Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - številka 22 - leto XIII - 15. junij 1974 RATC v Mostah vključena v javni promet Minuli torek je bila v Mostah slovesna otvoritev nove elektronske avtomatske telefonske centrale Metaconta 10 C, prve take vrste v Jugoslaviji. K otvoritvi se je zbralo veliko gostov, od katerih je direktor podjetja iz Ljubljane Dane Dovjak kot gostitelj pozdravil še posebno Mirana Goslarja, člana IS Skupščine SR Slovenije, predsednika koordinacijske komisije za IS za gospodarstvo in finance, Smajo Mandžuka, namestnika •n zastopnika generalnega direktorja skupnosti JPTT, tovariša Prvoslava Vasiljeviča, Franka Pepermansa, predsednika firme BTM iz Antwerpna, Metoda Rotarja, generalnega direktorju Ljubljanske banke, Egona Con-radija, predstavnika RSNZ SR Slovenje, Borisa Juvana, pomočnika glav-nega direktorja Združenega PTT Podjetja Ljubljana in zastopnika glav-nega direktorja Združenega PTT Podjetja Ljubljana, tovariša Jožeta Gerbca, Ivana Pivka, polkovnika, Predstavnika IX. armade, JLA, Slavka Korbarja, namestnika sekretarja Komiteja mestne konference ZKS Ljubljana, Julko Žibert, podpredsed-uico Skupščine mesta Ljubljane, Matjana Moškriča, predsednika Skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje, Poldeta Mačka, glavnega direktorja HP — združenega podjetja živilske industrije, prejšnjega predsednika skupščine občine Ljubljana-Moste-Lolje, od sodelavcev Združenega Podjetja Iskra pa v. d. generalnega direktorja Jožeta Hujsa, Vladimirja ^garja, podpredsednika skupščine SR Slovenije in predsednika skupščine 'r'3 Iskra, Antona Stipaniča, glavnega direktorja Iskra Commerce, Alfonza Medveda in direktorja TOZD Telekomunikacij IC. Direktor Dane Dovjak je imel ob eJ priliki nato naslednji govor: V posebno čast mi je, da ob sve-ant otvoritvi nove, najsodobnejše Jonske telefonske centrale Iskra — etaconta 10-C v občini Ljubljana- vim vse 6 na-ipre-’ najtoPleje Pozdra- Delovni kolektivi Podjetja za PTT da met ^bljaua so zlasti zadovoljni, ČJ° se v svojih prizadevanjih, da bi ffw?rej zadovoljih potrebe po tele-Mof 0dl°čili za sistem Iskra — n^ra 10-C, ki je zasnovan na Jmodernejši elektronski tehnologiji a novih principih vodenja. a sistem namreč lahko zadovolji MINULI TEDEN JE BILA V LJUBLJANSKIH MOSTAH SLAVNOSTNA OTVORITEV NOVE ELEKTRONSKE AVTOMATSKE TELEFONSKE CENTRALE METACONTA 10 C, PRVA TAKE VRSTE V JUGOSLAVIJI vse potrebe sodobne telefonije in omogoča njen nadajhji razvoj. Poudarim naj, da je prehod na novo tehnologijo predvsem rezultat vse večjega vključevanja PTT delavcev v proces neposrednega odločanja o proizvodnji in delitvi dohodka. Na območju Podjetja za PTT promet Ljubljana imamo z današnjim dnem 46.000 telefonskih priključkov, oziroma 11 telefonov na 100 prebivalcev, v ožjem mestnem območju Ljubljana pa 14 telefonov na 100 prebivalcev. Kljub pomembnemu napredku so potrebe še vedno velike, zato program dolgoročnega razvoja podjetja in mesta Ljubljana do leta 1985 predvideva najmanj podvojitev števila telefonskih priključkov na 100 prebivalcev. Visoko priznanje Letošnjega X. ZKJ se je med slovenskimi delegati udeležil tudi Vladimir Logar, podpredsednik skupščine SRS in predsednik skupščine ZP Iskra. Izvoljen je bd za člana CK ZKJ, ob čemer naše iskrene čestitke. Dva pogovora o 2 združitvi Iskre in Gorenja Novo centralo je vključil v javni promet Miran Goslar, član IS skupščine SR Slovenije in predsednik koordinacijske kontrole IS za gospodarstvo in finance. To je hkrati tudi nujen pogoj za zagotovitev stabilnega razvoja podjetja in njegovega celotnega materialnega položaja. (Dalje na 2. strani) SODOBNO, UČINKOVITO K otvoritvi nove rajonske avtomatske centrale v Mostah so se zbrali številni gostje, med drugimi tudi generalni direktor firme BTM Frank Pcpermans iz Annvcrpna. V zadnji številki časopisa Iskra smo objavili predlog samoupravnega sporazuma o združitvi ZP ISKRE in ZP GORENJA v sestavljeno organizacijo združenega dela „Elektrokovinska industrija Ljubljana". Ker smo prepričani, da je kljub obrazložitvi pomena te integracije še marsikaj tega, kar zanima naše bralce in sploh vse delavce ZP ISKRA, predno se bodo o združitvi dokončno odločali, smo naprosili za intervju dva najvidnejša predstavnika ZP ISKRA: predsednika skupščine ZP ISKRA Vladimirja Logarja in v. d. generalnega direktorja ZP ISKRA Jožeta Hujsa. ODGOVORI VLADIMIRA LOGARJA: VPRAŠANJE: Kakšen je po vašem mnenju cilj integracije? ■ ODGOVOR: V Iskri smo prepričani, da združitev določenih proizvo- -? denjni samo navadno matematično seštevanje, pač pa dobimo s tem novo kvaliteto. Vsaka majhna delavnica je izredno draga; Sodobna proizvodnja zahteva visoko stopnjo delitve programa in seveda velikoserijsko proizvodnjo. Ni slučajno, da je v svetu največ integracij prav na področju elektro in elektronske industrije, kemije in avtomobilske industrije. VPRAŠANJE: Kaj prinaša združitev Iskre in Gorenja samoupravljalcu, delavcu, človeku? ODGOVOR; Če bomo ustvarili boljšo organizacijo dela z racionalnejšo proizvodnjo, bomo dosegli večji dohodek, s tem pa bomo imeli več denarja za osebne dohodke, za družbeni standard in za akumulacijo, torej za razšiijeno reprodukcijo. VPRAŠANJE: Koristi in prednosti te integracije za delavca? ODGOVOR: Menim, da v Iskri in Gorenju ni delavca, ki bi dvomil v to, da bo združitev obeh podjetij prinesla prednosti in koristi slehernemu delavcu. Kako bo delovala ta integracija, je odvisno od nas samih, ali se bomo znali angažirati po samoupravni liniji, kakšne cilje si bomo zastavili, kakšne bodo kvalitete poslovodnih struktur - od vsega tega je odvisen uspeh. VPRAŠANJE: Omenili ste poslovodne strukture. Kaj pa vprašanje kadrov? ODGOVOR: Sodim, da je eden glavnih problemov Iskre in verjetno tudi Gorenja v pomanjkanju kadrov. Pomanjkanje kadrov bo vplivalo na našo nadaljnjo širitev, mi pa se moramo temu upreti in bolj racionalno izkoriščati obstoječe kadre. Pri tem naj omenim, da bomo morali bolj učinkovito sodelovati z vsemi šolskimi institucijami. Velik problem je tudi neracionalna razmestitev strokovnjakov v raziskovalnih institutih. Raziskovalne in razvojne institute bomo morali usmeriti v smeri prakse, se pravi, na potrebe našega gospodarstva. Morali bomo koordinirati delo raziskovalno-razvojnih institutov, s tem pa bo tudi odpadel problem pomanjkanja kadrov. VPRAŠANJE: Temeljna organizacija združenega dela je osnovna celica naše proizvodne organizacije, v kateri delavci, neposredni proizvajalci sami formirajo in delijo dohodek. Preko svojih delegatov tudi odločajo, kam bo šel tisti denar, ki so ga sami ustvarjali. TOZD je gotovo tista celica, na kateri je treba graditi. ODGOVOR: Seveda je, vendar naj opozorim pri tem takoj na to, da pa se morajo TOŽD integrirati v višje organizacije, ker bi sicer obstajala nevarnost anarhije in drobitve potencialov. Ni slučajno, da so vsi napori, ki jih vlagajo centralni komite ZK, sindikati in druge družbenopolitične organizacije, usmerjeni v pospešitev integracijskih procesov. Izhajamo pa iz TOZD z vsemi ustavnimi neodtujljivimi pravicami, ki se povezujejo z drugimi v višje organizacije, sestavljene organizacije združenega dela. VPRAŠANJE: Kako pa bo to prisotno v Iskri in Gorenju? ODGOVOR: Pri integraciji obeh podjetij je to vseskozi prisotno, izhaja pa iz želje slehernega delavca za boljšim življenjem. Naj še povem, da morajo imeti delavci po posameznih TOZD neposredne medsebojne pogovore, na primer - zakaj ne bi imeli TOZD v Iskri in Gorenju, ki izdelujeta zdaj isti izdelek, neposredne pogovore o programskih in drugih ■ poslovnih problemih. Zakaj bi morali za takšne pogovore organizirati in sklicati celotno poslovodno piramido? VPRAŠANJE: Kako se bo takšna velika združba vključevala v širši družbeni razvoj in vgrajevala v celotni sistem? ODGOVOR: Integrirani sistem Iskre in Gorenja ne bo neka zaprta tvorba, pač pa se bodo vanjo lahko vključile vse organizacije elektro in elektronske industrije, tako iz Slovenije kot iz Jugoslavije. Ta integracija ne bo nek zaključen proces, pač pa odprta integracijska skupnost. VPRAŠANJE: Iskra je bila med prvimi organizacijami v Sloveniji in Jugoslaviji, ki je spoznala pomen združevanja dela in sredstev. Bila je pionir na_tem področju. * ODGOVOR: Resje. Na področju integracij glede ydoločenih izkušenj lahko odigramo pomembno družbenopolitično vlogo, saj imamo velikanske izkušnje. Ta integracija lahko predstavlja pomemben vzvod za boljšo organizacijo dela v naši proizvodnji, uvajanje standardizacije, tipizacije, informativnega sistema, patentne službe itd., vse to pa lahko vpliva na zmanjševanje proizvodnih stroškov. VPRAŠANJE: Kaj pa vloga komunistov? ODGOVOR: Komunisti se moramo angažirati za skladnejši in bolj dinamični materialni in družbeni razvoj v prihodnjih letih, zlasti pri povečevanju proizvodnje, pri dviganju produktivnosti dela, pri učinkovitejšem izkoriščanju družbenih sredstev, pri zmanjševanju poslovnih stroškov, pri večjem izkoriščanju rezerv in pri vzpodbujanju integracijskih procesov na samoupravnih osnovah. VPRAŠANJE: Ali bi lahko, prosim, povedali kaj o sami organizacijski obliki SOZD? ODGOVOR: Organizacijska oblika, ki je predvidena v samoupravnem sporazumu d združevanju dela in sredstev, je le prehodna oblika, saj bo treba v določenem času doseči organizacijsko zlitje tretje in četrte stopnje z namenom, da bi tudi te službe koordinirali in integrirali. VPRAŠANJE: Ob koncu najinega pogovora bi vas prosil, da našim bralcem posredujete kakšno pobudo, ali željo za boljše delovanje in večje uspehe. ODGOVOR: Na skupščini ZP in na X. kongresu ZKJ sem že poudaril, da je edino višja produktivnost dela učinkovito zdravilo za boj proti inflaciji, za stabilizacijo našega gospodarstva. Ne gre le za višjo produktivnost dela v proizvodnji, ampak lahko govorimo o večji družbeni produktivnosti dela. Lado Drobež * S i 5 s ž 1 Dva pogovora o ^ združitvi Iskre in Gorenja ODGOVORI JOŽETA HUJSA: S \ £ dveh velikih slovenskih 'kolektivov elektro in kovinske industrije prišel £ nekako iznenada. Kako vi,, ki ste poznavalec integracijskih procesov 2 doma in v tujini, ocenjujete to akcijo za združitev? J ODGOVOR: Najprej moram povedati, da sta ISKRA in GORENJE že £ nekaj let tesno tržno med seboj povezana. ISKRA in GORENJE sta že £ pred leti sklenila medsebojno pogodbo o poslovno-tehničnem sodelo-4 vanju, ki je rodila določene rezultate. ISKRINE delovne organizacije, kot * IEZE, Aparati, elektromotorji in drugi imajo z GORENJEM še posebne Obisk urugvajske partijske delegacije VPRAŠANJE: Za nepoučenega bralca je morda predlog za združitev £ ^ iEjZjlI', Aparati, eieiviruniuiurji m urugi iiiidju z. jjcivi puacuuc ^ J dolgoročne pogodbe o' dobavi sestavnih delov za različne aparature, ki £ £ jih proizvaja GORENJE. GORENJE precej svojih izdelkov prodaja tudi £ £ prek trgovske mreže Iskra - Commerce. Torej se med seboj dobro * £ poznamo, se med seboj dopolnjujemo, oboji imamo za v bodoče velike £ £ načrte in oboji čutimo, da drug drugega rabimo prav zaradi tega, da te £ * načrte tudi ostvarimo. Prav ti identični pogledi na bodoči razvoj elektro J £ in kovinske industrije v Sloveniji, majhnost jugoslovanskega trga z orne- £ £ združiti delo in sredstva, kar po domače pomeni: denar, roke in pamet. * * In v tem je ves smisel predvidene združitve ISKRE in GORENJA. £ £ VPRAŠANJE: Kakšne (kratkoročne in kakšne dolgoročne) koristi naj * Z bi delavci ISKRINIH TOZD in DO predvidoma imeli ob združitvi ISKRE t t in GORENJA? ODGOVOR: Deloma sem na to vprašanje že odgovoril z odgovorom £ na prvo vprašanje, vendar želim poudariti še to: ISKRA in GORENJE sta £ £ dva kolektiva, ki imata svoje poglede obrnjene izključno v prihodnost, £ £ ker le s tako poslovno politiko je možen uspešen vsakokratni sedanjik! In * £ pri združitvi tako orientiranih kolektivov, ko združujeta, kot sem rekel > Sj „denar, roke in pamet*1, sta vsem delavcem zagotovljena tako sedanjost £ gospodarstva, ki se ga mora upoštevati in na katerega se lahko tudi z ^ gotovostjo računa. Torej koristi vseh delavcev obeh kolektivov in torej ^ tudi ISKRE je v dolgoročni sigurnosti nenehnega napredka: tehničnega, £ tehnološkega in ekonomskega ter sigurnost nenehne rasti življenjskega £ standarda vseh zaposlenih, naših družin in našega okolja,v katerem živimo £ in bivamo. £ VPRAŠANJE: Torej ste, kar zadeva bodočnosti integracije, optimist. £ nnnnvnR • VpHnn RPm hil in tnrli v te. m n ritnem sem velik nnlimist ^ jj zgradili sigurno bodočnost. S Prepričan sem, da bodo vsi ISKRINI kolektivi izpričali svojo samo- £ £ upravno poslovno zrelost in na zborih delavcev glasovali „za“. jp0r siavec £ »Spoznavajmo domovino in svet« Družno z mnogimi drugimi je na nedavnem X. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu sodelovala tudi delegacija urugvajske socialistične partije. Člana CK SPU Carlos Mahado in Saul Correa sta po končanem X. kongresu ZKJ obiskala Iskro-Industrijo EMO v Celju. Delegacija urugvajske socialistične partije si je v tej naši organizaciji ogledala proizvodnjo, nato pa imela s predstavniki tovarne pogovore, pri čemer je goste pozdravil tudi predsednik DS Ervin Belak. V nadaljevanju obiska je član CK SPU Saul Correa govoril zbranim delavcem EMO in med drugim poudaril težke pogoje, v katerih se razvija delavsko gibanje Urugvaja in socialistične partije (v ilegali), glede na reakcionarno usmerjenost vladajoče vojaške hunte in glede tujih kapitalističnih sil, ki razpolagajo z urugvajskim gospodarstvom. Ob takem položaju nič čudnega, če je tudi socialistična partija v ilegali, saj so tako prepovedali delovanje tudi vseh drugih naprednih organizacij v državi. Saul Correa je dejal, da v Urugvaju spremljajo našo rast, utrjevanje delavskega samoupravljanja in, da z navdušenjem gleda na delo in uspehe X. kongresa jugoslovanskih komunistov. Hilli1 Glavni direktor Iskre-Industrije EMO z urugvajsko partijsko delegacijo, ki je 29. maja t. L obiskala Celje. Delavci Iskra-EMO poslušajo izvajanja vodje urugvajske partijske delegacije Soula Correa IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIN RATC v Mostah vključena v javni promet (Nadaljevanje sl. strani) Na dan mladosti je bila na Laborah slavnostna zaključna oddaja »Spoznavajmo domovino in svet". Ekipa Iskre - Elektromehanike je bila kot zmagovalec tekmovanja hkrati tudi gostitelj ostalih 15 ekip, ki pa žal niso vse prisostvovale. Tokratna oddaja se je od prejšnjih razlikovala po tem, da ni bila samo tekmovalne, ampak tudi zabavne narave. Sodeloval je orkester RTV Ljubljana s pevci Majdo Sepetovo, Ireno Kohontovo, Ninom Robičem in Alfijem Nipičem. Zmagovalna ekipa Elektromehanike je prejela nagrado v višini 10.000 dinarjev. Drugouvrščena ekipa Salonita iz Anhovega je prejela 7.500 din, tretjeuvrščena ekipa Javorja iz Prestranka pa 500.000 S din. S to centralo v vrednosti 13 milijonov dinarjev, ki predstavlja skupno z novo stavbo in omrežjem vrednost 30 milijonov dinarjev, smo pridobili 4000 priključkov, s katerimi bomo v najkrajšem času omogočili priključitev novih naročnikov, občanov občine Ljubljana-Moste-Polje. Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujem vsem delavcem podjetja, vsem sodelavcem, kakor tudi dobaviteljem opreme in izvajalcem del za uspešno zaključena dela. Prosim predsednika delavskega sveta podjetja, tovariša inženirja Iva Freliha, da prevzame besedo. Govor Iva Freliha, predsednika DS PTT Ljubljana Dovolite mi, da vas najprej lepo pozdravim v imenu delavskega sveta Podjetja za PTT promet Ljubljana. Ob današnji slovesnosti, ko otvar-jamo novo centralo, bi bilo prav, da na kratko pregledamo pot, ki smo jo prehodili skupno z dobavitelji opreme in izvajalci montažnih del v dveh letih in pol od podpisa pogodbe o dobavi in montaži rajonske avtomatske telefonske centrale Ljubljana-Moste, tipa Metaconta 10-C. V tem času je bila dograjena stavba, ki je bila projektirana za postavitev telefonske centrale tega sistema. Ob pomoči Iskre in firme BTM iz Antvverpna smo izšolali naše strokovnjake, ki bodo vzdrževali to centralo in sodelovali pri načrtovanju in montaži novih central tega tipa. Zgrajeno je bilo novo kabelsko omrežje, prav tako smo morali obstoječe omrežje na tem področju priključiti na novo centralo. Morda ni neskromno, če ugotovimo, da je ravno pri nas montirana in aktivirana prva rajonska telefonska centrala tega tipa izven Belgije. Naši strokovnjaki so vzporedno s spoznavanjem novega sistema postavljali tehnične zahteve, ki so specifične za naše razmere in za predel, ki ga pokriva centrala. Ob tesnem sodelovanju proizvajalcev in dobaviteljev opreme je bilo možno realizirati vse te zahteve. Zato lahko posebej poudarimo, da je bilo sodelovanje Iskre, BTM in našega podjetja zelo dobro, hkrati pa nadvse uspešno. Nova centrala Metaconta 10-C seje pokazala kot zelo prilagodljiva vsem prometnim zahtevam, kakor trdi obstoječim centralam različnih sistemov in nivojev. Njena popolnoma nova tehnologija nudi obilo novih možnosti in ugodnosti tako uporabnikom, kot tudi strokovnjakom našega podjetja. Ob njenem obratovanju bo namreč možno dobiti vrsto podatkov, ki nam bodo dali realno sliko o telefonskem prometu in potrebah naših naročnikov. Vse to pa nam bo vsekakor omogočilo lažje odločitve ob vlaganjih v nove kapacitete in razširitve obstoječih central. Danes torej lahko rečemo, da je dosežen nov, velik delovni uspeh. Predel Ljubljane, kjer je mnogo industrijskih objektov, kjer so nova stanovanjska naselja in veliko gradbišče delavskih stanovanj, dobiva v razvoju telefonije nove, boljše možnosti. Vendar pa se moramo ob vsem tem zavedati, da vse, kar smo zgradili, še ne zadošča, da bi bili popolnoma zadovoljni tako naši uporabniki kot tudi mi, PTT delavci. Zato moramo storiti vse, da bomo narejeno še dopolnjevali, oziroma gradili nove objekte, pri čemer nam bodo sposobnosti nove centrale vsekakor v veliko pomoč. Na koncu bi se rad posebej zahvalil vsem, ki so načrtovali, gradili, preizkušali in vključili v javno telefonsko omrežje to centralo, in vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri izgradnji nove RATC Moste. Prosim tovariša Mirana Goslarja, dipl.ek., da odpre centralo. Nagovor Mirana Goslarja, člana IS Skupščine SR Slovenije Vsak novi objekt, vsak izdelek, vsak gospodarski napredek pomeni korak dalje, korak k popolnosti. Mislim, da velja to tudi za RATC Ljubljana-Moste. Začetek dela te centrale je nova porriembna zmaga našega gospodarstva, naše gospodarske moči in nov zidak družbenega standarda. Čeprav grajena za lokalne potrebe, pa pomen RATC Ljubljana-Moste presega ozke krajevne okvire, saj gre za novo tehnologijo, ki se uvaja v naše tt omrežje, za sistem, ki uporablja procesni računalnik, za izdelek, ki je plod tesnega sodelovanja Iskre, Bell Telephone Antvverpen in PTT ter je prvl te vrste pri nas, najsodobnejši v Jugoslaviji. Ta sodobna tehnika ne bo ostala brez vpliva na razvoj splošnega gosp<> darskega in družbenega življenja, saj predstavlja žični sistem, brez katerega si ni mogoče predstavljati modernega načina življenja, dela in napredka družbe. Slišali smo, da so že sklenjen* pogodbe za gradnjo novih central te vrste v Jugoslaviji, kar pomeni, da j* PTT povsod v naši državi v fazi izgradnje z naj novejšo tehnologijo. Infrastruktura, v katero sodi tudi PTT, je bila pri nas dolga leta zanemarjena, sedaj ji je namenjena velik3 in pomembna vloga, v vseh načrtih j* dobila poseben poudarek. Morda j® bila v tem krogu PTT stroka zadnj3 leta v nekoliko boljšem položaju, vsaj kar zadeva večjo sposobnost lastne razširjene reprodukcije. Seveda to Š* ni dovolj, da bi nadomestili zamujeno, premagali zaostalost. Družba mora vedeti, da bo tudi za PTT treba najti dodatna sredstva in ji omogočiti hitrejši razvoj. Samoupravne interesne skupnosti bodo v tej smeri lahko dale pobudo z* zbliževanje in združevanje. PripraV' Ijamo ukrepe, ki bodo pripomogli, d3 bodo tudi o PTT učinkovito soodločali uporabniki in gospodarstvo ter zlasti na podlagi združevanja dodatnih sredstev in dela vplivali na gosp0-darjenje in razvoj. Zahvaljujem se vam za vabilo, naj izročim v promet to centralo. Mislim-da bi bil kdo drug primernejši, da h> lahko izbrali enega od delavcev, tehnikov, soustvarjalcev, ki so jo gradih in izgradili. Vendar, če mi je ta čast ž* dana, opravljam to svojo dolžnost z iskrenimi čestitkami vsem skupaj m posebej vsem delavcem. Tem veljaj0 želje nas vseh, da bi dosegli še mnog0 uspehov in zgradili ter dali v promet še mnogo takih objektov. Za tem je Miran Goslar s kratkim telefonskim pogovorom vkljub3 RATC v javni promet. Gostje so 5 nato še ogledali celotno stavbo pošte j Mostah z vsemi napravami, zlasti P - j proces li računalnik in napajalne n3' prave tu s tem zaključili slovesnost, j rs 3.'S-'g 3& 'E-g-S'3 3 ŽS.g-KZ S-T? ŽB-3 2 S-3.S'3 VB s g -g e. NEKATERI FAKTORJI, ki zavirajo hitrejši razvoj proizvodnih sil 'i ije Iz predloženih gradiv za X. kongres ZKJ so razvidni veliki uspehi, ki smo ]ih doslej dosegli, a je večkrat tudi rečeno, da se storilnost dela v zadnjem času zmanjšuje in, da na tem področju ne uresničujemo druž-beno-političnih ciljev razvoja. 1- — Osnovni pogoj razvoja proizvodnih sil in družbe je nenehna rast storilnosti dela. Priče smo ogromnega Porasta proizvodnih sil v svetu, ki so razultat predvsem znanstveno-tehno-toške revolucije. Le-ta ima dandanes svoje korenine tako v organiziranem raziskovalno-razvoj nem delu, kakor tudi v množični inventivni dejavnosti. . Družbeno bogastvo v razviti družbi J11 samo bogastvo, ki ga daje narava, temveč ga vse bolj predstavlja materi-"izirana oblika novega znanja na vseh Področjih tehnike in tehnologije. Postavlja se vprašanje, ali je naša samoupravna socialistična družba storila dovolj za uvajanje novega zna-nJa v proizvodne procese, ali so se subjektivne sile, od temeljnih organi-zacij združenega dela, prek sestav-Jenih organizacij do negospodarske .re> zadostno angažirale za učinkovito razvijanje sodobnih dosežkov in napredka na področju gospodarstva in ‘zven njega. V naših pogojih bi morali še poseb-no pozornost posvetiti množični inventivni dejavnosti. Naš samouprav- sistem namreč ne sme reducirati ae‘a neposrednih proizvajalcev zgolj na rutinsko delo, temveč bi moral nuditi vsestranske- možnosti za krea-ivno sodelovanje vsem delavcem, tehnokratske strukture si ne bi smele prilastiti monopola „pameti“ na osnovi formalne izobrazbe. Morali bi zajeti ustvarjalni potencial vsakega delavca, kl se na svojem delovnem mestu vsak dan sooča s problemi, katerih strokovnjaki niti ne opažajo. Prav v tem je kvaliteta množične inventivne dejavnosti, katere ne more nadomestiti nobeno raziskovalno-razvojno delo. faradi tega je vsakršno podcenjevanje ninožične inventivne dejavnosti zgre-,eno, tako čisto v ekonomskem, ka-gled tUC*' V družbeno-političnem po- .. V naših pogojih omejenih investi-‘jskih sredstev so prav na področju o^židne inventivne dejavnosti iam°mne rezerve- V ilustracijo nava-ni c?eno Rudije Gospodarske zbor-r* Slovenije in Iskre, da je v 1. 1970 P prečna letna korist tehnične izbolj-*ve znašala okrog 50.000 dinarjev. e površen izračun kaže, da bi v pri-eru’ de bivamo 10% zaposlenih ‘SpevalG p0 eno tehnično izboljšavo, tj: 1 osebni dohodki lahko bili za trebit'0 jVeči'' tem ne smemo poza-žič’ • je v razvitih deželah v mno- n° inventivno dejavnost vključenih ~ TELEK0MVnIKACIJE: ob dneh, ko tovarna ne obratuje, ima glavni Sled* S P0™0^0 majhne TV kamere, monitorja in manipulacijskih pultov pre-p nad zgornjim in spodnjim vhodom v tovarno. V teku so še priprave na PultV dodatnih TV kamer. Na sliki: montaža monitorja in manipulacijskega .. Nekateri faktorji, ki zavirajo hitrejši razvoj proizvodnih sil. To je bila tema, o kateri je na X. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije govoril delegat Vladimir kogar, predsednik skupščine ZP Iskra. Zaradi aktualnosti njegovo kongresno razpravo objavljamo v celoti. okrog 30 % vseh zaposlenih, pri nas pa trenutno komaj 0,2 %. Razen tega se koristi množične inventivne dejavnosti ne kažejo samo v denarnih učinkih, temveč je njihov pomen veliko širši in v naših samoupravnih pogojih pomeni bogatenje vsebine združenega dela. 2. — Drugo pomembno vprašanje našega družbenega razvoja in političnega delovanja je vprašanje organiziranega vključevanja Jugoslavije v razvojne procese sodobnega sveta, s katerim obvladujemo novo znanje, aktivirano v gospodarstvu. V naši družbi se pojavljata dve nasprotji: prvo - pri nas se ničesar ne izplača razvijati in drugo - razvijati je treba vse. Prvo koncepcijo je že Boris Kidrič imenoval kolonijalno, zaradi popolne odvisnosti našega gospodarstva od tujine, medtem ko je druga avtarkična. Jasno je, da sta obe nesprejemljivi in v svojem bistvu tehnokratski. Z vključevanjem našega gospodarstva v mednarodno delitev dela moramo uporabljati tuje dosežke, ustvarjalno prenašati tujo tehnologijo, hkrati pa moramo sami razvijati svojo lastno bazo in si s tem zagotavljati ustrezno mesto v svetovnem gospodarskem in družbenem prostoru. Kadar ugotavljamo ogromen napredek v povojni izgradnji tehničnih zmogljivosti z moderno tehnologijo in dejstvo, da razpolagamo s petkrat večjo tehnično inteligenco v primerjavi z 1. 