvorišče: ob 21. uri Koncert glasbene skupine ELVIS JACKSON (organizacija: KOŠ in MC Ormož)	5 EUR
Prodaja vstopnic poteka na Enoti turistično informacijskega centra v gradu Ormož (telefon: 02 741 53 56) vsak dan od torka do sobote od 10.00 do 16.00 ure ter eno uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. V primeru dežja ali hladnega vremena bodo prireditve v Domu kulture Ormož.
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
rt
K POSKOČNIH
1.	Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Ljubezen je greh
2.	MALIBU - Cigu migu
3.	ISKRICE-Fant iz četrte klopi
4.	MLADI UPI - Le zapoj srce
5.	Ans. LIPOVŠEK- Ne zaradi druge
6.	NOVI SPOMINI - V ritmu flamenka
7.	ČAR - Črna muca
POP 7 TOP
1.SKATER-Tista bela roža
2.	ELA-Glas sirene
3.	MAMBO KINGS - Naj bo september ali maj
4.	DAVID HERGA - Poljub kar na obraz
5.	KATJA KLEMENC - Ko se znoči
6.	KORIDA - S teboj lahko je biti srečen
7.	FRANC GORZA- Portorož
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Prireditvenik
Torek, 14. julij
9.30 Ptuj, pred vhodom v Terme, delavnice za srednješolce Brož, ukvarjali se boste z različnimi tematikami, kot so pravilna komunikacija, odgovornost in svoboda, prijateljstvo, zdrava prehrana, hip-hop delavnica, sprejemanje drugačnosti ... 10.00 do 12.15 Ormož, Mladinski center, začetni tečaj španščine,
traja do 23. julija 10.00 do 17.00 Ptuj, CID, enodnevna stripovska delavnica pod
mentorstvom Cirila Horjaka v sodelovanju z ZULK Maribor Šnelkurs stripa, za mlade od 11. leta naprej
Sreda, 15. julij
9.30 Ptuj, pred vhodom v Terme, delavnice za srednješolce Brož, ukvarjali se boste z različnimi tematikami, kot so pravilna komunikacija, odgovornost in svoboda, prijateljstvo, zdrava prehrana, hip-hop delavnica, sprejemanje drugačnosti .
10.00 Ptuj, CID, elektro delavnica
-	Ptuj, na Ranci, Beach master - največji mednarodni turnir v
odbojki na mivki v Sloveniji, traja vse do 18. julija, pomerile se bodo najboljše slovenske ekipe proti Braziliji, Danski, Avstriji ...
Četrtek, 16. julij
9.00
9.30
Ptuj, zbiranje pred CID, dopoldanski izlet osnovnošolcev z Viktorijo Dabič, Turniški park
Ptuj, pred vhodom v Terme, delavnice za srednješolce Brož, ukvarjali se boste z različnimi tematikami, kot so pravilna komunikacija, odgovornost in svoboda, prijateljstvo, zdrava prehrana, hip-hop delavnica, sprejemanje drugačnosti ...
Mali oglasi
STORITVE
POMOČ IN OSKRBA NA DOMU. Ko ne zmorete ali nimate časa. Jože Škerget, s. p., Sagadinova 1, Ptuj 040 993 778 in 02 788 59 88.
ZA DOMAČE ŽIVALI in rastline poskrbimo na vašem domu (voda, sprehod, hrana). Jože Škerget, s. p., Sagadinova 1 Ptuj, 040 993 778 in 02 788 59 88.
PRODAM odojke, 25 kg. Tel. 041 694 960.
PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Telefon 051 667 170.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
NEPREMIČNINE
PRODAM dve parceli v naselju Bratje Reš, 1 km od ptujskega gradu. Tel. 041 298 312.
NPK - pridobite si nacionalno poklicno kvalifikacijo - voznik po starem programu. Avtošola PREDNOST, d. o. o., Nova cesta 1, Ptuj, tel. 041 938 518.
