Celjski tednik
Celje, 11. maja 1962
Leto XII. štev. 18
CENA IZVODU 30 DIN
GLA.S1LO  SOCIALISTIČNE  ZVEZE
DELOVNEGA  LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
LIST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
>CELJSKJ TISK<
ODGOVORNI UREDNIK
TONK MASLO
Odločna
beseda
v nedeljo je v Splitu na ve-
likem zborovanja govoril tovariš
Tito. Malokateri govor predsed-
nika republike je vzbudil to-
likšno zanimanje, toliko komen-
tarjev, toliko navdušenega pri-
trjevanja kot ravno nedeljski
govor v Splitu.
To je navsezadnje tudi ra-
zumljivo, kajti beseáe tovariša
Tita so bile odkrito in odločno
odrivanje napak in slabosti pri
našem notranjem, predvsem
gospodarskem življenju, o čemer
že precej časa odkrito in odločno
razpravljajo komunisti na se-
stankih svojih organizacij.
Odločne besede iz Titovega go-
vora o tako jasno nakazanih
problemih bogatijo te drei vse
razgovore delovnih ljudi tako v
mestih kot na vasi, o tem raz-
pravljajo v vseh političnih in
družbenih organizacijah in duh
predsednikovega govora se hitro
zrašča s konkretnim delom samo-
upravnih organov v gospodar-
skih organizacijah, v organih
upravljanja, v komunah itd.
Nesporno je, da predsednikova
kritika v prvi vrsti velja članom
ZKJ, zlasti pa tistim, ki so na vo-
dilnih položajih našega družbe-
no-političnega in gospodarskega
življenja, vendar je nesporno
tudi to. da vzpodbudne besede
predsednika republike obvezu-
jejo vse naše delovne ljudi za
odpravo vseh napak in pomanjk-
ljivosti, obvezujejo celotno našo
družbo, da z vsemi razpoložljivi-
mi silami krene na pot hitrejšega
razvoja ter da se uspešneje bori
z vsemi objektivnimi težavami,
ki jih prinašata čas in sodoben
razvoj v svetu. Zlasti pa je dolž-
nost nas vseh, in to lahko stori-
mo v razmeroma kratkem času,
da odstranimo vse tiste ovire in
napake, ki izvirajo iz nas samih,
ki so plod nedoslednosti, ne-
skromnosti. lokalističnih in ko-
mercialističnih teženj, ki so po-
sledica oslabljene politične bud-
nosti in podobnih slabosti.
Tovariš Tito je dejal, da so ■
komunisti v prvi vrsti odgovorni
za usmerjanje razvoja pri nas.
Pri tem pa je poudaril, da se
bodo morali bolj kot doslej za-
vzemati za demokratične odnose
v naši družbi, saj je vrsta
omenjenih napak ravno posledi-
ca zanemarjanja teh socialistič-
no-demokratičnih odnosov. Pri-
zadevanja za odpravljanje teh
napak in slabosti morajo biti
naloga vseh naših delovnih ljudi,
zlasti pa delovnih kolektivov,
pred katerimi je dvoje velikih
nalog: uveljavljanje resničnih
demokratičnih odnosov in stabili-
zacija našega gospodarstva!
Tovariš Tito je nadalje pouda-
ril, da moramo v kali zatreti vse •
lokalistične težnje, pojave zapi-
ranja tržišča v lokale meje. Po-
sebno pozornost je posvetil zu-
nanji trgovini in problemom, ki
so povzročili negativno plačilno
bilanco na zunanjem tržišču. Po-
novno je podčrtal nujnost, da ko-
lektivi dosledno izkoristijo svoje
samoupravne pravice, da odstra-
nijo pojave neskromnosti in ego-
izma v sistemu delitve dohodka,
da premagajo lokalistične ten-
dence, ki so bile pogost izvor
šovinističnih pojavov.
Posebno poglavje svojega go-
vora je tovariš Tito posvetil
vprašanju kmetijstva, pri čemer
je izrazil svoje nezadovoljstvo
nad počasnim razvojem socia-
lističnega sektorja v kmetijstvu.
Ostre in odločne pripombe je iz-
nesel tudi na račun trgovine in
bančništva, ki ustvarjajo nedo-
voljene dohodke na račun potroš-
nikov in celotne skupnosti.
V svojem govoru je tovariš
Tito napovedal številne predpise
in zakonske ukrepe, ki bodo pri-
pomogli k splošnim naporom
družbe, da bi čim prej in čim
nspešneje odpravili nepravil-
nosti. Pri tem je poudaril, da ti
predpisi ne bodo posegli v pri-
stojnost našega samoupravnega
sistema, da ne bodo omejevali
pravic organov upravljanja. Na-
sprotno, v pomoč jim bodo pri
odstranjevanju tistih napak, ki
so do sedaj bile v škodo uspeš-
nejšemu sistemu socialistične de-
mokracije in koristim najširših
slojev delovnega ljudstva.
Kot smo že uvodoma omenili,
je govor tovariša Tita čvrsta opo-
ra za naša bodoča prizadevanja.
Politične organizacije pa spričo
tolikšne zainteresiranosti množic
nimajo druge naloge, kot da omo-
gočijo vsestransko razpravo na
ta način, da vsebino Titovega go-
vora prilagodijo razmeram na
svojem področju prav tako kon-
kretno, odločno in ostro, kot ie
te probleme razgrnil predsednik
republike za vso Jugoslavijo,
J. Krašovec
Jože Jost
PREDSEDNIK
CELJSKE
OBČINE
ZBORA STA POTRDILA ZAKLJUČNI RAČUN OBČINE IN
ZAKLJUČNE RAČUNE OBČINSKIH SKLADOV ZA LETO
1961. - USTANOVLJEN JE BIL SAMOSTOJNI ZAVOD ZA
SPOMENIŠKO VARSTVO ZA OKRAJ CELIE — ODLOK
O lAVNEM REDU IN MIRU. - CENE DIMNIKARSKIH
USLUG ZAMRZNJENE. - VRSTA NOVIH IMENOVANJ IZ
RAZLIČNIH POBUD IN VZROKOV
Pretekli teden je bila seja obeh
zborov oibčinskega ljudskega od-
bora Celje. Poleg odbornikov se
je seje udeležilo več ljudskih po-
slancev kot Franc Leskošek-
Luika. Franc Simonie in Riko Jer-
man.
Obsežen dnevni red se je hitro
odvijal, zlasti zato. ker odborni-
ki niso razpravljali o poročilih
sveta za finance in upravnih od-
borov občinskih skladov. K temu
je pripomoglo z ene strani dej-
stvo, da je šlo za zaključne ra-
čune že porabljenih sredstev, de-
loma ipa zato, ker poročevalci ni-
so svojih poročil posredovali po-
lemično, temveč so se omejili
predvsem na prikazovanje giba-
nja dohodkov in izdatkov v šte-
vilkah, kar v bistvu ni nudilo
preg'leda o politiki, ki so jo svet
za finance in upravni odbori
skladov vodili.
Brez dvoma bo v bodoče moral
ljudski odbor spremeniti že kar
preveč stereotipen način poroča-
nja, zlasti še takrat, kadar je o
politiki ljudskega odbora med
občani toliko pripomb in naspro-
tujočih si mnenj. Bilo bi na pri-
mer zelo koristno ])oslušati mne-
nje upravnega odbora sklada za
stanovanjsko in komunalno iz-
gradnjo v zvezi z odlivom sred-
stev iz tega sklada v razne dru-
ge namene.
Zbora sta potrdila zaključni ra-
čun občine in skladov, hkrati pa
sprejela predračun za cestni in
zemljiški sklad. Vendar je ljud-
ski odbor upošteval začasnost te-
ga predračuna, kajti potreben bo
brez dvoma rebalans proračuna
že z ozirom na to, da bo ne-
izogibno znižan prometni davek,
s tem ipa količina predvidenih
proračunskih sredstev.
Na seji so odiborniki sprejeli
sklep o ustanovitvi Zavoda za
spomeniško varstvo za okraj
Celje s sedežem v Celju. Do se-
daj je ta skrb pripadala zavodu
v Mariboru ab precej mačehov-
skem odnosu do tovrstnih pro-
blemov v našem okraju.
Sprejet je bil tudi odlok o jav-
nem redu in miru. vendar na seji
sprejet odlok predstavlja le do-
polnilo k republiškemu odloku.
O vseh teh stvareh sta zbora
odločala ločeno, medtem ko je
za skuipno sejo ostalo še nekaj
točk dnevnega reda. med kateri-
mi je iprav gotovo v ospredju
vrsta novih imenovanj lin ka-
drovskih sprememb v celjski ob-
čini.
Komisija za volitve in imeno-
vanja je predložila zboroma v
potrditev vrsto odstopnih izjav,
novih in spreminjevalnih imeno-
vanj, ki se po vzročnosti med se-
boj razlikujejo in jih je treba
natančneje obrazložiti:
Tako je ostavko na položaj pred-
sednika občine podal tovariš Franc
Rupret. Odstopna izjava vsebuje sa-
mokritično priznanje, da so govorice,
ki krožijo v občini dosegle tako stop-
njo, da je bila omajana avtoriteta, ki
jp za tak položaj pjtrebns. Ljudski
odbor je ostavko sprejel.
Ostavko na položaj podpredsednika
občine je podal tudi tovariš Roman
Boben z obrazložitvijo, da je neskla-
danje med njim in sveti družbenih
služb doseglo že škodljive razmere.
Iz enakih pobud, samo v obratni
smeri, je podala ostavko tudi tovari-
šica Marica Frece-Zorkova, predsed-
nik sveta za kulturo in znanost, ki je
smatrala, da je v takih okoliščinah iz-
ven njenih moči uspešno voditi ime-
novani svet.
Prošnjo za razrešitev je podal tudi
tovariš Andrej Drole, predsednik sve-
ta za telesno vzgojo, le-ta pa zaradi
preobremenjenosti z drugimi dolž-
nostmi.