1941, moramo, na žalost, ugotoviti, da je bila naša rast osnovana predvsem na ekstenzivnih faktorjih razvoja, veliko manj pa na izkoriščanju svojega lastnega znanja kot intenzivnega razvojnega faktorja. Tak položaj nam lahko ilustrira število jugoslovanskih patentov v primerjavi z drugimi deželami. V svetu dandanes prijavljajo nad 400.000 novih izumov. Delež Jugoslavije pri tem je minimalen. Število patentov v razvitih deželah znaša letno okrog 400 na milijon prebivalcev, medtem ko v Jugoslaviji dosežemo komajda desetino tega. Razen tega je absurd še v tem, da od 1.000 domačih prijavljenih izumov odpade okrog 800 na individualne avtorje, okrog 150 na vsa jugoslovanska podjetja in samo 50 na vse naše znanstvene in raziskovalne inštitute. To je docela obrnjena slika stanja v razvitih deželah, kjer je 80 % patentnih prijav iz organiziranega raz-iskovalno-razvojnega dela, ki edino lahko daje kakovostne in sodobne dosežke. Tudi položaj v zveznem zavodu za patente, katerega delo je gotovo paralizirano, kaže na našo neorganiziranost pri izkoriščanju novega znanja. Zaradi pomanjkanja prostora je najnovejša patentna dokumentacija neizkoriščena, a naši strokovnjaki zaradi tega brez potrebe večkrat odkrivajo tisto, kar je že bilo odkrito. Za neposredno povojno obdobje je bilo takšno stanje, kot ga kažejo navedeni podatki, razumljivo. Danes pa se je položaj spremenil in terja od nas drugačno usmeritev in drugačno ukrepanje. Iznajdbe in izumi so rezultat družbenega dela, z druge strani pa je za moderno tehniko in tehnologijo tipično izjemno veliko vlaganje v raziskovalno-razvojno dejavnost in združevanje dela mnogih ljudi. Zmanjšano gospodarstvo nima možnosti za organizacijo učinkovite raziskovalno-razvojne dejavnosti, niti ni sposobno uporabiti dosežkov znanstveno tehnične revolucije v procesu proizvodnje. Zaradi tega je še naprej treba podpirati integracijske procese, tako znotraj samega gospodarstva, kakor tudi med gospodarstvom in raziskovalno sfero. Le na ta način bomo lahko izkoristili vse možnosti, ki nam jih nudi naš samoupravni sistem za hitrejši razvoj, v primerjavi z drugimi družbeno-političnimi sistemi. V delovni organizaciji Iskra-Kranj, kjer sem zaposlen, letno vlagamo od 3 do 5 % od vrednosti proizvodnje za raziskovalno-razvojno dejavnost. V primerjavi z drugimi jugoslovanskimi organizacijami so to velika sredstva. Zavedamo pa se, da so ta sredstva kljub temu še vedno nezadostna. Neglede na višino vloženih sredstev menim, da bi lahko bil učinek večji, če bi angažirali vse subjektivne sile naše družbe. Zakaj inventivna dejavnost že leta stagnira? Vzroke je treba iskati v nezadostni stimulaciji in preskromnih (Dalje na 4. strani) Tretje zasedanje skupščine združenega podjetja ISKRA bo v torek, dne 18.6.1974, ob 13. uri v tovarni telekomunikacij na Laborah. DNEVNI RED: 1. Sprejemanje predloga besedila Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev ISKRE in GORENJA. 2. Sklepanje o pooblastilu za podpis Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev ISKRE in GORENJA za ZP ISKRO. 3. Imenovanje razpisne komisije za generalnega direk-toija ZP ISKRA. Material k točki 1. predlog Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev ISKRE in GORENJA je bil objavljen v posebni prilogi 30. številke glasila Iskra z dne 1.6.1974. Eventualne dopolnitve oz. spremembe predloga bodo podane s strani pooblaščenih članov komisije ISKRA — GORENJE na zasedanju. : ■■l 'i : ■■ ■F fA Sodobni Iskrini varilni aparati na zagrebškem sejmu varilne tehnike. Sejem varilne tehnike Ko v velikem podjetju, kakršno je zdaj ZP „ISKRA“ tekamo s sejma na sejem, z bolj ali manj pomembnih manifestacij različnih obeležij in v različnih predeUh domovine in tujine, se prečesto nihče med nami ne zaveda, da so vse in skoraj vedno tudi različni načini sprovajanja ene od pomembnih funkcij koncepcije marketinga podjetja. Tej koncepciji morajo ustrezati opredelitve ekonomskih ciljev sejma oziroma manifestacij, sprovajanja primernih poslovnih akcij in aplikacij. Čeprav si zavestno prizadevamo, da bi bili vsi ti sejmi zaradi številnih prednosti tematsko opredeljeni ter pretežno in po možnosti specializirani, se pravi taki, ki bi predstavili samo določeno dejavnost podjetja na res zanimiv in na dinamičen način, vemo iz dosedanjih in včasih tudi slabih izkušenj, da se rade izrodijo v mešanico nepopularnega splošnega sejma, ki nato še dolgo buri duhove med nami in pogojuje včasih sila neprijetne in nepotrebne konfrontacije. Da pa vedno ni tako in da se lahko opravičeno tu in tam pohvalimo od časa do časa ponavadi po vsaki dve leti tudi z izredno dobrim specializiranim sejmom, potrjuje naša nedavna udeležba na zagrebškem medna-rodnenf sejmu varilne tehnike. Bilje v dneh od 20. do 25. maja. Na lepem in funkcionalnem, 400 kv. m velikem sejemskem prostoru, smo profesionalcem te panoge dejavnosti pri nas, poleg standardne, že lep čas osvojene klasične opreme in naprav za varjenje, letos predstavili tudi nekaj novih naprav za polavtomatsko varjenje. Odlikuje jih predvsem to, da so lahke, prenosne in uporabne v najširšem pomenu besede. To so bile: polavto-mat za varjenje v zaščitni atmosferi E-9, nova družina gorilnikov, naprave za varjenje po postopku TIG-tip E-10, avtomat za varjenje s praškom nove konstrukcije E-l 1, naprave za rezanje in varjenje s plazmo, novi varilni pripomočki, kot so vrtljive mize VM 15, VM 50 in VM 250, s kontinuirano regulacijo obratov ter konzolni stebri in specialne varilne konstrukcije. S standardnim, že več kot petnajst let osvojenim programom naprav za varjenje po sodobnih in produktivnejših postopkih in naštetimi novimi napravami, smo skupaj z Železarno Jesenice, predstavili jugoslovanskemu tržišču in tujim razstavljalcem zaokroženo celoto profesionalnih naprav iz lastnega in dopolnilnega asortimana za vse postopke varjenja ter rezanje v zaščitni atmosferi. Zdaj torej že višjo stopnjo mehanizacije in avtomatizacije varjenja za veliko serijsko proiz- vodnjo kovin sko-predelovalne in- dustrije. Sejem, ki je več mesecev pred formalno otvoritvijo in v času trajanja maksimalno angažiral prav vse specialiste za -varjenje iz Biroja za avtomatizacijo industrije direkcija avtomatika iz Tomačevega ter iz tovarne „Apa-rati“, pa tudi sodelavce sektorja marketinga — tako s pripravo sejma kot s samo izvedbo — si je ogledalo nepričakovano veliko domačih in tujih obiskovalcev. Poleg strokovnjakov s področja varilne tehnike tudi sodelavci različnih strokovnih poslovnih združenj, zavodov, raziskovalnih institutov, fakultet in kateder, študentje in dijaki strojništva in elektrotehnike ter seveda profesionalni razstavljala in obiskovalci iz Zapadne in Vzhodne Evrope. Predvsem slednje ter številne jugoslovanske razstavljalce in vodilne konkurente je presenetil nagel „Iskrin“ razvoj na tem področju, prikazan v prelepem ambientu „živih“ eksponatov in še bolj živih, delovnih in prizadevnih sodelavcev panoge, ki so vse te eksponate demonstrirali in zainteresiranim interpretirali njih funkcionalnost in uporabnost, skratka vse mogoče postopke tehnike varjenja. Te so rezultat lastnega in razvoja v tovarni „Aparati“, dolgoletnega proizvajalca te opreme. Tudi komercialni uspeh'v takih okoliščinah in na takem sejmu ni mogel izostati. Da bi o specifiki in pomenu omenjene dejavnosti pri nas seznanili širši krog domače in tuje javnosti, smo v času tega specializiranega sejma organizirali tiskovno konferenco. Udeležili so se je ugledni novinaiji in dopisniki številnih jugoslovanskih časopisnih, radijskih in TV redakcij. Zelo jih je zanimala tako problematika tehnike in tehnologije varjenja kot tudi problematika združenega podjetja „Iskra^ Nasploh. Na številna vprašanja so jim odgovarjali direktorji tovarne „Aparati“ tov. I. Klešnik, TOZD-a branžne prodaje M. Stegnar, direkcije avtomatika D. Podlogar ter vodja panoge T. Žargar. • Če kateri, potem je bil prav ta letošnji specializirani sejem, odraz poslovne sejemske politike ter realizacije pravočasno postavljenih ciljev in predhodno dogovorjenih akcij, ki jih je pogojevala zavestna taktika in strategija ter ideologija neposrednih in za posel nadvse angažiranih sodelavcev biroja in panoge. Njihove dolgoročne perspektive, na katere bo vplival tudi ta sejem, so zdaj še veliko lepše in uresničljive ne glede na to, če bo ali ne bo zadoščeno formalnim načelom specializiranega inženiringa. VABILO Krajevne družbenopolitične organizacije in krajevni skupnosti Bukovica - Šinkov turn in Vodice vabita na proslavo ob 30-letnici preboja Gorenjskega odreda v vasi Vesca pri Vodicah. Proslava bo v soboto, dne 15. junija 1974, z naslednjim PROGRAMOM: ob 9. uri bo ponazoritev preboja Gorenjskega odreda v vasi Vesca; ob 12. uri partizanski miting s kulturnim programom pri domu krajevne skupnosti v Utiku pri Vodicah. Posebno so vabljeni preživeli borci Gorenjskega odreda, aktivisti OF Mengeškega, Smleškega in Voglanskega terena ter borci in aktivisti Kamniškega, Kranjskega in Škofjeloškega okrožja. Udeležite se te velike spominske svečanosti. Glavni direktor IR1 Erik Vrenko se zahvaljuje Marjanu Lavrenčiču za dolgoletno plodno delo. Bogato delo za napredek Iskre Ob odhodu Maijana Lavrenčiča v pokoj je bila 6. junija v IRI majhna slovesnost, kateri so prisostvovali Vladimir Logar, predsednik skupščine ZP Iskra, Slavec Igor, predstavnik Skupnih služb ZP, Peter Mihelič, predstavnik ELEKTROMEHANIKE, vodstvo IRI in njegovi dolgoletni sodelavci. V imenu ZP Iskra, Elektromehanike in Iskra RI je ing. Lavrenčiču izročil glavni direktor Erik Vrenko darilo v znak priznanja za velike zasluge za razvoj tehnologije in modeme proizvodnje v Iskri. S toplimi besedami je Vladimir Logar opisal eno najlepših osebnih lastnosti ing. Lavrenčiča, to je njegovo skromnost in neizmerno poštenost. Celotno njegovo življenjsko delo pa je opisal Franc Špiler in začel z naslednjimi besedami: Življenjska pot ing. Maijana Svojo strokovno pot v tej tovarni je Lavrenčiča ni bila posuta z rožicami, začel kot vodja mehanske merilnice, Zgodaj je moral od doma, da bi si ki jo je s svojim znanjem in pnza-pridobil izobrazbo, ki jo je želel devnostjo usposobil za delo v naj-doseči, kajti v predvojni Jugoslaviji so krajšem času. Njegove organizacijske bila zaprta vrata univerze absolventom in strokovne sposobnosti so bile hitro srednjih tehničnih šol. opažene, še pred koncem 1. 1945 so Kmalu potem, -ko je 1940 diplo- mu zaupali vodstvo orodjarne, za miral v Pragi, je že ob začetku vojne katero je pripravil organizacijo z padel v nemško ujetništvo, v katerem uvedbo luknjanih kartic po sistemu je preživel vsa vojna leta. Po vrnitvi v Powers, kar je bil tedaj edinstven osvobojeno domovino je že poleti primer v Jugoslaviji in še daleč na-1945 nastopil službo v tovarni, ki je okrog. takrat še nosila ime STROJNE Delokrog orodjarne je kmalu raz-TOVARNE KRANJ. širil še s prototipno delavnico, kjer se je 1947 rodil prototip takrat največjega Iskrinega izdelka, velikega kinoprojektorja, leto kasneje pa tudi poskusna serija 10 projektorjev. Potem, ko je nekaj časa opravljal, namesto odsotnega direktorja, najvišjo dolžnost v tovarni, so mu zaupali odgovorno nalogo uvajanja proizvodne tehnologije. Zlasti se je poglobil v pripravo velikoserijske proizvodnje telefonskih aparatov. Ni še minilo leto, ko je bil imenovan za vodjo produkcije. Tu je našel nezorano ledino; treba je bilo razmestiti stroje, urediti terminsko službo in dokumentacijo, zasnovati organizacijo poslovanja in obračuna z luknjanimi karticami, da se je lahko začela prava industrijska proizvodnja. Pri tem delu je kmalu opazil, da ne more biti dobre proizvodnje, če nista dognani konstrukcijska in tehnološka dokumentacija izdelka. Da bi odpravil pomanjkljivosti na teh dveh važnih področjih, je naslednje leto prevzel širok spekter zadolžitev: tehnološko pripravo dela, orodjarno z njeno konstrukcijo, vzdrževanje strojev in na njegov predlog formirano poskusno proizvodnjo, v kateri naj bi konstrukcijsko in tehnološko dozorevali novi izdelki. Uspeh vseh teh služb pod vodstvom ing. Maijana Lavrenčiča ni izostal: poleg uspešnega uvajanja novih izdelkov v proizvodnjo sta se že 1. 1955 začela uvajati analitika dela in (D'alje na 6. strani) Marjan Lavrenčič, dipl. ing. NEKATERI FAKTORJI... (Nadaljevanje s 3. strani) družbenih priznanjih. V naših sporazumih in statutih še niso v zadostni meri predvideni organizacijski in motivacijski instrumenti za novator-stvo, za njegovo stimulacijo in druž-beno-moralno priznanje. Teko priprave za proglasitev leta 1975 za leto tehničpih inovacij in zaščite pravice industrijske lastnine. Cilj tega predloga je, da bi se vse s ubjektivne sile angažirale za odpravljanje pasivnosti in aftj ustvarjanje pogojev za delo na področju inventivne dejavnosti, kakor tudi zato, da bomo v naslednjih le tih,vzbudili proces zmanjševanja tehnološke razlike med nami in industrijsko razvitimi deželami. Na vseh ravneh in v vseh strukturah združenega dela mora biti poznan pomen in vrednost celotne inventivne dejavnosti za razvoj proizvodnih sil naše samoupravne družbe. Čakati na spontan razvoj inventivne dejavnosti, brez angažiranja progresivnih subjektivnih sil je iluzorno, zaradi česar je potrebno, da zveza komunistov s svojo družbeno avtoriteto da pobudo za razprave o inventivni problematiki med svojim članstvom, ki bi moralo naprej prek družbeno-političnih organizacij (sindikat, gospodarska zbornica, univerza) vplivati na uresničevanje tu sprejetih sklepov s tega področja, v organizacijah združenega dela. Nujno potrebno bi bilo, da bi CK ZKJ eno izmed svojih sej posvetil izključno vprašanju razvoja proizvodnih sil, predvsem z aspekta inventivne dejavnosti v naši družbi. 