POLETI PRAZNIMO DO ZADNJEGA KOSA
DOM-STANOVANJE
UGODNO prodam obnovljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 030 396 757.
PRODAM stanovanje na Kvedrovi, 75 m2, cena 85.000 €. Tel. 051 333 516.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, tik pred nesnost-jo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, bruna ter opaže z dostavo. Tel. 041 642 055.
PRODAM puhalnik za zrnje in 14 m cevi. Tel. 070 216 954.
MEŠALNICO z mlinom za žito, velikost 500 kg, z avtomatskim mešanjem, možnost doziranja dodatkov, prodam. Tel. 041 368 437.
OPAŽ, ladijski pod, bruna in kamen škrilavec ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 051 890 761.
PRODAM tri vinske sode, 400 l. Tel. 755 86 91.
ZADNJE ŠTEVILKE ZAŠČITNIH IZDELKOV PO SIMBOLIČNIH CENAH
Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c. 13, 2250 Ptuj tel.: 02/779 71 11
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 14.7.
8.00 Košnja na Destmiku 18.00 SUPER Hm odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Kronika Občine Destrnik
SREDA 15.7.
8.00 Zaključna prireditev OŠ Hajdlna 18.00 SUPER Hm odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Kronika Občine Hajdlna
ČEIHTEK 1B.7.
18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Kronika Občine Dornava
PETEK 17.7.
8.00 Občina Gorlšnica - Iz naših krajev 18.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Občina Gorišnlca - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Prazen dom je in dvorišče, a zaman oko te naše išče.
V SPOMIN
13. julija je minilo leto dni, ko smo nepričakovano ostali sami, brez moža, ata, dedka in tasta
Janeza Janžekoviča
IZ GAJEVCEV 31
Hvala vsem, ki postojite ob grobu ter prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Sonce vedno sije, srce samo enkrat bije. Tvoj nasmeh v naših srcih živi in nihče ne ve, kako boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Elizabete Zebec
IZ HRASTOVCA 64, ZAVRČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in nam izrekli sožalje. Posebej hvala pevcem in govornici ge. Marti za poslovilne besede.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat za vse iskrena hvala.
Z žalostjo v srcu - tvoji najdražji
Lepo bilo je živeti s teboj, a si sanje in upe odnesel s seboj ...
ZAHVALA
Boleč je spomin na slovo od našega dragega moža, očeta, tasta in dedija
Ivana Pajcurja
IZ PREŽIHOVE ULICE 7, PTUJ
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili besede sožalja. Zahvaljujemo se podjetju IVA-SOUVENIR, d. o. o., Ptuj, Zavodu ZUDV Dornava, DU Ivana Rudolfa Breg, patru Janezu Kmetcu za opravljen pogrebni obred in patru Mirku Pihlerju za darovano sveto mašo.
Hvala govorniku g. Rožmarinu za besede slovesa, godbeniku za odigrano melodijo, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena HVALA.
Žalujoči: vsi njegovi
POPRAVEK
V petkovi številki je pri ZAHVALI za pokojnega JOŽETA VRAZIČA IZ STANOŠINE 18 prišlo do tiskarske napake v zadnjem odstavku.
Pravilno se glasi: Posebna zahvala patrom za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, Petru Fegušu za poslovilne besede, zastavonošema, pogrebnemu podjetju Mir, družini Zvon-ka Mlakarja ter Silvu in Nataši Gabrovec. Za napako se prizadetim vljudno opravičujemo.
Spomin ...
edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
SPOMIN
Danes, 14. julija, mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
Anton Kojc
IZ PODLEHNIKA 76 B
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, se ustavite ob grobu in prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je po težki in hudi bolezni v 82. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in stric
Tomaž Kovačec
IZ FORMINA 16
nazadnje varovanec Doma upokojencev Muretinci
Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 14. julija 2009, ob 17. uri izpred vežice na gorišniškem pokopališču.
