Leto V - Štev. 9 (105) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 1.-15. maja 1978 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 rH Tiskarna R. Liberale - Čedad Izdaja ZTT Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 40 ND - Ziro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda SEJA RAZŠIRJENEGA ODBORA SKGZ V ČEDADU Usposobiti kulturna društva v Beneški Sloveniji za specializirano delovanje V DISKUSIJI SO BILI OBRAVNAVANI VSI PROBLEMI NAŠIH DOLIN Izvršni odbor SKGZ je v petek, 28. aprila, zasedal v Čedadu v razširjeni sestavi. Na sejo so bili poleg rednih članov vabljeni predstavniki vseh aktivnih komponent beneških Slovencev. Na dnevnem redu je bil razgovor o današnjih problemih Slovencev v videmski pokrajini. Uvodoma je spregovoril predsednik teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino, Viljem Čer-no, ki je podal pregled položaja beneških Slovencev v sedanji fazi rekonstrukcije po potresu prizadetih področij in s tem v zvezi o vzporednem družbeno-kulturnem razmahu, ki so ga kljub teškim posledicam katastrofe doživela društva in organizacije Slovencev po vsem teritoriju. Potres ni samo spremenil zunanjega obličja Benečije, ki se sedaj s skupnimi napori prebivalstva obnavlja, pokazal je tudi, da so dozorele razmere, v katerih je treba resno misliti na kvalitativen skok, ki ga morajo društva in o-stale organizacije napraviti, da bodo lako kos zahtevnejšim nalogam v nadaljnjem boju za uveljevitev vsestranskih pravic beneškega prebivalstva. V prvi vrsti gre za i-skanje novih, primernejših oblik delovanja, v čemer so kulturna društva že pokazala veliko zrelost in intenzivno prisotnost. Zlo, ki so ga bili beneški Slovenci v tolikšni meri deležni ob potresu, je vendar tudi zakoreninilo v ljudeh splošno prepričanje, da je treba napore povezovati v skupne enotne pobude kot najbolj učinkovito sredstvo za uspešno akcijo pri uveljavljanju lastnih pravic. K reševanju težkih vprašanj, ki tarejo Benečijo, je treba pristopiti smiselno in pri tem upoštevati vse družbene dejavnike. Uveljaviti je treba koncept dolgo- ročnega planiranja na družbenogospodarskem področju, kajti brez te osnove bi bilo vsako delo na drugih področjih manj uspešno. Kulturno delovanje se mora še o-krepiti in razširiti na tista področja, ki so sedaj še odmaknjena. Za uresničenje vseh teh ciljev pa je nujno, da se okrepi sedanja organizacijska struktura Slovencev v videmski pokrajini. V koordinaciji med organizacijami je velika moč in možnost, da postanejo društva enakopraven sogovornik drugih družbenopolitičnih dejavnikov v videmski pokrajini. Če bodo znala društva ustvarjati konstantno povezanost s prebivalstvom, se bodo še bolj vrasla v okolje in pomagala uspešneje kovati bodočnost Benečije. Ta del slovenske zemlje, ki je bil do sedaj poznan po zapuščenosti in vojaških služnostih, lahko sedaj postane povezovalni pas v sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Treba je napeti vse sile, da zraste tu novo življenje. Černo je nadalje še poudaril važnost skorajšnje konference o manjšinah v videmski pokrajini, na kateri bodo morala priti močno do izraza ta stališča. Dino Del Medico je v razpravi predvsem naglasil potrebo po angažiranju v gospodarskem razvoju Benečije. Treba je ustvariti stvarne pogoje, da bodo mladi ostali v Benečiji in se vračali iz emigracije. V zvezi s tem so že v ospredju številni hudi problemi med katerimi nelahke možnosti za pridobitev gradbenih površin in nezadostna učinkovitost zakona o rekonstrukciji. Ta je enako veljaven za vse področje, ki je bilo prizadeto po potresu in ne upošteva razlik med ravninskimi predeli v Furla- niji in goratimi predeli, kjer prebivajo pretežno Slovenci. Prispevki, ki jih zakon predvideva, so za gorata področja tako nizki, da ne nudijo stvarne možnosti, da bi si prebivalstvo obnovilo hiše in tam ostalo. Nadalje se je Del Medico zavzel za večje stike s krajevnimi upravami in gorskimi skupnostmi, za kar so se možnosti sodelovanja nedvomno izboljšale. Poudaril je še potrebo po večji specializaciji delovanja v določene smeri kot o snovo za učinkovitejše reševanje konkretnih vprašanj. Tudi v tem naj bi SKGZ odigrala svojo pomembno vlogo. Izidor Predan je govoril o vprašanju informiranja in pri tem opozoril na razne nove oblike pritiska od strani italijanskega krajevnega časopisja. Pomembno je dejstvo, da deluje v Čedadu tiskovni urad, ki pošilja novice iz Benečije tudi v italijanske časopise. Posvetiti je treba tudi pozornost razvoju kadrov. «Potres je pospešil naše delo in možnosti naše večje prisotnosti. Sedaj je pravi čas, da gremo bolj e-notno do sogovornikov», je povedal Pavel Petricig in pri tem opozoril na potrebo po reorganizaciji struktur v Benečiji, da se prilagodijo novemu, zahtevnejšemu delu. Kultura in gospodarstvo se morata vselej razvijati vzporedno, pri tem pa je treba paziti na vse sile, ki delujejo na področju, tudi če so ponekod še tako skromne. Misliti je treba na vprašanje šoltva, pri čemer ostaja temeljna zahteva, da se uvede pouk v slovenščini, poleg tega je treba misliti tudi na lastne pobude. Tudi Petricig je poudaril potrebo po specializaciji v delovanju, da bo bolj učinkovito. O vprašanju šolstva in pouka slovenščine sta razpravljala še Marino Vertovec in Božo Zuanella. Ferruccio Clavora je omenil dejavnost čedadske podružnice SLORI, ki opravlja svojo dejavnost, ki sloni na doslej opravljenem delu v Benečiji. Zavzel se je za to, da se ovrednoti vloga društev, da se bo vse prebivalstvo istovetilo z njimi in da bodo vse bolj postala resnična opora za vsa področja na katerih je beneško prebivalstvo potrebno pomoči in večje samozavesti. V razpravi so še sodelovali Elio Berrà. Karel šiškovič in Darij Cu-pin. V vseh posegih je prišla do izraza nujnost hitrega, enotnega in učinkovitega ukrepanja, pri čemer so potrebne jasne ideje, konkretnost in nova kvaliteta v delu. Predsednik SKGZ Boris Race je v imenu izvršnega odbora SKGZ izrekel beneškim rojakom priznanje za Listino o pravicah Slovencev v videmski pokrajini, ki predstavlja sintezo vseh njihovih dosedanjih naporov. Opravljeno je bilo in se še nadalje razvija veliko delo, katerega se vsi Slovenci v zamejstvu zavedamo. Organizacije v Benečiji so same prišle do spoznanja, da je nujno priti na višjo stopnjo organiziranosti in usklajevanja vseh dejavnosti. Teritorialni odbor SKGZ za videmsko pokrajino naj si zato ustvari tako strukturo, ki bo najbolje u-strezala pogojem, v katerih deluje. S svoje strani bo izvršni odbor SK GZ nudil vso potrebno pomoč, prav tako bodo prispevali svoje moči in izkušnje tudi ostali organi zveze. S tem bo tudi za Slovence v videmski pokrajini nedvomno storjen nov korak naprej, opravljeno delo pa se bo obogatilo z novo kvaliteto. Imponente manifestazione per il 1° Maggio a Cividale Organizzata dai sindacati CGIL - CISL - UIL si è svolta a Cividale la prima manifestazione popolare per il 1° Maggio. Nonostante la pioggia, nella piazza Paolo Diacono si sono riversate centinaia di lavoratori e cittadini di Cividale e delle Valli del Natisone per ascoltare i discorsi pronunciati dal sindaco Del Basso, da un operaio, Drigale, ex-partigiano e da un rappresentante dei sindacati, Gino Dorigo. Tutti gli oratori hanno ribadito l'impegno dei lavoratori e dei cittadini per la difesa delle istituzioni democratiche, contro il terrorismo e l’eversione, per la difesa dei valori nati dalla resistenza contro il fascismo. Nello stesso tempo — è stato affermato — è necessario che lo Stato dia luogo ad un processo di reale democratizzazione degli istituti, ad un concreto sviluppo economico che veda valorizzato il ruolo delle classi lavoratrici. Al termine dei discorsi si è svolto un grosso corteo che, preceduto dalla banda di Orzano, che eseguiva marce operaie e partigiane, ha attraversato la città per recarsi oltre il Ponte del Diavolo, fi- no alla piazza della Resistenza, dove è stata deposta una corona al monumento dei partigiani.. Qui, presenti le autorità comunali con il gonfalone, i rappresentanti delle associazioni dei partiti di sinistra con le bandiere del PCI e del PSI, rappresentanti delle varie fabbriche del Cividalese in cui lavorano anche gli ope- rai sloveni, rappresentanze deU’UDI di Cividale e della Zveza Beneških Žen delle Valli del Natisone, dei giovani comunisti e di alcune associazioni culturali della Benečija. La manifestazione è terminata con il discorso del presidente dell'ANPI di Cividale, prof. Gino Lizzerò. Nelle Valli del Natisone la festa del 1° Maggio è prose- guita a Cras di Drenchia con una manifestazione del PSI, con i discorsi di Pascoli, segretario provinciale e Roberta Breda del comitato regionale, ed a Rodda di Pulfero