3. - Tretje področje, ki naj bi prispevalo k večji storilnosti, s tem pa tudi k stabilizaciji, je standardizacija v najširšem smislu. V dosedanjem razvoju je ta dejavnost sicer dosegla določeno stopnjo, toda ni se razvila v tehnično-ekonomski proces, ki je karakterističen za industrijsko razvite dežele. Glavni vzrok tega zaostajanja naše standardizacije je premajhna družbena pomoč, kajti ta dejavnost _ ISKRA Številka 22 - 15. junij 1974 doslej niti ni bila omenjena v družbenih programih našega tehnično-ekonomskega razvoja. Najnovejši dokument „Osnove skupne politike dolgoročnega razvoja SFRJ do 1. 1985“, kije pravkar prišel v javno obravnavo, sicer omenja standardizacijo, toda omejuje se zgolj na ..področje tehnologije v kovinski in elektro industriji, a še posebno v tehničnih sistemih, kot so energetika, transport, PTT, itd.“. V nasprotju s tem bi moral tako pomemben dokument, ki opredeljuje desetletno politiko ekonomskega, družbenega in tehničnega razvoja Jugoslavije, veliko bolj poudariti standardizacijo, pomemben činitelj v vseh panogah gospodarstva. Danes si niti ne moremo zamisliti napredka katere koli gospodarske panoge brez urejene standardizacije, ki s svojimi določbami na eni strani bistveno prispeva k racionalni proizvodnji in s tem k zmanjševanju proizvodnih stroškov, a na drugi strani, z določbami o zahtevanih lastnostih izdelka in o metodah njegovega preizkušanja, prispeva k zagotavljanju in k objektivni oceni kakovosti izdelka, kar je nedvomno bistvenega pomena za blagovni promet na domačem in tujih tržiščih. Zaradi potrebe po večjem vključevanju našega gospodarstva v mednarodno delitev dela bi prav ta dokument o politiki dolgoročnega razvoja moral odločati in usmeijati k večjemu vključevanju Jugoslavije v mednarodno standardizacijo in k hitrejšemu razvoju standardizacije na vseh ravneh: na ravni federacije, v posameznih panogah gospodarstva, do interne standardizacije v temeljnih organizacijah združenega dela. 4. - V programih gospodarskega in družbenega razvoja ne smejo izostati predvidene akcije za stalni dvig kakovosti naših izdelkov. V tej smeri je treba nadaljevati z akcijami, začetimi' v nedavno končanem letu kakovosti. Predvsem je treba na področju celotne Jugoslavije razviti sistem ugotavljanja kakovosti, katero terjajo standardi, s tem v zvezi pa tudi uvesti dodeljevanje znakov kvalitete. Ta sistem, kakor tudi kriteriji za ugotavljanje kako- vosti, morajo biti enotni na celotnem področju SFRJ, v skladu z načelom enotnega tržišča. Na drugi strani mora biti sistem Ugotavljanja kakovosti in dodeljevanja znakov kakovosti v skladu z mednarodnimi priporočili, da bi dosegli recipročno priznavanje naših atestov in znakov tudi na tujih tržiščih. To bi v znatni meri tudi olajšalo izvoz naših izdelkov. 5. - Še je področje, kije za razvoj znanosti in tehničnega napredka bistveno važno. To je in formacij skp-dokumentacijski sistem. Zaradi nepopolnih informacij o načelnih dosežkih v svetu izgubljamo čas, denar in energijo, ker se pogosto angažiramo na raziskavah problemov, ki so že bili rešeni. Zaradi tega je treba v dolgoročnem programu razvoja neizogibno predvideti izgradnjo modernih informacijskih sistemov, ki bi morali biti regionalno in po panogah optimalno med seboj povezani, da bi lahko dajali stalne in občasne informacije o dosežkih in trendih razvoja v svetu za vsako področje. Ob koncu bi rad naglasil, da bi vse dejavnosti, kot so: inventivna dejavnost vključevanje v sodobne razvojne procese standardizacija in tipizacija ugotavljanje kakovosti in atestiranje ter in formacijsko-dokumentacijski sistemi, morale biti predmet dolgoročnega programa našega razvoja. Menim, da med nami ni nikogar, ki ne bi priznal, da je samo večja družbena storilnost dela edino učinkovito zdravilo za stabilizacijo našega gospodarstva in ukrep proti inflaciji. Jugoslavija je na alžirski konferenci neuvrščenih prevzela, skupno z Alži-rom, koordinacijsko vlogo na področju znanstveno-tehničnega napredka in sodelovanja. In pri tem so prav navedene dejavnosti bistvenega pomena, zato jim moramo posvetiti daleč večjo pozornost od dosedanje, ker v nasprotnem primeru, Jugoslavija ne bo mogla zadovoljivo izpolnjevati obveznosti, ki jih je prevzela od neuvrščenih dežel. Branžna organiziranost Elektro industrija je danes v svetu gotovo najbolj dinamičen sektor industrijske proizvodnje, saj v proizvodnjo tudi najhitreje uvaja znanstvene dosežke in izboljšave. Seveda ne želi Iskra zaostajati za drugimi sorodnimi podjetji, pač pa ujeti korak s sodobnim tehnično-tehnološkim razvojem. To nam nalaga, da se tudi ustrezno organiziramo. S formiranjem branž bomo to gotovo dosegli, saj nam bodo branže omogočile novo kvaliteto pri hitrejšem razvoju, boljšo proizvodnjo, večje izkoriščanje zmogljivosti strojev, boljšo povezavo med proizvodnjo in prodajo itd. V Iskrinih organizacijah dela danes okoli 25.000 delavk in delavcev, ki so organizirani v približno 20 delovnih organizacijah. Priznati je treba, da je to velikanska tvorba, ki mora biti tudi zato ustrezno organizirana. Formirali bomo naslednjih sedem branž — telekomunikacije, zabavna elektronika, kovinsko predelovalna, avtoelektrika, avtomatika, merilno-regulacijska tehnika in elektro aparati. O branžni organiziranosti v združenem podjetju Iskra smo se pogo-vaijali z v.d. direktoijem Programsko razvojnega področja Štefanom Dol-haijem. Povedal je, da se trenutno najbolj intenzivno dela pri formiranju branže telekomunikacije, kjer so imenovali štiri področne komisije, in sicer za razvojno programsko območje, ekonomske odnose, organizacijske odnose in ' za samoupravne odnose. Po samoupravnem dogovoru bi morale biti analize o formiranju branž izdelane že do 30. junija, dokončno pa bi morali branže sprejeti do 31. oktobra letos. Tov. Dolharje povedal, da je formiranje branž žal v zaostanku, povrhu pa nam ostaja še razmeroma malo časa, pred nami pa so zdaj še dopusti. - Ali ni Iskra začetnik - pionir na področju uvajanja branž? „Kot mi je znano, je Iskra prva, ki v Sloveniji formira branže, končno pa to ni čudno, saj smo izredno veliki, tako po obsegu raziskav, kot po proizvodnji in prodaji.“ - So bila kakšna nasprotovanja proti branžam? „Ne bi mogel reči, da gre za nasprotovanja, pač pa so tu dileme, v katero branžo bo vstopila posamezna organizacija. Poudarim naj, da bodo morale biti branže elastične, da se bodo vanje vključile tudi druge organizacije,“je dejal Štefan Dolhar. Za sedanji Iskrin razvoj so branže gotovo najvišja oblika organiziranja. Vetjetno bodo enkrat v prihodnje nastale tudi nove branže, misliti pa bo treba tudi na teritorialno povezovanje. | Zaenkrat se povezujemo predvsem v Sloveniji, vendar pa se bodo ta in te- ; gracijska gibanja razširila tudi na druge republike. Interesi so obojestranski, Iskra pa ima že ponudbe za združitev iz Makedonije, Kosova, Vojvodine. Takšne medrepubliške združitve lahko pričakujemo kmalu, najprej pa se bomo morali v Iskri in v Sloveniji sami urediti. Podobno kot Stefan Dolhar. predvidevamo nadaljnje združevanje s proizvodnimi organizacijami, velja to tudi za združevanje z razvojnin" ustanovami, saj bo z znanstveno in razvojno bazo nastopil nov kvaliteten premik tudi na področju branž. ^ branžno organiziranostjo se bo hkrati okrepilo sodelovanje Iskre z zunanjim1 razvojnimi ustanovami, saj zahteva naša proizvodnja širšo razvojno bazo- Formiranje branž v ZP Iskra je gotovo revolucija v naši organizacija ki bo omogočila popolnoma drugačno poslovanje kot ga imamo zdaj, veliko bolj elastično, veliko bolj uspešno. 2 združitvijo TOZD, ki imajo slično tehnološko in programsko usmeritev! bomo dosegli to, da bomo lažje vskla-dili in koncentrirali razvojne načrte, vskladili delo ter bolj izkoristili proizvodna sredstva. S formiranjem posameznih brani ne bomo takoj v začetku pristopili ^ delitvi posameznih razvojnih p10-gramov v smislu specializacije posameznih temeljnih organizacij, saj b0 do tega prišlo šele po nekajletne111 delu. Takoj čez noč tudi ne smem0 pričakovati večjih uspehov; ti hod0 prišli čez nekaj let. Delegatski sistem — pridobitev 10. junija je bilo v Elektromehaniki drugo zasedanje novoizvoljenega predsedstva tovarniškega komiteja ZMS Elektromehanike. Delegatski sistem se je znova pokazal kot velika pridobitev, saj je bilo ponovno prisotnih več kot tri četrtine članov predsedstva. To je lep dokaz, da je delegatski sistem velik korak naprej v razvoju celotne naše družbe. Delegati so sprejeli poročilo o oddaji „Spoznavaj domovino in svet" ter sklenili, da člani ekipe obdrže za nagrado in spomin knjige, ki so jih rabili za študij in pripravo na oddajo. Pregledan je bil tudi program komisijah za letošnje leto. Delegati1 vodstvo so soglašali, da občinsK; konferenca ZMS ni ravnala pravil110' ko je predlagala le dve prosti mesti T letovanje v Oldhamu, saj tovarnic komite ZMS Elektromehanike velik žrtvuje ob obisku Angležev pri nas. Sklenjeno je bilo tudi, da se m°l3 krepiti sodelovanje-vseh družbenop0 * Učnih organizacij v tovarni, ker bo H tako možno enotno in uspešno de1 ter njihova prava vloga. Jože P°r^ Ž i Že tretje leto zapored podeljujejo na Beograjskem sejmu tehnike diplom^, dobro oblikovanje tehničnih izdelkov. Tričlanska strokovna žirija je leto5 j glasno dodelila med drugim tudi diplomo našemu arhitektu Marijanu G nam1 (na sliki) iz ICza univerzalni instrument Digimer in usmernik Pobi ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, KRANJ Organizirana skrb za socialno ogrožene Ob podelitvi zlatega znaka sindikatov POLDETU MRAKU, požrtvovalnemu sindikalnemu delavcu iz Kranja, smo nagrajenca zaprosili za kratek razgovor. Osemdeset let Iskra-EMO Celje Iskra industrija EMO iz Celja praznuje letos visok delovni jubilej — 80-letnico obstoja. Ob tej priložnosti smo zaprosili za pogovor glavnega direktorja EMO Mira Jančigaja. Spregovoril je o dejavnosti in o načrtih podjetja. Vprašanje: Ali se razen s stanovanjsko ukvarjate še s kako drugo proble -matiko? • Odgovor: „Hkrati s predsedniškim mestom Komisije za pogoje življenjskega in stanovanjskega standarda bom po nedavni izvolitvi opravljal tudi funkcijo predsednika Konference sindikata kovinske in elektroindustrije v občini-Kranj." Vprašanje: „Za kaj se boste zavzemali pri opravljanju nove funkcije? “ Odgovor: „Najprej bo potrebno opredeliti funkcije in program konference same, da jih bomo lahko ustrezno vključevali v delo enake konference na republiški ravni. Trenutno se še pripravljamo na konkretno delo. Skice in opis delovanja konference so že izgotovljene. Konferenc po dejavnostih je v kranjski občini 14." Vprašanje: „Kakšno stališče boste v sklopu te konference zavzeli do branžnega organiziranja? “ Odgovor: „To vprašanje presega pristojnosti občinske konference, ker branžna organizacija presega teritorialne okvire." Vprašanje: „Ali bo po vašem mnenju prispevala k bistvenemu napredku? “ Odgovor: „Stvar je še v fazi medsebojnega dogovarjanja in kot prvo bi po mojem mnenju bilo potrebno definirati proizvodne programe ter morebitno delitev dela v skladu s sprejetimi samoupravnimi sporazumi med posameznimi TOZD." Vprašanje: „Katera področja delovanja ste še vključevali v svojo dolgoletno aktivnost? “ (Dalje na 6. strani) Vprašanje: „Tov. Mrak, za katere zasluge podeljuje republiški sindikat zlati znak? “ Odgovor: „Kot je razvidno iz priložene obrazložitve, prejmejo ta znak zaslužni sindikalni delavci in osnovne sindikalne organizacije za svoje požrtvovalno in aktivno delo pri reševanju sindikalnih nalog. O tem obstaja določen pravilnik. Zlati znak bodo odslej podeljevali ob 1. maju. Prva podelitev pa je bila letos malo v zamudi zaradi velikega števila kandidatov za podelitev tega odličja. Odločilno za to nagrado je bilo moje dolgoletno delo v osnovni sindikalni organizaciji in raznih organih sindikatov nasploh, kjer sem dolgo vrsto let opravljal razne funkcije. Zadnja štiri l?ta sem bil član predsedstva občinskega sindikalnega sveta Kranj, pred-• sednik komisije za delovne in življenjske pogoje, letos pa sem tudi predstavnik občinskega sindikata v iniciativnem odboru samoupravne stanovanjske skupnosti." Vprašanje: „Katere kriterije predvsem upoštevate pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanjskih sredstev? “ Odgovor: „Kranj je prva občina v Sloveniji, ki je organizirala samoupravno stanovanjsko skupnost ter tako pripomogla k organizirani izgradnji in reševanju stanovanjske problematike v širšem obsegu. Pod tem razumemo racionalnejšo izrabo zemljišč in komunalnih objektov ter racionalnejšo izgradnjo celotnih stanovanjskih kompleksov sploh in kot tretje - urbanistično določene lokacije za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš." . »Antene« poslujejo ugodno Tovarna antenskih naprav Vrhnika je del velike družine Združenega podjetja Iskra že skoraj poldrugo leto. O dejavnosti