Žalujoči vsi njegovi
Svetloba tvojih oči in odsev naših skupnih dni bo večno s tabo tam, kjer umre bolečina in se odpre moč spomina.
OSMRTNICA
Tema noči je 12. julija 2009 za vedno zaprla oči našemu dragemu možu, očetu, bratu, stricu, svaku, botru, zetu in nečaku
Štefanu Petku
IZ STOGOVCEV 16 A
Na zadnji poti ga bomo pospremili v torek, 14. julija 2009, ob 15. uri izpred mrliške vežice na Ptujski Gori.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Jasmina s Tinetom in sinova Milan in Primož, tašča in sestra Silva z družino
ter ostalo sorodstvo
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
NAROCI1.NICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Spodnje Podravje • Ob 100-letnici obrambe pred točo
V letalskem centru okrepljeni še za eno protitočno letalo
Po tem, ko je sredi prejšnjega meseca pogodbo o sofinanciranju projekta obrambe pred točo z letalskim centrom Maribor podpisala zavarovalnica Grawe, sta podobni pogodbi o sofinanciranju tega pomembnega projekta v ponedeljek, 6. julija, podpisali še Zavarovalnica Maribor in zavarovalnica Triglav.
Foto: M. Ozmec
Letalski center Maribor je bogatejši še za eno motorno letalo, Cessna 206, ki bo za obrambo proti toči opremljeno v treh tednih.
Kot je pojasnil predsednik letalskega centra Maribor Jernej Vaupotič, bodo s 55.000 evri, ki sta jih vsaka polovico prispevali zavarovalnici Maribor in Triglav, v kratkem opremili z agregati in plamenicami proti toči še drugo letalo Cessna 206, s tem denarjem pa bodo plačali tudi posadke za obdobje od sredine julija do konca septembra, ko naj bi bilo po pričakovanju drugo letalo najbolj aktivno. Za naše območje je pomembno, da bo omenjeno drugo letalo nameščeno v Ptuju, oziroma na letališču v Moškanjcih, tak, da bo lahko hitro posredovalo tudi na območju Prekmurja.
Z drugim letalom, ki bo za obrambo pred točo pripravljeno najkasneje v treh tednih, bodo tako pred točo lahko varovali večje območje, z dvema protitočnima letaloma pa bo odstotek uspe-
šnosti boja proti posledicam toče v Letalskem centru Maribor zagotovo precej večji. Vodja prodaje v Zavarovalnici Maribor Branko Tekmec in začasni predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Mišo Čeplak, ki sta pogodbo o sofinanciranju z letalskim centrom Maribor podpisala, sta potrdila, da so v obeh zavarovalnih hišah tudi sami zainteresirani za preprečevanje škod na kmetijskih zemljiščih in premoženju ljudi. Po nam dosegljivih podatkih so lanska poletna neurja v Sloveniji povzročila na kmetijskih zemljiščih okoli 5 milijonov evrov škode, dodatnih 60 milijonov evrov pa so zaradi povzročene škode izplačale zavarovalnice.
Da gre pri tem za dolgoročni poslovni interes zavarovalnic pri preprečevanju škod po neurjih s točo v kmetijstvu in v zasebnem premoženju, pa potrjuje tudi
podatek, da so v Zavarovalnici Maribor že v letošnjem letu izplačali okoli 25 milijonov evrov škod po toči, od tega več kot dobro polovico na poljščinah, v Zavarovalnici Triglav pa so za škodo v kmetijstvu letos izplačali že okoli 15 milijonov evrov, za škodo na premoženju pa okoli 10 milijonov evrov.
