psihologija športa 47 Psychological profile of sporting shooters with an air rifle and an air pistol in Slovenia Abstract Since the beginning of modern times, shooting has been one of the sports disciplines at the Summer Olympic Games, and has a long tradition also in Slovenia. Nowadays, it only occurs in sports. The aim of this undergraduate thesis is to study psychological charac- teristics of the population of the air rifle shooters and the air rifle shooters in Slovenia. The research encompasses the measuring of aggressiveness, personal traits, intelligence, attentiveness and anxiety as a pre-competition state and as a personal trait. 50 shooters from Slovenia have been included into the research. For the purpose of the research they have been divided into groups according to their gender, age and quality status, i.e., they have been divided into groups of top athletes, active athletes and recreational ath- letes. The results show that there are differences in the mentioned psychological characteristics between the genders, age and qual- ity status. The male shooters are more physically aggressive and female shooters more irritable. There are also differences in their attentiveness capability level – the results show that the shooters’ capability increases up to the age of 30. Then it slowly decreases. There are certain differences also between athletes according to their quality status. The top athlete shooters have turned out to be the least aggressive. It has been assumed that there are different psychological profiles according to the quality status groups. The discriminating analysis has turned out to be statistically insignificant; therefore, we cannot talk about various different profiles. Thus the shooters are similar to one another measured according to the psychological traits they own. Key words: sport shooting, psychological profile, sports psychology, sport, personality. Saša Marija Ratnik Psihološki profil športnih strelcev z zračno puško in zračno pištolo v Sloveniji Izvleček Streljanje, ki je eden izmed športov poletnih olimpijskih iger vse od modernega začetka, ima tudi v Sloveniji dolgoletno tradicijo. V sodobnejših časih nosi zgolj športno funkcijo. Namen naloge je bil preučiti psihološke značilnosti na populaciji strelcev z zračno pu- ško in zračno pištolo v Sloveniji. Raziskovanje je zajemalo merjenje agresivnosti, osebnostnih lastnosti, inteligentnosti, pozornosti ter anksioznosti kot predtekmovalnega stanja in kot osebnostne la- stnosti. Vključenih je bilo 50 strelcev iz Slovenije, ki so bili v namene raziskave razdeljeni po spolu, starostnih skupinah in po kakovosti, tj. med vrhunske, aktivne in rekreativne športnike. Rezultati kaže- jo, da v omenjenih psiholoških značilnostih obstajajo razlike glede na spol, starost in glede na kakovost. Moški strelci naj bi bili bolj telesno agresivni, ženske pa bolj razdražljive. Med njimi obstajajo tudi razlike v sposobnosti pozornosti – izkazalo se je, da ta sposob- nost pri strelcih narašča do okrog 30. leta, nato pa prične upadati. Določene razlike obstajajo tudi med športniki glede na kakovost. Vrhunski strelci so se izkazali kot najmanj agresivni. Predpostavlje- no je bilo, da obstajajo različni psihološki profili glede na kakovo- stne skupine. Diskriminantna analiza se je pokazala kot statistično nepomembna, zatorej ne moremo govoriti o več različnih profilih. Strelci so si torej po merjenih psiholoških značilnostih podobni. Ključne besede: strelstvo, psihološki profil, psihologija športa, šport, osebnost. 48 „ Uvod Osebnost športnikov Psihologija osebnosti se pojavlja kot po- membno področje psihologije športa, zato je bila vključena v raziskovanje širšega psihološkega profila športnih strelcev. Med osebnostnimi lastnostmi in nastopanjem športnika naj bi obstajala določena po- vezanost, a za njo ne moremo trditi, da je razjasnjena ali točno določena. Raziskovalci osebnosti športnikov (Tušak, Kos, Bednarik in Kos, 2002) menijo, da osebnostne la- stnosti določajo le majhen del variabilnosti športnih rezultatov, a ta del ni nikakor zane- marljiv. Njegova pomembnost se še pose- bej izkaže na vrhunskem nivoju športnikov, saj so znotraj določene športne panoge in discipline precej izenačeni – fizična, tehnič- na in taktična pripravljenost športnikov so razvite na primerljivem nivoju. Razlike med peščico vrhunskih športnikov pa ostajajo na psihičnem področju in tako psihološke karakteristike predstavljajo pomembno de- terminanto uspešnosti na nastopu. Podrobno poznavanje posameznika, ka- mor spada tudi poznavanje osebnostnih karakteristik, lahko omogoča izdelavo spe- cifične psihološke priprave za posamezne- ga športnika (Tušak idr., 2002). Torej pozna- vanje osebnostnih lastnosti nosi razlagalno in uporabno vrednost. Znana je povratna zveza med strukturo osebnosti in ukvar- janjem z določenim športom – določene osebnostne lastnosti determinirajo uspe- šnost nastopanja, hkrati pa tudi sam šport povratno vpliva na oblikovanje in razvijanje nekaterih osebnostnih lastnosti. Raziskave iz tega področja so se predvsem na začetkih razvoja športne psihologije osredotočale na iskanje razlike in podob- nosti med različnimi skupinami – tako so primerjali športnike z nešportniki, uspe- šnejše športnike z manj uspešnimi in skupi- ne športnikov v različnih panogah (Vanden Auweele, Nys, Rzewnicki in Van Mele, 2001). Nekatere primerjave so predstavljene v na- daljevanju: – športniki naj bi bili v primerjavi z neš- portniki bolj ekstravertirani in odprti v komunikaciji z okoljem (Tušak in Tušak, 2001), psihično stabilnejši ter manj anksi- ozni (Craty, 1989, v Tušak in Burnik, 2001; Allen, Greenlees in Jones, 2011), v vede- nju izkazujejo več agresivnosti (Tušak in Petrovič, 1994, v Tušak in Burnik, 2001); – glede na uspešnost vrhunski športniki kažejo specifični psihološki profil, in si- cer so bolj ekstravertirani, imajo razvito boljšo samopodobo, več samozaupanja in doživljajo manj anksioznosti (Tušak in Burnik, 2001); – ženske naj bi bile v osebnostnih lastno- stih bolj podobne moškim, kakor pa to velja za splošno populacijo – izražajo nekatere osebnostne lastnosti, ki velja- jo za tipično moške, npr. tekmovalnost, nižja nevrotičnost, višja dominantnost, čustvena stabilnost in nižja zavrtost (Kaj- tna, Tušak in Tušak, 2002); – starejši športniki, športniki z dolgoletni- mi izkušnjami, kažejo višjo predanost ukvarjanju z izbranim športom in izkazu- jejo večjo mentalno trdnost, tj. zaupanje v svoje sposobnosti, občutka nadzora nad lastno življenjsko usodo, prav tako pa imajo razvita bolj učinkovita vedenja ob doživljanju stresa, pritiska in izzivov (Nicholls, Polman, Levy in Backhouse, 2009); – športniki individualnih športov kažejo višje izražene sposobnosti samokontro- le, samomotivacije in samoodgovorno- sti, v večji meri pa je izražena tudi domi- nantnost, vztrajnost, pri njih prevladuje težnja po individualnosti (Tušak in Bur- nik, 2001). Na drugi strani pa športniki, ki se udejstvujejo znotraj ekipnih špor- tov izražajo višje razvito socialno inte- ligentnost, sposobnosti komuniciranja in reševanja konfliktov so učinkovitejše, imajo boljše sposobnosti vodenja in so občutljivi tudi na probleme drugih (Tu- šak in Tušak, 2001). „ Intelektualne sposob- nosti Nekatere teorije osebnosti zajemajo tudi kognitivno področje, med drugim intelek- tualne sposobnosti. Slednje so zanimive tudi v športu. V raziskavo sta bili vključeni inteligentnost in pozornost. Inteligentnost Pomen inteligentnosti za športnikovo uspešnost se pokaže predvsem v smislu reagiranja v ključnih trenutkih, ko se špor- tnik znajde v stresni športni situaciji. Prav tako pa je pomembna z vidika sposobnosti športnika, da si izoblikuje zdrav in konstruk- tiven pogled na sebe, svojo tekmovalno kariero in vključuje tudi odnos do sotek- movalcev, trenerja, javnosti ipd. Pomeni, da splošna inteligentnost vpliva na športniko- vo zaznavo trenažnega procesa, tekmoval- nih situacij in svoje vloge v tem procesu (Tušak in Tušak, 2003). Ena bolj uveljavljenih definicij inteligen- tnosti je Catell-Hornova teorija, ki razločuje med fluidno inteligentnostjo Gf in kristalizi- rano Gc. Fluidna inteligentnost predstavlja temeljne nevro-fiziološke zmogljivosti za obdelovanje informacij. Raziskave iz podro- čja športa se sicer osredotočajo predvsem na emocionalno inteligentnost, včasih tudi na koncept športne inteligentnosti, ki naj bi predstavljal sposobnosti gibanja in obvla- dovanja specifičnih zahtev posameznega športa (Ding, 2012). Na športnem področju so raziskave splošne inteligentnosti redkej- še. Obstaja določena povezanost splošne inteligentnosti in uspešnosti nastopanja, vendar pri tem ni mogoče podati enostav- nih korelacij in interpretacije – vrhunski športniki ob merjenju inteligentnosti do- segajo višje rezultate v primerjavi z manj uspešnimi športniki (Tušak in Tušak, 2003) in so pogosteje nadpovprečno inteligentni (Havelka in Lazarević, 1981). Pozitivno po- vezavo med bolj učinkovitim, motorično usklajenim gibanjem in inteligentnostjo kaže tudi slovenska raziskava mladostnikov (Planinšec in Pišot, 2006). Pomen inteligen- tnosti kaže tudi primerjava športnikov z in brez intelektualnih težav – pri igralcih na- miznega tenisa z intelektualnimi težavami so kazali oteženo učenje taktičnih vsebin (Van Biesen, Mactavish in Vanlandewijck, 2014). Pozornost Pozornost oz. koncentracija je pomemben aspekt uspešnega nastopa – tako na tek- movanjih, kakor tudi že ves časa pred njim in celo na treningih. V stanju popolne kon- centracije je posameznik osredotočen zgolj na eno stvar, vse ostale misli in vsi ostali dražljaji pa so izključeni. Nideffer (1979, v Tancig, 1987) glede na obseg loči med ozko in široko koncentracijo ter internalno (no- tranje) in eksternalno (zunanje) usmerjeno koncentracijo. Po tem modelu pozornosti (Moran, 1996, v Kajtna in Jeromen, 2007) je za strelca pomembno, da svojo pozornost usmeri ozko in zunanje, torej v tarčo. Med strelskim tekmovanjem in tudi treningom se izmenjujejo intenzivnosti koncentracije. Visoko intenziteto je torej potrebno zoža- ti zgolj na tarčo, izvesti strel, se po strelu za krajši čas nekaj sekund sprostiti in nato znova dvigniti intenziteto koncentracije za izvajanje novega strela. Velja, da čim višja je psihologija športa 49 intenziteta, tem krajše je obdobje, ko jo po- sameznik lahko vzdržuje, saj visoka intenzi- teta pomeni tudi visoko porabo mentalne energije (Tušak in Tušak, 2003). Pomembno je racionalno upravljanje s pozornostjo, saj tak način športniku omogoča učinkovitost skozi vso tekmo. Anksioznost – predtekmovalna anksioznost in anksioznost kot osebnostna poteza Predtekmovalna anksioznost je ena naj- pogostejših težav, s katero se srečujejo športniki, ki tekmujejo. Značilne so zaskr- bljujoče misli, ki se povezujejo z motnjami telesnega delovanja – pojavljajo se avto- matični odzivi telesa, ki so podobni tistim, ko se posameznik znajde v stresni situaciji. Oseba dobi mrzle roke, srčni utrip ji naraste, pojavijo se spremembe v respiratornem sistemu (plitko in hitro dihanje), mišična napetost naraste. Tak stres lahko prepozna- mo tudi po naslednjih simptomih – oseba je slabega izgleda, njeno ravnanje je ne- rodno, nervozno in raztreseno, poroča o prebavnih težavah (Tušak in Faganel, 2004). Koncept predtekmovalne anksioznosti je sestavljen iz kognitivne anksioznosti in somatične anksioznosti (Gee, 2010). Kogni- tivna predstavlja mentalno oz. kognitivno komponento, ki je sprožena s strani nega- tivnega pričakovanja uspeha oz. negativ- nega samovrednotenja, somatska kompo- nenta pa ob tem predstavlja fiziološki vidik, torej telesne odzive ob anksioznosti. Anksioznost se pojavi zaradi kombinacije osebnostne poteze anksioznosti in vpliva določenih stresorjev, ki ji športnik v zvezi s tekmovanjem doživlja. Zavoljo pozitivnih ugodnosti (občutek (samo)potrditve, smi- selnosti vloženega truda in dela, pozornost javnosti, priznanja, nagrade) se srečujejo tudi s strahom pred neuspehom in trener- jevo zavrnitvijo, s strahom pred poškod- bami ali celo s strahom pred uspehom, pa čeprav si slednjega želijo. Tekmovanje lahko za športnika predstavlja zelo stresno situacijo. Pomembna je tudi športnikova in- terpretacija situacije. Tak pogled poudarja interakcijski model anksioznosti (Kajtna idr., 2002). V kolikor športnik situacijo dojema kot ogrožajočo, bo tudi nivo doživljanja anksioznosti višji. A vendar ta zveza ni eno- značna. Določen vpliv imajo predhodne izkušnje in sposobnost spoprijemanja s stresno situacijo. Zato za predtekmoval- no anksioznost pravimo, da je situacijsko specifični konstrukt. Tudi doživljanje anksi- oznosti enoznačno – pojavlja se na konti- nuumu od blagih neprijetnih občutkov, ki jih športnik še povsem obvlada, do visoke stopnje doživljanja anksioznosti z občutji negotovosti in groze, ki nad športnikom popolnoma prevlada in ga paralizira. Na tem koncu kontinuuma posameznik ni zmožen učinkovitega izvajanja svoje nalo- ge na tekmovanju (Tušak in Faganel, 2004). Anksioznost se pojavlja tudi kot osebno- stna poteza. Pomeni splošno predispozici- jo posameznika, da bo določene situacije zaznaval kot bolj ogrožajoče ter v skladu s tem pogosteje doživljal anksiozna stanja (Spielberg, 1966, v Kajtna idr., 2002). Posa- meznik jo razvije v primeru, ko je deležen ponavljajočih se dražljajev, ki vzbujajo an- ksioznost. Tako pride do habitualno pove- čane ravni vzburjenja in običajno anksio- zno stanje pri posamezniku traja, četudi je potencialno ogrožajoči dražljaj že prenehal delovati. Agresivnost Agresivnost je v športu precej preučevan pojav – tako v smislu aktivnega pristopa k tekmovanju kot tudi v smislu agresiv- nega vedenja do neke druge osebe. Pod pojmom agresivnosti poznamo veliko več kot pa zgolj destruktivno vedenje. V najširšem pojmovanju naj bi agresivnost pomenila vsak aktiven pristop k okolju (Tu- šak in Tušak, 2003). Danes se agresivnost najpogosteje obravnava v smislu reakcij na doživljanje frustracije. Agresivno vedenje nastopi, ko je posamezniku onemogočena želena izvedba nekega dejanja. Frustra- cijski model agresivnosti sta dodelala že Dollard in Miller – pojav agresivnosti ve- dno predpostavlja obstoj frustracije (Miller, 1941). Tekmovalne situacije predstavljajo nemalo priložnosti za doživljanje frustra- cije. Agresivnost je možno razlikovati tudi glede na njeno smer (navzven in navznoter usmerjena) in obliko (posredna in