con un incontro del PCI dove invece ha parlato Marko Predan della FGCI. Di queste due ultime manifestazioni diamo notizia a parte. Ubili so ALDA MORA Ko smo bili že v tisku, smo zvedeli za zverinski žločin. Rdeči brigatisti so umorili Alda Mora. Kot demokratični ljudje, ki se borimo za svobodo in demokracijo, obsojamo na ves glas morilce, sovražnike Republike in demokratičnih ustanov. Družini in stranki, katere predsednik je bil Aldo Moro, izražamo svojo iskreno solidarnost in izraze globokega sočustvovanja. Hanno assassinato ALDO MORO Mentre eravamo in stampa, abbiamo appreso la notizia dell’efferato delitto. I Brigatisti rossi hanno assassinato Aldo Moro. Come uomini democratici, che lottano per la libertà e la democrazia, condanniamo ad alta voce gli assassini, nemici della Repubblica e delle istituzioni democratiche. Alla famiglia ed al partito, di cui Aldo Moro era il Presidente, esprimiamo la nostra sincera solidarietà e sentimenti di profondo cordoglio. Provincia di Udine Conferenza sui Gruppi Etnico-Linguistici Udine 5-6 maggio 1978 Aula Magna I.T.I A. Malignarli Viale L. da Vinci Konferenca o Etničnih Jezikovnih Skupinah Conference sore i Grups Etnic-Lenghistics Gruppen Conferenz fùr Etnische-Sprachen Plakat videmske province o konferenci o manjšinah V prihodnji številki Novega Matajurja vse o konferenci v Vidmu V trenutku, ko izročamo tiskarni material za to številko, je začela v Vidmu konferenca o etnično jezikovnih skupinah. O tem važnem shodu in o rezultatih bomo dali obširno informacijo v prihodnji številki Novega Matajurja. Nas pa veseli, da moremo objaviti lep plakat Pokrajine o tej konferenci. Nel prossimo numero del Novi Matajur tutto sulla conferenza di Udine Nel momento di consegnare il giornale alla tipografia, è in svolgimento la Conferenza di Udine sui gruppi etnico-linguistici. Sull’importante assise e sui risultati daremo la più ampia informazione nel prossimo numero del NOVI MATAJUR. Abbiamo intanto il piacere di riprodurre qui il bel manifesto della Provincia. Slovenski mladinci iz Koroške obiskali Beneško Slovenijo Checco — Francesco Bergnach — kompositor in najbolj znani kitarist naših dolin, rad igra na vseh naših kulturnih prireditvah Sporočilo Slovenske Skupnosti Zveza Slovenske Mladine na Koroškem je organizirala 30. aprila in 1. maja izlet med Slovence v Italiji. V nedeljo 30. aprila so se najprej ustavili med Slovenci Kanalske doline, posebno v Ukvah. Mladince, ki jih je bilo približno 40, je vodil predsednik orga- Letlere al direttore nizacije Teodor Domej. V popoldanskih urah so obiskali Čedad. Na uredništvu Novega Matajurja jih je sprejela beneška mladina: mladi učiteljici Vilma Marti-nig in Lucija Costaperaria, Roberto Bergnach s harmoniko in Dario Martinig z basom, circ. 5 maggio '77). Sia ben chiaro che noi siamo favorevoli alla tutela del friulano, ma siamo anche per la difesa del patrimonio linguistico degli abitanti delle Valli. Per questo denunciamo con forza queste sfacciate discriminazioni e desideriamo che tutto ciò sia conosciuto Elementari e Medie, preghiamo caldamente la S.V. di voler anche quest’anno indire, dandone comunicazione ai Direttori Didattici delle Scuole elementari e ai Presidi delle scuole medie, un Concorso per un tema in lingua friulana. L’argomento sarà scelto dagli stessi alunni. «Non verrà tenuto conto della grafia. «I Direttori Didattici e i Presidi invieranno i temi migliori (tre per ogni classe) alla Sede della nostra Società - Via Manin, 18 - Udine. «I temi saranno redatti su fogli che dovranno contenere le seguenti indicazioni: co- Izidor Predan je pozdravil drage Koroške goste v imenu Novega Matajurja in v imenu slovenskih kulturnih društev Benečije. Potem, ko je dejal, da nas beneške in koroške Slovence — kot sotrpine — povezuje ista žalostna usoda, je orisal dai genitori democratici, dai sindacati e dall’opinione pubblica in generale. Alcuni lettori del «Novi Matajur» (seguono firme) P.S. - Accludiamo le due circolari citate. gnome e nome dell’alunno, classe frequentata, nome, scuola, indirizzo privato. «Una nostra Commissione sceglierà, per ogni classe, il tema migliore che verrà premiato con un diploma di merito e libri di argomento friulano e adatti all’età dell’alun-no. «I temi dovranno pervenire entro e non oltre il 31 maggio 1977: i temi migliori potranno essere pubblicati; dell’esito del Concorso verrà data comunicazione attraverso la stampa locale. «Confidiamo nell’appoggio e nella comprensione della S.V. porgo vivi ringraziamenti e distinti saluti». Il Provveditore agli Studi Zoello Marsili zgodovinski, politični, narodnostni gospodarski in socialni položaj beneških Slovencev. Iz uredništva Novega Matajurja so se podali na sedež kulturnega društva «Ivan Trin-ko» ki je hkrati sedež različnih društev in kulturnih ustanov. Tu so koroški mladinci postavljali Predanu najrazličnejša vprašanja o življenju beneških Slovencev, o delovanju društev, o odnosih z oblastmi in podobno. Na vsa vprašanja so dobili zadovoljive odgovore in se strinjali, da je v Beneški Sloveniji skoraj podoben položaj kot na Koroškem. Benečanom se je zahvalil v imenu slovenske mladine na Koroškem predsednik Domej, kateri je predlagal, da bi se pogosteje srečali in razvili sodelovanje na vseh področjih. Po srečanju v Čedadu, so povabili beneški mladinci svoje koroške tovariše na mladinsko veselico v Gorenji Trbil, kjer jih je vas prav lepo sprejela. Tu so skupaj z našimi mladinci prepevali narodne in borbene pesmi. Škoda pa, da je nagajalo slabo vreme. Mladi gostje so se poslovili od nas. Prenočili so v slovenskem dijaškem domu v Gorici, naslednji dan pa so praznovali 1. maj v Križu pri Trstu, kjer je bila glavna točka njihovega izleta. Z beneškimi Slovenci pa — kot povedano — želijo še bolj poglobiti stike. Kmalu bo Novi Matajur priredil izlet svojih bralcev na Koroško. Jezikovni položaj v Beneški Sloveniji je zanimiv z več plati, predvsem pa je treba biti pozorni na pozitiven razvoj, ki bi ga lahko imelo priznanje vseh možnosti, ki jih nudi prisotnost slovenskega jezika v teh krajih. Slovensko narečje še danes zelo razširjeno na ljudski ravni, treba pa je poudariti tudi priložnosti rabe slovenščine v širši javnosti. Časopisi, gledališče, radio, kulturna združenja itd. odpirajo danes vse širše možnosti, da se narečje, ki ga govorijo v Beneški Sloveniji, razvije iz ljudsko kmečkega narečja v moderen bogat jezik, ob katerem bo vedno več prostora tudi za književne stvaritve. Ta proces spremljajo in razvijajo razni družbeni dejavniki, med katerimi dejstvo, da se Slovenci postopoma razvijajo iz objekta v subjekt družbeno kulturnega in političnega dogajanja. Iz faze diglosije, ko je slovensko narečje nekako podrejeno italijanskemu jeziku, prehajamo torej v konkretno dvojezičnost, ob kateri se bogatijo možnosti komuniciranja in izražanja beneških Slovencev. To so v kratkem glavne misli predavanja, ki ga je imela prof. Breda Pogorelčeva z ljubljanske u-niverze ob zaključku petega ciklusa beneških kulturnih srečanj, ki jih prireja študijski center «Nediža» v Špetru Slovenov. Kot primere kulturne rasti beneških Slovencev je prof. Pogorelčeva navedla mladinski natečaj za spise v slovenščini Moja vas. delovanje Beneškega gledališča ter zadnje gledališko delo Brune Dorbolò - Strazzolini. Vse to dokazuje, da so Slovenci v teh krajih dosegli zmožnost resničnega kulturnega izražanja in ustvarjanja v svojem jeziku. Ravno ta dosežena ustvarjalnost je tudi jamstvo za obstoj in nadaljnji razvoj slovenskega jezika v teh krajih. V razpravo, ki je sledila izčrpne- Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je 18. aprila letos zasedalo v Jamljah in razpravljalo o važnih perečih problemih. Poseben poudarek je deželno tajništvo SSK dalo tragičnim dogodkom, ki so zajeli italijansko državo. S tem v zvezi je tajništvo izdalo tiskovno poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da je val političnega nasilja dosegel višek, ki je zdramil iz neodloč- mu izvajanju prof. Pogorelčeve, je med drugimi posegel tudi predstavnik študijskega centra «Nediža» Pe-tricig, ki je dejal, da je splošen političen položaj, ki je nastal v zadnjem času v naši deželi, pospešil pozitiven razvoj v tem pogledu v Beneški Sloveniji. Ta razvoj je bil nepredviden, zaradi česar lahko pride tudi do določenih težav, oziroma krize rasti. Petricig je med drugim predstavil ob tej priložnosti drugi zvezek «Nediže» z naslovom «Jezik izraz in književnost». V tem zvezku so zbrana vsa predavanja iz prvega ciklusa kulturnih srečanj. Tudi tisti ciklus se je zaključil s predavanjem prof. Pogorelčeve, katero so v zahvalo za stalno sodelovanje in pomoč imenovali za častno članico študjiskega