Vse te ostavke je ljudski odbor
sprejel, vključno z ostavko direktorja
»INGRAD« tov. Venčeslava Jerasa, ki
po predaji poslov odhaja na drugo
delovno mesto v Ljubljano.
Komisija je predložila nova imeno-
vanja. Tako, je bil za novega pred-
sednika občine izvoljen tov. Jože
Jost. Namesto tov. Bobna ni bil nihče
imenovan, ker je to mesto v ljudskem
odboru bilo ukinjeno. Za predsednika
sveta za kulturo in znanost je bil ime-
novan tov. Slavko Belak, za predsed-
nika sveta za telesno vzgojo pa tov.
Ivan Divjak.
Novi predsednik celjske občine
tov. JOŽE JOST, je priljubljen in
dolgoletni politični delavec. Vr-
sto let je vodil partijsko organi-
zacijo v štorski železarni, potem
je bil tri leta predsednik nek-
danje vojniške občine in štiri
leta predsednik okrajnega sindi-
kalnega sveta. Kot snidikalni in
partijski funkcionar si je prido-
bil ogromno izkušenj tako s pod-
ročja gospodarstva, družbenih
odnosov v gospodarskih organi-
zacijah, kakor tudi na področju
komunalnega življenja. Njegovo
dosedanje delo zagotavlja, da bo
kot predsednik gospodarsko
močne občine, ki pa je hkrati
tudi vozlišče cele vrste raznih
problemov, uspešno uveljavil
svojo široko poznavanje našega
družbenega razvoja in kot je ob
svoji izvolitvi dejal, da bo skr-
bel za uspešen razvoj in uveljav-
ljanje družbenega upravljanja,
kolektivne odgovornosti, kar je
predpogoj za nadaljnje poglab-
ljanje našega socialističnega de-
mokratičnega sistema.
K izvolitvi iskrene čestitke in
želje za uspešno delo v blagor
celjske komunne, njenega prebi-
valstva in vse naše skupnosti!
Nadalje je ljudski odbor potrdil še
naslednja imenovanja:
V medobčinski upravni odbor za
razpolaganje sredstev na skladu PTT
je prišel Adolf Presinger. Nov uprav-
ni odbor Biroja za stanovanjsko in
k'^Munalno izgradnjo bo vodil tov.
Mai »an Mazej. Namesto tov. Troger-
ja, ki je odšel na šolanje, bo občinski
svet za družbeni plan in finance vo-
dil tov. Dermaša. Občinsko komisijo
za izvajanje predpisov o delitvi čiste-
ga dohodka v gospodarskih organiza-
cijah in zavodih bo vodil tov. Ivan
Melik. Za upravitelja četrte osnovne
šole na Dečkovi cesti je bil imenovan
tov. Drago Spendi, sedanji predsednik
Občinskega odbora SZDL. Imenovanje
je bilo potrebno že zdaj zato, da bi
kot bodoči upravitelj lahko v zaključ-
ni fazi izgradnje sodeloval pri notra-
nji ureditvi za večjo funkcionalnost
novih šolskih prostorov.
Na koncu je ljudski odbor ob-
ravnaval še nekatere druge stva-
ri tekočega značaja. Med drugim
je odklonil predlog o povišanju
storitev dimnikarskih uslug s
pripombo, da dosedanje cene od-
govarjajo tudi za nemoteno fi-
nančno poslovanje podjetja. To
odklonilno stališče je nadaljeva-
nje politike ustaljevanja cen, ki
jo je ljudski odbor uveljavljal že
ob predlogih za povišanje cen
mleku in kruhu.
Novoizvoljeni predsednik tova-
riš Jost se je na koncu zahvalil
za zaupanje ob izvolitvi in med
drugim dejal: Globoko se zave-
dam odgovornosti, ki sem jo
sprejel. Ne bom govoril o proble-
matiki občine, ki je vsem znana,
vendar smatram, da bomo naloge
s kolektivnim delom in povečano
odgovornostjo organov upravlja-
nja uspešno izpolnjevali.
Analiza
gospodarstva
v obilni
Vse organizacije ZKS na pod-
ročju konjiške občine imajo v
teh dneh sestanke svojega član-
stva, na katerih obravnavajo
konkretne gospodarske in politič-
ne probleme ter naloge, katere
bo potrebno izvesti v prihodnjih
mesecih. Ze ipred tem pa je imel
sejo tudi občinski komite ZKS,
ki je podrobno analiziral gospo-
darstvo v občini, še posebno gle-
de delitve dohodka in nagraje-
vanja v gospodarstvu in v usta-
novah. Sestanki članstva bodo za
uspešnejše delo vsekakor morali
sprejeti tudi ustrezne sklepe za
svoje nadaljne delo.
Tradicija praznovanja prvega maja je bila ohranjena tuđi v le-
tošnjem letu. Tudi tokrat izleti... Naš posnetek pa je s Celjske
koče.
S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ŠOSTANJ
Glavna sitrb - šola
Zadnja seja šoštanjsike občine
pod predsedstvom tovariša Petra
Sprajca je bila posvečena pregle-
du in razprava o poslovanju skla-
dov za leto 1961, pregledu dela
odseka za narodno obrambo, vo-
litvam nov.ih članov v upravne
odbore sikladov, ustanovitvi nove-
ga sklada za kulturo ter zaprisegi
novega odbornika in slovesu ter
volitvam novega predsednika ob-
čine Šoštanj.
Enominutnemu molku ob izgubi
člana občinskega zbora — znane-
ga dolgoletnega partijskega, sin-
dikalnega in kulturnega delavca
tovariša Jožeta Vrabiča je sledila
svečana zaprisega novoizvoljene-
ga člana Ludvika Malija.
Po poročilu o poslovanju skla-
dov so največ razpravljali o manj-
žih nepravilnostih poslovanja sta-
novanjskega sklada, kjer so ob-
sodili primer individualnega po-
sojila za gradnjo stanovanja iz-
ven meja občine in posojila, ki
ni služilo pridobitvi stanovanja.
Odborniki so grajali milo politiko
zbiranja sredstev za stanovanjsko
izgradnjo iz gospodarskih organi-
zacij. O vprašanju individualnih
posojil so sprejeli sklep, da se
mora usmerjati predvsem v sta-
novanjsko-blokovno izgradnjo.
Glavnino razprave pa so F>osve-
tili materialnemu stanju šolskih
zavodov, ki je kljub dokaj šn j im
naložbam še vedno kritično, saj
le štirje zavodi v občani ustrezajo
sodobnim pogojem izobraževanja
in vzgajanja. Prosvetni delavci v
šoštanjski občini ne postavljajo
več kot poseben problem nivo
osebnih dohodkov, ki se je v mar-
cu dvignil na povprečje 36.100 di-
narjev. Cutiio le potrebo urejenih
osnov za delo in tako je svet za
šolstvo izdelal prioritetno listo
novogradenj in adaptacij za ob-
dobje štirih let, za kar predvide-i
va okrog 550 milijonov sredstev.
Večina sredstev je namenjena no-
vogradnjam in adaptacijam, 15
milijonov za šolska igrišča, 30 pa
za učila, kajti novi zavodi brez
učil ne morejo zadostiti zahtevam
sodobnih metod poučevanja.
Po razrešitvi predsednika tova-
riša Sprajca, ki je že pred časom
prevzel funkcijo podpredsednika
celjskega okraja, sta oba zbora
enoglasno izvolila tovariša Lud-
vika Malija — dosedanjega di-
rektorja Industrijsko rudarske
šole v Velenju — za novega pred-
sednika občine Šoštanj.
-ik
ZutisluM
Na nedavnem občnem zboru
Turistične zveze Slovenije so raz-
delili najbolj zaslužnim turistič-
nim delavcem posebna odlikova-
nja. Z območja celjskega okraja
so ta priznanja prejeli: predsed-
nik OLO Celje Miran Cvenk,
magistra Mita Gologranc iz Mo-
zirja, direktor Zdravilišča v Do-
brni Zmago Likar in Tomo Po-
točnik iz Prebolda zlati znak,
srebrnega pa: inž. Lavrič iz Štor,
Riko Rižnar in prof. Ludvik Re-
beušek iz Celja ter Fanika Mu-
tée in Mozirja. Dvanajst turistič-
nih delavcev pa je prejelo bro-
nasti znak.
Začetek konca nepravilnosti
STREL V POLNO NA SEJI ZBORA PROIZVAJALCEV V CELJU
Pred dnevi je zbor proizvajal-
cev v Celju razpravljal o neso-
glasjih, ki so nastala med >IN-
GRADOÁL' in Birojem za stano-
vanjsko in komunalno izgradnjo.
Spor je povzročil primer z od-
dajo mizarskih obrtniških del na
četrti osnovni šoli v Celju, ki jih
»Ingrad« kot najcenejši ponud-
nik ni dobil v izvajanje.
Razprava se je v začetku su-
kala okoli ugotavljanja krivde,
ki pa dokončno ni ibila ugotovlje-
na in bo zadnja beseda morala
biti še izrečena.
Toda to ni toliko važno kot
dejstvo, da je »strel v grm« zadel
tudi zajca. Prišlo je namreč do
ugotovitve, da takšni in podobni
problemi niso tako osamljeni in
samonikli. Ugotovljeno je bilo,
da vse skupaj izvira iz mnogo
važnejših vzrokov, da so napake
posledica prakticizma in neupo-
števanja zakonitosti ter predpi-
sov, da so težave povzročene tudi
zaradi nerazumljivega nihanja
cen. Vse to pa pred tribunal od-
govorosti ne postavlja najbolj
vidnih partnerjev kot sta izvaja-
vec in investitor gradbenih del.
temveč mnogo širši krog sokriv-
cev. Prakticizem je bil tudi v ne-
majhni meri kriv za dogodke, ki
so sprožili toliko komentarjev.