neposre- dna agresivnost), kar se rezultira v številnih podvrstah agresivnega vedenja. V športu se običajno razlikuje med instru- mentalno agresivnostjo, ki je obvladovana in posamezniku kot sredstvo zgolj pomaga pri doseganju cilja, in reaktivno agresivno- stjo, ki velja za nezaželeno, saj vsebuje na- merno po škodovanju drugemu subjektu (Tušak in Tušak, 2003). „ Namen in cilji raziskave Cilj naloge je bil raziskati strukturo psiholo- škega profila športnih strelcev, ki streljajo z zračno puško in zračno pištolo. Raziskane so bile osebnostne poteze športnikov, spo- sobnosti koncentracije in fluidne inteligen- tnosti, prisotnost anksioznosti kot osebno- stne poteze in kot emocionalnega stanja pred tekmovanjem; zaradi večjega števila odvisnih spremenljivk so le-te v celoti označene z besedno zvezo psihološke zna- čilnosti. Raziskovanje je potekalo v smeri ugotavljanja obstoja razlik v določenih psi- holoških značilnostih glede na spol, starost in kakovost športnih strelcev. Končni cilj je bil preveriti obstoj skupnih psiholoških značilnosti, ki bi jih lahko pripisali športnim strelcem z zračno puško in zračno pištolo. „ Metode Udeleženci V raziskavo je bilo vključenih 50 strelcev iz strelskih društev iz Slovenije, starih 16 let in več. Vključenih je bilo 39 športnikov (78 %) in 11 športnic (22 %). Povprečna sta- rost znaša 30,62 let (SD = 12,87). Glede na razvojna obdobja po Levinsonu (1986) je struktura starostnih skupin sledeča: – 17 (34,0 %) udeležencev spada v obdo- bje prehoda v zgodnjo odraslost (17–21 let); – 10 (20,0 %) udeležencev spada v obdo- bje vstopa v zgodnjo odraslost (22–28 let); – 3 (6,0 %) udeleženci spadajo v obdobje prehoda tridesetih (29–32 let); – 6 (12,0 %) udeležencev spada v obdobje kulminacije zgodnje odraslosti (33–40 let); – 3 (6,0 %) udeleženci spadajo v obdobje prehoda štiridesetih (41–45 let); – 6 (12,0 %) udeležencev spada v obdobje vstopa v srednjo odraslost (46–49 let); – 5 (10,0 %) udeležencev spada v obdobje prehoda petdesetih (50–55 let). Glede na kakovost športnega nastopanja so bili razdeljeni v tri skupine, in sicer v sku- pino vrhunskih (N = 5), aktivnih (N = 25) in rekreativnih športnikov (N = 20). Razdelitev v omenjene skupine opredeljuje katego- rizacija, ki jo športniki lahko dosežejo po pravilih Olimpijskega komiteja Slovenija in so enotni za vse športe. Vrhunski športni- ki so bili opredeljeni kot športniki, ki imajo po kriteriju Olimpijskega komiteja Slovenije status svetovnega ali mednarodnega razre- da; aktivni športniki so bili opredeljeni kot 50 športniki, ki imajo po kriteriju Olimpijske- ga komiteja Slovenije status državnega ali mladinskega razreda; rekreativni športniki so bili opredeljeni kot športniki, ki po kri- teriju Olimpijskega komiteja Slovenije ne dosegajo nobenega razreda (Olimpijski komite Slovenije, 2014). Pripomočki Uporabljeni so bili naslednji merski instru- menti. BFO – Big Five Observer ocenjevalni list (Ca- prara, Barbaranelli, Borgogni, Bucik in Bo- ben, 1997) za merjenje strukture osebnosti po modelu 'Velikih pet'. Uporabljeni sta bili moška in ženska oblika samoocenjevalne- ga lista BFO-S s 40 pari bipolarnih pridev- nikov, ki jih je potrebno oceniti na 7-sto- penjski lestvici. Lestvica meri naslednjih pet dimenzij: – ENERGIJA (E) zajema energično in dina- mično delovanje posameznika, zgovor- nost, navdušenje, sposobnost samou- veljavljanja, prednjačenja in vplivanja na druge; – SPREJEMLJIVOST (S) se nanaša na oseb- nostne lastnosti, ki se povezujejo z razu- mevanjem drugih ljudi, s sposobnostjo učinkovitega sodelovanja, z zaupanjem in odprtostjo do drugih in s potrebo nu- denja pomoči; – VESTNOST (V) predstavlja zanesljivo, na- tančno, redoljubno, vztrajno, trdno in delavno vedenje posameznika; – ČUSTVENA STABILNOST (Č) pomeni sposobnost kontroliranja lastnih čustev, ohranjanje mirnosti oz. 'mirne krvi', rav- novesja. Pomeni odsotnost negativnih čustvenih stanj in skrbi; – ODPRTOST (O) se nanaša na vidike oseb- nosti kot so ustvarjalnost, originalnost, radovednost, kultura, inteligentnost in odprtost za novosti (Caprara idr., 1997). Koeficienti zanesljivosti α posameznih di- menzij znašajo od 0,67 do 0,85 (Bucik, Bo- ben in Kranjc, 1997). Test nizov TN-10 (Pogačnik, 1995) je never- balni test za merjenje fluidne inteligentno- sti. Uporabljena je bila krajša 10-minutna verzija testa s tridesetimi nalogami. Na slovenski populaciji koeficient zanesljivost α znaša 0,84. Test pozornosti d2 (Brickenkamp, 1998, v Brickenkamp, Boben, Logar, Čuš in Gosar, 2008) meri sposobnost koncentracije na zunanje vidne dražljaje in koncentracijo. Sestavljen je iz 14 vrstic različnih ustreznih ali neustreznih znakov. Naloga testiranca je, da v kratkem času poišče vse ustrezne znake. Dobljene spremenljivke, ki so rele- vantne za to raziskavo, so število in procent napak, skupni dosežek in mera koncentra- cije. Prva predstavlja surovo vrednost na- pak, ki jih posameznik naredi med reševa- njem naloge, druga pa delež napak znotraj predelanega dela testa. Tako predstavlja kvantitativni dosežek, natančnost in skrb- nost predelave testa. Skupni dosežek pred- stavlja kvantitativni dosežek, ki je korigiran za število napak – je torej število vseh pre- delanih znakov z odštetim številom napak. Zadnja spremenljivka je mera koncentraci- je, ki zaradi svoje natančnosti predstavlja ustreznejši skupni dosežek in ustreza šte- vilu pravilnih zadetkov. Koeficienti notranje zanesljivosti slovenskega vzorca za Test pozornosti d2 se gibljejo od 0,89 do 0,97. Vprašalnik anksioznosti, STAI (State-Trait Anxiety Inventory) (Spielberg, 1970, v La- movec, 1988) za ugotavljanje stanja pred- tekmovalne anksioznosti STAI X-1 in anksi- oznosti kot osebnostne poteze STAI X-2. Preizkušanec odgovarja na 40 trditev (20 za vsako izmed lestvic), ki opisujejo poču- tje na dan tekmovanja (STAI X1) in običajno počutje (STAI X2). Odgovarja na 4-stopenj- ski odgovorni lestvici – nikakor, nekoliko, precej, zelo. Višje število točk pomeni višjo stopnjo anksioznosti. Vprašalnik agresivnosti BDHI – Buss and Dur- kee Hostility Inventory (Buss in Durkee, 1961, v Lamovec, 1988) za merjenje agresivnosti in zajema naslednjih osem oblik agresivno- sti: – telesna agresivnost: nanaša se na pripra- vljenost za fizično obračunavanjem med osebami; – besedna agresivnost: predstavlja nega- tivni odnos, ki se izraža v načinu (je pre- pirljiv, kričav) ali vsebini (grožnje, prekli- njanje, pretirana kritičnost) govora; – negativizem: to so vse oblike nasproto- valnega vedenja, ki vključujejo odkloni- tev sodelovanja, pasivno nestrinjanje in odkriti odpor proti avtoritetam, zako- nom in konvencijam; – posredna agresivnost: vključuje neu- smerjeno agresivnost, ki ni usmerjena na specifičen cilj, npr. napadi besa, loputa- nje z vrati, opravljanje in zbijanje šal na račun drugih posameznikov; – razdražljivost: kaže se v pripravljenosti za izbruhe ob minimalnih izzivih, vključuje naglo jezo, ogorčenost, grobost in slabo voljo; – sovražnost: pomeni generaliziran obču- tek zamere, ljubosumnost, sovražna ču- stva do vsega sveta, tako resničnega ali umišljenega; – sumničavost: predstavlja projekcijo so- vražnosti na druge posameznike in se kaže kot pretirana