tega kolektiva smo pisali že večkrat, tokrat pa je na vrsti sestavek o proizvodnji in načrtih tovarne. Podatke o tem sta nam dala direktor Franc Fefer in vodja razvojnega oddelka pri podjetju Smiljan Ogorelec. Tovarna, v kateri je zaposlenih Tvi- delavk in delavcev, izdeluje . V in UKV antene, inštrumente za iskanje podzemnih cevovodov in ka-mov, hišne govorilne naprave, stabilizirane usmernike za napajanje tranzistorskih aparatov do moči 300 mA in različen droben mehanski material. V ovarni se ukvarjajo tudi s storitveno dejavnostjo, saj popravljajo radijske aParate, ker pač na Vrhniki ni nobe-, dega drugega podjetja, ki bi se ukvarjalo s to dejavnostjo. Podjetje v svojem razvoju sicer ni elalo večjih skokov, vendar pa je seskozi opazno rastlo. Tako je na kv?161 leta 1972 v primerjavi z letom .'1 porastel celotni dohodek za 7° medtem ko je ostalo število zaposlenih isto. Leta 1973 je bil ta ^ok nekoliko nižji - celotni dohodek J bi] v primerjavi z letom poprej prezračen za 20 %, dohodek za 9 %, 4 zaposlenih pa je bilo večje za EMO je tovarna, ki je bila ustanovljena leta 1894 z osnovnim namenom, da proizvaja emajlirano posodo. Pozneje se je z oscilacijami večje ali manjše proizvodnje, pri čemer sta na to vplivali predvsem I. in II. svetovna vojna, razvila v kombinat različnih ..Poudariti moram," je dejal Franc Fefer, „da so bile naše prodajne cene nespremenjene od leta 1970, zato je vplivala inflacija na znižanje dohodka in akumulacijo, ne pa na celotni dohodek. V tem obdobju smo iskali le notranje rezerve in uspelo nam je določene težave premostiti." Proizvodni plan za letos je za okoli 60 % višji, kot je bila realizacija lani. V letošnjih prvih štirih mesecih so plan izpolnili SO.odstotno, in to predvsem zaradi pomanjkanja delovne sile. Na Vrhniki in bližnji okolici namreč ni več mogoče dobiti niti strokovnjakov niti nekvalificiranega kadra. Čeprav niso dosegli plana, pa so rezultati v primerjavi z lanskim letom izredno ugodni. Celotni dohodek je bil v obdobju januar—april za 55 % višji kot v lanskih prvih štirih mesecih. Ker sta se v tem času izredno podražila aluminij in plastika - njihovi izdelki pa so predvsem iz teh surovin — je bil dohodek višji le za 37 %. „Po mojem mnenju je uspeh, ki smo ga dosegli letos,zadovoljiv. Predvsem bi morali zaposliti še nekaj delovne sile, zlasti strokovnega kadra, ki bi precej pripomogel k zboljšanju proizvodnje," je menil direktor Franc Fefer. — Kakšni pa so načrti za delo v prihodnje? „Naš razvoj sloni predvsem na modernizaciji proizvodnje. Morali bomo sprejeti bolj konkreten program ter v proizvodnjo radiatoijev. Tuje še področje individualnega ogrevanja, ki je zastopano v proizvodnem programu Tobija. To so peči za ogrevanje sob in kuhinj. „EMO je začel zdaj uvajati tudi proizvodnjo okenskih klimatizeijev v ' * 7 £■ *' "' m Iz TOZD - tovarne posode: pogled v emajlimico. proizvodnih procesov in z različnimi proizvodnimi programi. Danes zaposluje okoli 3.600 delavcev, od tega jih je večina zaposlenih v Celju, nekaj čez 300 v bistriškem Tobiju in 60 v Kru-ševcu. Ti posamezni proizvodni programi so bili tudi osnova, da so ustanovili Temeljne organizacije združenega dela. — Ali nam lahko poveste kaj o proizvodnji EMO? »Proizvodnjo v EMO lahko delimo v naslednje kategorije: široko potrošnjo, ki je predvsem zastopana v proizvodnji posode, proizvodnjo kemijske usmeritve, konce pcijsko usmeritev ogrevanja ter transport. Proizvodnja kemijske usmeritve je po bruto produktu bolj na koncu, zato pa je bolj zastopana po obsegu znanja. Sem sodi proizvodnja frite, to je surovine za emajliranje, torej proizvodnja emajlov. Po lastnih receptih, z lastnim razvojem in kadri izdelujemo te surovine za lastne potrebe, hkrati pa jih prodajamo tudi drugim, ki emajlirajo pločevino, na primer »Gorenju". V preteklosti je EMO frite uvažal, zdaj pa se je v celoti preusmeril na lastno proizvodnjo. Ob trudu vsega kolektiva mu je to uspelo tako, da Celjani zdaj fritov ne uvažajo več. Tretja koncepcijska usmeritev je ogrevanje, ki je razdeljena na tri področja, točneje na dve področji v okviru treh TOZD. Največ je centralnega ogrevanja, ki se razvija v proizvodnjo kotlov, to je v kotlovski TOZD, njake, vse nosilce, razen vzdolžnih, in druge dele za avtomobilsko opremo. V ta del transporta bo pozneje sodil tudi predvideni TOZD kontejnerjev, ki so prav tako element integralnega transporta. »V okviru proizvodnih načrtov bi naštel še sanitarne izdelke za opremo kopalnic in stranišč. To .je cela grupacija, ki daje možnost širšega razvoja. To področje bo verjetno v prihodnje razvijal TOZD „Tobi“ ob sodelovanju in pomoči drugih TOZD Iskra -EMO." Kaj pa tovarna v Kruševcu? »Zanjo bomo morali pripraviti širši proizvodni program, saj je zaradi enovrstnosti proizvodnje preveč občutljiva na nihanje tržnih razmer - ne toliko prodaje, kot pa nakup surovin. Ta problem v Jugoslaviji ni rešen in verjetno tudi še ne bo tako kmalu." »Koncept programske usmeritve EMO ima velike možnosti, predhodno pa bomo morali imeti zagotovljen obstoj vseh navedenih proizvodnih programov. EMO je v minulih letih že prišel v takšen položaj, da so bili vsi ti proizvodni programi ogroženi. Rezultati kažejo, da sta z izvajanjem začrtane sanacije zagotovljena obstoj in delovanje vseh teh programskih usmeritev." Povrnitev ugleda in zaupanja v EMO, ki so ga v minulih letih nekateri /z TOZD-tovarne posode: večstopenjska stiskalnica. okviru kompleksnega programa usmeritve Iskre, ker meni, da se mora koncepcija ogrevanja širiti tudi na koncepcijo klimatizacije tako individualnega ogrevanja, ki ga izvajamo v okviru TOZD „Tobi“, kot centralnega ogrevanja, ki ga izvajamo v TOZD kotlov in radiatoijev." Četrta branža — veja programske usmeritve je transport. Tu se pojavlja več ali manj kooperantska proizvodnja z mariborskim TAM. EMO izdeluje za njih vsa kolesa za tovor- Pogled na upravno poslopje ISKRE - EMO Celje. °tiv iz proizvodnje v tovarni antenskih naprav na Vrhniki proizvodnje anten, kamor sodijo tudi profesionalne antene in skupinske antenske naprave. Zanimiv je tudi program hišnih govorilnih naprav. V prihodnje bomo morali opustiti izdelavo drobnih mehanskih elementov in se preusmeriti povsem na osnovno dejavnost." Da bi vse to dosegli bi potrebovali tudi nove prostore, saj v sedanjih proizvodnje ni mogoče več širiti tŽa zgraditev novih prostorov so že izdelali načrte, njihova največja želja pa je, da bi pokrili sedanje dvorišče in tako pridobili precej velik delovni prostor. Glavni »krivec", da tega še ne bodo mogli tako kmalu uresničiti je denar. Prodaja je trenutno izredno ugodna, saj številna gospodinjstva kupujejo nove TV sprejemnike ali pa zamenjujejo dotrajane TV antene. Glede izvo- za pa se ne morejo pohvaliti, saj je konkurenca izredno huda, na zahodnem trgu pa bi morali celo prodajati pod ceno. V Antenah pravijo, da za vsako ceno ne bodo izvažali. Ob koncu našega obiska smo jim zastavili še eno vprašanje, in sicer: kakšno je vaše sodelovanje z drugimi Iskrinimi organizacijami? »Žal moram priznati," je dejal direktor Franc Fefer, »da kakšnih tesnejši!; stikov z drugimi Iskrinimi podjetji nimamo, ugodno pa sodelujemo z Iskra Commerce, preko katerega gre večina prodaje in nakupov." Mnogim spio že postavili isto vprašanje. Mnogi so nanj odgovorili podobno kot na Vrhniki. Ali se morda ne bi zamislili, kdo je kriv, da naša Iskrina družina ni tesneje povezana. Konec koncev pa tudi samo premišljevanje ne bo nič pomagalo. LADO gledali z nezaupanjem, bi omogočilo tudi to, da bi se celjski kolektiv kadrovsko okrepil. Z uveljavitvijo stabilnosti samega EMO in z uveljavitvijo razvojnih koncepcij ter s stabilizacijo se je že skoraj ustavila pretirana, nekontrolirana fluktuacija kadrov. V zadnjem času je celo opaziti večje zanimanje za delo v EMO in s tem tudi večji dotok kadrov. V podjetju zato upravičeno pričakujejo, da bodo uresničili zastavljene načrte, predvsem načrte glede večje kvalitete samega dela v EMO. ‘ — Kakšna pa je povezanost EMO z drugimi Iskrinimi organizacijami? »Neposredno sodelovanje s posa-rfieznimi organizacijami v okviru ZP Iskra je minimalno, vendar pa je prisotno in se postopno razvija. Možnosti so velike, saj bi lahko naše izkušnje mnogi koristno uporabili in obratno. Prepričan sem, da kakršnekoli perspektivne večje združitve, kot na primer Iskre in Gorenja, sedanjih proizvodnih konceptov ne bodo spodkopale, pač pa samo podprle," je dejal glavni direktor celjske tovarne Iskra — industrija EMO, Miro Jančigaj. ja(j I. pohod prijateljstva Iskrašev Komisija za šport in rekreacijo pri SO ZP je na nekaterih svojih sejah že razpravljala o organizaciji pohoda Iskrašev* Na zadnjem sestanku 21. maja pa je sklenila, da bo v letošnjem septembru organizirala »Prvi pohod prijateljstva Iskrašev". Na pohodu bodo lahko sodelovale ženske in moške ekipe (po 5 članov) na 15 km dolgi progi, vmes pa bodo tudi tekmovale v streljanju z zračno puško. Za zdaj le še to, da bodo tekmovalne ekipe razdeljene v tri starostne razrede in sicer: I. razred do 30 let, II. razred od 30 do 40 let in III. razred na 40 let starosti. Kdaj natančno in kje bo naš prvi pohod in vse ostale podrobnosti bomo pa še poročali. J. ISKRA - NAPRAVE, Ljubljana Poslovanje terja velika prizadevanja Že ob sestavi gospodarskega plana za leto 1974 smo predvidevali, da se nam v tem letu obetajo hudi napori, če bomo hoteli proizvodnjo, prodajo in dobiček obdržati na ravni, ki smo jo že dosegh v prejšnjih letih. Po petih mesecih poslovanja v letu 1974 kaže, da so bila naša predvidevanja točna, saj je za kolikor toliko dobre poslovne rezultate treba vložiti . še več naporov kot v preteklih letih. Proizvodnja do konca meseca maja je dosegla 37 % letnega plana, oz. približno toliko kot v preteklem letu, vendar pa se je struktura proizvodnje znatno spremenila, saj je porasel delež „ delovno ustreznih" izdelkov. Dejstvo, da smo dosegh do konca maja le 37 % letnega proizvodnega plana, kaže na to, da bo do konca leta potrebno še mnogo dela in izrednih ukrepov -nekateri so že v teku, da bomo dosegli predvideni obseg proizvodnje, želimo pa ga celo preseči. Do kraja meseca maja smo prodali za okoli 26 milijonov dinarjev gotovih izdelkov, ali 3o % letnega plana. Tudi pri prodaji želimo letni plan za nekaj odstotkov prekoračiti, to pa pomeni, da bodo v drugi polovici leta potrebni bistveno boljši uspehi kot dosedaj. Sicer pa je bila dinamika plana prodaje s poudarkom na drugi polovici leta predvidena, saj smo v decembru preteklega leta v soglasju s službami Iskra — Commerce sestavili sanacijski plan prodaje, ki je tudi „kriv“ za nizko proizvodnjo in prodajo v letu 1974, nadejamo pa se, da bodo dolgoročne posledice ureditve zalog ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Bogato delo za napredek Iskre pomembnejše od kratkoročnih težav. Število zaposlenih do konca meseca maja je celo nižje kot pov-preček preteklega leta, oz. od gospodarskega plana za približno 1,5 %, vendar pa gre le za prehoden pojav, ki je usklajen z dinamiko proizvodnje in prodaje. V teku so številne akcije, katerih namen je pridobiti nove sodelavce za izpolnitev velikih proizvodnih nalog v II. polovici tega leta in vnaprej, prav tako pa si prizadevamo izboljšati izobrazbeno strukturo zaposlenih s številnimi ukrepi, od dopolnilnega izobraževanja prek stanovanjskih akcij do politike osebnih dohodkov, ki bo stimulirala tudi strokovne kadre. V zadnjih mesecih je tovarna na področju sodelovanja z našim stalnim partnerjem JLA sprejela številne naloge in zadolžitve, ki posegajo v „bodočnost“ tovarne kar za kako desetletje. Tako dolgoročne in obetajoče perspektive, ko lahko načrtujemo osnovno proizvodnjo tja do leta 1984 in dalje, naš mladi kolektiv še ni imel. Točno pa vemo, da ugodne dolgoročne perspektive še niso tudi rezultat, temveč predvsem znak za mobilizacijo, za zagnano delo na vseh področjih in za (trezen) optimizem! Največ za tako srednjeročno perspektivo lahko storimo prav na področju kadrov s tem, da sedanje - v 13-letnem pogosto nelahkem obdobju prekaljene sodelavce obdržimo in jim damo možnosti za osebni in strokovni razvoj in seveda, da pridobimo nove sodelavce, ki bodo čez nekaj let nosili (Nadaljevanje s 4. strani) študij gibov, naslednje leto je pa ustanovh poseben oddelek za projektiranje specialnih strojev in naprav ter merilnega orodja, kmalu zatem pa še oddelek za projektiranje nadaljnjega razvoja tovarne. Prav pri tem delu pa ni bil deležen potrebne podpore s strani takratnega vodstva tovarne. Vendar je na začrtani poti vztrajal, ker je čutil in vedel, da se Iskra mora razvijati in, da njene rasti ne sme zadržati kratkovidnost njenih trenutnih voditeljev. Kmalu zatem je - že v boljšem ozračju - na njegovo pobudo in pod njegovim vodstvom nastal prvi tekoči trak v Jugoslaviji za velikoserijsko montažo števcev. Prav ta trak je v tistih časih pomenil odločilno prelomnico v Iskri ne samo v tehnologiji; ampak tudi v miselnosti: prehod iz serijske v tekočo proizvodnjo nekaterih množičnih izdelkov. Iskra je v tem obdobju že začela preraščati kadrovske in prostorske možnosti kranjskega industrijskega bazena. Treba je bilo na nerazvita področja Slovenije. Spet so Marjanu Lavrenčiču zaupali vodstvo sestave investicijskih elaboratov in tehnoloških projektov za tovarno urnih mehanizmov v Lipnici, za tovarno električnih instrumentov v Otočah, za tovarno usmemiških naprav v Novem mestu in za tovarno avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici. Še preden so bile vse te zamisli realizirane, je že bila na vidiky združitev štirih podjetij v veliko Iskro in hkrati generalna rekonstrukcija vseh njihovih obratov. Kdo naj bi prevzel obsežno in odgovorno delo vodstva in koordinacije izdelave 21 investicijskih elaboratov? Ing. Lavrenčič! Tudi to pionirsko delo je bilo pod njegovim vodstvom opravljeno v 1. 