centra. BENEŠKI UMETNIKI SPREJELI SVOJ STATUT Občni zbor Društva beneških likovnih umetnikov je na seji v Čedadu pod predsedstvom Ivana Vogriga odobril statut društva. To je seveda važen dogodek, saj bo lahko sedaj društvo nemoteno delovalo in uresničevalo cilje, ki si jih je zadalo. Prve pobude zadevajo prireditev razstav slikarjev De Vore in Doi'boloja, sodelovanje na raznih krajevnih praznikih s kolektivnimi in osebnimi razstavami in opremo galerije v Špetru. Na koncu seje je vodstvo Društva beneških likovnih umetnikov izvolilo za svojega tajnika slikarja Amedea Vucha. nosti in pasivnega zadržanja vse politične in družbene sile. Ne smemo namreč pozabiti-poudarja komunike SSK- da rdeče brigade, ki se s cinično predrznostjo ponašajo s svojimi terorističnimi metodami in dejanji, niso nastale včeraj, ampak so dobile vzpodbude za svoje delovanje v zadnjih desetih letih, ko so z lahkoto dobile politično in moralno kritje v političnih silah, ki že po svoji naravi in ideologiji zasledujejo rušenje državnih struktur. Kot demokrati in državljani - nadaljuje tiskovno poročilo SSK - o-dločno odklanjamo vsako nasilje tako posameznikov kot oblastniških skupin. Posebej odklanjamo nasilje kot pripadniki slovenske narodne skupnosti. Zato brezkompromisno obsojamo take teroristične metode političnega boja, kot se jih v praksi poslužujejo ljudje, ki se danes imenujejo rdeči brigatisti, jutri morda črni in podobno. Razbohotenemu nasilju in terorizmu naj pristojne oblasti napravijo konec, pravi tiskovno poročilo deželnega tajništva SSK. Začeti je treba takoj in pri koreninah; obenem pa je treba ozdraviti razmere, s katerimi se skušajo opravičevati pojavi in nasilja in njihovi pobudniki. V nadaljevanju seje je deželno tajništvo razpravljalo o važnih perečih problemih, s katerimi se danes sooča Slovenska skupnost in z njo vsi Slovenci v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Po globjem poročilu deželnega tajnika se je razvila med drugim razprava o deželnem regulacijskem načrtu, o deželnem zakonu glede gorskih skupnosti, o pripravah na bližnje deželne in u-pravne volitve pri nas. Glede zakona o gorskih skupnosti je deželno tajništvo z zadovoljstvom podčrtalo dejstvo, da je deželna skupščina osvojila predlog svetovalca SSK Štoke in izglasovala amandma, ki pravi, da mora biti slovenska narodna skupnost, ki živi v posameznih gorskih skupnostih, zaščitena v svojih etničnih, kulturnih in drugih aspektih. Za a-mandma SSK so glasovali vsi, razen MSI. Deželno tajništvo pa je obžalovalo dejstvo, da niso vladne stranke šle še dalje in sprejele amandma SSK, PSI ter PCI, ki so predvidevali uzakonitev slovenskega jezika v gorskih skupnostih, kar bi z velikim zadoščenjem sprejelo predvsem prebivalstvo tržaškega in goriškega Krasa, Brd, Beneške Slovenije in Kanalske doline, to je področja, kjer Slovenci strnjeno živimo že stoletja. Ker amandma SSK, ki je to zahteval, ni bil sprejet, je deželni svetovalec SSK glasoval proti zakonu, čeprav ima drugače pozitivne plati. Deželno tajništvo je ob koncu odprlo razpravo o pripravah Slovenske skupnosti na volitve in sklenilo temu vprašanju posvetiti kar največ časa, zato bo predsednik Bratuž sklical v mesecu maju deželni svet SSK, ki bo o volitvah in pripravah nanje posvetil izčrpno diskusijo. Caro direttore, è con vera sorpresa che abbiamo letto sul «Novi Matajur» del 15 c.m. l'articolo in seconda pagina riguardante il concorso «Moja Vas». In tale articolo, molto evidenziato graficamente, si diceva che «quest'anno c'era una gradita novità», poiché il Provveditore agli studi di Udine aveva autorizzato, con apposita circolare, lo svolgimento nelle scuole elementari e medie del tema in dialetto sloveno. Le cose, purtroppo, non stanno così. Il Provveditore, che negli anni passati ha semplicemente cercato di ignorare il problema, quest’anno, essendogli più difficile farlo, ha emesso una circolare - capestro colma di trabocchetti burocratici per cercare di far fallire l’iniziativa. E qualche risultato parziale l’ha pure ottenuto: si veda infatti quello che è avvenuto nella Scuola (??) Media di S. Pietro al Nati-sone dove, col caldo patrocinio del Preside di detta scuola, si è bocciato il «Moja Vas» poiché «....non è di giovamento nè scolastico nè culturale» (sic!). In sintesi elenchiamo alcuni di questi ostacoli contenuti nella circolare (vedi Circ. del 7 marzo '78): 1 ) Approvazione dell'iniziativa da parte degli organi collegiali, 2) gli insegnanti devono conoscere il dialetto, 3) solo nel caso che gli insegnanti siano disponibili, 4) gli alunni devono essere completamente liberi di decidere, 5) deve esserci l'approvazione delle famiglie, 6) l'iniziativa non deve costituire turbamento, 7) deve essere il Preside in persona a distribuire e a raccogliere gli elaborati... Ebbene, tutto questo non esiste per l’analogo tema in friulano che da anni si svolge nelle varie scuole (vedi CIRCOLARE PER IL CENTRO STUDI NEDIZA REPUBBLICA ITALIANA PROVVEDITORATO AGLI STUDI DI UDINE Prot. n. 2088/C29c Udine, 7 marzo 1978 OGGETTO: Concorso Centro Studi «Nediža» AL CENTRO STUDI «NEDIŽA» S. PIETRO AL NATISONE e p.c. Al PRESIDI DELLE SCUOLE MEDIE STATALI DI S. PIETRO AL NATISONE - S. LEONARDO ■ CIVIDALE . TARCENTO • MOGGIO - TARVISIO - S. GIOVANNI AL NATISONE Al DIRETTORI DIDATTICI DI CIVIDALE - S. LEONARDO - S. PIETRO AL NATISONE - MOGGIO - TARVISIO - TARCENTO - PREMARIACCO ■ S. GIOVANNI AL NATISONE Si consente che i Sigg. Presidi ed i Sigg. Direttori didattici in indirizzo, una volta ottenuto il preventivo assenso di legge da parte degli organi collegiali, permettano agli insegnanti che conoscono la parlata locale in dialetto sloveno e che siano a ciò disponibili, di svolgere in aula, nei modi già usati per concorsi analoghi, le prove del concorso, indetto da codesto Centro agli alunni che desiderino in forma completamente libera e qualora non esista opposizione da parte delle rispettive famiglie, di partecipare al concorso stesso. Tutto ciò sotto la condizione che questa iniziativa di carattere privato non costituisca turbamento all'andamento didattico e disciplinare del normale lavoro scolastico. Sarà compito esclusivo del Preside e del Direttore didattico curare personalmente la distribuzione ed il ritiro del materiale nell’ambito di ciascuna scuola, evitando scrupolosamente l’ingresso di estranei nelle rispettive classi. IL PROVVEDITORE AGLI STUDI (dott. Zoello Marsili) CIRCOLARE PER LA FILOLOGICA FRIULANA Prot. n. 77133 Ris. Udine, 5 maggio 1977 OGGETTO: Compito in friulano nelle scuole elementari e medie. Ai Presidi della scuole medie Ai Direttori didattici della Provincia Agli Ispettori tecnici Loro sede Alla Società Filolog. Friulana Udine Per il seguito di competenza, si trascrive la lettera qui inviata dalla Società Filologica Friulana: «Dopo i successi ottenuti negli scorsi anni con il compito in friulano nelle Scuole DUE PESI E DUE MISURE DEL PROVVEDITORE AGLI STUDI DI UDINE Cividale, 21 aprile 1978 S predavanjem Brede Pogorelčeve Zaključen peti ciclus kulturnih srečanj študijskega centra Nediža 1° MAGGIO A CRAS Dl DRENCHIA Organizzata dal PSI la X. Festa del lavora Livek. V ozadju Krn Udine COMMISSIONE SLOVENA DEL PCI Organizzata dalle sezioni del PSI delle Vaili del Natisone, Cividalese e Manzanese si è svolta la X festa del Lavoro. E' ormai vecchia tradizione dei socialisti celebrare a Cras di Drenchia il 1° Maggio in forma solenne con numerosa partecipazione di cittadini, operai, studenti ed agricoltori. Anche questo anno, nonostante l’inclemenza del tempo, numerosi giovani e lavoratori hanno affrontato la non facile strada che conduce a Cras per sentirsi uniti e rispettare una ormai affermata tradizione che non ha precedenti nelle Valli del Natisone. E' un impegno di unità pur nel rispetto dell'autonomia dei singoli partiti e di diverse ideologie politiche. Con vivo piacere i socialisti hanno apprezzato la presenza di alcuni responsabili politici del PCI di Ci vidale del Friuli che da anni presenziano a tale manifestazione po- Per quanto con notevole ed ingiustificato ritardo, i comuni di S. Leonardo e San Pietro al Natisone hanno risposto questi giorni alla circolare dell’assessore regionale Mizzau in merito all’indagine linguistica del Friuli -Venezia Giulia. Il documento, che pure resterà inutilizzabile dalla Commissione regionale che ha già concluso i suoi lavori, afferma che «la parlata locale slovena costituisce una componente del patrimonio di cultura di questa gente e che il suo uso potrebbe essere valorizzato con un’azione programmata, nel quadro globale della tutela delle tipiche tradizioni delle Valli del Natisone, nel dovuto rigoroso rispetto di connaturate propensioni