nezaupljivost, previ- dnost v odnosih z drugimi in prepriča- nje, da nam drugi želijo škodo ali da nas zaničujejo; – občutki krivde: je primer navznoter obr- njene agresivnosti, ki se kaže v občutkih slabe vesti in v prepričanju, da smo mo- ralno neustrezni, da naše ravnanje ni bilo primerno (Buss – Durkee, 1961, v Lamo- vec, 1988). Vprašalnik je sestavljen iz 75 trditev, na ka- tere se odgovarja s TAKO JE ali z NI TAKO. Postopek Izpolnjevanje vprašalnikov in testov je v ve- čini primerov potekalo skupinsko, v manjši meri pa tudi individualno. Zbiranje podat- kov je potekalo v februarju, marcu in aprilu 2014. Skupine so zajemale do največ osem udeležencev. Vsi vprašalniki in testi so bili tipa papir-svinčnik. Ob apliciranju vprašal- nikov in testov je bil vedno prisoten vna- prej določen vrstni red merskih instrumen- tov, in sicer Test pozornosti (d2), Test nizov (TN), Samoocenjevalna lestvica BFO-S, Vprašalnik agresivnosti BDHI in Vprašalnik anksioznosti (STAI X-1 in STAI X-2). Po zbirnem postopku vseh podatkov in nji- hovem ovrednotenju je sledila obdelava. Potekala je s pomočjo programske opreme IBM SPSS Statistics verzije 20.0. „ Rezultati Pred pričetkom statističnih analiz podatkov so bile opravljene analize zanesljivosti upo- rabljenih merskih instrumentov in izračun opisnih statistik. Za izračun zanesljivosti oz. notranje konsistentnosti merskih in- strumentov je bil uporabljen Cronbachov α koeficient, oz. Guttmanova λ2 v primeru negativnih korelacij med postavkami. Ko- eficienti zanesljivosti so zadovoljivo visoki (Tabela 1). Za preverjanje statistično pomembnih raz- lik sta bila glede na porazdeljenost spre- psihologija športa 51 obe spremenljivki, tj. mera koncentracije in skupni dosežek, kažeta podobno sliko – prisotno je rahlo naraščanje do starosti od 29 do 32 let, nato sledi upadanje; – da je opazno statistično odstopanje vrhunskih športnikov pri besedni agre- sivnosti, sumničavosti, sovražnosti in občutkih krivde od ostalih dveh skupin športnikov – vrhunski športniki se izkaže- jo kot najmanj agresivni. Pri preverjanju četrte hipoteze, ki je pred- videvala razlike v strukturi psihološkega profila za posamezne skupine vrhunskih, aktivnih in rekreativnih športnikov je bila uporabljena diskriminantna analiza (Tabela 3). V okviru analize sta uporabljeni dve kano- nični diskriminantni funkciji. Prva pojasni 58,0 % razlik med skupinami in druga 42,0 % razlik med skupinami. Moč povezanosti med diskriminantnimi funkcijami in skupi- nami se pri obema funkcijama pokaže kot zelo močna. A nobena izmed funkcij ne nosi statistične pomembnosti (Tabela 4). Slednje pomeni, da razlike v psiholoških značilnostih udeležencev glede na njihovo kakovost nastopanja ne obstajajo. Ker diskriminantna analiza ni pokazala stati- stične pomembnosti, smo si zastavili doda- ten raziskovalni problem, in sicer ali se vzo- rec športnih strelcev razlikuje od splošne populacije. Tako smo primerjali aritmetične sredine vzorca in norme splošne popula- cije za vsako spremenljivko, primerjave pa prikazali s percentili (Slika 1). Za primerjavo percentilov so bile uporabljene slovenske norme v skladu s povprečno starostjo oz. norme, ki so na voljo. Vzorec športnih strelcev v vseh oblikah agresivnosti kaže nižjo izraženost, medtem ko so vrednosti pri osebnostnih lastno- stih po Velikih pet bolj podobne normam populacije. Na področju pozornosti ude- leženci raziskave dosegajo rezultate nižje od normiranih vrednosti, medtem ko na področju inteligentnosti dosegajo višje re- zultate. „ Razprava Ker število raziskav s področja strelstva in psiholoških značilnosti, ki so bile merjene v tej raziskavi, ni veliko, so v interpretaciji večkrat predstavljene primerjave s športi, ki so po značilnostih podobni streljanju. Tako je najpogosteje uporabljena primerjava z golfom ali lokostrelstvom. Za slikovitejšo Tabela 1 Koeficienti zanesljivosti za posamezne uporabljene merske instrumente Merski instrument Cronbach α Guttman λ2 Vprašalnik agresivnosti BDHI 0,84 - Test pozornosti d2 - 0,72 Test nizov TN-10 - 0,72 Vprašalnik anksioznosti STAI 0,84 - Samoocenjvalna lestvica BFO – S 0,76 - Tabela 2 Prikaz statistično pomembnih razlik v merjenih spremenljivkah Primerjava spremenljivk glede na Spremenljivke Independent samples T-test (p) Mann-Whitneyev U-test (p) Spol Telesna agresivnost - 0,02* Razdražljivost - 0,02* ANOVA (p) Kruskal-Wallis H Test (p) Starostne skupine Besedna agresivnost - 0,05* Sovražnost - 0,00* Skupni dosežek 0,00* - Mera koncentracije - 0,02* Kakovost nastopanja Besedna agresivnost - 0,02* Sovražnost - 0,03* Sumničavost - 0,05* Občutki krivde - 0,02* Opombe: Prikazane so zgolj spremenljivke, za katere se je izkazala statistična pomembnost ob pre- verjanju razlik glede na posamezne skupine. p – statistična pomembnost, * – razlika je statistično pomembna (p < 0,05). Tabela 3 Lastne vrednosti diskriminantne funkcije pri preverjanju hipoteze Faktor Lastna vrednost % pojasnjene variance Kumulativni % Kanonična korelacija 1 1,54 58,0 58,0 0,78 2 1,11 42,0 100,0 0,73 Opomba. Uporabljeni sta bili prvi dve kanonični diskriminantni funkciji. Tabela 4 Wilksova lambda pri preverjanju hipoteze Test funkcij Wilksova lambda Hi – kvadrat df p 1 0,19 51,34 60 0,78 2 0,47 22,89 29 0,78 Legenda: df – stopnja svobode, p – statistična pomembnost. menljivk uporabljena parametrični T-test oz. neparametrični test Mann-Whitneyev U-test ter parametrični test ANOVA oz. ne- parametrični Kruskal-Wallis H-test (Tabela 2). Iz rezultatov nadalje izhaja: – da moški izkazujejo statistično po- membno višjo mero telesne agresivnosti v primerjavi z ženskim spolom, medtem ko ženske poročajo o višji meri razdražlji- vosti; – da od začetne visoke vrednosti v naj- mlajši starostni skupini od 16 do 21 let praviloma obe obliki agresivnosti, tj. be- sedna agresivnost in sovražnost, kažeta upadanje. Tudi na področju pozornosti 52 ponazoritev so vmes natančneje predsta- vljeni posamezni elementi streljanja z zrač- no puško in zračno pištolo. „ Razlike v psiholoških značilnostih glede na spol Agresivnost je v športu sicer precej razi- skan pojem, a vendar je opazen primanj- kljaj raziskav s področja agresivnosti v športih, ki primarno ne veljajo za agresivne. O pomembno višjih rezultatih pri telesni agresivnosti poročajo moški, medtem ko ženske izkazujejo višjo raven razdražljivosti; ženske se torej hitreje vzburijo ob provoka- ciji, moški pa so bolj pripravljeni na telesni medosebni obračun. Ti rezultati so skladni z nekaterimi študijami (Lamovec 1988), tudi s področja športa (Coulomb-Cabagno in Rascle, 2006; McKenzie, Jackson in Dunstan, 1993). Omenjeni razliki med spoloma lahko povežemo z biološkimi dejavniki. Tušak in Tušak (2001) v razlagi vloge spola govorita ravno o telesni agresivnosti in razdražljivo- sti. Agresivnost moških se večkrat razlaga z vplivom moških hormonov, ki naj bi po- večevali splošno vzburjenost in posledično tudi povečevali agresivnost. Na drugi strani se pri ženskah agresivno vedenje kaže skozi razdražljivost, ki jo prav tako lahko razloži- mo s povečanimi hormonskimi spremem- bami. Tušak in Tušak dodajata še razlago z vidika socialnega učenja spolnih vlog – od fantov je v družbi pričakovano, da zmorejo