Neupoštevanje predpisov je za-
vedlo marsikaj v slepo ulico, ta-
ko primere črnih gradenj, odlo-
čanje mimo organov, ki so za to
odgovorni in pristojni. Nera-
zumljivo postane to, da imamo v
Celju vrsto začetih in skoraj do-
končanih objektov, za katere ni
bilo izdano niti gradbeno do-
voljenje.
Nadzorne organe čakajo izred-
no odgovorne dolžnosti. Gradenj
pri nas ne podražujejo zgolj ne-
strokovni načrti in nihanje cen
gradbenemu materialu, temveč
tudi pojavi ^stoterih komandan-
tov«. Samovoljna spreminjanja
načrtov, rušenje že postavljenih
sten, premeščanje vrat, oken,
spreminjanja instalacij in podob-
ne reči gotovo ne pocenijo gra-
denj.
Naposled tudi ugotovitve od-
bornikov o tem, da je bilo le ma-
lo od Siprejetega programa dela
zbora proizvajalcev resnično tudi
uresničenega, dodaja problemom
še dodaten pečat. Namesto, da bi
vodil perspektivno politiko, da bi
ibil v pomoč podjetjem pri gospo-
darskih nalogah, tako so na seji
govorili odborniki, je zibor pro-
izvajalcev ostajal pogosto na
ravni »glasovalcev« za vnaprej
pripravljene sklepe.
Ko prihajamo v boj za odprav-
ljanje napak, tudi ti primeri ka-
žejo pot, kje je začetek konca
raznih nepravilnosti in napak.
Tam, kjer je osnova: zakonitost,
doslednost in odgovornost!
za čas od 13. do 16. maja
Med 13. in 16. majem močno
deževje z ohladitvijo, sneg skoraj
do nižin. V ostalem deloma sončno
s pogostimi krajevnimi nevihtami.
Dr. V. M.
NE
SAMO
DOSEDANJI
Pretekli teden se jc v izvoz
vključila tudi tekstilna tovarna
Juteks v Žalcu. Vsekakor je to
zelo velik uspeh kolektiva. Ven-
dar je treba hkrati pripomniti,
da ni dovolj, če si le nekje pri-
zadevajo. V celjskem okraju je
namreč še mogo možnosti, ki pa
po nepotrebnem ostanejo neiz-
koriščene.
Zanimiva je ugotovitev, da so
ta problem načeli v mnogih ko-
lektivih in da bo trgovinska
zbornica skupaj z oblastvenimi
organi sklicala še posebno posve-
tovanje kolektivov in podjetij,
ki imajo možnost, da se vključijo
v mednarodno zamenjavo.
Vsekakor pa je pri tem naj-
važnejše, da v kolektivu rešijo
osnovni problem ekonomičnosti
in konkurenčnosti s stališča kva-
litete in cene. Sicer je gotovo,
da bi poskusi ostali le poskusi in
padli na raven formalnosti, kar
pa nima prav nobenega haska. ■
Zaradi tega so v mnogih ko-
lektivih začeli reševati problem
najprej s te plati. Uresničitev
zamisli in načrtov s tega področja
pa pomeni hkrati tudi krepitev
notranjih gospodarsikih odnosov.
e
CELJSKI TEDNIK STEV. 18. —  11. maja 1962
Pogled po svetu
Težko, zloslutno vzdušje hladnih
prvomajskih dni je leglo na vrsto
večjih in manjših dogodkov, zna-
čilnih za portret planeta. Začnimo
z Alžirom, kjer so postavljeni
Francozi pred resno preizkušnjo.
Ali bodo držali besedo, dano Ben-
hedi in njegovim tovarišem v FLN,
ali pa se bodo razmere obrnile v
prid zločinske organizacije, ki si
je nadela krinko patriotizma in
s krvavimi zločini hoče obdržati
francosko zastavo onstran sredo-
zemskega bazena? 4200 mrtvih,
8000 ranjenih, to je rezultat de-
janske oblasti, ki jo ima v glavnih
alžirskih mestih še vedno OAS.
De Gaullova vlada pa se drži
kunktatorskih metod, tako da niti
aretacija dveh kolovodij francoske
vojaške kaste generala Salana in
Jouhauda ni omajala ultraške mo-
či. Ali bo general Katz zatrl nji-
hova oporišča? Po ukrepih, ki
jih je francoska vojska doslej iz-
kazala, še ne. Vsej Evropi je zna-
no, da polkovniki, ki vodijo OAS,
še vedno vzdržujejo zveze z de
Gaullovimi generali in da se ve-
lik del francoskega oficirskega
korpusa ne more naznotraj pomi-
riti z evianskimi sporazumi. Ce
Alžircem kri zavre, če ne bodo
več prekrižanih rok gledali zlo-
činov nad svojimi ljudmi, potem
bo v severni Afriki iz še ne poga-
šene žerjavice bruhnil ogenj sov-
raštva, ki ne bo nevaren samo
miru v tem delu sveta.
De Gaulle bo moral, kakor je
zapisal nek francoski list, preko-
račiti Rubicon, kakor nekoč Ce-
zar, če bo hotel vladati. Polkov-
niki, ki mešajo štrene v Alžiru,
niso samo vojaška kasta, pred-
stavljajo tudi tistih 200 franco-
skih familij, ki imajo v rokah
večino francoske lasti in torej
tudi oblasti. Ne manjka miro-
tvornih sil. manjka volje, da pri-
de do miru.
V Ženevi — to pot res velja
nil novi sub sole — nič novega.
Vzajemni očitki, v ozadju konfe-
rence pa ameriški atomski poiz-
kusi, ki so jih ZDA sicer z »obža-
lovanjem morale opraviti<^, ker
pač SZ ni pristala na njihove
razorožitvene predloge in metode.
SZ je že napovedala svoj atomski
odgovor.
Mimo Ženeve gredo dogodki
svojo pot. V ZDA je na hitro od-
potoval Macmillan na posvet s
Kennedyjem. Ce ne bo v Ženevi
nobenega sadu. potem je treba
spet prirediti »urh«, pri čemer
Anglija utegne odigrati pomemb-
no vlogo. Anglija bi rada obdr-
žala proste roke proti Evropi in
proti Ameriki, zato je poskrbela,
da do evropske politične jini j e ne
pride, niti do take, kakršne si
želi de Gaulle niti do Adermuer-
jeve. Na spomladanskem zase-'
danju NATO v Atenah so diver-■
gentne sile prišle do izraza: Nemci
terjajo atomsko orožje, ker bi z
njim avtomatično prevzeli vod- i
stvo male Evrope. ZDA se temu '
upirajo, ker je to edina koncesija,
ki jo v razgovorih o Berlinu nu-
dijo Rusom. Berlin pa je trenutno
tudi edina točka, kjer kaže, da bo
do znosne konvivence, čeprav stis-
njenih zob, vendarle prišlo. Kon-
vivenca v Berlinu terja nekako de
facto priznanje Vzhodne Nemčije,
s tem pa ni rečeno, da ZDA ka-
nijo izpustiti nemško karto iz rok.
A prav tako jim ni do tega, da
bi Nemci sami zaigrali svoj ples
z atomskim orožjem. Integracija
Zahoda ostane torej še vedno ve-
lik problem. Konceptov je dovolj,
navzkrižnih sil in interesov na
pretek.
Drugod po svetu: V Vietnamu
so Amerikanci segli pod pazduho
Diemovemu režimu z najmoder-
nejšimi sredstvi zoper gv^erilske
načine bojevanja. Njihov nastop
ne kaže, da bi bili Zorinovi očitki
v Ženevi neutemeljeni. — V Ar-
gentini in drugod v iMtinski Ame-
riki imajo besedo generali. Tu in
tam urejajo razmere z orožjem,
z guerillo, za vsem pa je nezado-
voljstvo s položajem v senci, ki
ga nasproti ZDA zavzema Južna
Amerika. — V Sibiriji so prevzeli
oblast zmerni socialisti, njihov
program to kaže, na zunaj pa
obnavljajo stike z Egiptom za
arabsko enotnost, zoper palestin-
sko »agresijo"".
T.O.
Dan mladosti
tradicionalni praznili vseli našili ljudi
Proslavljanje dneva mladosti
postaja iz leta v leto vse boU
množičen pregled uspehov mladih
ljudi na najrazličnejših področjih
družbenega življenja. Ta praznik
postaja v resnici pregled ustvar-
jalnosti mladih in se začenja že
veliko pred 25. majem. V našem
okraju lahko za začetek prazno-
vanja dneva mladosti štejemo šta-
feto mladosti.
Dan mladosti pa ni samo dan,
ko se vršijo najrazličnejša zboro-
vanja, športne, kulturne in o-
stale prireditve, temveč tudi dan,
ki dobiva obeležje tradicionalnega
praznika mladih ljudi in ostalih.
To vpliva na us var jan je praznič-
nega vzdušja povsod tam, kjer
naši ljudje živijo in delajo.
V počastitev tega vseljudskega
praznika, ki ga letos povezujemo,
s sedemdesetletnico rojstva pred-
sednika Tita, dvajsetletnico mla-
dinskih delovnih brigad, enako
obletnico pionirske organizacije
ter s počastitvijo Jugoslovanskih
pionirskih iger so naše družbene
in politične organizacije pripra-
vile vrsto prireditev in proslav, ki
kažejo značilnosti delovanja mla-
dih na določenem območju. Pri
organizaciji teh prireditev so se
letos še posebej izkazali ustrezni -
občinski odbori za proslavo dneva
mladosti, ki so pripravili tako bo-
gate in pestre načrte, v katerih
se zrcali ne samo množičnost, am-
pak tudi skrb za kvaliteto. Mimo ■
teh prireditev, ki se bodo izva-
jale v krajevnih in občinskih me-
rilih, pa bo v tem času tudi nekaj
večjih okrajnih in celo medokraj-
nih ,pa tudi zveznih prireditev,
na katerih bodo na en ali drug ;
način sodelovali ljudje iz celjske- ^
ga okraja. *^
Prva takšna večja manifestad- '
ja bo srečanje mladine celjskega '
in mariborskega okraja na Boču '
19. in 20. maja. Prireditev je za- '
mišljena tako, da se bodo 19. ma- ',
ja sestali na Boču nekdanji člani
SKOJ, taborniki, člani Počitniške
zveze in drugi, ki bodo preživeli
večer v obujanju spominov na le- •
ta ljudske revolucije. Drugi dan,
v nedeljo 20. maja, pa se bo za- '
čelo prav tam okoli desete ure ;
dopoldne veliko zborovanje, ka-
terega naj bi se samo iz celjskega .
okraja udeležilo več tisoč ljudi.