Zadovoljstvo nad tovrstnim sodelovanjem zavarovalnic z letalskim centrom Maribor je izrazil tudi Tomi Rumpf, vodja kabineta kmetijskega ministra, ki je izrazil prepričanje, da bo uspeh že, če se bo s posredovanjem protitočnih letal škoda znižala le za nekaj odstotkov, hitro pa se bo vrnil tudi vložek. Ob tem je poudaril, da bodo v prihodnjem letu tudi na ministrstvu začeli raziskovalni projekt, s katerim bodo poskušali potrditi ali ovreči smiselnost takih projektov varovanja pred točo, na podlagi tega pa se bodo nato odločili za celovito nadaljnjo strategijo kmetijske-
ga ministrstva. Prizadevanja za povečanje obrambe proti toči je podprl tudi predsednik države Danilo Turk.
V letalskem centru Maribor ostajajo optimisti, saj so prepričani, da so na pravi poti, zato želijo v sodelovanju z ministrstvoma za obrambo ter ministrstvom za okolje in prostor, sedanjo obrambo proti toči razširiti po vsej Sloveniji, za kar bi zadostovala štiri primerno opremljena letala. Pri tem upravičeno pričakujejo tudi večjo naklonjenost strokovne javnosti, zato si bodo prizadevali, da bi v najkrajšem možnem času za borbo proti toči nabavili in usposobili še dve letali, tako da bi imeli skupaj štiri, uredili pa bi radi tudi lastno radarsko sliko, saj so sedaj odvisni predvsem od avstrijskih meteoroloških radarjev.
Ob tem velja opozoriti, da letošnja prizadevanja za povečanje obrambe proti toči sovpadajo s stoletnico obrambe proti toči v Slove-
niji, ki se je je cesarica Marija Terezija tedaj lotila s projektom v slovenskobistriškem okraju, in sicer s pokanjem na možnarje, kar naj bi raz-gnalo zračni vrtinec. Leta 1897 so način obrambe proti toči nekoliko izboljšali, saj so pričeli streljati skozi poseben nastavek vrtinca, ki je imel obliko dimnika na parni lokomotivi in je bil narejen iz dvemilimetrske pločevine ter visok okoli dva metra.
Vsekakor bo treba ukrepati čim prej in čim učinkoviteje, kajti vse pogostejša in vse bolj uničujoča toča je posledica vremenskih sprememb, ki jih je sprožil človek sam s svojim nevestnim ravnanjem, zato je na pragu tretjega tisočletja to velik izziv za vso človeštvo. Ob tem pa se moramo zavedati, da obramba pred točo že dolgo ni le problem kmetijstva, ampak širše družbe, saj negativno vpliva tudi na gospodarski razvoj.
M. Ozmec
Danes bo jasno, ponekod bo pihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem do 17, najvišje dnevne od 27 do 33 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo sončno in vroče. V sredo bo ponekod še pihal jugozahodni veter. Tudi v sosednjih pokrajinah bo danes in jutri prevladovalo sončno vreme.
Napoved vremena
Foto: M. Ozmec
Predsednik Letalskega centra Maribor Jernej Vaupotič meni, da bi za protitočno pokrivanje vse države potrebovali štiri ustrezno opremljena letala.
Osebna kronika
Rodile so: Branka Klemenčič, Bresnica 11, Podgorci - Dašo; Nina Šulek, Ljutomerska c. 7, Ormož - Davida; Mojca Stegne, Veliko Tinje 23, Zgornja Ložnica
-	Žana; Karmen Bezjak, Gajevci 17 b, Gorišnica - Jakoba; Valerija Gavez, Grajena 16, Ptuj - Tja-ša; Matejka Hajšek, Majšperk 103 - Jana; Sanja Jus, Lancova vas 61, Videm pri Ptuju - Tajo; Katja Lenič Šalamun, Trg revolucije 9, Maribor - Izaka Oskarja; Simona Medved Tarkuš, Med-vedce 1, Majšperk - Jureta; Bogdana Kolbl, Veliki Brebrovnik 37, Miklavž pri Ormožu - Aleksa; Renata Tetičkovič, Gruškovec 65, Cirkulane - Nikito; Karmen Žula, Lahonci 132, Ivanjkovci
-	Ameli Zojo; Mojca Sok Hrga, Borovci 65, Markovci - Nežo; Maja Štraus, Brestovec 17, Rogaška Slatina - Lana; Tatjana Planec, Grajenščak 48, Ptuj -Tio; Simona Toplak, Grlinci 21, Juršinci - Špelo; Nataša Juriše-vič, Mladinska ul. 3, Kidričevo -Tilna; Bojana Feuš, Globoka 46 a, Ljutomer - Nio; Tanja Hadner, Ulica Goceta Delčeva 23, Maribor - Maia; Marjetka Mlakar, Ob gozdu 11, Kidričevo - dečka; Helena Žmauc, Zagorci 59 a, Juršinci - Riano; Barbara Trau-ner, Sp. Polskava 21 a, Prager-sko - Gala.