lastne obrambe predvsem s fizično obliko agresivnosti, medtem ko so dekleta učena predvsem v smeri besedne agresivnosti in drugih oblik posredne agresivnosti, med katere spada tudi razdražljivost. V strelstvu je težko pričakovati vidno izraža- nje agresivnosti, sploh v odnosu do naspro- tnikov, saj kakršnokoli usmerjanje pozorno- sti na nasprotnika ali na kakšen drug objekt za strelca predstavlja moteč dražljaj. Tako je pričakovati, da bodo v večji meri izražene posredne oblike agresivnosti, npr. razdra- žljivost, sovražnost in sumničavost, ali pa- sivne oblike, kot sta besedna agresivnost in negativizem. Guilbert (2006), ki je preuče- val prisotnost nasilja v različnih športih, je poleg karateja, košarke, namiznega tenisa in plavanja vključil tudi streljanje. Preučeval je zaznavanje nasilnega vedenja, tj. fizično, verbalno, psihično in goljufanje. Strelci so v 56,7 % poročali o nezaznavanju agresiv- nega in nasilnega vedenja. Avtor raziskave strelce v splošnem označi kot neagresivne športnike. Raziskava (Tušak in Tušak, 2001) agresivnosti pri slovenskih vrhunskih špor- tnikih je prav tako podala rezultate v tej smeri – med več športnimi panogami so strelci izkazovali pomembno nižje vredno- sti pri vseh oblikah agresivnosti v primerja- vi z drugimi športniki. Agresivnost v športu se preučuje tudi gle- de na stopnjo fizičnega kontakta tekmoval- cev. Streljanje pri tem spada med športne panoge brez kontakta. Znano je, da se s povečano frekvenco fizičnih kontaktov poveča verjetnost agresivnega vedenja in seveda tudi obratno (Conroy, Silva, New- comer, Walker in Johnson, 2001; Gardner in Janelle, 2002). Slednji dejavnik torej v športnem strelstvu predstavlja zmanjšano verjetnost za zaznano agresivnost. „ Razlike v psiholoških značilnostih glede na starostne skupine Besedna agresivnost in sovražnost sta obe najvišje izraženi v najmlajši starostni skupi- ni, tj. od 17 do 21 let. Udeleženci najmlaj- še starostne skupine, so torej najbolj pre- pirljivi in kričavi, njihov govor vsebuje več groženj, preklinjanja in pretirane kritičnosti. Prav tako izražajo največ generaliziranega občutka zamere, ljubosumnosti, več sovra- žnih čustev do vsega sveta, tako resnične- ga kot umišljenega. To lahko razlagamo z značilnostmi obdobja odraščanja. Udele- ženci raziskave v teh letih še spadajo v sre- dnje oz. pozno adolescentno obdobje, ki je splošno znano kot bolj razburljivo in upor- niško. Po omenjenem starostnem obdobju pri obeh vrstah agresivnosti sledi upad pod povprečje celotnega vzorca. Raziskave agresivnosti v povezavi s starostjo kažejo različne rezultate – nekatere kažejo na po- večanje raznolikosti in pogostosti agresiv- nih vedenj s starostjo, druge kažejo upad, tretje ne prepoznavajo sprememb glede na naraščanje starosti (Tušak in Tušak, 2001). Specialne psihične sposobnosti lahko po- membno opredeljujejo domet športnikove uspešnosti in med te sposobnosti vsekakor spada pozornost. Raziskovalci športnega streljanja (Hillmann, Apparies, Janelle in Hatfield, 2000) nanjo še posebej opozar- jajo. V naši raziskavi je do približno 30. leta starosti opazen rahel porast v sposobnosti pozornosti, nato sledi upadanje. Te rezulta- te lahko povežemo z značilnostmi fluidne inteligentnosti, ki narašča do 30. leta staro- sti, nato pa kaže upadanje (Pogačnik, 1995); ta povezanost je že znana (Schweizer in Moosbrugger, 2004; Schweizer, Moosbru- gger in Goldhammer, 2005). V naši raziskavi Pearsonov koeficient korelacije med dosež- kom na Testu nizov in dosežkom na Testu pozornosti d2 znaša visokih 0,64 (p < 0,01). „ Razlike v psiholoških značilnostih glede na kakovost Kakovostne skupine strelcev so se poka- zale za različne na področju agresivnosti. Vrhunski, aktivni in rekreativni strelci so si medsebojno različni v samooceni svoje besedne agresivnosti, sovražnosti, sumni- čavosti in občutkih krivde – statistično pomembno odstopajo strelci iz skupine 62 56 50 52 61 61 58 52 47 56 50 48 50 58 46 43 51 54 73 57 72 76 81 76 80 53 51 57 50 41 56 95 50 53 28 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 P e r c e n t i l Percentil aritmetične sredine vzorca Percentil norm Slika 1. Primerjava percentilov aritmetičnih sredin vzorca udeležencev in norm splošne populacije za vsako spremenljivko. Vrednosti zapisane nad stolpiči so posamezni percentili. Ranžirna vrsta percen- tilov je narejena glede na ranžirno vrsto vzorca udeležencev te raziskave. psihologija športa 53 vrhunskih športnikov in so najmanj agre- sivni. Slednje ugotovitve lahko povežemo z ugotovitvami raziskovalcev (Davis in Mogk, 1994, v Kajtna idr., 2002), ki pravijo, da vr- hunski športniki običajno kažejo največja odstopanja. O značilnostih agresivnega vedenja med strelci sem podrobno pisala že pri inter- pretaciji prve hipoteze glede na spol. Allen, Jones in Sheffield (2011) so med golfisti preučevali občutja pred in po tekmovanjih. Občutja jeze in krivde so izražali predvsem po slabših nastopih, in sicer v primerih, ko so navajali internalne vzroke za slab nastop; jeza in napadalnost sta sicer poznana kot predhodnika agresivnega vedenja (Ber- kowitz, 1993, v Maxwell in Moores, 2007). Pogostejše slabe občutke po manj uspe- šnem nastopu je pričakovati pri manj kako- vostnejših športnikih oz. pri novincih v do- ločenem športu. Kakovostnejši športniki so običajno že dlje časa prisotni v določenem športu, imajo bolj utrjeno samopodobo, zaradi česar jih posamični slabši nastopi ne omajajo v tolikšni meri (Allen idr., 201 1). Tudi kitajska raziskava (Maxwell, Visek in Moores, 2009) agresivnosti v različnih športih naka- zuje, da je pri manj agresivnih športih – v primeru omenjene raziskave je to bil squa- sh – na višjih ravneh tekmovanja agresivno vedenje manj prisotno. Rezultati so torej skladni z našo raziskavo – najmanj agresiv- nosti izražajo vrhunski strelci. Opredelitev psihološkega profi- la strelcev S četrto hipotezo smo se lotili raziskova- nja psihološkega profila športnikov glede na njihovo kakovost nastopanja. Rezultati kažejo določene razlike v psiholoških zna- čilnostih glede na kakovost udeležencev, vendar te razlike niso statistično pomemb- ne. S slednjega lahko sklepamo na podob- nost oz. enakost v psiholoških značilnostih vseh udeleženih v raziskavi. Tako lahko go- vorimo o enem psihološkem profilu strel- cev z zračno puško in zračno pištolo v Slo- veniji. Hipotezo številka 4 tako ne moremo sprejeti in jo zavržemo. Ker diskriminantna analiza ni podala po- datkov o psihološkem profilu strelcev, smo nadalje primerjali vzorec strelcev s splošno populacijo v merjenih spremenljivkah. V vseh merjenih dimenzijah agresivnosti se vzorec strelcev izkazuje kot manj agresi- ven v primerjavi s slovenskimi normami. Ti rezultati niso v skladu s študijami (Bara Filho, Ribeiro in Garcia, 2005; Tušak in Petro- vič, 1994, v Tušak in Tušak, 2003), ki pravijo, da se športniki v primerjavi z nešportniki vedejo bolj agresivno in dominantno. Kot možno razlago za slednje rezultate nava- jajo vpliv ukvarjanja s športom na razvoj posameznikove osebnosti. Športnik ob uspešnem nastopanju in pridobivanju na spretnostih pridobiva tudi pri lastnem ob- čutku prepričanosti v svoje sposobnosti, gradi si samozavest. To naj bi doprineslo