Za udeležence iz Celja bo ta dan
ob šestih zjutraj odpeljal do Polj-
čan tudi poseben vlak, ki se bo
vračal z odhodne postaje okoli
18, ure. Zborovanje na Boču bo
združeno s kulturnim programom.
Teden dni zatem pride na vrsto
Kumrovec. V dnevih 26. in 27.
maja bo v rojstnem kraju pred-
sednika Tita veličastno slavje ne
samo prebivalcev krapinskega in
šmarskega območja, temveč praz-
novanje, na katerem se bodo
zbrali zastopniki vseh naših re-
publik. Poseben delež v organi-
zaciji in izvedbi vseh prireditev
v Kumrovcu pa bodo imeli tudi
mladi iz celjskega okraja. Tako
bodo v soboto, 26. maja postavili
v Kumrovcu svoje šotore tabor-
niki in člani Počitniške zveze. V
taborih bodo imeli svoje progra-
me. Zvečer pa bo v Kumrovcu
akademija, na kateri bodo iz na-
šega okraja sodelovali: pevski
zbor, instrumentalna skupina, dva
recitatorja itd. Nedeljski program
se bo začel s pohodom borcev, ki
se bodo sicer zbrali v Bistrici ob
Sotli. Okoli desete ure dopoldne
pa se bo začela javna oddaja, ki
jo bo prenašala tudi televizija.
Tudi na tej bodo sodelovali mladi
ljudje iz celjskega okraja. Tej pri-
reditvi bo sledilo javno zborova-
nje z govorom. Spored nedeljskih
prireditev v Kumrovcu obsega še
nastop gasilcev, tekmovanje strel-
cev, otvoritev razstave, nadalje
nogometno tekmo med reprezen-
tancama Celja in Krapine itd. Po
vseh računih se bo tudi teh prire-
ditev v Kumrovcu udeležilo več
tisoč ljudi iz celjskega okraja.
V spored večjih okrajnih pro-
slav v počastitev dneva mladosti
pa sodi še velika revija telesno-
vzgojne dejavnosti, ki bo 25. maja
popoldne na stadionu Borisa Ki-
driča v Celju, in končno tudi
okrajni festival mladinskih pev-
skih zborov 26. in 27. maja v Ce-
lju.
V sklopu letošnjih prireditev na
čast dneva mladosti je še prazno-
vanje dneva učencev v gospodar-
stvu ter parade športnikov in mla-
dine, občinske pevske revije, raz-
stave, srečanja z mladimi pripad-
niki JLA, najrazličnejša tekmova-
nja in podobno, kar vse so pripra-
vili v občinah.
-mb
13. maj
— PRAZNIK
ORGANOV ZA NOTRANJE
ZADEVE
Odkar je 15. maja 1944. le-
ta maršal Tito podpisal od-
lok o ustanovitvi oddelka za
zaščito  naroda,  praznujejo
uslužbenci  organov za no-
tranje zadeve vsako leto ta
dan kot svoj praznik. S tem
odlokom   s€   je   formirala
enotna in močna organiza-
cija za čuvanje in (pridobi-
tev naše revolucije, ki se je
v,nadaljnjih letih prilagaja-
la družbenemu  razvoju in
vedno z novimi uspehi reše-
vala pred njo postavljene
naloge. Spoštovanje načel so- .
cialistične demokracije, spo-
štovanje zakonitosti in so- .
cialistične humanosti, izkuš- i
nje. ki so si jih pridobili med I
narodnoosvobodilno    borbo I
in po vojni, so ])orok. da bo '
delo organov za notranje za- ,
deve tudi v bodoče uspešno.
Danes smo lahko ponosni
na to, da se organi za no-
tranje zadeve po svoji vse-
bin'i dela obravnavajo kot
družbeni organi. Delovnim
ljudem naše domovine je
jasno, da imamo skupni ime-
novalec v zaščiti družbene
imovine in družbenih intere-
sov. Velik del teh naporov
organov za notranje zadeve
nosijo neposredno uslužben-
ci Ljudske milice, ki je danes
trdna in dobro organizirana
varnostna služba in jo poka-
zala veliko požrtvovalnost in
iznajdljivost pri izvajanju
vseh nalog, iki so bile pred
njo postavljene.
Na podlagi dosedanjih iz-
kušenj lahko trdimo, da je
druzybeno upravljanje na
tem področju državne upra-
ve omogočilo našim organom
za notranje zadeve, da z
mnogo večjim uspehom iz-
polnjujejo svoje naloge, da
se problemi mnogo širše za-
jemajo in da so bili pri re-
ševanju mnogih vprašanj tu-
di drugi družbeni činitelji
na tem področju veliko bolj
aktivni. Tako zastavljeno
delo pa bo lahko v prihod-
nje dalo še lepše rezultate.
Izleti, razstave...
Kot po vsej državi so tudi v
celjskem okraju minili prvomaj-
ski prazniki v izvedbi številnih
prireditev in zlasti še izletov. Teh
ni preprečilo niti muhasto in pre-
cej hladno vreme. Razen tega pa
so tudi naša mesta in vasi dobila
slavnostno oblačilo, saj so delovni
ljudje lepo okrasili tovarne in do-
move.
Glavna pozornost za prvega
maja je veljala veličastni paradi
v Beogradu. Zato so znova zaži-
veli televizijski klubi, pa tudi oko-
li radij sikih sprejemnikov so se
zbirali tisoči in tisoči in prisluh-
nili reporfterjevim besedam.
Na predvečer pra2aiika dela so
v mnogih krajih, oziroma vrhovih
zakurili kresove, naslednje jutro
pa pripravili budnice. Ta dan so
zaživele planinske postojanke kot
še nikoli v letošnjem letu. Planin-
ske koče so bile pretesne, da bi
mogle sprejeti vse obiskovalce.
Tako je bilo pri Celjski koči, ena-
ko na Svetini, kamor so svoj iz-
let pripravili štorski železarji, ve-
liko ljudi je bilo na Paškem Koz-
jaku, pa na Slemenu, da ne go-
vorimo o Logarski dolini in Ve-
lenju, kjer so ta dan odprli re-
stavracijo ob jezeru. Veličastno
je bilo tudi smučarsko slavje na
Okrešlju, saj se je na tekmovanju
zbralo nad 140 smučarjev iz vseh
koncev krajev naše ožje domovi-
ne, pa tudi iz Zagreba in sosednje
Avstrije.
V prazničnih dnevih je bilo Ce-
lje kot izumrlo mesto. Nekaj več
življenja so prinesli le promenad-
ni koncerti godb na pihala na Sa-
viinjskem nabrežju. Večina pa je
le odhajala na izlete v naravo.
Bolj živahno je bilo v dnevih
pred prvim majem, iko so samo v
Celju odprli štiri razstave. Naj-
prej je inž. Bela Bukvič, oziroma
predsednik sveta za komunalne
in stanovanjske zadeve pri ljud-
skem odboru celjske občine Slav-
ko Kukovec odprl razstavo »Celje
gradi«. Na tej razstavi v mali uni-
onski dvorani so razgrnili ne sa-
mo urbanistični načrt celjskega
mesta, enak načrt za Dobrno, tem-
več tudi nekaj ureditvenih načr-
tov in podobno. Razstava je vzbu-
dila veliko zanimanje, saj je na-
vsezadnje prinesla konec večjih
razprav in debat okoli bodoče ur-
banistične ureditve celjsikega me-
sta. Na osnovi predlogov in pri-
poročil, ki jih bodo dali obisko-
valci razstave in ostali, bo ljudski
odbor sprejel urbanistični načrt
na slavnostni seji 20. julija.
Drugo razstavo izumov in teh-
ničnih izboljšav je v prostorih
DIT odprl predsednik društva
izumiteljev tov. Germadnik. Na
njej pa smo lahko videli uspešna
prizadevanja naših delovnih lju-
di za čim večjo racionalizacijo in
zboljšanje proizvodnje.
Medtem, ko je inž, Boris Ma-
karovič odprl v bodočih prostorih
Ljudske knjižnice razstavo »ste-
■ klo, emajl, keramika«, je direktor
celjske Delavske univerze tov. Se-
ničar izročil namenu razstavo
»Holandski pejsaž«, ki jo je ta
ustanova pripravila v avli Celj-
f skega gledališča. -an
KOMISIJA ZA VZGOJO IN VARNOST
V CESTNEM PROMETU
Celje, 11. maja. Na prvi seji novo-
izvoljene okrajne komisije za varnost
prometa v cestnem prometu so govo-
rili o delu in nalogah komisije, pa
tudi o stanju prometne varnosti v
celjskem okraju.
ZADNJE VESTI
F
OBISK IZ SRBIJE
Celje, 11. maja. Kakor je spo-
ročil ustrezni odbor pri Okraj-
nem združenju borcev NOV bo-
do tudi jCeljani, loziroma bivši
pregnanci iz celjskega območja,
povabili na obisk svoje nekdanje
srbske gostitelje, tiste prebivalce
srbskih mest in vasi, pri katerih
so že 1941. leta našli toplo zato-
čišče in pri katerih so bili na
obisku lansko leto. Kot vse kaže
bo ta obisk izvršen v septembru
letošnjega leta.
Gostje iz Srbije, so danes po-
tovali skozi Celje in se tu usta-
vili za dobro uro, pa so bili to
pot namenjeni le v Maribor.