spirituali lentamente maturate in oltre un millennio di ininterrotta comunanza storica ed economica, in felice simbiosi culturale, con gli abitanti della pianura friulana». I due documenti si diversificano leggermente nell’ultima parte, dove il consiglio comunale di S. Pietro al Natisone, su proposta della minoranza, ha attenuato alcune affermazioni sostituendo qualche frase con altre. Questo nell’auspicare che dalla Conferenza della Provincia di Udine sui gruppi etnico-linguistici sorgano indirizzi nei quali si tenga conto della identità di tutte le Skorajšnje deželne volitve bodo še bolj zaostrile vprašanja, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v videmski pokrajini, prav zaradi kopice novih dejstev, ki so značilna tudi za celotni današnji politični položaj. Slovenci združujejo v svojih vrstah vse politične sile, zato bo treba tudi do te problematike dobiti nov pristop, seveda, če se bo glavna razprava v deželi vrtela okrog vprašanj, ki zadevajo obnovo potresnega območja, osimski sporazum in globalno zaščito Slovencev v Italiji. Še pred kratkim se je lahko mislilo na postopno osa-mosvojevanje narodne in kulturne zavesti Slovencev v Benečiji, danes pa je treba proučiti možnost dokončnega preobrata, ki naj bi bil v korist celotni skupnosti. Ob vsem tem dobiva tudi KPI nove naloge tako glede na kvantitetni kot na kvalitetni ravni, saj se morajo komunisti potruditi, da se čimprej ure- polare. Importanti sono stati gli interventi degli oratori che hanno puntualizzato la necessità di mantenere viva tale tradizione. La compagna Roberta Breda, membro del direttivo regionale e responsabile del collettivo femminile provinciale ha parlato della situazione della donna nel Friuli ed in particolare delle Valli del Natisone, dove più grave è la sua emarginazione anche soprattutto per il grave sottosviluppo economico e per l’emigrazione che ha gravemente o quasi mortalmente dissanguato le Valli con l’obbligata fuga verso paesi e nazioni bisognose di manodopera efficente e a buon mercato. La compagna Breda ha concluso il suo intervento auspicando una rinascita globale delle Valli che rivesta problemi di carattere eco nomico, politico, culturale e sociale. L’intervento del compagno Franco Pascoli, segretario politico del- comunità etniche della Regione che si pongano le premesse per un libero, spontaneo e formativo sviluppo della lingua e della comunità. Un'analisi completa di questo materiale dovrà essere compiuta anche sulla base delle dichiarazioni rese in sede di discussione degli ordini del giorno, soprattutto in ordine alle citate «pressioni ed interferenze esterne» interpretate in modo ben diverso dalle varie rappresentanze politiche nei nostri comuni e che con diverso spirito ed intento sono state votate. R O D D A D I giovani del PCI di Pulfero hanno organizzato a Rodda Alta il primo incontro del primo maggio, al quale hanno partecipato giovani, donne, studenti, operai e lavoratori delle Valli del Natisone. L’incontro, che ha avuto un carattere festoso per la partecipazione della fisarmonica di Olivo Domeniš, ha raccolto anche numerosi giovani lavoratori e studenti del Cividalese uniti fraternamente ai Comunisti sloveni, come già al mattino, nel corso della manifestazione dei sindacati svoltasi a Cividale. All’incontro di Rodda sono intervenuti anche rappresentanti della se- sniči globalna zaščita, in morajo dati svoj aktiven doprinos k obnovi. Te smernice so odobrili in o tem so razpravljali tudi na seji federacije KPI v Vidmu, ki ji je predsedoval prof. Pavel Petricig in kateri je prisostvoval tudi član pokrajinskega tajništva KPI Renzo Toschi. V razpravo so se vključili tudi predstavniki KPI iz različnih občin Beneške Slovenije, in sicer, Praprota, Grmeka, Sovodenj, Podbonesca, št. Lenarta, Špetra, Subida, Fojde, Tipane, Rezije in Srednje, ki so še enkrat izrazili željo in voljo, da je treba popolnoma priznati obstoj slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini in se še bolj zavzeti, da bodo vsem Slovencem v Italiji priznane enake pravice. Na seji so odobrili tudi predlog, naj bi bil v bližnji bodočnosti v Terski dolini shod, na katerém naj bi obravnavali najbolj pereče probleme. la federazione friulana del PSI ha evidenziato la grave situazione politica, economica e morale che attraversa il Paese. Ha ricordato l’impegno del PSI per una possibile risoluzione positiva e ragionevole per la vicenda dell’on. Aldo Moro, presidente dalla DC già da 45 giorni prigioniero delle BR. «Ogni ora perduta — ha detto Pascoli — accresce il rischio di una sua uccisione. Fin dal primo momento il nostro Partito si è mosso affannosamente nella ricerca di una soluzione che permettesse di evitare questa conclusione. Due motivi essenziali ci hanno spinto in questa direzione: il primo, umanitario, tendente a salvare una vita umana; il secondo, politico, derivante dal nostro convincimento che il proposito di destabilizzazione delle istituzioni democratiche perseguito dalle BR verrebbe meglio raggiunto con l’assassinio di Moro che con la sua liberazione». Il compagno Pascoli, proseguendo il suo intervento, ha duramente attaccato la posizione di stallo della Giunta regionale sull’applicazione ed esecuzione delle leggi regionali sulla riparazione e ricostruzione degli edifici danneggiati o distrutti dagli eventi sismici del 1976. Ha pure ricordato il lavoro dei socialisti delle Valli che da anni sono impegnati nei vari Enti (comuni e comunità montana) nel tentativo di impostare un programma valido per una reale rinascita della zona, sviluppando l’agricoltore l’artigianato, creando nuovi posti di lavoro nell’industria ed incentivando il turismo. Riportando una frase del compagno Marinig, segretario della sezione di S. Pietro al Natisone, ha concluso l’intervento formulando l’impegno del PSI per porre freno alla nuova emigrazione, posti di lavoro, ma per carenza dovuta, non per la mancanza di abitazioni e realistici piani di fabbricazione che costringono molti giovani ad abbandonare le Valli al la ricerca di un alloggio che in loco non trovano. MARINIG GIUSEPPE FIRMINO I PULFERO zione di Taipana. Questo comune impegno dei lavoratori è alla base di ogni sviluppo della democrazia e del progresso della società italiana, la quale oggi è attaccata nella sua stessa esistenza dal terrorismo. Questo il senso dei discorsi pronunciati, primo dei quali quello del giovanissimo Marko Predan, della Federazione Giovanile Comunista Italiana. Nel suo appassionato intervento pronunciato parte in sloveno e parte in italiano egli si è soffermato su tutti i temi già attuali che interessano i nostri lavoratori e sulle gravi insufficienze che caratterizzano la vita culturale, sociale ed economica delle Valli del Natisone: «Non vi sono centri di assistenza sociale, ha detto, mancano centri giovanili, non vi sono posti di lavoro, la donna è ancora considerata un essere privo di capacità politica. Chi se non la DC è responsabile di questo stato di cose? I giovani, ha continuato, vogliono cambiare la società e dare una spinta perchè vi sia un cambiamento democratico che permetta di risolvere i problemi principali, questo è possibile unendo l’entusiasmo dei giovani comunisti all’esperienza dei più anziani». Anche nelle Valli del Natisone è possibile andare avanti e, dichiarandosi soddisfatto del quasi spon taneo incontro di Rodda, ha salutato a nome dei giovani comunisti il primo maggio, festa dei lavoratori e dell’antifascismo internazionale. Dopo il diciasettenne Marko, ha preso significativamente la parola Izidor Predan, direttore del Novi Matajur, il quale ha chiesto ai democratici, ai lavoratori, ai giovani alle donne il massimo impegno e partecipazione nell’ affrontare i grossi problemi della Benečija, di modo che alle già articolate forme di sviluppo culturale segnano Iniziative politiche volte al pieno ri- Le prossime elezioni regionali porranno notevoli problemi anche agli sloveni della Provincia di Udine, rendendoli addirittura più acuti proprio per la presenza di una serie di fatti nuovi che stanno caratterizzando l’attuale momento politico. Se il futuro della Repubblica dipende in tanta parte dalla soluzione deile attuali difficoltà in cui versa l’Italia (terrorismo, crisi economica .questione giovanile), e se nella regione il dibattito tenderà a polarizzarsi sulle grandi questioni del terremoto, della ricostruzione, del trattato di Osimo e della legge di tutela della cultura e della Lingua slovena evidentemente la comunità slovena raccoglierà in se tutti gli elementi politici essenziali. Se ieri si poteva ancora pensare ad una maturazione progressiva e graduale della coscienza nazionale e politica degli