tudi k bolj agresivnemu in asertivnemu vedenju nasploh (Urzeală, Popescu in Predoiu, 2014). Nekateri avtorji (Lemieux, McKelvie in Stout, 2002) opozarjajo na ka- tarzično teorijo agresivnosti, po kateri bi pričakovali manj agresivnosti pri športnikih v primerjavi z nešportniki; katarza se nana- ša na zmanjšanje čustvene napetosti, agre- sivnih vzgibov in motivov ob ukvarjanju s športom. Glede na naravo in značilnosti strelstva kot športa, tako morda niti ni pre- senetljivo, da strelci izražajo manj agresiv- nosti od splošne populacije. Primerjava splošne populacije in vzorca športnih strelcev kaže na podobno izra- ženost vseh osebnostnih lastnosti v obeh skupinah. Podobni oz. isti percentili so za- vzeti na dimenzijah odprtosti in čustvene stabilnosti. Manjše odstopanje je opazno tudi na dimenziji energije; strelci se izka- žejo za manj ekstravertirane (strelci – 47. percentil, populacija – 51. percentil), bolj sprejemljive (strelci – 48. percentil, popula- cija – 41. percentil) in manj vestne (strelci – 50. percentil, populacija – 56. percentil). Sprejemljivost vključuje sposobnosti učin- kovitega sodelovanja, zaupanje in odprtost do drugih, kar so nekatere izmed potrebnih lastnosti športnika za doseganje uspeha; potrebne so v smislu sodelovanja z ekipo, zaupanje v njo, v delovanje trenerja ipd. Na drugi strani so poddimenzije vestno- sti (zanesljivost, delavnost, natančnost, redoljubnost, vztrajnost, trdnost) še bolj pomembne za uspešno delo v športu. To kažejo številne študije – vestnost napove- duje tako šolski uspeh (Ivčevič in Brackett, 2014), uspeh na delovnem področju, kakor tudi v športu. Kajtna (2012) ugotavlja, da je dimenzija vestnosti višje izražena pri špor- tnikih v primerjavi z nešportniki. Zato je toliko bolj presenetljivo, da športniki strelci na tem mestu dosegajo nižje rezultate. Če- prav se statistično pomembne razlike med kakovostnimi skupinami strelcev na podro- čju vestnosti niso pokazale, pa je vendarle nakazan trend v to smer. Največ vestnosti izražajo vrhunski strelci (M = 45,00, SD = 8,09), manj pa rekreativni (M = 43,90, SD = 6,54) in aktivni strelci (M = 42,40, SD = 6,93). Povprečje splošne populacije znaša 44,50 točk (Caprara idr., 1997). Strelci v naši raziskavi kažejo manj ekstra- vertnosti, kar je sicer v nasprotju z večino študij (Bara Filho idr., 2005). Sicer naj bi bila ekstravertnost bolj prisotna v timskih športih (Morgan in Castill, 1996; Eagleton, McKelvie in De Man, 2007). Ti rezultati torej niso povsem v skladu z nekaterimi študija- mi primerjav športnikov in nešportnikov. Morda je potrebno opozoriti na specifič- nost vzorca, saj so v naši raziskavi zajeti športniki zgolj ene panoge, torej športnega strelstva. Za slovensko populacijo pri vprašalniku STAI norm ni. Za merjenje osebnostne poteze pa obstaja primerljiv podatek pov- prečja študentov psihologije iz leta 1985. Povprečje naše raziskave glede na vzorec strelcev zajema 46. percentil, medtem ko bi povprečje študentov psihologije zajemalo kar 95. percentil. Slednje sicer zaradi speci- fičnih lastnosti vzorca ne moremo upošte- vati kot normo populacije, kljub temu nam ti podatki nakazujejo manj anksioznosti pri športnih strelcih v primerjavi s populacijo. Raziskava izkušenih strelcev s pištolo poda- ja rezultate v isti smeri – udeleženci so v sa- mooceni osebnostne poteze anksioznosti zavzeli rezultate pod 50. percentilom glede na tam uporabljene norme (Tremayne in Barry, 2001). Raziskave športnikov (Marftens in Gill, 1976, v Tušak in Tušak, 2003) dosle- dno kažejo na nižji nivo anksioznosti špor- tnikov v primerjavi z nešportniki. Glede na to, da se anksioznost kaže skozi bolj togo delovanje mišic in gibanje, predstavlja ovi- ro za streljanje, je pričakovano, da bi strelci znali nadzorovati lastno doživljanje anksi- oznih stanj. Haywood (2006) pravi, da ve- ščine obvladovanja psiholoških stanj pred tekmovanjem v športih, kjer je potrebno zadeti tarčo (tj. športno strelstvo, lokostrel- stvo in golf), nosijo pomembnejšo vlogo kakor v katerih koli drugih športih. Sem spada tudi obvladovanje anksioznih stanj. Zahtevana preciznost pri izvajanju strela zahteva nižjo raven vzburjenosti. To od športnika zahteva, da se je ob nastopanju sposoben soočati z znaki predtekmovalne in medtekmovalne anksioznosti, tj. s povi- šanim srčnim utripom, potenjem, plitkim dihanjem, s tresenjem ipd. Haywood ob tem poudarja, da lahko v drugih športih z dodatnim gibanjem (npr. nekaj poskoki ali s kratkim tekom) športniki vsaj nekaj znakov predtekmovalne anksioznosti odpravijo, medtem ko pri streljanju strelec ostaja v statičnem položaju in obenem izvaja vrsto 54 preciznih gibov. Abernethy (1993) opozar- ja, da so značilnosti povezave med vzbur- jenjem in uspešnostjo nastopanja odvisne tudi od naloge, ki jo športnik izvaja. Za pre- cizne naloge s fino motoriko, med katere prišteva tudi streljanje, je potrebna spro- ščenost oz. nizka raven vzburjenosti. Sama sprožitev strela sicer ne predstavlja zaplete- ne motorične naloge, vendar je za uspešno izvedbo naloge potrebno vse mišice telesa pripraviti do optimalne ravni sproščenosti, da ne nosijo negativnega vpliva na gibanje orožja in proces oddaje strela. Oxendine (1970) dodaja, da visok nivo aktivacije po- leg fine motorike moti tudi kompleksne veščine, koordinacijo in koncentracije. Vsi ti elementi so del streljanja. Tako ne pre- seneča, da je za uspešnost potreben nižji nivo anksioznosti. Tako kažejo tudi študi- je – manj anksiozni golfisti so nastopali uspešneje in obratno, bolj anksiozni gol- fisti so beležili slabše rezultate. Ta trend je bil opazen tako na tekmovanjih kakor na treningih (Weinberg in Genuchi, 1980). Doživljanje določene mere vzburjenosti je sicer nujna za uspešnost. Je tudi normalen odziv športnika, saj kaže, da je tekmovanje za športnika pomembno in se je le-ta za uspeh pripravljen truditi. Tudi športna psi- hologa in trenerja nekaterih najuspešnejših strelcev sveta Heinz Reinkemeier in Gaby Bühlmann (2013) pravita, da so napetost, vzburjenost in stanja anksioznosti nujni sestavni del športa, tudi v statičnih in na vi- dez umirjenih športnih disciplinah, kot sta streljanje in golf. Pomembno je, da špor- tnik zna in zmore ta neugodna fizična in psihična občutja nadzorovati. Anksiozna in stresna stanja s povišanim srčnim utripom, plitko dihanje, glavoboli, občutja mišične napetosti poznajo tudi zmagovalci najve- čjih tekmovanj. Primerjava vzorca strelcev in splošne po- pulacije v rezultatih Testa nizov kaže na višje izražene sposobnosti inteligentnosti med strelci, kar je bilo tudi pričakovano. Merjenje inteligentnosti med športniki je sicer redko in tudi pogosteje so raziskova- ne izvršilne funkcije v smislu predvidevanja, načrtovanja, uravnavanja lastnega vedenja za dosego cilja, reševanja problemov, spo- sobnosti vpogleda v situacijo ipd. (Lezak, Howieson, Loring in Hannay, 2004, v Arffa, 2007). Poleg same splošne inteligentnosti oz. G – faktorja je za športnike pomembna tudi telesno-gibalna inteligentnost. Le-ta predstavlja prednost tudi pri učenju drob- nih motoričnih gibov (oz. finomotorike); slednji so sestavni del streljanja. Preverjanje in merjenje specifičnih vrst inteligentnosti pri posameznih športnih