CELJSKI OPAT DR. PETER
KOVACIC SPREJET PRI
PODPREDSEDNIKU OKRAJA
Celjski opat in dekan gospod
dr. Peter Kovačič je zaprosil za
sprejem pri podpredsedniku celj-
skega okraja tov. Cvetu Pelku za-
radi obnove župne cerkve v Celju
in še nekaterih drugih nerešenih
vprašanj, za katere je zainteresi-
ran kot predstavnik rimskokato-
liške cerkve v Celju.
Tovariš Pelko je gospoda opata
sprejel v itorek, 8. maja. Na spre-
jemu je prišlo do konkretnih za-
ključkov o obnovi župne cerkve
sv. Danijela in pomoči, ki jo bo
nudila ljudska oblast.
Gospod opat je pokazal priprav-
ljenost za nadaljnje urejevanje
medsebojnih odnosov. Da so začeli
reševati probleme na pravem me-
stu gre predvsem priznanje Po-
krajinskemu odboru CMD, ki je
pred časom sprožil vprašanje ob-
nove cerkve sv. Danijela v Celju.
-ma-
SIMPOZIJ
TEHNIČNE IN ZNANSTVENE
DOKUMENTACIJE
Celje, 11. maja. V veliki dvo-
rani Narodnega doma se je do-
poldne začel simpozij tehnične
in znanstvene dokumentacije, ki
ga je pripravila Zveza inženirjev
in tehnikov Slovenije. Jutri pa
bo tretja seja Glavnega odbora
Zveze inženirjev in tehnikov Slo-
venije, na kateri bodo izvolili
častne in zaslužne člane, pregle-
dali dosedanje in sprejeli pro-
gram dela za naslednje obdobje.
OBCNA ZBORA V LASKEM IN
PREBOLDU
Pretekli teden sta imeli kar dve
turistični društvi svoj občni zbor.
Najprej so se zbrali v Laškem, zatem
pa še v Preboldu.
V Laškem so največ govorili o
olepšavi mesta, o zdraviliško turistič-
nem razvoju ter o nekaterih sla-
bostih društvenega dela. Na zboru so
izvolili novo vodstvo ter sprejeli pro-
gram dela, po katerem bodo najprej
uredili park in ostale zelenice, nato
pa Stari grad. Se letos bodo skušali
odpreti turistično pisarno, saj ima vse
pogoje za uspešno delo.
Olepševalno in turistično društvo
v Preboldu ima številno članstvo, kar
se je videlo tudi po lepi udeležbi na
zboru. Weekend naselje je osnova
njihovega dela. Zato bodo še naprej
urejevali njegovo okolico, prostor za
parkiranje itd. Velik uspeh pa so pre-
boldski turistični delavci dosegli z
ustanovitvijo pionirskega in mladin-
skega odseka.
-jz
PLENUM
OKRAJNEGA ODBORA SZDL
CELJE
Prihodnje dni bo redni plenum
Okrajnega odbora Socialistične
zveze delovnega ljudstva v Celju,
na katerem bodo v prvi vrsti pro-
učili nekatera vprašanja v gospo-
darstvu ter zlasti dolžnosti or-
ganizacij članov Socialistične zve-
ze pri izpolnjevanju predvide-
nih nalog.

JE BIL IN
OSTANE
NAŠ
JOŽETU MREVLJETU
V SLOVO
V soboto. 5. maja je ugas-
nilo življenje našega znane-
ga družbenopolitičnega de-
lavca JOŽETA MREVLJETA,
l)omočn'ika glavnega direk-
torja Železarne Štore. Prebi-
valci Celja. Štor in okolice,
zlasti pa člani kolektiva že-
lezarne «0 onemeli, ko so
zvedeli za tragičen dogodek,
da je talko rekoč sredi dela
prenehalo biti srce našega
Jožeta, plemenito srce, ki je
utripalo s tako toplino za de-
lovnega človeka.
*
Jože Mrevlje se je rodil 1912.
leta v Dornbergu v sončni Gori-
ški, kot sin železniškega usluž-
benca, ki je leta 1918 emigriral s
svojo družino v Jugoslavijo in
služboval do nesrečnega koro-
škega plebiscita v Dobrovljah,
potem pa je dobil službo v Vin-
kovcih. Tu je Jože tudi dovršil
gimnazijo. Rad bi še naprej štu-
diral, toda pri hiši je bilo sedem
otrok, zato ni bilo denarja za
drag študij. Po dveletni brezpo-
selnosti je našel Jože službo pri
davčni upravi v Kamniku, po-
zneje v Brežicah, Ptuju in na-
posled v Celju, kjer se je med
okupacijo povezal z osvobodil-
nim gibanjem, dokler ni vstopil
v partizanske vrste. Na osvobo-
jenem ozemlju Bele Krajine je
dokončal upravno-politični tečaj,
deloval nato kot politični akti-
vist in član okrajnega odbora OF
za Trbovlje do demobilizacije
25. maja 1945.
Potem ga najdemo kot dele-
gata pri davčni upravi v Breži-
cah, nato kot referenta za finan-
ce pri okrožnem ljudskem od-
boru v Celju, pozneje kot šefa
odseka za finance pri Okrajnem
ljudskem odboru Celje. Do kraja
zvest našim prizadevanjem in
naporom za Izgraditev ljudske
oblasti in okrepitev družbenega
življenja je vneto delal kot de-
legat pri Okrožnem odboru OF
v Celju, kot sekretar okrajnega
odbora OF Celje, kot član okraj-
nega komiteja ZKS Celje, kot
predsednik in član okrajnega od-
bora UROJ Celje, nato kot se-
kretar občinskega komiteja ZKS
in predsednik občinskega odbora
SZDL v šentjurski občini.
Pred desetimi leti je nastopil
službo v železarni v Storah kot
sekretar podjetja. Takoj se je
vključil v družbeno-politično in
kulturno-prosvetno delo ter kot
neutruden, široko razgledan izo-
braženec sodeloval domala v
vseh društvih in organizacijah
Štor kot vzoren aktivist. Med
drugim je bil tudi predsednik
odbora za splošne posle pri
Združenju jugoslovanskih žele-
zarn. Cas njegovega nastopa
službe v železarni sovpada v čas
razvoja in poglabljanja delav-
skega upravljanja in prav tu je
bilo čutiti prizadevnost Jožeta
Mrevljeta. Njegov delež pri rasti
in utrjevanju teh organov je bil
velik, zlasti kar zadeva idejno-
politično vsebino.
V razgibanem društvenem in
političnem življenju Stor smo se
poslej na vsakem koraku sreče-
vali z Jožetom. Vrsto let je bil
član tovarniškega komiteja ZKS
železarne, aktiven član sindikal-
ne organizacije, zelo aktiven
član upravnega odbora DPD
Svobode, predsednik upravnega
odbora Doma učencev industrij-
ske metalurške šole, predsednik
upravnega odbora Zdravstvene
postaje v Storah. To delo je za-
htevalo najširši stik z množico,
s posamezniki v njegovem ko-
lektivu kot izven njega in prav
tu je prišla do izraza humana
nota njegovega značaja, njegov
pošten odnos do dela in sode-
lavcev, njegova skromnost in za-
vzetost za objektivno reševanje
številnih delikatnih vprašanj. Pri
vsem tem ogromnem delu je ne-
sebično žrtvoval tudi veliko pro-
stega časa.
Kako nesebično se je razdajal,
vedo vsi, ki so z njim sodelo-
vali, vsi, ki so pri njem iskali
nasveta in utehe, opore, dobre
tovariške besede, saj so Imeli
ljudje do njega prav očetovsko
zaupanje. To ve tudi mladina
kolektiva, ki ji je bil vedno do-
ber svetovalec in pomočnik pri
številnih akcijah.
Kako je bil Jože Mrevlje
priljubljen in spoštovan v
Štorah. smo lahko videli, ko
smo gledali dolgo vrsto čla-
nov kolektiva in i)re»bival-
cev. ki so se šli poslovit od
dragega tovariša v avlo kul-
turnega doma v Štorah. kjer
je ležal obsut s cvetjem in
venci od sobote do ponedelj-
ka opoldne. Ko pa so ga v
ponedeljek opoldne odpelja-
li iz tega doma in je pretre-
sel zrak turoben pisk tovar-
niških lokomotiv. 90 ljudje
zaihteli kot otroci, ki izgu-
bijo dragega očeta, kot to-
variši, ki so izgubili najbolj-
šega iz svojih vrst. izgubili
ga mnogo prezgodaj, saj se
je komaj pred dvema mese-
cema srečal z Abrahamom.
Na pokopališču v Celju se
je v ponedeljek popoldne
poslovila od Jožeta Mrevlje-
ta velika množica ljudi. Med
njimi njegovi delovni tova-
riši, prijatelji in najvidnejši
predstavniki družbenopoli-
tičnega življenja celjske ob-
čine in okraja. Pred avlo
mrtvašnice je godba na pi-
hala iz Štor zaigrala žalo-
stinko, nakar se je od naše-
ga vzglednega družbeno-
političnega in kulturno-pro-
svetnega delavca poslovil v
imenu množičnih organiza-
cij Štor tov. Tgnac Korošec.
Ko so pevci iz Štor in Šent-
jurja odpeli žalostinko. se je
od pokojnika poslovil še
podpredsednik okrajne zve-
ze združenj borcev tovariš
Tvan Divjaik. Nato se je raz-
vila dolga povorka do groba,
kjer so mu še enkrat zapeli
v slovo. Potem se je od svo-
jega dolgoletnega delovnega
tovariša poslovil predsednik
okrajnega ljudskega odbora
tov. Miran Cvenk, v imenu
kolektiva železarne in upra-
ve podjetja pa direktor kad-
rovskega sektorja tov. Hajko
Markovič.