sloveni della Provincia di Udine, oggi ci si deve porre il problema di una svolta determinante per il futuro dell'intera comunità. Le grandi scadenze quali quella dell'approvazione di una legge di tutela globale degli sloveni, la nuova maggioranza che sostiene il governo, la legge per la ricostruzione e la funzione autonoma della Comunità Montana, impongono al Partito comunista un impegno diverso sia sul piano guanti-tativo che su quello qualitativo ed un salto nell’incisività dell’azione verso le altre forze politiche. Per- conoscimento della funzione e dei diritti degli Sloveni della Provincia di Udine, i quali debbono godere della piena parità costituzionale. Questo è compito di tutte le forze democratiche, ha detto Predan, ciò l'importante riunione che si è tenuta nella sede della Federazione di Udine del PCI, presieduta dal prof. Paolo Petricig e presenziata da Renzo Toschi, della segreteria provinciale, che ha raggiunto le considerazioni sopra espresse, è un momento di questo salto di qualità che oggi si chiede ai comunisti sloveni della Provincia di Udine. Positiva la risposta dei rappresentanti comunisti di vari comuni del Friuli orientale: Prepotto, Stre-gna, Grimacco, Savogna, Pulfero, S. Leonardo, S. Pietro al Natisone, Subit, Faedis, Taipana, Resia. Essi hanno individuato nella commissione una possibilità ed uno strumento nuovo, con il quale i problemi degli sloveni saranno approfonditi dal PCI non più sul piano lo-calistico, ma su un piano più generale e partecipato. I venti e più delegati della commissione slovena hanno confermato l’impegno per portare a nuovi livelli la battaglia per il riconoscimento della minoranza slovena della Provìncia di Udine e la volontà di incidere ulteriormente per una legge di tutela globale che preveda diritti uguali a tutti i cittadini italiani di lingua slovena. Fra le proposte vi è anche quella di organizzare un convegno nelle Valli del Torre, proprio sui problemi più attuali della comunità: ricostruzione, questione economica, cultura e lingua. ma va riconosciuto appieno l'impegno del PCI nell'attuale momento politico, caratterizzato da acute tensioni economico-sociali, in cui emerge la necessità di un dialogo disinteressato fra i partiti politici. Concorso dialettale MOJA VAS: prorogato il termine al mese di giugno Le discussioni sullo svolgimento del concorso «Moja Vas» nelle scuole, autorizzato dal provveditore con i limiti che alcuni lettori hanno rilevato, hanno dato luogo ad una interessante casistica che analizzeremo in seguito. Intanto cominciano ad affluire al Centro Studi Nediža i temi dei ragazzi delle varie scuole, i quali, delusi da alcuni atteggiamenti dei «superiori», sono tornati alla forma privata. Per agevolare lo svolgimento del concorso, intanto sono stati prorogati i termini di consegna fino alla chiusura dell’anno scolastico. Gli insegnanti, i genitori, gli operatori culturali e gli stessi ragazzi, sono pregati, nel caso che le rispettive scuole avessero rifiutato lo svolgimento del tema, di far pervenire a «Moja Vas» - 33049 S. Pietro al Natisone, i loro elaborati. Anche quest’anno ci sarà una bella festa per la premiazione, con canti, balli e musica per tutti. Il Centro Studi Nediža ringrazia calorosamente quanti, insegnanti, genitori e deri-genti scolastici, hanno espres so comprensione ed appoggio all’iniziativa del concorso, che intende rafforzare nei giovanissimi l’amore per il nostro dialetto. Il Centro Studi Nediša FORTUNATI E MENO FORTUNATI Era entrato già prima della guerra e senza particolari difficoltà nell'impiego pubblico che aveva mantenuto anche dopo il crollo dell'impero e la caduta del «duce». Forse ciononostante per chi gli aveva procurato la sistemazione economica, aveva esternato anche nel dopoguerra le simpatie per il nuovo partito dell’«ordine». Il tempo però passa per tutti ed anche il nostro impiegato ottenne un onesto pensionamento assieme ad una «buona uscita». In fondo non poteva lamentarsi della vita: la Patria gli aveva dato il lavoro a casa, non aveva avuto mai preoccupazioni per il posto di lavoro, non era andato all’estero come «gastarbeiter», non aveva lavorato in miniera. Adesso poteva dedicarsi finalmente alle piccole gioie del vivere quotidiano; una mattina osservò nell’ufficio postale una animazione insolita: erano i montanari venuti a fondo valle a ritirare la pensione. Tra questi c’erano alcuni pensionati di guerra e altri che la pensione l’avevano guadagnata lavorando nelle miniere del Belgio. L'ex impiegato si fermò sulla porta e dopo aver dato una occhiata all’interno esclamò: «Siete voi quelli che mandano in malora l’Italia», poi, lasciando tutti di stucco si allontanò dirigendosi verso il bar a sorbirsi il primo caffè del mattino. Spectator (Opazovalec) ZA TISTE, KI STE BLI MINATORJI Patronat IN AC u Čedadu organizira u petak 19. maja ob 18. uri u sali «Società operaia» u Čedadu srečanje z belgijanskim sindikatom «Centrale Syndi-cale des Mineurs» - F.G.T.B. Namjen srečanja je pojasniti pravico za STAROSTNE IN INVALIDSKE, PENZIONE ZA PROFESIONALNE BOLJEZNI IN POVRATNE PENZIONE o teh problemih bosta govorila: LUCIEN CHARLIER sekretar sindikata F.G.T.B. ADO CONT odgovoren za patronat INAC u Čedadu Za vaš interes ste vabljeni, da pridete usi na tale sestanek. EX MINATORI il Patronato INAC di Cividale organizza per VENERDÌ’ 19 MAGGIO 1978 ALLE ORE 18.00 SALA «SOCIETÀ’ OPERAIA» • CIVIDALE un incontro con il Sindacato belga «Centrale Syndi-cale des Mineurs» F.G.T.B. tema: PENSIONI DI VECCHIAIA, INVALIDITÀ’ MALATTIE PROFESSIONALI E RIVERSIBILITA' dei problemi parleranno: LUCIEN CHARLIER segretario del Sindacato F.G.T.B. ADO CONT responsabile del Patronato INAC • Cividale Nel vostro interesse siete invitati a partecipare I nostri comuni per la tutela dello sloveno Sestala se je slovenska komisija pri videmski federaciji KPI Organizzata dai giovani operai del PCI la festa del T maggio IVAN CANKAR SLOVENSKI PISATELJ NA ITALIJANSKIH ŠOLAH C I V I D A L E =———= ELETTA LA GIUNTA UNITARIA DISTRETTO SCOLASTICO Kakor smo že večkrat pisali, se opaža v zadnjem času novo in večje zanimanje s strani italijanske kulture, bodisi za literaturo, kakor za splošno kulturo slovenskega naroda. V ta novi tok spada brez dvoma izdaja za srednje Come abbiamo avuto modo di scrivere già parecchie volte, si nota da parte della cultura italiana, un interesse nuovo, sia per la letteratura, che perlaculturaingeneredel popolo sloveno. Rientra senz’altro in questo nuovo corso, l’edizione per le scuole medie da parte di una delle più note case editrici italiane, la Loescher in collaborazione con un’altra casa editrice altrettanto famosa, la Feltrinelli di Milano, di una opera tra le più significative della vasta produzione lette- ì v Ivan Cankar raria del massimo scrittore sloveno Ivan Cankar e cioè, il romanzo «Il servo Jernej ed il suo diritto». Vorremmo ricordare a questo punto che questo libro è stato tradotto šole najvažnejšega literarnega dela velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja: «Hlapec Jernej in njegova pravica», s strani od ene najbolj znanih založniških hiš, kot je Loescher, v sodelovanju s še toliko znano založ- in ben diciassette lingue: italiano, inglese, francese, tedesco, russo, ungherese, ceco e slovacco, polacco ed altre. Questa iniziativa editoriale ci sembra particolarmente importante per il fatto che i giovani, già nella scuola del-l'obbligo, possono venire a contatto con la letteratura e la storia del popolo sloveno. E’ la prima volta che un’opera di narrativa slovena, a larga diffusione, entra in quella scuola italiana che si era sempre «dimenticata» di interessarsi alle letterature della Jugoslavia. Il tema affrontato da Cankar in questa vicenda, è quello della lotta orgogliosa e consapevole, del servo Jernej contro le ingiustizie della società e l’oppressione sociale e nazionale, in nome della libertà, della giustizia e della dignità dell’uomo. I problemi del protagonista sono universali, ma comprensibili più di tutto a chi li vive in prima persona, quotidianamente. Ci auguriamo quindi che ai nostri bambini, nelle scuole della nostra regione, venga data l’opportunità di accostarsi a questo libro ed al suo aulore. Marino Vertovec niško ustanovo, kot je Feltrinelli v Milanu. To Cankarjevo delo je bilo do sedaj prevedeno v kar sedemnajst jezikov: v italijanščino, angleščino, francoščino, nemščino, ruščino, madžarščino, češkoslovenščino, polščino in druge. Ta založniška pobuda se nam zdi zelo važna predvsem zaradi dejstva, da pride lahko mladina v kontakt s slovensko literaturo in zgodovino slovenskega naroda že v obveznih šolah. Je prvič, da vstopi v tisto italijansko šolo, ki