panogah bi lahko bilo zanimivo in koristno. Zanimivi so rezultati primerjave strelcev in splošne populacije na področju pozornosti – strelci namreč na obeh merjenih podro- čjih skupnega dosežka in mere koncentra- cije dosegajo nižje percentilne vrednosti. Raziskava (Herbarth idr., 2008) na skupini golfistov kaže, da ni primerno enoznačno tolmačiti rezultatov na področju pozor- nosti. Primerjava izkušenejših golfistov in novincev v tem športu je opozorila na po- membnost razvite strategije upravljanja z lastno pozornostjo. Izkušenejši golfisti so bolj učinkovito usmerjali lastno selektivno pozornost na pomembne senzomotorične informacije iz okolja in tudi spuščali njeno intenzivnost med mirovanjem. Avstrijska študija (Doppelmayr, Finkenzeller in Sau- seng, 2008), ki se je ukvarjala z možganski- mi theta valovi in pozornostjo na vzorcu bolj in manj izkušenimi strelcev ugotavlja pomanjkljivost uporabe merskega instru- menta Testa pozornosti d2 - rezultati ele- ktroencefalografije (EEG) so pri uspešnejših strelcih pokazali na stalno povečevanje pozornosti pred oddajo strela, medtem ko Test d2 teh razlik med bolj in manj uspešni- mi strelci ni zaznal. Da uporabljeni merski pripomoček za merjenje pozornosti morda ni najprimernejši pokazatelj sposobnosti koncentracije nakazuje tudi naslednja štu- dija (Loze, Collins in Holmes, 2001), ki je bila narejena na strelcih z zračno pištolo. Ugo- tavlja, da so strelci v izvajanju strelov naj- uspešnejši v primerih, ko tik pred strelom niso maksimalno osredotočeni na vizualne dražljaje, tj. na tarčo in namerilne naprave. Avtorji raziskave menijo, da na ta način strelci v zadnjih sekundah izvedbe stre- la zatirajo vizualne dražljaje, kar naj bi bil predpogoj za avtomatično izvedbo strela. Kompleksnost pozornosti med izvajanjem strela nakazuje še ena študija (Hatfield, Lan- ders in Ray, 1984). Tik preden strelec strel sproži, možganska aktivnost kaže na priso- tnost alfa valov v levi možganski hemisferi; alfa valovi so značilni za sproščena stanja s pasivno pozornostjo. Hatfield to nenadno spremembo v možganskem valovanju raz- laga z inhibicijo oz. zatiranjem vseh nepo- trebnih kognitivnih procesov, ki za izvedbo strela niso pomembni. S tem posameznik pridobi na učinkovitosti, alfa valovi pa na- kazujejo tudi na stanje zanosa oz. flowa. Podobni rezultati so bili ugotovljeni tudi pri golfistih, lokostrelcih in košarkarjih med iz- vajanjem prostih metov. Za pridobitev na- tančnejših podatkov o pozornosti pri strel- cih bi tako bilo v bodoče smiselno poseči tudi po pripomočkih merjenja električne dejavnosti možganov. „ Zaključek Med strelci z zračno puško in zračno pi- štolo v Slovenijo torej obstajajo razlike v psiholoških značilnostih glede na spol, starostne skupine in kakovost nastopanja strelcev. Psihološkega profila v skupinah vrhunskih, aktivnih in rekreativnih strelcev pa ni mogoče opredeliti. V interpretaciji so bile predstavljene nekatere pomanjkljivosti uporabe merskih instrumentov, zato bi bilo v prihodnje smiselno izboljšati nekatere vidike zbiranja podatkov. Raziskava nosi določene prednosti in doprinose. Raziska- ve s področja strelstva niso pogoste. Še redkejše so tiste, ki bi preučevale področja, ki so bila zajeta v tem delu. Študija torej predstavlja raziskovanje znanosti še dokaj nepoznanega področja. Ob tem, ko so pre- ostala področja psiholoških značilnosti do- bro poznana, še vedno obstaja manko pri merjenju inteligentnosti športnikov. Naša raziskava zajema tudi to, kar razumemo, kot njeno dodatno vrednost. Pomembno je tudi raziskovanje agresivnosti. Slednja je sicer v športu precej dodelana in raziskana, vendar pa ne v športih, ki veljajo za neagre- sivne. „ Literatura 1. Abernethy, B. (1993). Attention. V R. N. Singer, M. Murphey in L. K. Tennant (ur.), Handbook of research on sport psychology (str. 127–170). New York: Macmillan. 2. Allen, M. S., Greenlees, I. in Jones, M. (2011). An investigation of five-factor model of per- sonality and coping behaviour in sport. Jour- nal of Sport Science, 29, 841–850. 3. Allen, M. S., Jones, M.V. in Sheffield, D. (2011). Are the causes assigned to unsatisfactory performance related to the intensity of emo- tions experienced after competition? Sport & Exercise Psychology Review, 7 , 3–10. 4. Arffa, S. (2007). The relationship of intelligen- ce to executive function and non-executive function measures in a sample of average, above average, and gifted youth. Archives of Clinical Neuropsychology, 22, 696–978. 5. Bara Filho, M. G., Ribeiro L. C. S. in Garcia, F. G. (2005). Comparison of personality characte- ristics between high-level Brazilian athletes and non-athletes. The Revista Brasileira de Me- dicina do Esporte, 1 1, 114 –118 . 6. Brickenkamp, R., Boben, D., Logar, S., Čuš, A. in Gosar, D. (2008). Test pozornosti d2: priročnik psihologija športa 55 [The d2 Test of Attention]. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva. 7. Bucik, V., Boben, D. in Kranjc, I. (1997). Vpra- šalnik BFQ in ocenjevalna lestvica BFO za merjenje 'Velikih pet' faktorjev osebnosti: slovenska priredba [The big five question- naire (BFQ) and the Big five observer (BFO) as a measures of the five factor model of perso- nality: The Slovenian adaptation]. Psihološka obzorja, 4, 5–34. 8. Caprara, V., Barbaranelli, C., Borgogni, L., Bu- cik, V. in Boben, D. (1997). Model 'Velikih pet': Priročnik za merjenje strukture osebnosti [The Big Five model instruments for the measure- ment of the structure of personality: Manual]. Ljubljana: Produktivnost d.o.o. 9. Conroy, D. E., Silva, J. M, Newcomer, R. R, Wal- ker, B. W. in Johnson, M. S. (2001). Personal and participatory socializers of the perceived legitimacy of aggressive behavior in sport. Aggressive Behavior, 27 , 405–418. 10. Coulomb-Cabagno, G. in Rascle, O. (2006). Team sports players' observed aggresion as a function of gender, competitive level, and sport type. Journal of Applied Social Psycholo- gy, 36, 1980–2000. 11. Ding, J. (2012). The research on sports intelli- gence in China. V Y. Wu (ur.), Advanced tech- nology in teaching – proceedings of the 2009 3rd International conference on teaching and computational science (WTCS 2009) / Volume 2: Education, Psychology and Computer Scien- ce (str. 743–752). New York: Springer. 12. Doppelmayr, M., Finkelzeller, T. in Sauseng, P. (2008). Frontal midline theta in the pre- -shot of rifle shooting: differences between experts and novices. Neuropsychologia, 46, 1463–1467. 13. Eagleton, J. R., McKelvie, S. J. in De Man, A. (2007). Extraversion and neuroticism in team sport participants, individual sport partici- pants, and nonparticipants. Perceptual and Motor Skills, 105, 265–275. 14. Gardner, R. E. in Janelle, C. M. (2002). Legiti- macy judgments of perceived aggression and assertion by contact and non-contact sport participants. International Journal of Sport Psychology, 33, 290–306. 15. Gee, C. J. (2010). How does sport psycholo- gy actually improve athletic performance? A framework to facilitate athletes' and coa- ches' understanding. Behavior Modification, 34, 386–402. 16. Guilbert, S. (2006). Violence in sports and among sportsmen: a single or two-track is- sue? Aggressive Behavior, 32, 231–240. 