V kolektivu železarne je
nastala vrzel, ki jo bo težko
nadomestiti, kajti Jože Mrev-
lje je bil predvsem ČLO-
VEK. Skopa bi bila vsaka
beseda, s katero bi se sku-
šali oddolžiti življenju in
delu Jožeta Mrevljeta. nje-
govim nesebičnim prizade-
vanjem in zaslugam, o ka-
terih bi lahko še in še govo-
rili. Življenjska pot Jožeta
Mrevljeta je končana, toda
Jože je še med nami, priso-
ten je z vso svojo človeško
toplino in vsebino, s toplo
človečnostjo, s tovarištvom,
s svojo bogato preteklostjo,
3 svojim svetlim likom ko-
munista. Ves je bil naš in
naš bo ostal. To mu zagotav-
ljamo vsi. ki smo ga poznali
in z njim kakorkoli sodelo-
vali. Kakor so mu zaklicali
njegovi sodelavci ob prera-
nem grobu, tako mu kličemo
mi:
Naj mu nudi slovenska
zemlja, za katero se je bordi
in tako vneto delal, zavetje
in počitek, za katerega ga je
življenje opeharilo!
R. U.
CELJSKI TEDNIK STEV. 18. — 11. maja 1962

ENOTNO NASTOPANJE
Pred kratkim je bilo v Celju
posebno posvetovanje, kjer so
obravnavali nekatere slabosti in
naloge, ki jih bodo morale od-
praviti oziroma izpolniti gospo-
darske organizacije v celjski ob-
čini, 'ki se ukvarjajo z izvozom.
Posvetovanja so se udeležili
predstavniki vseh podjetij iz
Celja, ki svoje proizvode proda-
jajo na zunanjih tržiščih.
Ugotovili so, da se je v zad-
njem obdobju izvoz zaradi po-
selbnih pogojev nekoliko zmanj-
šal za nekaj odstotkov, da pa
hkrati obstajajo pogoji, da pod-
jetja v naslednjem obdobju za-
mujeno nadoknadijo.
Predvsem so poudarili, da je
izvoz nujna skrb predvsem tam,
kjer so bistveno navezani na
predelavno gradivo iz uvoza.
Kajti gotovo je, da bi slabosti
izvoza lahko vplivale tudi na
uvoz, to.pa bi za nekatere gospo-
darske organizacije pomenilo
resno škodo.
Zanimiva je tudi ugotovitev,
da kljub posplošenim povpreč-
jem, kjer vse obravnavamo na
istem nivoju, nekatera podjetja
v tej smeri imajo zelo lepe re-
zultate. Tekstilna industrija se je
res znašla v nekoliko težavnej-
šem položaju, zato pa so ostale
panoge dejavnosti in podjetja,
kii izvažajo, močno povečale oib-
seg svojih zunanjetrgovinskih
poslov. To velja predvsem za
lesno predelovalno industrijo,
kjer zaznajmujemo skokovit po-
rast izvoza — v enem primeru
celo kar za 42 odstotkov več kot
lani. Podobno velja tudi za to-
varno Toper, ki je izjema v
tekstilni industriji na tem pod-
ročju.
Na posvetovaju so podrobno
govorili o nekaterih gospodar-
skih elementih, ki predvsem za-
radi zastarele miselnosti še za-
virajo povečano izvažanje doma-
čih izdelkov. Domenili so se tudi,
da bodo podjetja v naslednjem
obdobju prav tem problemom
posvetila največ pozornosti.
-mi.
Razprava
o DRUŽBENIH IN
GOSPODARSKIH PROBLEMIH
V OBČINI
Pred dnevi je bil v Logarski
dolini seminar za sekretarje
osnovnih organizacij Zveze ko-
munistov in nekatere člane se-
kretariatov osnovnih organizacij
ZK, ki ga je organiziral Občinski
komite ZKS Mozirje. Na semi-
narju so konkretno obravnavali
številna vprašanja v zvezi z na-
šim gospodarstvom v komuni ter
hkrati analizirali dosedanje delo
članov Zveze komunistov na vseh
področjih našega družbeno-poli-
tičnega življenja. Konkretno so
tudi analizirali razne negativne
pojave in slabosti dela osnovnih
organizacij, na katere je opozo-
ril že III. plenum CK ZKJ.
V zelo živahni razpravi so se
izogibali načelnega ugotavljanja
ter obravnavali razne nepravil-
nosti krajevno, časovno in ana-
litično. Problemi, o katerih so
govorili so več ali manj znani.
Gre za primere slabega gospo-
darjenja v nekaterih gospodar-
skih organizacijah, za primere
prakticizma in podobne napake.
Dosti so govorili ttidi o delitvi
čistega in osebnega dohodka in
opozorili na nekatere nepravil-
nosti, ki jih bo troba odpraviti.
Sekretarji osnovnih organiza-
cij Zveze komunistov so tudi
opozorili na nedavno razpravo o
vseh teh vprašanjih v osnovnih
organizacijah. Poudarili so. da
je razprava dejanska prelomni-
ca, ko bodo oblike in vsebina de-
la komunistov okrepile vlogo in
vzgojno-ipolitično orientacijo
Zveze komunistov. V razpravi so
se dotaiknili tudi sistema dela
osnovnih organizacii. Ugotovili
so. da še osnovne orsranizacije
ZK niso našle po vseh vpraša-
njih pravilnih oblik dela, zato
so posvetili posebno pozornost
tudi pripravam in vodenju se-
stankov osnovnih organizacii.
Na seminarju so ugotovili, da
prihajamo na sto^pnjo v procesu
našega socialističnega razvoia. ki
bo od članov Zveze komunistov
zahtevala veliko več pogloblje-
nega dela, več čuta odgovornosti
in poznavanja trenutnih razmer
in razvojnih zakonitosti kot do-
slej. Na seminarju so sprejeli
več sklepov, s katerimi bodo se-
znanili člane ZK na bližnjih se-
stankih, -er
Smotrne investicije
Zadnja seja upravnega odbora
okrajne kmetijske gozdarske
zibornice v Celju je bila posve-
čena problemom investicijsikih
načrtov kmetijskih konubinatov
in (kmetijskih zadrug.
Člani upravnega odbora so
podrobno proučili sleherni pred-
log investicijske dejavnosti. Pri
slehernem predlogu pa so posa-
mezne investicije obravnavali
predvsem s stališča ekonomič-
nosti in namembnosti. Kajti go-
tovo je, da družbena proizvodnja
v kmetijstvu še ne more zajam-
čiti vseh tržnih viškov in da je
v tem obdobju nujno potrebno
vsa sredstva, ki so namenjena za
kmetijstvo, uporabiti tudi za
kmetijstvo. Res je tudi, da neka-
teri objekti splošnega značaja,
ki jih je zaradi posredne pove-
zave financiralo kmetijstvo, ne
bodo smeli ostati nedokončani.
Istočasno je pa nujno, da samo-
upravni organi kmetijskih orga-
nizacij še enkrat natanko pre-
tehtajo, kam bodo razpoložljiva
sredstva vložili. To je bilo tudi
vodilno načelo, ki so gamed raz-
pravo na upravnem odboru kme-
tijsko gozdarske zbornice ves čas
zasledovali.
I ( -mi.
Od dobrega gospodarjenja
JE ODVISNO KAKO BODO ŽIVELI
Lastna kmetijska proizvodnja
kmetij sikih zadrug in družbenih
posestev je v mozirski občini po-
goj ila med drugimi združitev biv-
ših zadrug in posestev v enotno
gospodarsko organizacijo, ki ima
namen odpraviti tudi nekatere
dvotirnosti, ki so se tu in tam
pojavljale. Enotna gospodarska
orientacija in smer je namreč pr-
vi pogoj za dobro gospodarjenje
seveda tudi v kmetijstvu.
Glavna panoga kmetijstva (če
izvzamemo seveda gozdarstvo) je
tod živinoreja. Najustreznejši po-
goji obstajajo za vzrejo in pitanje
mlade goveje živine, krav molz-
nic in plemenske živine. Z živino-
rejo pa je pred zadrugo postav-
ljena še posebna naloga, ki jo ne
zanemarjajo — namreč pridelo-
vanje krmnih rastlin, in sicer v
toliki meri, da bodo zadostna ma-
materialna osnova za razvoj ži-
vinoreje. Iz programa investicij-
ske izgradnje zadruge tudi ugo-
tovimo, da temu problemu posve-
ča veliko pozornost. V Radmirju
nameravajo na primer urediti pi-
tališče za goveda, ki bo predvido-
ma imelo zmogljivost za okoli 250
glav živine.
Posebno poglavje predstavlja
gojenje ustreznega semenskega
krompirja. V zadnjih letih so »se-
menarji« domala izgubili zaupa-
nje v Zgornje Savinjsiko dolino.
Dogajalo se je namreč, da je bil
semenski krompir zaradi izredne
kvalitete uporabljen predvsem
kot merkantilni. Tako so se celo
pojavile zamisli, da bi semenski
krompir pridelovali drugje. Ven-
dar si je zadruga zastavila odloč-
no nalogo, da bo uredila proble-
me, ki so se na tem področju po-
javili.
Istočasno si v tej zadrugi moč-
no prizadevajo, da bi bistveno po-
večali lastno proizvodnjo. Sodijo,
da bodo že letos za okoli 110 hek-
tarjev povečali svoje lastne povr-
šine, istočasno pa bodo povečali
hmeljišča za okoli 15 hektarjev in
ribezove nasade za okoli 4 hek-
tarje.
V zadnjem obdobju si zadruga
močno prizadeva, da bi povečala
in izboljšala življenjske pogoje
kmetijskih delavcev. Dosedanja
nesorazmerja so namreč imela z^
posledico, da so kmetijski delavci
bili v tej panogi zaposleni le to-
liko časa, da so si v industrijskih
ali drugih gospodarskih organiza-
cijah našli primerna delovna me-
sta. Tam 90 naenkrat imeli boljše
delovne in življenjske pogoje.
Stanovanjsko vprašanje je zato
še toliko bolj pomembno.