1961 v rekordnem času. Hkrati s temi dogajanji so nastajali prvi zametki današnjega Raziskovalnega inštituta, vendar z mnogo širšim konceptom. Spet so ing. Lavrenčiču zaupali dobršen delež najtežjih nalog, ko so ga jeseni 1961 premestili v Zavod, da bi prevzel vodstvo tehnološkega sektorja, ki naj A ISKRA Številka 22 — 15. junij 1974 bi opravljal projektiranje sodobnih tehnoloških procesov in vodil pilotsko proizvodnjo. V ta namen je sodeloval pri projektiranju nove zgradbe Zavoda ob Celovški cesti, v kateri naj bi se delo odvijalo v ugodnejših delovnih pogojih. L. 1963 je po zdmžitvi tehnološkega in študijsko-projektivnega sektorja postal pomočnik direktorja Zavoda in na tem mestu povezoval dejavnosti novega tehnološko-projektivnega sektorja, splošno tehniškega sektorja, sektorja za meritve in kvaliteto ter centralne delavnice. S tem je prevzel tudi skrb za dejavnosti splošnega pomena za celotno ZP, zlasti še kot tajnik komisije teh dejavnosti, ki so se pod njegovim vodstvom močno uveljavile, čeprav sprva marsikje zanje ni bilo pravega razumevanja. Še prav posebno je treba omeniti pobudo in aktivno sodelovanje ing. Lavrenčiča pri ustvarjanju kompleksne tehnične dokumentacije, ki jo zdaj kot njegovi nasledniki postopno in uspešno uvajamo v posamezne tovarne ZP. Ustvarjalni duh ing. Lavrenčiča je segel tudi izven Iskrinega okvirja, udejstvoval sdje v družbenopolitičnih organizacijah, prevzel je pa tudi predmet „Tehnološka priprava" na Fakulteti za strojništvo, Univerze v Ljubljani, kjer je svoje bogato strokovno znanje 6 let prenašal na mlade rodove. Ta kratek pregled je le skromen prikaz velikega in pomembnega prispevka ing. Marjana Lavrenčiča Iskri in družbi, ki se mu za ves trud in minulo delo nikdar, ne bo mogla dovolj oddolžiti. Za svoje življenjsko delo je bil pred dvemi leti odlikovan z najvišjim delovnim priznanjem, z redom dela z zlatim vencem. Čeprav je v svojem delu kot oče Iskrine tehnologije uvajal najsodobnejše metode študija dela, ki naj energijo in duha mišic čim intenzivneje vključuje v proizvodni proces, pa ing. Lavrenčič vendarle v delavcu nikdar ni videl robota, ampak predvsem človeka, kateremu je posvetil tudi vso skrb za njegove osebne potrebe. Zato ni zgolj slučaj, da se zdaj, ko ga je usoda predčasno odtrgala od rednega dela, ukvarja s študijem sociologije in psihologije industrijskega delavstva. Željam, ki so bile izražene na tej prisrčni slovesnosti, se pridružuje tudi glasilo „Iskra“ in mu želi še mnogo zdravih in zadovoljnih let. našo novo proizvodnjo. Zagotoviti moramo torej za vsako ceno stabilnost rezultatov in povezanost kolektiva, saj je le to pogoj za uspešno dolgoročno sodelovanje z našim partnerjem — JLA. Z osebnimi dohodki, ki so se od ■ lanskega mesečnega povprečja dosedaj „popravili" za kakih 15 % - sedanji mesečni OD so okoli 2.370 dinarjev, smo se končno le premaknili iž stagnacije v preteklem letu, z nadaljnjimi akcijami pa bomo zasledovali tiste srednjeročne cilje, ki smo jih v tem članku nakazali. Uspešen tečaj nemščine Prva skupina tečajnikov tujih jezikov, ki jih je organizirala ISKRA Elek-tromehanika za svoje delavce, je uspešno zaključila štiristopenjski tečaj nemščine. Tečaj se je začel v maju 1971. leta in je bil zaključen maja 1974. Tečajniki so torej obiskovali tečaj polna tri leta in sicer po dvakrat tedensko v popoldanskem času. Tečaj je bil v prostorih Šolskega centra ISKRA v Kranju, vodila in poučevala gaje prof. Marjeta Ekar, v njeni odsotnosti pa jo je nadomeščala prof. Milica Kapus. Tečajniki so v času, ko je študij potekal, opravili osem preskusov znanja, po zaključku vsake stopnje jim je šola izdala potrdilo o uspešno zaključenem letniku oziroma stopnji. Tečajniki so šli tudi na dva po tridnevna izleta: lani v Muenchen, letos pa na Dunaj. To nista bila le izleta z ogledom tehničnih in kulturnih zanimivosti, marveč tudi temeljit osebni preskus znanja. Tečaj je brez dvoma dosegel svoj namen, ki bo v korist tečajnikom in seveda podjetju. Ob tej priliki se tečajniki zahvaljujejo podjetju, ki jim je tečaj omogočilo, in profesoricama za njun trud. Le- Polde Mrak. ORGANIZIRANA SKRB ZA SOCIALNO OGROŽENE (Nadaljevanje s 5. strani) Odgovor: „Oblikoval sem poročila, referate, politiko in program sindikatov ter njihovo bilanco, obdelati pa je bilo treba tudi gospodarski in samoupravni kompleks ter posredovati kritične pripombe in pohvale. Angažiral sem se tudi pri izdelavi programa socialne politike občine Kranj. Zavzemal sem se za ustanovitev Konference za socialno delo v občinskem merilu; za njen izvršilni organ je že določen Center za socialno delo pri Občinski skupščini Kranj. Ta konferenca ima svoj proračun dohodkov in izdatkov. Zaželeno bi bilo — in v bodoče si bomo še bolj prizadevali za to - da bo organizirano poskrbljeno za dobrobit vseh kategorij socialno orgoženih. Vzpostavljena je bila neposredna zveza in sodelovanje med konferenco ter delegati delovnih organizacij, šol, krajevnih skupnosti ter ustanov. V tej sestavi smo dovolj organizirani za boljše reševanje socialnih problemov na našem področju. Manjka pa še samoupravna organizacija na področju komunalnih dejavnosti. Če bi bila oblikovana zaokroženo, bi bile skupne koristi občanov nedvomno večje." Vprašanje: „Prosim, povejte nam za konec našega razgovora še kakšno ugotovitev, do katere ste prišli v svojem dolgoletnem plodnem udejstvovanju." Odgovor: „Menim, da je bistvo blagostanja v večji produktivnosti in ustreznejši delitvi ustvaijenega dohodka, pa tudi v odnosih vseh samoupravi) alcev v združenem delu in do njega." V.B.R. Sklepi poslovnega odbora ZP 2. SEJE Z DNE 6. JUNIJA 1974. Poslovni odbor združenega podjetja sprejema predlog Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev ISKRE in GORENJA in ga daje v razpravo vsem organizacijam združenega dela v ZP ISKRA. PO ZP v celoti sprejema akcijski program političnega aktiva ZP ISKRA za združevanje ISKRE in GORENJA ter prevzema odgovornost za pravočasno izvedbo akcij, za katere so zadolženi poslovodni organi ZP ISKRA. PO ZP sprejema na znanje informacijo o pripravah za oddajo „mi med seboj", ki bo v ponedeljek, 17. junija, v TV centru v Ljubljani in katera bo obravnavala združevanje ISKRE in GORENJA. PO ZP apelira na direktorje organizacij združenega dela ZP ISKRa, da se udeležijo proslave Dneva borca in Dneva ISKRE, ki bo 4. julija v Celju, in da v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami omogočijo udeležbo na tem zborovanju vsem delavcem ZP ISKRE. Prav tako PO ZP priporoča polnoštevilno udeležbo na 10. jubilejnih športnih igrah, ki bodo 22. in 23. junija v Celju. PO ZP ponovno poziva organizacije združenega dela, ki še niso sprejele odločitev o združevanju sredstev za dokončanje poslovne stavbe ISKRE na Trgu revolucije v Ljubljani, da nemudoma sprejmejo ustrezne sklepe in predložijo potrebne dokumente. Z ozirom na program dela v tem in naslednjem mesecu apelira v. d. generalnega direktorja tov. Hujs, da člani PO ZP koristijo redni letni dopust po 15. juliju. Udeleženci dobro uspelega tečaja nemščine. Interesentom za izredni višješolski študij na FE Februarja letos smo v časopisu Iskra najavili, da bo na Fakulteti za elektrotehniko organiziran nov oddelek 1. letnika višješolskega študija za zaposlene v ZP ISKRA. Prvič je pisalo, da se bo študij začel oktobra, na željo Fakultete pa smo začetek premaknili na februar 1975. Prav tako smo premaknili pripravljalni tečaj za sprejemni izpit na jesen, in je zaradi tega nastal premor v akciji za višješolski študij. Za študij se je do sedaj prijavilo 50 kandidatov, kar je premalo glede na to, da se določeno število slušateljev med študijem premisli, odstopi ali ne zmore študija. Zato smo skleniU še naprej zbirati prijave in ponoviti j prvotno obvestilo morebitnim novim interesentom: Za izredni študij se lahko prijavijo interesenti, ki so končali gimnazijo ah tehniško srednjo šolo elektro ter strojne stroke brez preizkusnega oz. sprejemnega izpita. Drugi kandidati, ki so končali kako drugo srednjo šolo, vključno s poklicno šolo, pa se lahko prijavijo, če so pripravljeni položiti sprejemni izpit. Za uspešnost sprejemnih izpitov bodo organizirani pripravljalni tečaji iz zahtevanih predmetov za vse kandidate. Študij bo organiziran tako, da bodo imeU slušatelji priložnost poslušati i predavanja izven delovnega časa oz. opravljati vaje v dela prostih dneh in po strnjenem programu. V 2. letniku študija bodo lahko izbrali eno od smeri, ki se predava na fakulteti in ki ustreza strokovni usmerjenosti posameznikov ter interesom delovne organizacije, kjer so )e-ti zaposleni. O režimu študija povzemamo iz poročila doc. dr. F. Bratkoviča, mentorja Iskrinih slušateljev na FEJ naslednje vrstice: „Izredni višješolski študij obsega 1800 ur predavanj in vaj ter ustreza rednemu dveletnemu višješolskemu študiju. Študij je razdeljen na štiri leta, drugače veljajo zanj vsa pravila rednega študija. Predavanja tečejo časovno vzporedno z rednim šolskim ciklusom od 16. februarja do 31-maja in od 1. oktobra do 15. januarja, po 15 ur tedensko. Urnik je urejen tako, da so predavanja in vaje izven rednega delovnega časa. Sočasno tečejo predavanja treh ali štirih predmetov. Študent mora vsak izpit opraviti najkasneje v enem letu po koncu predavanj slehernega predmeta, sicer izgubi pravico nadaljevati študij. Ko slušatelj opravi vse izpite, mora napraviti in uspešno zagovarjati diplomsko delo. Učni načrt izrednega študija je vsebinsko prirejen potrebam ZP Iskra. Pripravila ga je skupina strokovnjakov ZP ISKRA in fakultete, potrdil pa ga je pedagoško znanstveni svet fakultete. Učni načrt vsebuje 30 eno-semestrskih predmetov, ki se delijo v 3 skupine in v 10 predmetov. Prva skupina so osnovni predmeti; obsegajo 780 ur in dajo študentu potrebno fizikalno in matematično osnovo za razumevanje strokovnih predmetov. Strokovni predmeti obsegajo 600 ur, so pa delno različni za razhčne usmeritve (telekomunikacije, avtomatizacija in električni stroji). Poleg teh dveh skupin vsebuje učni načrt še splošne predmete. Le-ti obsegajo 420 ur in naj razširijo splošno tehniško in organizacijsko izobrazbo diplomanta. Tečaj izrednega višješolskega študija, ki se je pričel februarja 1972, j® sedaj na polovici. Predavanja in vaje so na fakulteti za elektrotehniko štiri popoldneve v tednu, od ponedeljka do četrtka. Na tečaj se je vpisalo sicer 78 kandidatov, vendar jih je le 69 pričelo študirati. 