17. Hatfield, B. D., Landers, D. M. in Ray, W. J. (1984). Cognitive processes during self- -paced motor preformance: An electroen- cephalographic profile of skilled marksmen. Journal of Sport Psychology, 6, 42–59. 18. Havelka, N. in Lazarević, L. (1981). Sport i lič- nost [Sport and personality]. Beograd: Sport- ska knjiga. 19. Haywood, K. M. (2006). Psychological aspects of archery. V. J. Dosil (ur.), The sport psychologist's handbook: A guide for sport-spe- cific performance enhancement (str. 549–566). Chichester: J. Wiley & Sons. 20. Herbarth, B., Baumeister, J., Schrader, T., Herwegegn, H., Liesen H. in Weiss, M. (2008). Neuromonitoring in golf putting task: discri- mination of skill level in different conditions. World scientific congress of golf. Predstavi- tev postra. 21. Hillman, C. H., Apparies, R. J., Janelle, C. M. in Hatfield, B. D. (2000). An electrocortical comparison of executed and rejected shots in skilled marksmen. Biological Psychology, 52, 71–83. 22. Ivčevič, Z. in Brackett, M. (2014). Predicting school success: comparing conscientiou- sness, grit, and emotion regulation ability. Journal of Research in Personality, 52, 29–36. 23. Kajtna, T. (2012). Nekateri psihološki vidiki rizič- nih športov [Some of the psychological aspects of high risk sports athletes]. Ljubljana: Fakulte- ta za šport. 24. Kajtna, T. in Jeromen, T. (2007). Šport z bistro glavo: Utrinki iz športne psihologije za mlade športnike [Clear-minded sport]. Ljubljana: Fun- dacija za šport. 25. Kajtna, T., Tušak, T. in Tušak, M. (2002). Razlike v psihološkem profilu bolj uspešnih in manj uspešnih športnikov. V M. Tušak in J. Bednarik (ur.), Nekateri psihološki, socialni in ekonomski vidiki športa v Sloveniji [Some psychological, social and economical aspects of sport in Slo- venia] (str. 71–85). Ljubljana: Univerza v Lju- bljani, Fakulteta za šport. 26. Lamovec, T. (1988). Priročnik za psihologijo motivacije in emocij [Manual for Psychology of Motivation and Emotion]. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljublja- ni, Oddelek za psihologijo. 27. Lemieux, P., McKelvie S. J. in Stout, D. (2002). Self-reported hostile aggression in contact athletes, no contact athletes and non-at- hletes. Athletic Insight – The Online Journal od Sport Psychology, 4, 42–56. 28. Levinson, D. (1986). A conception of adult de- velopment. American Psychologist, 41, 3–13. 29. Loze, G. M., Collins, D. in Holmes, P. S. (2001). Pre-shot EEG alpha-power reactivity during expert air-pistol shooting: a comparison of best and worst shots. Journal of Sports Sci- ences, 19, 727–733. 30. Maxwell, J. P. in Moores, E. (2007). The deve- lopment of a short scale measuring aggres- siveness and anger in competitive athletes. Psychology of Sport and Excersice, 8, 179–193. 31. Maxwell, J. P., Visek, A. J. in Moores, E. (2009). Anger and perceived legitimacy of aggres- sion in male Hong Kong Chinese athletes: effects of type of sport and level of compe- tition. Psychology of Sport and Excersice, 10, 289–296. 32. McKenzie, A, Jackson, S. J. in Dunstan, T. (1993). Gender differences in acceptability of aggression in sport: a preliminary study. New Zealand Journal of Health, Physical Education & Recreation, 26, 22–26. 33. Miller, N. E. (1941). The frustration-aggres- sion hypothesis. Psychological Review, 48, 337–342. 34. Morgan, W. P. in Castill, D. L. (1996). Selected psychological characteristics and health be- haviors of ageing marathon runners: a longi- tudinal study. International Journal of Sports Medicine, 17 , 305–312. 35. Nicholls, A. R., Polman, R. C. J., Levy, A. R. in Backhouse, S. H. (2009). Mental toughness in sport: achievement level, gender, age, expe- rience, and sport type differences. Personali- ty and Individual Differences, 47 , 73–75. 36. Olimpijski komite. (2014). Aktualni seznam kategoriziranih športnikov [The current list of categorized athletes]. Dostopno dne 1.2.2014 na http://stara.olympic.si/sportna-kariera/re- gistracija-in-kategorizacija/aktualni-seznam/ seznam-kategoriziranih-sportnikov/. 37. Oxendine, J. B. (1970). Emotional arousal and motor performance. Quest, 13, 23–32. 38. Planinšec, J. in Pišot, R. (2006). Motor coordi- nation and intelligence level in adolescents. Adolescence, 41, 667–676. 39. Pogačnik, V. (1995). Pojmovanje inteligentno- sti [Conceptions of intelligence]. Radovljica: Didakta. 40. Reinkemeier, H. in Bühlmann, G. (2013). The psyche of the shot: sport psychology and competition. Dortmund: MEC GmbH. 41. Schweizer, K. in Moosbrugger, H. (2004). At- tention and working memory as predictors of intelligence. Intelligence, 32, 329 –347. 42. Schweizer, K., Moosbrugger, H. in Goldham- mer, F. (2005). The structure of the relation- ship between attention and intelligence. Intelligence, 33, 589 – 611. 43. Tancig, S. (1987). Izbrana poglavja iz psiholo- gije telesne vzgoje in športa [Selected chapters from psychology of physical education and sport]. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo. 44. Tremayne, P. in Barry, R. J. (2001). Elite pi- stol shooters: psychological patterning of best vs. worst shots. International Journal of Psychophysiology, 41, 19–29. 45. Tušak, M. in Burnik, S. (2001). Osebnost al- pinistov [Personality of an climbers]. V J. Bednarik in M. Tušak (ur.), Šport, motivacija in osebnost, (str. 201–218). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 46. Tušak, M. in Faganel, M. (2004). Jaz – športnik: samopodoba in identiteta športnika [I as a at- hlete: self-esteem and identity of the athlete]. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 56 47. Tušak, M., Kos, R., Bednarik, J. in Kos, Z. (2002). Osebnostne lastnosti slovenskih vrhunskih športnikov [Personality characteristics of Slo- vene top athletes]. V M. Tušak in J. Bednarik (ur.), Nekateri psihološki, socialni in ekonomski vidiki športa v Sloveniji (str. 17–39). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 48. Tušak, M. in Tušak, M. (2001). Psihologija špor- ta [Sport psychology]. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 49. Tušak, M. in Tušak, M. (2003). Psihologija špor- ta [Sport psychology]. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 50. Urzeală, C., Popescu, V. in Predoiu, R. (2014). Dimensions of the personality of athlete and non-athlete normal weight and overweight female students. Procedia – Social and Beha- vioral Sciences, 1 17 , 395–401. 51. Van Biesen, D., Mactavish, J. in Vanlan- dewijck, Y. (2014). Tactical proficiency among table tennis players with and without intel- lectual disabilities. European Journal of Sport Science, 14, 403–409. 52. Vanden Auweele, Y., Nys, K., Rzewnicki, R. in Van Mele, V. (2001). Personality and the athle- te. V R. N. Singer, H. A. Hausenblas, C. M. Ja- nelle (ur.), Handbook of Sport Psychology: 2nd edition, (str. 239–262). New York: Wiley. 53. Weinberg, R. S. in Genuchi, M. (1980). Rela- tionship between competitive trait anxiety, state anxiety, and golf performance: a field study. Journal of Sport Psychology, 2, 148–154. Saša Marija Ratnik, mag.psih. Center za socialno delo Pomurje – Enota Gornja Radgona Partizanska cesta 21, 9250 Gornja Radgona sasa.marija.ratnik@gmail.com