Vzadnjem času iso zlasti člani ko-
lektiva zadruge posebno poudarili
zahtevo po zmanjševanju lastne
cene. Zniževanje stroškov in večja
ekonomičnost je tako postalo os-
novno geslo. Vendar ne bodo osta-
li samo pri geslu, ker se zavedajo,
da je prav od dobrega gospodar-
jenja odvisno kako bodo živeli in
kolik bo življenjski nivo sleher-
nega zaposlenega in slehernega
zadružnika.
-da
Ali nimamo sami oči?
Neprijetno je za občane celj-
ske občine, da morajo biti ravno
visoki politični voditelji tisti, ki
odkrivajo in opozarjajo na na-
pake, kakršne bi morale »bosti
v ос1ч< vsakogar, zlasti pa tiste,
ki so za to odgovorni. Neprijetno
je izato, ker je s tem ustvarjen
vtis, da občani sami ne vidijo na-
pak, ali kar je še huje, da ne
znajo ali pa ne morejo uveljaviti
svojih pripomb na nepravilnosti,
ki jih vidijo.
Na zadnji seji občinskega
ljudskega odbora v Celju je
zvezni poslanec in podpredsed-
nik Zvezne ljudske skupščine
tov. Franc Leskošek-Luka moral
opozarjati na stvari, ki bi morale
biti očitne doraščujočerau otroku.
Naj nam merodajni činitelji
oprostijo to pripomba, če vpra-
šamo ali je potrebno, da mora
tovariš Leskošck ugotavljati ne-
vzdržnost in škodljivost odla-
ganja smeti in fekalij ob eni iz-
med glavnih cest? Ali je potreb-
no, da mora tovariš Leskošek. ki
j(e>sručajno prišel v področje na-
ših, višinskih gozdov, »odkriti«
očitno zanemarjenost gozdov? ;
AjH je troba, da tako visok pred- ,
stavnik odpre, oči odgovornim
ljudem, da suhoparno nizanje
številk brez vsebine in politič-
nega prizvoka ne more koristiti
razpravam v občinskem ljudskem
odboru. In še in še ...
Taki primeri s prstom kažejo
na eno od osnovih pomanjklji-
vosti. Na to. kar opozarja tudi
predsednik Tito v svojem govoru.
V vprašanju je odgovornost od-
govornih, v vprašanju je dosled-
nost pri izvrševanju dolžnosti,
v, vprašanju je posluh in vid za
probleme, »ki so pred nosom«.
Na seji ljudskega odbora smo
se smejali. Smejali smo se ob
pripombah kot da so posrečeni
dovtipi. Saj so, toda na čigav
račun? Ko se bomo zavedali od-
govornosti in sokrivde, nam bo
pojenjal ./simisel« za humor.
Inž.
Ludvik Mali -
NOVI PREDSEDNIK
SOŠTANJSKE OBCINE
Na zadnjem zasedanju obeh
zborov občinskega ljudskega od-
bora je bil soglasno izvoljen za
novega predsednika občine Šo-
štanj inž. Ludvik Mali, dosedanji
ravnatelj Industrijske rudarske
šole v Velenju. Po izvolitvi tova-
riša Petra Sprajca za podpredsed-
nika OLO Celje je bil občinski
ljudski odbor brez predsednika.
Tovariš Mali je znan in priza-
deven družbeni delavec. V narod-
noosvobodilni vojni je sodeloval
kot aktivist že v začetku 1942. le-
ta, od jeseni tega leta pa vse do
osvoboditve je življenje mladeni-
ča-študenta bilo povezano s stra-
hotami internacije v Gonarsu,
Trevisu, Natzweillerju in Da-
chaua.
Po vojni je nadaljeval in do-
končal študij montanistike. Pred
izvolitvijo je bil na odgovornih
položajih v rudnikih Zabukovca,
Kreka, Tuzla, kot glavni inženir
v laškem rudniku in nazadnje
ravnatelj Industrijske rudarske
šole v Velenju. Vseskozi je bil
član občinskega komiteja ZKS,
nekaj časa pa tudi član okrajnega
zbora proizvajalcev. -ik
TUDI JUTEKS
Prejšnji teden se je tuidi tekstil-
na tovarna JUTEKS vključila v
seznam izvoznikov. Ta kolektiv je
imel vse doslej obilico težav, ki
pa so večinoma vse izvirale iz
dejstva, da so zaradi pomankanja
jutine preje morali izdelovati na
strojih, ki iso primerni za jutipo
tkanino, bombažno tkivo. Po do-
graditvi predilnice pa se je tudi
v tem razmeroma malem kolek-
tivu stanje bistveno spremenilo.
Prejo dobivajo v Žalec iz Paki-
stana. Predelajo ijo najprej v ju-
tino prejo, nato pa še na tkalskih
strojih v jutino tkapino. S tem se
je kolektiv znebil marsikatere ne-
všečnosti, saj je razumljivo, da z
jutinimi stroji niso bili v enako-
pravnem iK)ložaju z ostalimi tek-
stilnimi tovarnami.
Trenutno lahko predelajo z ozi-
rom na potrebe (to niso polne
zmogljivosti naprav) okoli tisoč
štiristo ton jutine preje. Istočasno
pa spričo potreb na trgu spletejo
in stkejo okoli tri milijone metrov
tkanin.
Pohvalno je tudi, da so v Ju-
teksu ves čas težili, da bi svoje
proizvode spričo odlične kvalitete,
ki sodi v vrh v tej panogi tek-
stilne industrije, plasirali na zu-
nanja tržišča. V tem so tudi uspe-
li. Res pa je, da je bilo potrebno
precej truda in prizadevanj, kajti
le odlična kvaliteta in povprečna
cena ob zadostni akumulaciji lah-
ko konkurira na zunanjem trgu.
Oboje pa so člani kolektiva iz Ju-
teksa dosegli.
-mi
Tudi mladina je odgovorna
ZA RAZVOJ TELESNE KULTURE
Osmi plenum okrajnega komi-
teja Ljudske mladine je bil na-
menjen razpravi o telesni kulturi
in njenem velikem pomenu za
pravilen razvoj mladega človeka.
Plenum, ki je bil po pestrosti di-
skusij prav gotovo eden najživah-
nejših doslej, je do podrobnosti
razložil stališče mladih ljudi do
telesne kulture. Zanimivo je, da
so se člani okrajnega komiteja
mladine dotaknili skoraj vseh
vprašanj, ki se porajajo ob raz-
pravah o pomenu telesne vzgoje.
Tako so ositro kritizirali polpro-
fesionalizem in celo profesionali-
zem, ki se pojavlja v nekaterih
športnih društvih, nepravilno de-
litev sredstev, klubaštvo, načeli
so vpcašanje dobrih trenerjev itd.,
ob vsem tem pa so poudarjali ve-
lik pomen vzgojni pomen telesne
kulture.
Med zaključki ,ki so jih na ple-
numu sprejeli, moramo na prvem
mestu omeniti sklep, da bodo v
kratkem podobne razgovore kot
so bili na okrjnem plenumu, pri-
pravili tudi pri vseh občinskih
komitejih Ljudske mladine. Tako
bi se naj občinski komiteji pred-
vsem pa njihove komisije za dru-
štveno dejavnost večkrat sestajali
z občinskimi zvezami za telesno
kulturo in skupaj iskali boljših
poti za hitrejši razvoj telesne
vzgoje in množičnejše vključeva-
nje mladine v društva in telesno-
vzgojne organizacije. Ko so govo-
rili o nepravilni delitvi sredstev
med posamezna društva in klube
in ko so omenili primer ,da nogo-
metaši v Rogaški Slatini potro-
šijo več sredstev, kot vsi ostali v
občini, so se odločno zavzeli za to,
da bi pri občinskih ljudskih odbo-
rih čimprej ustanovili sklade za
telesno kulturo.
Na plenumu so veliko govorili
tudi o gradnji športnih objektov
in sklenili, da si bo mladina letos
prizadevala, da vsaj ob vseh šo-
lah s skupnimi močmi zgradijo
igrišča, na terenu pa vsaj mini-
malne športne objekte.
Nov obrtni center
v Velenju
Komunalno podjetje Velenje je
po sikrbni proučitvi sklenilo do-
polniti svoje poslovanje z oprav-
ljanjem obrtnih uslug ter je pred-
ložilo občinskemu odboru, da se
preimenuje v Komunalno obrtni
center Velenje. Občinski ljudski
odbor je na svoji seji sprejel ta
predlog in sočasno tudi predlog
delovnega kolektiva Frizerski sa-
lon Velenje, ki se želi priklju-
čiti k temu novemu obrtnemu
centru.
Obenem pa je bil sprejet tudi
sklep, da pooblaščeni uslužbenci
Komunalno obrtnega centra za-
radi preobremenjenosti uslužben-
cev Ljudske milice lahko izterjajo
denarno kazen v primeru določb
odloka o komunalni ureditvi in
zunanjem izgledu strnjenih na-
selij, -ik
Rdeča zastava
Bilo je pred prvim majem
in če se ne motim, se je to
zgodilo natanko pred tremi
leti.
Učitelj je rekel v šoli svo-
jim petošolčkom:
»Jutri je prvi maj. praz-
nik dela. Včasih, ko sem še
bil mlad in vihrav, smo otro-
ci kurili kres. vrh najvišje-
ga drevesa pa smo pozno
zvečer razobesili rdečo za-
stavo.«
Učiteljeve besede so tisti
dan premišljevoli tudi Na-
cek. Poldek in Peoek: Ten-
ko na те samo prisluškoval.
»Jaz imam rdečo zastavo!«
je rekel Nacek.
»Jaz bom prinesel drog in
vrvico!'^ pravi Poldek.
»Jaz bom orinesel sekirico
in vžisralice!^ hitro pristavi
Penok.
Kdaj se dobimo pod Gor-
čico?« vpraša možato Nacek.
»Natanko ob enaindvajseti
uri!« priipomno Poldek.
»Za kres bomo pripravili
že prej!« svetuje Pepek.
In ko fantiči vidijo, kako
Tonko prisluškuje, ga vsi
hkrati nadere jo:
5>Ti, »cucek« vseh »cuc-
kov«, pa se nikar ne prika-
ži!«
Vse je šlo kot namazano.