se je vedno «pozabila» zanimat za jugoslovansko literaturo, tako razširjeno pripovedno slovensko delo. Tematika, ki jo obravnava Cankar v tej knjigi, je ponosna in vestna borba, ki jo bije hlapec Jernej proti družbenim krivicam, proti socialnemu in narodnostnemu zatiranju, v imenu svobode, pravice in človeškega dostojanstva. Problemi protagonista so splošni, a najbolj razumljivi tistemu, ki jih vsak dan doživlja, v prvi osebi. Želimo torej našim otrokom, da bi jim bila dana možnost v šolah naše dežele, da bi se približali tej knjigi in njenemu avtorju. DEL La giunta esecutiva del distretto scolastico di Cividale, che comprende — oltre la città — anche i comuni del Manzanese e delle Valli del Natisone, è stata eletta nel cor-so della prima riunione del consiglio al completo delle sue componenti. Cargnello, Cicuttini, Jacolutti, De Feo, Zanutto e Laurino sono i nomi degli eletti, assieme al presidente Rotolo. Nel corso dell’Assemblea si sono esaminate varie questioni, che hanno determinato l'incarico alla giunta di elaborare, come primo atto, un regolamento che assicuri un ordinato svolgimento dei lavori. In seguito a ciò sarà compito della giunta e del consiglio distrettuale elaborare un programma che individui alcune scelte operative nell’ambito delle funzioni del distretto. Si tratterà quindi di dare v.ta ad alcune comm ssioni, al fine di snellire i lavori dell'assemblea e di coadiuvare la giunta nell'attività di proposta ed indirizzo. In fine il consiglio ha indirizzato al provveditore agli studi ed alle autorità una mozione in cui si chiedono indicazioni circa il funzionamento logistico ed amministrativo della sede del distretto. Da osservare che nel consiglio distrettuale di Cividale esiste un grnppo di sloveni i quali potrebbero dar vita ad un gruppo di studio sui problemi specifici della cultura slovena. Nell'ambito di questo gruppo annotiamo le seguenti persone maggiormente impegnate sul problema sloveno: il dott. Ferruccio Clavora, designato dai sindacati; il vice-sindaco di Grimacco Canalaz, designato dagli enti locali; il rag. Aldo Clodig, eletto nella lista dei genitori ed il prof. Paolo Petricig, designato dal Consiglio Provinciale per gli enti culturali. IVAN CANKAR SCRITTORE SLOVENO NELLE SCUOLE ITALIANE Praznovanje 25. aprila, dan osvoboditve, v Vidmu. Velike manifestacije se je udeležilo precej beneških Slovencev Naši noviči v Srednjem Dorina in Eliseo pod lepim portonom. O njih smo pisali že v prejšnji številki. V Bardu so razpravljali o problemih terske doline Ni res, da se je ustavila emigracija Center za kulturne raziskave iz Barda je priredil pred dnevi srečanje na temo «Obnova in preporod zgornje Terske doline». Razpravo je odprl urednik tednika «Vita cattolica» Duilio Corniali, ki je v svojem posegu poudaril predvsem misel, da ne gre le za obnovo stanovanj, ki jih je porušil potres, pač pa tudi za vsestranki dvig Beneške Slovenije iz stoletne go- CIVIDALE Manifestazioni a sostegno del Centro Sociale In piazza P. Diacono, dal 18 al 23 maggio si svolgerà una serie di iniziative politico -culturali organizzate dal Comitato promotore per il Centro sociale. Serate speciali dedicate alla donna, ai soldati, ai giovani ed alla cultura friulana e slovena. La serata dedicata agli Sloveni avrà luogo venerdì 19 maggio. spodarske, družbene in kulturne zaostalosti in v tem okviru za ovrednotenje in zaščito etnično - jezikovnih značilnosti v teh krajih. Podrobneje je orisal položaj zgornje Terske doline prof. Viljem Černo, ki je navedel tud postavke za preporod teh krajev, ki jim je bilo dolga stoletja izseljevanje edina možnost za izhod iz revščine. O sedanjem položaju na področju obnove porušenih hiš pa je poročal deželni socialistični svetovalec Carlo Volpe, ki je obsodil počasnost, s katero pristojne deželne oblasti rešujejo to hudo vprašanje. V zadnjih treh letih (1975-76-77) je iz naših dolin emi-griralo 728 ljudi, od tega samo 17 v tujino. Ta podatek potrjuje, da bo naša skupnost močno upadla, če ne bodo pristojne oblasti hitro posegle z ustvarjanjem novih delovnih mest ter z omogočanjem stanovanjskih gradenj. V istem času se je rodilo 230 otrok (68 leta 1977), umrlo pa je 540 ljudi. Če ne bo prišlo do aktivne politike, ki naj omogoči vrnitev emigrantov, bo naša skupnost izginila, ker nima več demografskih moči za svoj razvoj. Non è vero che l’emigrazione si è fermata Nei 3 ultimi anni (1975-76-77) sono emigrate ancora 728 persone, di cui solo 17 per l'estero. Questo dato stà a confermare che senza un'urgente intervento delle autorità competenti per creare posti di lavoro nelle Valli e dare concreta possibilità di costruirci una casa, entro pochi anni saremo ridotti a ben poco. Nello stesso periodo, sono nati 230 bambini (68 nel 1977) e morte 540 persone. Senza una attiva politica di rientro degli emigrati la nostra comunità rischia di scomparire poiché non ha più in se la forza demografica per svilupparsi. Druga obletnica potresa je mimo nas. Na sliki vidimo posledice potresa v Viškorši. Tudi tam ni nič novega zgrajenega, razen slovenskih hiš. Umaru je ljudski pesnik Rinaldo Luszach Na velikem pogrebu na Lesah se je u imenu parjatelju poslovil od njega direktor Novega Matajurja z ganljivimi besedami Na koncertu malih godcev v Gor. Trbilju, pod vodstvom Antona Birtiča, dvorana je polna Skupina duhovnikov «Dom» organizirala v Gorenjem Trbilju lep koncert mladih harmonikarjev ROMARJI Vsako jutro, ko ustanemo v sebi čutimo naše trpljenje. Kdo naj bi nam pomagal? Obljube nas podkopajo, v resnici nikomur ne zaupamo. Hočemo boljšo bodočnost, zato romamo po svetu. Zato delamo, našo kri za druge dajemo Amerika, Švica, Belgija... Vsaka dolina napolni avtobuse za Manzan, Videm, Trst... Oni nam dajejo nekaj, to je denar. In vsaki prokleti dan nadaljujemo z našim romanjem. Za denar je dosti: Naše romanje za njihov denar! Zakaj potem jim dati tudi našo kulturo? Bomo le romali. A bo romanje tisočerih zavednih Benečanov. Franko Karlič PISE P ET AR MATA JURAC Napoli, «Valli del Natisone» in Benečija čeglih je biu delovni dan, u četartak 4. maja, se je zbralo rjes puno ljudi na pogrebu Rinalda Luscaka iz Hostnega, ljudskega pesnika, kompositorja in znanega godca, ki je umaru u to-rak 2. maja zvečer u čeda.i-skem špitalu. Kduor lepuo «seje», ni pozabljen niti na njega zadnji poti. Rajnik Rinaldo je sjau — med mladimi in starimi — ljubezen do našega jezika in kulture, kar je po-kazu njega velik pogreb. Pa-r j atei ji ga niso zapustili in ga ne bojo nikdar pozabili. Za mu dat zadnji pozdrav, zadnjo slovo, so paršli od usjeh kraju. Med ljepimi kranjcelji, smo videli tiste od društva Rečan, kulturnega društva «Ivan Trinko» iz Čedada in Novega Matajurja, katerega naročnik, branitelj in zvesti bralec je biu pokojnik. Naš direktor — Izidor Predan - Dorič — se je poslovil ob odpartem grobu, od dragega pesnika, s temi besedami: «Smo tle zbrani, da damo zadnjo slovo našemu dragemu parjatelju, Rinaldu Lu-scaku. Ist sem tle, da izpolnim obljubo, ki sem jo dau našemu dragemu Rinaldu pred puno ljet. Dogovorila srna se bla, da tisti, ki ostane, bo govoriu ob odpartem grobu tistega, ki zapusti dolino žalostnih suzi. Usoda, deštin je teu, da muoram ist govorit za tabo, dragi parjateu an u telem žalostnim momentu, ko bi želeu povjedat puno ljepih reči, ki si jih napravu — ne sam zase — pač pa za ljudi, za našo skupnost, za našo komunitò, za našo kulturo, za naš izik, za našo muziko in pjesmi, mi ne pridejo iz ust prave, spodobne besje-de, s katerimi bi se ti muo-ru zahvalit u imenu usjeh nas, za use, kar si ljepega naredu in ustvaru za nas in za roduove, ki bojo živjeli za nami. Pot tvojega življenja ni bila posuta z rožicami, pač pa z bodečim tarnjem. Ti, Rinaldo, si se rodiu u tarplje-nju, si živeu u tarpljenju in u tarpljenju si najdu muoč, da si veseliu druge in u tem je tvoja veličina, u tem je tvoja velikuost. Djelo, trpljenje in muzika so te spremljali na tvoji, zate in za nas prekratki poti. Pravim prekratki poti, ker nas zapuščaš premlad, u ca j tu, ko si nam biu še puno potrjeban, ko bi nam biu lahko še ustvaru puno ljepih poezij, pjesmi in muzike. Za muziko je imeu Rinaldo božji al pa naravni dar. Za narbuojše pjesmi in muziko je dobiu dvakrat na Lje-sah — na Senjamu Beneških pjesmi — parve premije. Njega pjesmi so ble spa-rjete z velikimi aplavzi na velikem festivalu u Mariboru. Njega pjesmi in muziko smo poslušali po radiu Ljubljana, Koper in po radiu iz Trsta. Lahko rečemo, da če bi mu je bluo dano iti u šuolo, bi biu prekosu use muzikante telega sveta. Kar je naredu, je naredu sam, brez šuol, zatuo so njega djela že stuo-krat buj urjedne. Rinald.o Luscak je puno tar-peu u svojem srcu, u svoji