14 študentov je iz raznih vzrokov prenehalo študirati v 1. letu tako, da se je v drugi semester vpisalo še 55 slušateljev, čeprav za ta vpis ni bilo treba izpolniti še nobenih pogojev. Pogoj za vpis v 3. semester so uspešno opravljeni izpiti jz predmetov matematika I. del, matematika II. del, elektrotehniško risanj® ter standardizacija in tipizacija. Ta pogoj je izpolnilo 39 študentov. Izredni študij zahteva mnogo volje, truda in vztrajnosti saj morajo vsi izredni študentje normalno izvrševati svoje delovne obveznosti v ZP Iskri, ves svoj prosti čas pa morajo žrtvovati študiju. Zato je dosedanji uspeh študentov več kot vzpodbuden. Kandidati naj pošljejo prijave na Referat za izobraževanje in štipendij® ZP ISKRA, 61000 Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1/VI (tel. 5021 /302). Petnajst letnikov Poročil Iskra je bila prva jugoslovanska tovarna, ki je začela izdajati strokovno glasilo — Tehniška poročila industrije Iskra. Začela so izhajati leta 1957 z namenom, da bi strokovnemu krogu kupcev posredovala na potrebni strokovni ravni informacije o razvojnih dosežkih in novih izdelkih. Tak način propagande se je v svetu pokazal kot najuspešnejši zlasti za tiste izdelke, ki jih kupujejo profesionalni kupci - instituti, šole, ustanove, podjetja, ipd. Tehniška poročila Iskre so sprva izhajala trikrat na leto in sicer kot priloga Elektrotehniškega vestnika. Za tak način izhajanja se je tovarna odločila zato, ker ji je omogočil najširšo publiciteto tako v domovini kot y tujini. Elektrotehniški vestnik je renomirana revija, ki izhaja zdaj že nad 40 let in to v dveh jezikih — slovenskem in srbsko-hrvatskem. Vestnik ima širok krog bralcev, s tem pa je Iskra dosegla precejšnjo publiciteto tehniških poročil. Doslej je izšlo 15 letnikov Poročil, ki so odigrala pomembno propagandno vlogo in so postala nepogrešljiv člen v povezavi med Iskro in kupci, oz. strokovnimi krogi Leta 1965 je izšla tudi obširna angleška izdaja Poročil in sicer za svetovno razstavo telekomunikacij v Montreuxu. Po mnenju mnogih, predvsem pa uredniškega odbora, Poročila še vedno niso odigrala potrebne vloge, saj v Iskri tega strokovnega časopisa ne izkoriščamo v tolikšni meri za stike s strokovno javnostjo, kot to delajo podobna podjetja v svetu. Verjetno je temu v veliki meri vzrok, da v Iskri nimamo celovitega in kompleksnega sistema stikov z javnostjo, zlasti s profesionalnimi kupci, čeprav je težišče naše proizvodnje v profesionalni tehniki. Izdajanje takšnega časopisa je gotovo najbolj nevsiljiv način reklamiranja. Tukaj nismo odkrili nobene Amerike. Predvsem na zahodu imajo večja podjetja mnoga strokovna glasila, ki jih nekatera izdajajo tudi v več jezikih. Zaradi vse večjega izvoza Iskre v tujini bi morda morali tudi v našem podjetju začeti misliti na to, da bi začeli izdajati Tehniška poročila recimo v angleščini. V začetku bi izšla na leto ena številka, morda dve, v njih pa bi n preveden izbor člankov iz tehniških poročil. Poročila izidejo zdaj petkr: oa leto na 20 straneh, obseg j j lahko povečali, če bi uredni 111 odbor pritegnil večje števil ?vt°dey- Večina avtorjev je zd n i,^ *n kranjske Elektromeh l.e redko pa se za pisan_ močijo v drugih podjetjih, •trgih tovarnah imajo dovo ••ročne ekipe strokovnjakov i ovolj zanimivo problematiki r br jo lahko z objavo v Pon um tudi obravnavali. Iskro -111 Poroc" Kra je namenjena u vezam, druga števili •avnavala elektronski u’ V k° tudi več vjctaconti, v tretji t poravnavali rotacijsl ni»uaconto “t druga e if!13 Področja, predv ud» številko, ki bo r 1U- obletnici BAŽ. _ Ob koncu zapisa 0 Tehniških P ločilih industrije Iskra naj t Vemo> da je glavni urednik ga našega strokovnega glasila nr rVse^ * ^ let univerzitetni ka M0r dipL in8- France M,a-ej r- Njemu in sodelavcem Poro- t0p,ob tem visokem jubileju lad Mladina IRI marljiva V Iskri, ki je izšla ob Dnevu mladosti — 25. maju, smo zapisali, da so mladinski aktivi v Polprevodnikih, Orodjarni, IEZE, IRI in v Vegi nedelavni. Takšne podatke smo dobili na seji predsedstva Koordinacijske konference Zveze mladine ZP Iskra v Semiču. Sestavek o tem je zelo prizadel mladinke in mladince v ljubljanskem institutu, ker je resnica o njihovi pridnosti povsem obratna. Seveda smo se prepričali o tem šele potem, ko smo jih obiskali, naš pogovor pa je, lahko bi rekli, potekal za okroglo mizo. Pogovarjali smo se s predsednico mladnskega aktiva v IRI Vojko Vavpotič, sekretarjem mladinskega aktiva Francem Štiftaijem , referentom za šport pri mladinskem aktivu Janezom Grčarjem, sekretarjem družbenopolitičnih organizacij v Institutu Pavlom Jerebom, sekretarjem sekretariata zveze komunistov Alojzom Mencinom in športnim referentom v IRI Poldetom Prvaričem. V IRI so se odločili za tako široko okroglo mizo predvsem zaradi tega, da bi dokazali, da je njihova mladina pridna in delovna, in to jim je tudi uspelo. Mladinski aktiv v Iskrinem raziskovalnem institutu je še zelo mlad, saj so ga ustanovili pred približno tremi meseci, kljub temu pa mladinke in mladinci že aktivno sodelujejo v različnih organizacijah in se udeležujejo številnih akcij. Trenutno so najbolj aktivni na športnem področju zaradi bližnje Iskrijade, množično pa se udeležujejo tudi republiških, občinskih in Iskrinih akcij. Na pohodu Ob žici okupirane Ljubljane so sodelovale štiri mladinske ekipe iz IRI, v brigado na Dugi otok pa so odšli štirje mladi iz tega kolektiva. V Institutu je skupno zaposlenih okoli 800 delavk in delavcev, od tega pa jih je več kot 200 mladih. Največ jih je s srednjo šolsko izobrazbo, precej pa tudi z višjo in visoko. Eden najpomembnejših načrtov za delo v prihodnje je ta, da bi čimveč mladih sprejeli v zvezo komunistov. Trenutno je med mladimi v Institutu 14 komunistov, verjetno pa se bo to število še letos podvojilo. O nujnosti sprejema novih članov se dobro zavedajo tudi na sekretariatu zveze komunistov podjetja, sami pa so dali že več pobud. Mladinski aktiv iz IRI tesno sode-luje z drugimi organizacijami tako v ZP Iskra kot v občini Ljubljana-Vič-Rudnik. To sodelovanje je vsekakor najboljše s sekretariatom zveze komunistov in sindikalno organizacijo. Mladina je aktivna tudi v samoupravnih organih, saj je okrog 23 % mladih vključenih v samoupravne organe — od svetov delovnih enot do sveta Instituta. Nikakor ne smemo pozabiti še na številno udeležbo mladih v krvodajal-skih akcijah, dejavnost v planinski sekciji, na ekskurzije in izlete ter mnoge uspehe na športnem področju. Vodilne predstavnike mladine iz Iskrinega raziskovalnega instituta najbolj čudi trditev nekaterih iz predsedstva KK ZM ZP Iskra, češ da niso povezani s Koordinacijsko konferenco, saj so se šele pred parimi dnevi podrobno dogovorili o tem sodelovanju. V IRI pa priznavajo, da niso dovolj povezani z drugimi aktivi mladih delavcev v okviru ZP Iskra, saj zahtevajo takšni stiki velikanske stroške. kljub temu pa bodo skušali rešiti tudi ta problem. Lado Drobež 20% nižje štipendije Obveščamo vse štipendiste ZP ISKRA, da bodo imeli za 20 % nižje štipendije v povprečju na sedanje. Take štipendije bomo dobivali, če bo sprejet družbeni dogovor o štipendiranju. Poudarjam, da si je IO Kluba štipendistov prizadeval in še vedno poskuša spremeniti člen, ki govori o višinah kadrovskih štipendij. V dogovoru so nekatere trditve, ki jih lahko spodbijamo, če jih pogledamo stvarno. Tako zatrjujejo, da bo povečal hitrost študija. Pri tem pa vidimo, da boš imel v višjih letnikih nižjo štipendijo in to zato, ker se gleda celotno povprečje ocen. Tako bo primer štipendista, ki ima sedaj 745,0 din štipendije in je v četrtem letniku imel kot absolvent 570,-din. Nesmiselno pa je tudi to, da bo Iskra za to morala dati več denarja. Tako bo potrebno 0,5 % od bruto osebnih dohodkov odvajati za štipendije. Strinjamo se s tem, daje potrebno sestaviti dogovor, da ne bi prišlo do odkupovanja štipendistov. Vendar pa je ta oblika družbenega dogovora nesprejemljiva, ker škodi štipendistom in ZP Iskra. Zakaj ZP Iskri? Če pogledamo vpis na posamezne fakultete vidimo, da se srednješolci vse bolj vpisujejo na družbene fakultete. Po družbenem dogovoru bo lahko vsak študent, ki ne presega limite 1.800.-din.na člana družine dobil štipendijo. To pomeni večji vpis na fakultete, ki veljajo za lažje. Že lani ZP Iskra ni podelila vseh štipendij, kajti upravičenih kandidatov ni bilo dovolj. Sprašujemo se tudi, če bodo ta dogovor podpisala vsa podjetja. Predvsem velja to za delovne organizacije, ki so odmaknjene iz središč, kajti te so že tedaj dajale večje štipendije, da bi pritegnile čim več študentov. Take tovarne imamo tudi v ZP Iskra. Družbeni dogovor v prvotni obliki kot smo ga dobili januaija meseca je bil sprejemljiv za štipendiste ZP Iskra, saj je vseboval drugačne lestvice. Potrebna so pojasnila, ki utemeljujejo to politiko štipendiranja še iz drugih vidikov. Zato mislim, da bi podpis tega sporazuma terjal novo obdelavo in premislek. Družbeni dogovor so sestavljali več let in vseeno vsebuje pomanjkljivosti. Ne smemo si dovoliti leta, ko smo zanemarjali tehniški kader in je le-ta množično odhajal v tujino. Problern se mora rešiti sporazumno, v obojestransko korist, saj je tudi naša skrb, kakšne kadre bo imela ZP Iskra v bodoče, ko bomo delali v njej tudi mi. Zabeležil sem še nekaj pogovorov z mojimi kolegi s fakultete za elektrotehniko: Janez Uratnik — Po novem bom imel 570,- din štipendije. Drugo leto bom absolvent. Ves čas sem redno študiral. Ob tem se spominjam mojih prijateljev, ki so sedaj v službi in zraven še študirajo kakšno višjo šolo. Vsekakor so na boljšem kot jaz. Drago Žepič - Sem študent telekomunikacij na Fakulteti za elektrotehniko. Štipendijo bom imel znatno nižjo kakor sedaj. Zdi se mi čudno, kakšen interes ima ZP Iskra od tega dogovora, saj bo imela manj kadra. Drago Strle - je eden boljših študentov v letniku in štipendist TEN Stegne. — Moja štipendija bo sedaj 650 din. Kot absolventa me bo to zelo prizadelo. Kakor drugi si bom tudi jaz mogoče poiskal priložnostno zaposlitev, kar pa vsekakor pomeni daljši študij. Ivo Kranjčevič: Bil sem seznanjen s prvim družbenim dogovorom, vendar sem bil presenečen, ko sem dva dni pred zasedanjem Komisije za štipendije dobil nove lestvice. Tudi meni ni jasno, zakaj se postavljajo takšne lestvice, ki so izenačene z drugimi fakultetami. Vsi dobro vemo, da so prezasi-čene. Ta dogovor premalo stimulira tehniške fakultete in višje letnike. Mira Jurak je štipendistka Iskra Commerca in to prvo leto, obiskuje Ekonomsko fakulteto. — Za družbeni dogovor sem izvedela iz časopisa in moram reči, da me je presenetil. Po novem bom imela 500,- din štipendije. Ob tem se sprašujem, koliko bodo imeli tisti na srednji šoli in vajenci Prav tako ne vem, ali je ta dogovor zaradi povečanja števila študentov. Sprašujem se, kako bodo živeli študentje, ki niso iz Ljubljane. To so nekateri zapisi štipendistov ZP Iskra. Ko sem pisal ta sestavek, sem se bal, da bo izgledal kakorkoli „ner-gaški“ ali da bo izpadlo kot zahteva višjih štipendij. Opozarjam, da bodo štipendisti imeli manjše štipendije, medtem ko bo ZP Iskra trošila višja sredstva zato, ker bo z občinskimi skladi štipendirala tudi druge študente. Zato predlagam premislek ob podpisu tega sporazuma, saj bomo prizadeti vsi po vrsti. Prav tako vam povem, da tudi na Referatu nekateri misUjo podobno kakor mi. Tako tovrstni družbeni dogovor ne odobrava v celoti vodja Referata tov. Konc. Prav tako se s točko o lestvicah ne strinjajo predstavniki kadrovske službe nekaterih podjetij. Končujem z željo, da se napaka reši v obojestransko zadovoljstvo z medsebojnim sodelovanjem delavcev in štipendistov. Na tem mestu se zahvaljujem uredniškemu odboru časopisa Iskra za objavo tega članka v celoti. Stojan Grgič Študent 4. letnika FE ISKRA-ELEKTROMEHANIKA KRANJ KADROVSKO PODROČJE V skladu z letnim planom izobraževanja in po sklepu 1. seje Odbora za združeno delo z dne 19. 4. 1974 objavljamo RAZPIS šolnin za šol. leto 1974/75 za izredno šolanje na naslednjih šolah: Fakulteta za strojništvo III. st. Fakulteta za elektrotehniko III. st. FNT - kemija III. st. Ekonomska fakulteta III. st. Fakulteta za strojništvo II. st. Fakulteta za elektrotehniko II. st. Ekonomska fakulteta I. in II. st. Višja šola za organizacijo dela II. st. Višja tehniška šola - strojna I. st. Višja tehniška šola - elektro I. st. Višja tehniška šola za varnost pri delu I. st. Višja šola za organizacijo dela I. st. Višja upravna šola Višja ckonomsko-komercialna šola 1. st. Tehniška srednja šola - elektro Tehniška srednja šola - strojna Delovodska šola Ekonomska srednja šola Upravno administrativna šola 5 šolnin 5 šolnin 1 šolnina 2 šolnini 5 šolnin 5 šolnin 10 šolnin 1 šolnina 15 šolnin 15 šolnin 1 šolnina 5 šolnin 2 šolnini 5 šolnin 20 šolnin 20 šolnin 10 šolnin 5 šolnin 5 šolnin Plačilo stroškov šolanja in ostale ugodnosti, ki pripadajo po Samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovne organizacije ISKRA ELEKTROMEHANIKA, bo Odbor za združeno delo odobraval po naslednjih kriterijih: - strokovni oceni delil na delovnem mestu, - rezultatih psihološkega pregleda, - delovni dobi v Iskri, - zdravstvenem stanju. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki zasedajo delovna mesta, za katera nimajo ustrezne izobrazbe in bi jo z odobrenim šolanjem pridobili. Vse potrebno v zvezi z vpisom morajo kandidati urediti sami pri ustanovi, kije organizator šotonja. Vloge, ki jim je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo in strokovno oceno dela na delovnem mestu, naj kandidati pošljejo na kadrovski oddelek najkasneje do 30. junija 1974. Feliks Korošec Globoko nas je pretresla vest, da je v komaj 44. letu starosti prenehalo biti plemenito srce Feliksa Korošca, vratarja v ElektromehanikL Komaj leto in pol je bil med nami, a smo ga brž vzljubili zaradi njegove vestnosti, delavnosti in resničnega tovarištva. Hitro se je vživel v novo delovno okolje, še hitreje pa si je med nami našel prijatelje, ki smo ga imeli radi tudi zaradi njegove vedrine in sproščenosti ter pristnih odnosov do vsakogar. Kruta %nyt ga je ustavila sredi načrtov, ki jih je prepolno skušal izpeljati. Za njim je ostala globoka vrzel in bolečina v srcih vseh, ki so ga poznali in spoštovali. Strti ob prezgodnji smrti delovnega tovariša delijo bolečino z njegovo užaloščeno družino njegovi sodelavci Zdravstvo v Iskra—EMO EMO iz Celja je ena redkih Iskrinih organizacij, ki ima izredno dobro urejeno zdravstveno varstvo svojih delavcev. V podjetju imajo ambulanto za prvo pomoč delavcem, ki je odprta vseh 24 ur. V njej lahko dobijo delavci prvo pomoč ali pa zaprosijo za različna zdravila, npr. tableto za glavobol, povoje itd. Tovarna EMO ima tudi obratno ambulanto, ki stoji v neposredni bližini. V njej so tri ordinacije, ki redno delajo od 7. do 19.30. V ambulanti so zaposleni dva redna zdravnika, honorarni zdravnik in sedem medicinskih in bolniških sester. Zdravstveno osebje v obratni ambulanti EMO skrbi za ambulantno in dispanzersko varstvo delavcev, po potrebi pa pomaga tudi na bolni-kovem domu. Za preventivno zdravstvo pri delu je določen zdravnik obratne ambulante, ki redno sodeluje s kadrovsko in socialno službo pri zaposlovanju in premeščanju delavcev, nadalje sodeluje s kadrovsko službo pri zaposlovanju invalidov, skrbi za urejenost ambulante prve pomoči v podjetju ipd. Emovci se lahko pohvalijo tudi z zobno ambulanto, ki je v istem objektu kot obratna ambulanta. Ima tri redne ordinacije, v katerih so zaposleni dva zobozdravnika, trije zobo-tehniki in tri instrumentarke. Redni delovni čas zobne ambulante je isti kot v obratni ambulanti - od 7. do 19.30. Zdravstveni delavci v obeh ambulantah so uslužbenci Zdravstvenega doma Celje, vendar delajo izključno za EMO in podjetje Libela, le zobna ambulanta je odprtega tipa. Tako obratna kot zobna ambulanta sta precej zasedeni. Frekvenca obiskov v ambulantah je visoka predvsem zaradi narave dela samega. Obratno ambulanto obišče na dan približno 120 delavcev, največ v dopoldanskem času. Izmed obolenj najbolj izstopata obolenji hrbtenice in želodca, sicer pa je slika bolnikov podobna kot drugod, se pravi, da Emovce pestijo skoraj iste bolezni kot druge Iskraše. ISKRA - Številka 22 — 15. junij 1974 " ISKRA - ELEKTROMEHANIKA KRANJ Potrebna bo večja koordinacija Poročilo o sestanku delavcev, ki se poklicno ukvarjajo z varstvom pri delu v OZD Iskre Nedavno je bil redni sestanek delavcev, ki se poklicno ukvarjajo z varstvom pri delu. Na dnevnem redu je bil najprej pregled izvrševanja sklepov, sprejetih v lanskem juniju, ko je bil prvi sestanek te vrste. Sklepi so bili lani jeseni posredovani poslovnemu odboru, nato pa takratnemu centralnemu DS. Nerealiziran je bil sklep o ustanovitvi delovnega mesta koordinatorja za varstvo pri delu, ki naj bi v prvi fazi delal na področju poenotenja evidence in skušal navezati stike z izobraževalnimi institucijami, ki imajo v svojem programu tudi področje varstva pri delu. Tudi sklep, naj bi se pogosteje kot doslej sestajali delavci, zadolženi za varstvo pri delu, ni bil uresničen zaradi objektivnih okoliščin: Tretji in četrti sklep z lanskoletnega sestanka nista bila sprejeta na DS in so ju zato ponovno obravnavali. Šlo je za pričetek uvajanja lastne ekologije de!n v organizaciji ZP Iskra. Sistemska ureditev tega področja v samoupravnem sporazumu, vključno ž ustreznimi določili o posebnem skladu v te namene ter kolektivnem izvršilnem organu, tudi ni bila sprejeta. V drugi točki so navzoči podrobneje obravnavali izkušnje Elektrome-hanike na področju ekologije dela, še posebno temo o metodologiji ekoloških meritev in o sodelovanju z institucijami, pooblaščenimi za opravljanje teh meritev. Precej je bilo tudi govora o kompleksnem sistemu funkcionalnega izobraževanja, ki ga že drugo leto izvajajo v Elektromehaniki. Ugotovili so, da je potreba po takem izobraževanju na vseh organizacijskih ravneh precej pereča. Posebno zanimanje je vzbudil koncept o personalni in vsebinski kontinuiteti pri tem in pa opredelitev obveznih faz pri posamezni izobraževalni akciji. Šele z njeno celotno ana- lizo je možno načrtovati nadaljnje akcije. Prisotni so zahtevali, naj sekretar ZP Iskra v juniju ponovno skliče sestanek in naj podrobno pojasni, kako bo varstveno področje vključeno v bodoče skupne službe in k a o bo to področje normirano v korigiranem samoupravnem sporazumu in statutu ZP, ki je v izdelavi. Izmed prisotnih je bila izbrana 5-članska komisija za bodoče priprave podobnih s-s tankov. Vsi prisotni so bili eno tri.,;: i menja, da je tako delovanje v okviru ZP Iskra nujno potrebno. Koristno je tako za delavce, ki se poklicno ukvarjajo z varstvom pri delu, kot tudi za delovanje na tem področju sploh za člane vseh delovnih skupnosti v ZP Iskra. V. B. R. Kvalifikacije v nogometu so mimo NEDORASLI ELEKTROMEHANIKI ISKRA - RAZISKOVALNI INSTITUT Več mladih komunistov V Iskrinem raziskovalnem institutu že dobro leto deluje nov sekretariat ZK. Takoj po izvolitvi si je zadal številne naloge, ki jih je doslej uspešno izvajal, čeprav je naletel na mnoge ovire, v začetku pa tudi na nedelavnost nekaterih članov. Položaj se je precej spremenil po znani 21. seji predsedstva ZK Jugoslavije in pismu tovariša Tita, aktivnost komunistov v Institutu pa sta še bolj vzpodbudila 7. in 10. kongres zveze komunistov Slovenije oz. Jugoslavije. Sekretar Zveze komunistov v Institutu je Alojz Mencin. Ker so se zavedali, da stojijo pred njimi številna nerešena vprašanja pa tudi nove naloge, so se odločili za delo v komisijah. Da bi delovali bolj organizirano, so imenovali komisijo za delavski nadzor, za sodelovanje s sindikatom, za kadrovanje z zvezo komunistov, za samoupravljanje in informacije, za izobraževanje in kadrovska vprašanja, za sodelovanje z mladinsko organizacijo ter komisjo za socialna vprašanja. Kot vsako leto doslej - ekipa nogometašev IRI tudi tokrat v finalu. V podjetju pravijo, da so se vse komisije izkazale, med najbolj delavnimi pa je komisija za kadrovanje v Zvezo komunistov, saj se dobro zavedajo, da je treba sprejeti v članstvo nove, mlade ljudi. Izkazala se je tudi komisija za sodelovanje z mladino. Pred ustanovitvijo novega sekretariata so mnogi v IRI — podobno je tudi v nekaterih drugih Iskrinih podjetjih — skušali dokazati, kako je mladina neaktivna, da noče sodelovati, zdaj po letu dni pa lahko v Institutu dokažejo prav nasprotno. Organizacija ZK v ljubljanskem raziskovalnem institutu se dobro za- Sodelovala so moštva: tovarna Elektromehanika Kranj, Tovarna gospodinjske opreme Reteče in Tovarna elektromotorjev Železniki. Turnir se je odvijal 29. 5. popoldan na igrišču Save v Stražišču, po sistemu vsak z vsakim. Železniki: Reteče 2 : 2 To je bila enakovredna igra dveh tekmecev, samo da Železniki niso igrali s polno močjo. Elektromehanika : Reteče 4 : 0 Igra mačke z miško in to s pol moči Kranjčanov. Napadalci Elektro-mehanike so kar tekmovali, kdo bo večkrat zgrešil vrata nasprotnika. Z malo več sreče bi tudi Reteče lahko dosegle častni zadetek. Elektromehanika : Železniki 3 : 2 Igra na višji ravni kot prejšnji dve. Železniki so bili nevarni v hitrih protinapadih, medtem ko strelci Elektro-mehanike spet niso bili učinkoviti. Prvo mesto in uvrstitev v finalni del, ki bo v Celju 22. in 23. 6. 1974, si je zagotovila Elektromehanika Kranj. še tekmo z IRI in sicer: z 0:10, medtem ko je Orodjarna premagala Polprevodnike s 3:0. V preostalih dveh , tekmah je nato Orodjarna s 5:1 premagala še ekipo iz Horjula, ekipa IRI pa Polprevodnike z 10:1. Po takšnih izidih kvalifikacijskih tekem se je v finale zasluženo znova uvrstila ekipa IRI. veda pomena sprejema mladih v vrste komunistov. Člani sekretariata pra- vijo, da so v minulem letu opazovali mlade, predvsem to, kaj so zmožni narediti, zdaj pa so se prepričali, da lahko brez vsake bojazni in premišljevanja sprejmejo v zvezo komunistov razmeroma veliko članov mladinske organizacije. Več so jih že sprejeli, razmisliti pa bodo morali tudi o novih. Prav mladinska organizacija ali točneje aktiv mladih delavcev naj bo tisti, ki bo predlagal iz svojih vrst najboljše. Komunisti v IRI se lahko pohvalijo tudi zaradi tesnega sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v Institutu, predvsem s sindikatom, pogrešajo pa sodelovanje z drugimi organizacijami Zveze komunistov v ZP Iskra. Nekaj sodelovanja kljub temu imajo, in sicer z IC in Elementi v Pržanu. Kljub uspešnemu delovanju v • minulem letu pa se zavedajo, da je pred njimi še dosti nalog, zlasti na idejnopolitičnem in izobraževalnem področju. lad ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i ZAHVALA Nov pomemben uspeh so dosegli nogometaši tovarne ,Aparati", ko so se v najtežji kvalifikacijski skupini uvrstili v finale na letošnjih letnih športnih igraah Iskre v Celju. Marjan Lavrenčič ZAHVALA Ob smrti dragega očeta ALBINA LEBRA se iskreno zahvaljujem sodelavcem koordinacijskega finančnega področja \C rani v n Nogometno moštvo tovarne orodij je letos prvič nastopilo v kvalifikacijskih nogometnih tekmah. ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-lianiko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Šilc - Izhaja . tedensko - Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 2333 - Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA PR A VICA-LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana V NOVI GORICI ZNOVA DOMAČINI V Novi Gorici so se za finale pomerile ekipe Avtoizdelki, Instrumenti in Naprave. Razumljivo so bili domačini največji favorit, izidi obeh tekem pa njihovo raven še potrjujejo. Svoja nasprotnika je moštvo Avtoelektrika premagalo takole: ekipo Instrumenti s 6:1 in ekipo Naprave z 2:1, medtem ko se je obračun med ekipama Naprave in Instrumenti končal z zmago Otočanov s 3:1 in tako bodo Goričani v družbi z moštvi IRI-, Elektromehanika in Aparati v. Celju segali po lovoriki. V tej ekipi nastopajo igralci: Pegan, -------------- ' č, Ce" “ V CEUU EKIPA »APARATI« Ob upokojitvi se zahvaljujem sodelavcem Raziskovalnega inštituta, Elektromehaniki Kranj in Skupnim službam ZP ISKRA za dragocena darila in za ganljive poslovilne besede. Ožjim sodelavcem Raziskovalnega inštituta pa tudi za prisrčno poslovilno tovariško srečanje. Vsem enotam Združenega podjetja ISKRA, posebno pa enotam, kjer sem delal z velikim veseljem toliko let, želim močan nadaljnji gospodarski vzpon, uspešno delo v TOZD in nenehno dviganje storilnosti, z uvajanjem sodobnih humanih delovnih metod, prilagaojenih neposrednim proizvajalcem, delovnih metod, prilagojenih neposrednim proizvajalcem. Svetelj, Verbič, Naglič, Čebulj, Pirjevec, Ipavec, Grm, Mihelčič, Kodele, Kožar, Lanz, Vidic, Šemrl, Potočnik, Krt. Strelci na turnirju za Elektrome-haniko so bili: NagUč, Mihelčič, Šemrl 2, Vidic 3. Sodniki pa so bili: Valant, Prigora in Tomše (vsi Kranj). Ljubo Pegan NA ILIRIJI EKIPA IRI V Zgornji Šiški so se za vstop v finale borile ekipe: IRI, Elektronika, Polprevodniki in Orodjarna. Favorit je bila vsekakor ekipa IRI, tekme pa so se • končale z naslednjimi rezultati: IRI: Orodjarna 2:1, čeprav je do tik pred koncem vodila Orodjarna z enim golom. Polprevodniki so mlado moštvo Elektronike odpravili z 2:1, Elektronika pa je nato visoko izgubila Na igrišču v Celju se je zbrala najmočnejša kvalifikacijska skupina. Od štirih so kar tri ekipe: Emo, Iskra Commerce in Aparati bili favoriti za vstop v finale, medtem ko je ekipa IEZE s samo eno odigrano in s svojim poznejšim odstopom le še podžgala že tako napeto ozračje. Tekme so se končale z naslednjimi izidi: najprej je ekipa Aparati dokaj visoko, s 4:0 premagala ekipo Iskra Commerce, v drugi tekmi pa sta se moštvi EMO in Aparati razšli z rezultatom 0:0. Tekma med moštvoma EMO in Iskra Commerce je bila ph rezultatu 2:1 nekako v deseti minuti drugega polčasa prekinjena zaradi incidenta in nato odhoda igralcev EMO z igrišča. O tem bo še razpravljal sodniški zbor. V finale se je zasluženo uvrstila ekipa Aparati. ’ i . i Planinci med narcisami V nedeljo 2. junija je planinska sekcija ISKRA Elektromehanika izvedla planinski izlet na Golico. Poseben avtobus je udeležence odpeljal do Planine pod Golico, od koder so se nato povzpeli na vrh, ki je visok 1835 m. Golica, ki slovi po narcisah in sedaj še cvete, je lepa in prostrana planina. Tu se pase tudi veliko ovac, ki dajejo planinam poseben čar. V nedeljo se je nanjo povzpelo veliko planincev, bilo jih je toliko, da so že v času pokupili vse značke in razglednice. Popoldanskim dopoldanskem obiskovalcem doma. na Planini pod Golico pa je bila popoldne na voljo le še dobra strežba bifeja. Tako množičnemu obisku niso pripomogle le narcise, ampak tudi lepo vreme. Udeleženci so se vrnili zvečer s prijetnimi vtisi in doživetji ter veseh ih lepo porjaveli od višinskega sonca. ; - : Skupina udeležencev izleta na vrhu Golice. tovarne „Elektromehanika“ Kranj za izraze sožalja, podarjeni venec in finančno pomoč. Hčerka Vera Jocif ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ objavlja prosti delovni mesti: 1. VODJA TEHNIČNEGA RAZVOJA V TOZD „VEGA“ (vodUno delovno mesto) 2. VODJA KONSTRUKCIJE V TOZD STIKALA POGOJI Pod tč. L: visoka ali višja šolska izobrazba tehnične smeri, 8 let de- lovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na odgovornejših delovnih mestih; Pod tč. 2.: visoka izobrazba strojne ah elektrotehnične smeri s 6 let delovnih izkušenj. Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek ISKRL' ELEKTROMEHANIKE KRANJ, 64000 KRANJ, Savska loka 4, do,25. junija 1974.