Umrli so: Marija Debeljak, rojena Jurgec, Medribnik 21, rojena 1921 - umrla 22. junija 2009; Janez Kodrič, Zagojiči 14, rojen 1939 - umrl 23. junija 2009; Marija Veršič, rojena Zemljarič, Markovci 65 a, rojena 1954 -umrla 23. junija 2009; Ana Rojs, rojena Druzovič. Drbetinci 10, rojena 1920 - umrla 25. junija 2009; Terezija Fošnarič, Trdo-bojci 9, rojena 1930 - umrla
25.junija	2009; Jožef Slodnjak, Dornava 82, rojen 1933 - umrl
26.	junija 2009; Viktorija Frčec, rojena Puch, Apače 246, rojena 1918 - umrla 24. junija 2009; Boris Kolenc, Mejna c. 26, Ptuj, rojen 1979 - umrl 29. junija 2009; Franc Zebec, Gorenjski Vrh 16, rojen 1947 - umrl 26. junija 2009. Jožef Milošič, Mali Okič 44, rojen 1930 - umrl 1. julija 2009; Ivana Tobijas, rojena Tobijas, Moškanjci 78, rojena 1924 - umrla 2. julija 2009; Elizabeta Zebec, rojena Veselič, Hrastovec 64, rojena 1921 - umrla 2. julija 2009; Martin Železnik, Kočice 67, rojen 1926 - umrl 3. julija 2009; Janez Herga, Moškanjci 37 a, rojen 1947 - umrl 3. julija 2009; Jakob Donaj, Gajevci 24/a, rojen 1923 - umrl 3. julija 2009; Marija Rošker, Moškanjci 29, rojena 1920 - umrla 3. julija 2009; Jožef Hergula, Mihovci pri Veliki Nedelji 46, rojen 1926 - umrl 4. julija 2009; Marija Zagoršek, rojena Mundar, Toplakova ul. 6, Ptuj, rojena 1928 - umrla 4. julija 2009; Angela Kopčič, rojena Pignar, Placar 1, rojena 1922 -umrla 6. julija 2009; Marija Paj, rojena Fakin, Zupančičeva ul. 14, Gaj, rojena 1930 - umrla 6. julija 2009; Marija Kolednik, rojena Gavez, Gradišča 104, rojena 1924 - umrla 9. julija 2009; Edvard Kukovec, Rakovci 14, rojen 1968 - umrl 2. julija 2009. Poroke - Ptuj: Vlado Rodošek in Silva Lešnik, Dežno pri Pod-lehniku 8 b. Branko Tominc in Nadja Drevenšek, Draženci 47. Martin Šimunek in Veronika Mihelak, Črmlja 3 b. Anton Kole-dnik in Irena Ban, Cirkulane 35 e. Sebastjan Tomanič in Marjana Mikolič, Trajanova ul. 2, Ptuj. Matjaž Špilak in Nina Tuš, Roži-čeva ul. 6, Ljubljana.
Poroka - Ormož: Borut Lindič in Klementina Pukšič, Gajevci 12 a, Gorišnica.