du šici, ker nekateri ga niso za-stopili in so zaničevali njega ljubezan do naše zemje, do kulture, do muzike, do našega jezika in pjesmi. On, ki nas je imeu takuo rad use, on, ki je biu veseu, kadar smo bli mi veseli, on ki je želeu an djelu zatuo, da ne bo sovraštva med ljudmi in želeu, da se bomo imjeli usi radi, on je rad pomagu usem. Ni poznu besjede, Ne! Ne je jau samuo tistim, ki so preganjal našo besjedo, našo pjesam, našo kulturo. U zadnjem cajtu je ču Rinaldo smart u svojem sarcu. Takole se glasi njega zadnja poezija, ki smo jo napisali u Novem Matajurju od 1. do 15. januarja ljetos. «Tu sem prišla smrt je rekla za vse glih reže moja kosa. če glih nisi vodil s tvojo glavo te bom popravla s svojo koso. Človek, glej! Cvetje za cvetjem dol odleti, listje in travnik porumeni. Pomlad spet pride, vse oživi, drevo in travnik spet zeleni, a tebi pomladi nikdar več ne bo, zate nabrusila sem že koso. Kmal te bom spravla tja v večni mjer, saj tle na zemlji ga ni več nikjer!». Ti, dragi Rinaldo, si par-šu u večni mjer, mi pa ne vemo, kaj nas še čaka. Naj bo, kar bo, a prepričani smo, da ne bo hudjega, če bomo hodil po tvoji pot, če bomo poslušal, če bomo bugali tvoje učilo: «Pustimo so- vraštvo in imejmo se radi!» si nam stuokrat an stuokrat pravu. Mi sparjemamo tvoje učilo in ob tvojem odpartem grobu bi želeu, da bi ga spa-rjeli usi ljudje telega sveta. U imenu usjeh parjatelju, zbuogam, Rinaldo. Lepuo počivi u zemji, ki si jo zmjeraj želeu čisto, čedno, brez sovraštva, ki si jo zmjeraj želeu pune ljubezni in miru». Rajnik Rinaldo Luszach V nedeljo, 23. aprila, popoldne je. bilo v Gorenjem Trbilju zelo živahno. Že teden dni prej so napovedovali plakati, da prireja skupina duhovnikov «Dom» koncert najmlajših harmonika-rjv, učencev Antona Birtiča -Mečane. Koncert se je začel nekaj po 15. uri. Ljudje so prišli od vseh koncev in krajev tako, da je bila župnijska dvorana res premajhna. Napolnjena je bila do zadnjega kotička in še več poslušalcev -zamudnikov je moralo ostati zunaj, kar priča, da je še-vedno harmonika najbolj priljubljen inštrument po naših vaseh. Tako veliko število poslušalcev pa je, poleg tega, pritegnila še absolutna novost, ki jo je predstavljal tovrstni koncert saj se je prvič zgodilo v naši zgodovini, da je nastopilo toliko malih harmonikarjev hkrati, za kar je zasluga glasbenega učitelja Antona Birtiča. Nastopilo jih je deset in ena mala pevka. Njihova imena so: Stefano Ccndon, Fabio Cic-cone, Roberto Rudi - Dennis Blasutig, Alessandro Pittioni, Cristina Cendon ( ona je pela, brat Štefan pa jo je spremljal s harmoniko), Beatrice Cencig, Luisa Galante, Davide Sartelli, Adriano Margutti in Davide Cantarutti. Program je magistralno napovedovala znana in priljubljena Bruna Dorbolò-Straz-zolini. Vsi nastopajoči so bili nagrajeni z burnimi aplavzi in vzkliki. Na koncu je izven programa zaigral nekaj znanih domačih viž sam učitelj Birtič in tudi on žel veliko prisrčnih aplavzov, ne samo za izvajanje, pač pa tudi za trud, ki ga vlaga v učenje mladega harmonikarskega naraščaja. Ob zaključku so dobili na-stopaioči lepo diplomo v slovenščini, ki jim jo je izročil župnik Emil Cenčič v imenu skupine duhounikov «Dom», ki jih bo vedno spominjala na nepozaben uspeh tega koncerta. Za zaključek moramo še dodati, da so mladi harmonikarji izvajali večinoma Bir-tičeve skladbe in narodne v njegovi priredbi. Razveseljivo je dejstvo, da so naši najmlajši sposobni pripraviti kulturni program, razvedriti in navdušiti občinstvo. Želeli bi več takih nastopov po raznih krajih Beneške Slovenije. Pred kratkem sem sanjii, da sem stopu na veliko športno igrišče ( campo sportivo). Ljudi je bluo malo, bluo pa je puno uekanja. Na eni strani sem videu skupino (grup) ljudi, ki so sedjeli na kandrejah, glih takuo kot bi sedjeli u dvorani (sali) njeke oštarije. Adni so se smejali, drugi so bili pa žalostni. Ne, oni njeso uekali. Uekanje je paršlo od drugega kraja. Obarnu sem se in na moji desni strani sem zagledu tiste, ki se jim je videlo u garlo. Uekali so: Viva Napoli, Napoli, Napoli, Napoli...!». Kjer sem se ušafu na športnem igrišču, sem biu prepričan, da se nahajam pred nogometno igro (gara di calcio) in da je adna od škua-dre «Napoli». Čudno se mi je zdjelo, da njesam videu letat po igrišču obednega igrauca. Parbližu sem se tistim, ki so uekal: Viva Napoli, Napoli... in jih spoznu, da njeso bli nikdar ljubitelji športa, da jih ni nikdar brigu šport, pač pa so bli tisti politikanti, ki so djelal an napravli use, da bi zbrisal našo kulturo, da bi uničal naš jezik. «Zaki uečejo Viva Napoli», sem se poprašu, če obe-dan ne igra, če ni obedne «partide?» Začuden sem šu iz športnega igrišča in kadar sem paršu na urata, sem se še enkrat obarnu. Tekrat sem zagledu u luftu moža, ki je sedeu na Ijepi kandrej — kot Bog — in na vso muoč arju, pridgu glih tiste reči, ki jih je željela tista skupina politikantov, ki so uekali: «Viva Napoli!» Moža, ki je stau u luftu sem pogledu buj lepuo in ga spoznu: biu je Ivo Napoli iz Podarskjega, provincialni konselir PSDI. Tekrat sem zastopu, zaki so reakcionarni politikanti uekali: «Viva Napoli!» Jezno sem se obarnu, da grem proč in takrat sem padli pod past jejo. Sami lahko zastopite, dragi brauci, da ko sem padu pod pastjejo, sem se tudi zbudiu. Lepuo sem se pobrau, spra-vu pod arjuho in ker smo mi Slovenci puni uraž, sem začeu mislit na Iva Napolija in sem biu prepričan, da se muora z njim njeki čudnega zgodit. In rjes se je zgodilo. Je moja navada, da usako jutro preberem novice u časopisih (giornalih), da bi zv j eden, kaj se gaja po sv jet e, da bi ne ostù odzad in takuo sem jih prebrau tudi tisti dan. Oči so se mi ustavle na Gazzettinu, pruzapru na članku pod naslovom: «Valli del Natisone o Benecia?» Zvesto berem artikul in kmalu spodaj zasledim usodno ime človjeka, ki je biu pošjan od Božje previdnosti, da rješi italijanstvo naših dolin, ki je, posebno po osimskih sporazumih, u hudi nevarnosti — vi ste že zasto-pili, da se to ime glasi Ivo Napoli. čeglih je pod artikulnan podpisan Giorgio Zardi, ni potrjebno im j et inteligence od tistih, ki so napravli Sputnik, za zastopit, da ga je na-pihnu Napoli. Ivu stojijo na želodcu naša kulturna društva, informacijski center in naš Novi Matajur. So pač možje, ki bi rajši videli naše ljudi hoditi z va-ližo po svjete, kot pa jih videti organizirane u slovenska kulturna društva. Ti možje bi nas radi videli muče tarpjet še en taužent ljet. Radi bi bli, če bi mi bušenli palco, kadar jo ušafamo po harbatu in radi bi nas slišali reč Bohloni tistemu, ki nas zajme po krste. Napoli, in tajšni ku on, ne morejo zastopiti, da so se tudi za nas cajti spremenili, da so se naši ljudje prebudili, da so odparli oči in da nas bo zmjeraj vič tajšnih, ki bomo kupe uprašali naše pravice. Smješno je, da nam u Gazzettinu očitajo, da smo zame-nili ime Valli del Natisone z Benečijo. Ime Benečija ima svojo zgodovino, svojo štorjo. Slovenci imenujemo Vene-zio Benetke in ker smo živjeli malomanj 400 ljet pod Benetkami, pod Beneško republiko, smo postali beneški Slovenci in zemja, kjer živimo pa Benečija. Konckoncu bi lahko donas tudi zavargli ime Benečija, a nezgodovinsko (antistorico) in neumno bi bluo, da bi našo zemjo okarstili z imenom Valli del Natisone. Tuo ime je paršlo na dan u Messaggera in Gazzettinu šele po drugi svetovni uejski. Prej smo bli za Lahe «Sclavania» za Italijane pa Slavia italiana. Opustimo ime Benečija, če cjè Napoli in tajšni ku on, ma naj pustijo imenovat naše dolina takuo, kot se u resnici imenujejo in takuo kot jih imenujejo ljudje, ki u njih živijo. Nediška dolina je samuo adna in naši ljudje jo rjes takuo imenujejo. Potlè je Sovodenjska, Re-čanska, dolina Sv. Lenarta, Sredenjska in Idrijska, u kateri živi naš Ivo Napoli. Usjeh dolin je šest in še obedan, ne pametan ne nau-man človek, ni še videu, da bi tekla Nediža po usjeh šestih dolinah. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH Sli penzionist je živeu puno ljet par Amedeu Čjuku u Rubi-njaku, blizu Čedada. Biu je dobar človek. Njega pogreb je biu u Kosci u sr jedo 3. maja. Naj u miru počiva. GRMEK renje Mjerse. Nemci so jim požgali hišo in pekarno. Njega pogreb je biu par Sv. Paulu u Srednjem, u soboto 6. maja. Ženi in žlahti izrekamo naše globoko sožalje GORENJI TARBI Na koncertu «Tutticori» v Sv. Lenartu nastopa domači pevski zbor SV. LENART Kulturno društvo iz dolin Sv. Lenarta (Circolo culturale Valli di S. Leonardo) je organiziralo u Kulturnem domu, u soboto 29. aprila pru ljep koncert, pod etiketo «Tutticori». Na koncert je par šlo puno ljudi in usi pjeuci so le-puo pjeli. škoda le, da nje-so bli «tutti cori», da so manjkali tisti iz naših dolin, ki so autentični — nič manj — kot tisti iz Sv. Lenarta. škodljiva je za nas use usaka polemika in Novi Matajur je parvi tisti, ki jo ne želi. Lepuo an pametno je, da pridejo laški pevski zbori (cori) pjeti h nam in da naši grej o u laške. Takuo se med sabo spoznavamo in bogatimo kulturo adan drugemu. Vemo, da je kulturno društvo iz Sv. Lenarta napravlo na teh pot že veliko, dobro in interesantno djel o, zatuo je urjedno use pohval e. Na takuo ljepih srečanjih pjeucu iz Furlanije in Benečije pa bi ne smjeli pozabit, na druge pjeuce iz naših dolin. Tale naša želja, ta naš apel velja — ne samuo tistim ì z Sv. Lenarta — pač pa usem drugim pjeucam, ki radi puojejo iz ljubezni do tele sort kulture, iz ljubezni do naše zemje. Imejmo se radi, saj nas je ostalo malo in če ne bomo djelali usi kupe za našo rešiteu, nas bo lahko use hudič uzeu. Naj ne obedan zamjeri naši volgarnosti in naši odkritosrčnosti. Novi Matajur, ki ni samuo časopis (giornali adne same strani, pač pa usjeh naših ljudi, piše o usjeh kulturnih manifestacijah, ki jih organizirajo u naših dolinah, pa naj jih organizira tisti, ki čje. Tuo-le smo dokazali že od začetka in mislimo iti še naprej po teli poti. želeli pa bi, da bi bluo — ob spoštovanju pluralizma in različnih idej — vič složnosti (uniona), vič spoštovanja ( rispeta) in vič sodelovanja (colaboraziona), kadar se gre za rast kulture. ŠKRUTOVO U pandjejak 24. aprila se je rodila u čedajskem špita-lu Germana Flavia Zufferii. Mama je Gemma Crisetig, Balonarjeva iz Klodiča, tata pa Fiorenzo Zufferli iz Dolenje Mjerse, a živita u Škru-tovem. Germana je parva hčerka mladega para. Želimo ji puno sreče u življenju in da bi kmalu parklicala na svjet še ljepega bratraca. ŠKRUTOVO Rodiu se je Zorattini Luigi U četartak 4. maja se je rodiu u videmskem špitalu Zorattmi Luigi. Njega srečna mama je Carla Gariup, profesorca angleščine na srednji šoli u škrutovem, tata pa znani arhitekt Attilio Zorattini. Odvič je povjedat, da je bluo veliko veselje u družini: tata se trošta, da je do-biu novega arhitekta, ki mu bo pomagu u svojem djelu, mama se trošta, da je rodila profesorja, a narbuj sigurno pa je, da je sestrica Anna, ki ima 7 ljet, ušafala bratraca, ki se bo z njo igru, ji djelu lepo, parjetno kom-panijo in jo veseliu u življenju. Malemu Luigiju, malemu «Zoratinču», želimo puno sreče in zdravja na življenjski poti, ki jo ima pred sabo. GORENJA KOSCA U srjedo 19. aprila je uma-ru u čedajskem špitalu Vin-cenz ( Riccardo ) Cernotta, Žuančerju po domače. Star je biu 68 ljet. Rajnkega Vincenca Zuan-čerja njesmo vič videvali že puno ljet. Ni imeu pravega zdravja, od kar je imeu cjestni incident. Daržu se je doma. Sada ga je tarpljenja rešila smart. Njega pogreb je biu u Kosci u petak 21. aprila. Naj gredružini in žl ahti naša tolažba. DOLENJANE U torak 2. maja je umaru u čedajskem špitalu Toni Rucli — Zefu po domače. Imeu je 72 ljet. Rajnik Toni je biu puno ljet par karabinirjah in kot apuntat je šu u penzion. Kot Novici u Topolovem U soboto 22. aprila sta se poročila u Topolovem Clara Gariup, 23 let in Renzo Patena iz Lignana Sabbiadoro. Na ojceti se je zbralo veliko število ljudi, žlahte in parjateljev obeh noviču. Mlademu paru, ki bo živel u Lignanu, kjer ima ljep «Bar», želimo puno sreče u skupnem življenju. Športni program za Ijeto 1978 športno združenje (associazione sportiva) u Grmeku obvešča, da so na sestanku, ki je biu 16. marca tega ljeta u Klodiču, sklenili ta program za Ijeto 1978: — Teniški turnir — Pohod (marcialonga) — Predsmučarski tečaj (corso di presciistica) — Tečaj za odbojko (pallavolo), košarko, lok in ping-pong — Ustanovitev nogometne ekipe za te mlade Izlet. Use tuo se bo lahko nardilo, če pride u kaso organizatorjev zadost denarja. SOVODNJE Zgoreu mu je automobil U nedjejo 30. aprila je šu na veselico u Gorenji Tarbi Rino Pienig iz Ložca. Auto je pustiu ob cjesti blizu Ažle. Od tam ga je peju do Tarbja njega brat. Kadar se je var-nu, je ugotoviu, da so mu iz njega auta tatje odnesli radio. Zalostan an jezan se je usednu na vozilo, da bi se odpeju damu, a ko je paršu blizu Tarpeča, mu je auto zagoreu in popunoma zgoreu. Buogi puob se je kumi rješu. Sigurno, da kadar so tatje odtargali radio, so na-pravli električni kontakt, kar je potem provociralo oginj. Upamo, da bojo karabi-nieri odkrili tatuo ve. SREDNJE MALINA Na hitro je umaru Amedeo Chiacig U petak 5. maja je na hitro zadjela smart Amedea Chiačiča, ki je že puno ljet živeu s svojo ženo u Mahni. Imeu je 65 ljet. Rajnik Amedeo je biu u italijanski vojski nadnared-nik (sergente maggiore). Po 8. septembru 1943. ljeta se je varnu damu in je biu adan od parvih, ki je parjeu za puško in se tuku pruoti nacifašizmu, pruoti okupatorju. Biu je znane Maringonove družine iz Go- U soboto 29. nedeljo 30. aprila in ponedeljek 1. maja so te mladi iz Gorenjega Tarbja parpravli use za lepo veselico s plesom ured. U nedelljo 30. apri la zvečer so paršli z autobusom gor tudi slovenski mladinci iz Koroške (Avstrija), ki so želeli poživiti veselico in dati kaj ulezvat tarbijanskim puobam. škoda, da jih je pregnu daž, čene bi bli ostali gor do pozne ure. Se ne srnje obupat, bo pa za drugikrat. DOLENJI TARBI U pandjejak 24. aprila je umarla Dugaro Antonia, uduova Beuzer. Učakala je visoko staruost. Imjela je 89 ljet. Pogreb je biu par Sv. Pavlu u torak 25. aprila. Puno ljudi jo je spremljalo k zadnjemu počitku. Podbonesec Komunisti iz Nediških dolin so praznovali parvi maj u Ruoncu Kot pišemo u italijanščini na drugem mestu Novega Matajurja, so ljetos parvi-krat komunisti iz nediških dolin praznovali praznik parvega maja na domačih tleh. Iniciativo so dali mladi komunistični delavci in študentje. Čeglih je daž liu ku iz škafa, se jih je puno zbralo u Ruoncu in o pom jenu 1. maja je prisotnem prav lepo govoril Marko Predan, ki je biu pred kratkem na kongresu FGCI u Firencah. DREKA S P E T E R Izlet zadružnikov iz Slovenije v Nediških dolinah in v Reziji Približno trideset kmetijskih zadružnikov iz Škofje Loke je prišlo v četrtek 20. aprila na izlet v Nadiške doline. Najprej so obiskali zadružno mlekarno v Ažli, zelo važen center za kmetijsko gospodarstvo v naših dolinah. Lansko leto je predelala za 520 milijonov lir mlečnih izdelkov. Zadružnike iz Škofje Loke je sprejel sekretar mlekarne Giuliano Troppina, ki je obrazložil gostom funkcionalnost in važnost mlekarne v službi živinorejcev nadiških dolin. Po srečanju v Ažli so šli izletniki na Trčmun, kjer so obiskali grob Ivana Trinka. Od tu so se podali v Lan-darsko jamo. Nato so obiskali še Nadaluttijevo vinsko klet v Čedadu, na kar so odpotovali v Rezijo. Obisk je še bolj utrdil že dobre prijateljske odnose, ki obstojajo med zadružniki Benečije in škofje Loke. Čeprav je bla slaba ura, smo praznovali parvi maj Je že deseto Ijeto, ki socialisti iz našega okraja ( mandamenta ) praznujejo na Krasu parvi maj. Tuole praznovanje se je začelo na pobudo šeciona PSI u Dreki. Čeglih je bla ljetos slaba ura, se je zbralo za praznik djelucu na Krasu puno ljudi. O tem pišemo u italijanščini na drugem mestu našega Usta. BARNJAK N nedeljo 7. maja je umaru u čedajskem špitalu Silvio Simonelig iz Barnjaka -Jamarjev po domače. Imeu je samuo 43 ljet. Njega pogreb je biu u ponedeljek 8. maja pri Devici Mariji na Krasu. Družini in žlahti izrekamo naše globoko sožalje. Beneške žene na konferenci u Špetru Konferenca Zveze Beneških Žen u Špetru U četartak 27. aprila je Zveza beneških žen organizirala u Špetru konferenco o antikoncecionalnih sredstvih in o splavu. Na konferenco je paršlo parbližno 80 žen in moških iz naših dolin. Govorila sta ginekolog, dr. Campagna iz Palmanove in Gabriella Breda za U.D.I. Dr. Campagna je lepo obrazložil moralne aspekte tega problema in nevarnosti, ki jih predstavlja. Razvila se je med prisotnimi živahna debata. Konferenca je bla zlo interesantna. PREDSTAVLJENA DOKUMENTACIJA ZA KONFERENCO V VIDMU U četartak 4. maja so predstavila u hotelu Belvedere u Špetru kulturna društva Benečije publikacije in dokumentacije, ki so jih pripravili za videmsko konferenco o manjšinah s pomočjo Slovenskega Raziskovalnega Inštituta u Čedadu, ki ga vodi dr. Ferruccio Cla-vora. Dvorana (sala) je bla pu-na ljudi, kar priča, da je biu velik interes, ne samuo za publikacije, pač pa tudi za konferenco samo. Govorili so: gospod Emil Cencig, prof. Viljem černo, dr. Ferruccio Clavora, prof. Salvatore Venosi in prof. Paolo Petricig. Naše drage bralce prosimo oproščenja zato, ker je izšla ta številka z zamudo. Obremenjeni smo bili z delom za pripravo dokumentacij za konferenco o manjšinah v Vidmu, ki je bila zgodovinsko važna za vso našo slovensko skupnost. Zadružniki iz Škofje Loke na grobu Ivana Trinka na Trčmunu