Popoldne so navlekli suho
drnčie in ga leno zložili na
velik kup. Tudi zastavnica.
drosT in vrvica je bila nared.
Tonko, ki ie doma v ne-
posredni bližini sozda. ne
pozna »2:ozdnp{ra bavca«. Ve.
da je v sredini votel, okoli
pa p^ nič ni. Zato si ie pri-
pravil frRČko in zvečer ča-
kal za debelim hrastom, ka-
mor TI a T bi trite junaki raz-
obesili zastavo.
Zmračilo se je in dečki so
res prišli. Celo baterije so
imeli s seboj. Svetili so in se
pogovarjali. Sklenejo, da
bodo najprej razobesili za-
stavo, nato pa bodo podžga-
li suhe veje in ljudje bodo
videli kres po vsej dolini.
Ko pa se tako pogovarja-
jo, udari v večer povelje:
»Dajte zastavo, če ne stre-
1 jam-huraaa!«
Ni počilo, junaki pa so pu-
stili zastavo in jo odkurili
naravnost domov. Doma so
pripovedovali, da so v srozdu
srečali razbojnike: Tonko
pa je zlezel na hrast in v
najvišji vrh pritrdil zastavo.
Nato se je spustil na zemlio
in podkuril suho dračie. Vi-
soko se je dvigal plamen,
rdeča zastava pa fe ozna-
njala prA^omajskc dni.
Nenavadna oporoka
V Podčetrtku je v stari doma-
čiji živela bivša poštna uslužben-
ka Marija Strašek. Razen stare-
ga poslopja, njive ob hiši in po-
kojnini ni imela drugih vrednej-
ših premičnin. Uživala pa je za
dolgotrajno in vestno delo v po-
štni službi ustrezno pokojnino.
Imela je tudi zvesto prijateljico v
Juršetovi mami. Prijateljstva pa
ni pokazala in izražala samo z be-
sedami, temveč je Juršetovi ma-
mi od svoje pokojnine redno da-
jala po pet tisoč dinarjev. Menila
je namreč, da ji je starejša pri-
jateljica (Juršetovi mami — tako
ji vsi v vasi pravijo — je sedaj
že 97 let) že tolikanj pomagala.
Ker sama denarja ni rabila in ker
ni imela vnukov — seveda tudi
drugih sorodnikov ne — ni čutila
potrebe, da bi obnavljala poslop-
je. Tako je v vasi postala primer
človeške humanosti in medseboj-
nega razumevanja.
Smrt tovarišice Marije Strašek
je prizadela ves kraj — najbolj
pa Juršetovo mamo, saj sta bili
dolga leta najboljši prijateljici.
Toda nihče je ni pospremil na po-
kopališče, kajti tovarišica Stra-
škova je v posebni oporoki zapu-
stila vse svoje imetje občini z
enim samim pogojem, da je nam-
reč ne pokopljejo, temveč da jo
zažgo v krematoriju. Občina je
njeni želji ustregla.
Vendar gostišče
Virštanj slovi po izredno dob-
ri vinski kapljici in idilični po-
krajini, vendar že dolga leta ni
imel prostora, kjer bi se lahko
ustavil in pokrepčal izletnik.
Kmetijsko gospodarstvo »Jelšin-
grad«, ki deluje zdaj v okviru
združenih šmarskih kmetijskih
zadrug, ima tam največje vino-
gradniške površine. Zadnjo april-
sko nedeljo so odprli na Viršta-
nju gostišče, ki je potrebno po-
sebno še zdaj, ko je zgrajena sko-
zi kraj nova cesta Lesično-Imeno.
©
CELJSKI TEDNIK STEV. 18. — U. maja 1962
Število nesreč narašča
Na zadnji seji zbora proizvajal-
cev občinskega ljudskega odbora
Zalee je bilo na dnevnem redu
tudi gibanje nesreč v občini v
preteklem letu. Ugotovljeno je
bilo, da se je v zadnjih letih hi-
giensko-tehnično varstvo pri de-
lu sicer izboljšalo, da pa razmere
v celoti vendarle ne zadovoljuje-
jo. Se mnogo je namreč nereše-
nih problemov, hkratd pa se pora-
jajo vedno novi problemi, zlasti
pa še vedno niso izkoriščene vse
materialne kakor druge možnosti
za preprečevanje nesreč pri delu.
Posamezne gospodarske organi-
zacije oziroma podjetja ne upo-
števajo dovolj ekonomskih kri-
terijev zaščite na delovnih mes-
tih, to je, spoznanja, da pomeni
vsakršna poškodba poleg moralne
tudi materialno škodo. Nezadost-
na je preventivna dejavnost tako
v pogledu higiensko tehničnega
varstva kakor v pogledu prepre-
čevanja tako imenovanih poklic-
nih bolezni. Delavec na delovnem
mes'tu namreč ni izpostavljen
zgolj nevarnostim pred poškod-
bami, pač pa prav tako najraz-
ličnejšim boleznim, ki se pojav-
ljajo kot posledica določenih teh-
noloških procesov oziroma nači-
na dela. Te bolezni sicer katego-
rizirajo predpisi o socialnem za-
varovanju, vendar bi jih bilo mo-
goče omejevati.
Spričo dejstva, da je bilo v pre-
teklem letu na področju žalske
občine 732 nesreč ali 77 nesreč
več kakor jih je bilo v 1960. letu,
vsekakor ni brez pomena vpra-
šanje, kje so vzroki in kakšni
vzroki so jih povzročili. Analize
so pokazale, da je prišlo do 350
nesreč zaradi nezanesljivega dela
posameznikov, zaradi slabe orga-
nizacije dela in nepoučen osti de-
lavcev; nadalje, da je 170 nesreč
povzročilo nepoznavanje predpi-
sov o varnosti, naglica in nedi-
sciplina, neuporaba zaščitnih
sredstev, medtem ko so kar 180
nesreč povzročili zunanji »čiruite-
Iji«, zapopadeni v različnih pred-
metih, ki so padali na 1 j udii. Ta
podatek je v nekem smislu ne-
razumljiv. Poleg tega se je sko-
raj podvojilo število nesreč, na-
stalih na -poti v službo in iz služ-
be.
Po posameznih gospodarskih
organizacijah je bilo največ ne-
sreč v rudniku Zabukovca — za-
radi specifičnih pogojev dela, za
njLm pa so Hmezad Žalec, Grad-
nja Žalec in kmetijsko gospodar-
stvo Vrbje. Tu je bilo lani kar
5,30 odstotkov vseh nesreč, pri
čemer so bile le te dokaj resne,
saj je odpadlo na vsako 29,2 iz-
gubljenih dni.
Vse te nesreče so terjale okrog
pol milijarde izgubljenega narod-
nega dohodka, k čemur pa je tre-
ba prišteti še neprecenljivo mo-
ralno škodo, ki jo nosi s seboj
invalidnost, omejene zmožnosti
za delo in drugo.
In kje je rešitev? V gospodar-
skih organizacijah, v trajni skrbi
pri urejevanju delovnh pogojev,
pri izpopolnjevanju higiensko
tehničnega varstva in morda še
posebej v zavesti, da je treba ne-
sreče preprečevati za srečo po-
sameznika, njegove družine in
družbe.
dhr   ,
KRATKE IZ
ŽALCA
POVEČANJE POVRŠINE
Л'^ ikmetijstvu žalske občine so
od 1960. leta povečali obdeloval-
ne površine od 1538 na 2038 hekt-
arov; obdelovalne površine v
družbenem sektorju znašajo 65
odstotkov, od tega pa je 92 od-
stotkov hmeljs'kih površin. Prav
tako so povečali tudi nakup zem-
lje za preko 32 odstotkov.
NOVO STRELIŠČE
\a Polzeli so v preteklem letu
zgradili novo strelišče za malo-
kalibrsko puško, vrednost znaša
preko enega milijona 200 tisoč
dinarjev. Sredstva so v glavnem
prispevale gosipodarske organiza-
cije in državljani s prostovolj-
nim delom.
INTENZIVNO IZOBRAŽEVANJE
Na področju strokovnega iz-
obraževanja je žalska delavska
univerza priredila v lanskem le-
tu 11 tečajev in seminarjev, ki
so trajali skupaj 2485 ur. Do-
končalo jih je 226 slušateljev.
Poleg tega so bile tudi 4 šole za
starše s 114 obiskovalci in deve-
timi oddelki za odrasle, nadalje
?. razred osnovne šole ter eko-
nomska srednja šola. Po raznih
krajih je bilo 176 različnih pre-
davanj, ki se jih je udeležilo
proko 7600 poslušalcev.
ZDRAVSTVENI DOMOVI
Lani je bilo na področju žal-
ske občine 6 zdravstvenih domov
in dve lekarni. Med letom je pre-
nehala delovati zdravstvena po-
staja v Libojah ter so jo priklju-
čili žalskemu zdravstvenemu do-
mu. Ob koncu leta so zdravstve-
no službo reorganizirali in zdru-
žili vse zdravstvene domove v
samostojni zavod — т občinski
zdravstveni dom Žalec.
S pomočjo gospodarskih orga-
nizacij so v Šempetru adaptirali
stavbo za potrebe zdravstvene
ambulante. Opremo je v vredno-
sti 5 milijonov dinarjev nabavil
zdravstveni dom Žalec.
Prihodnji
koncert
Prihodnji teden se bodo zvrsti-
li pred našim koncertnim občin-
stvom štirje mladi umetniki, pe-
dagogi celjske glasbene šole. Pes-
tro zasnovan in jako efekten spo-
red bo obsegal dela za flavto, kla-
rinet in klavir.
Naj predstavimo mlade umetni-
ke. Klarinetist Franc Zupane,
roj. 1939 je slušatelj I. letnika
Akademije za glasbo v razredu
prof. Gunzeka. V lanskem letu je
bil odlikovan s prvo nagrado na
republiški reviji mladih godbeni-
kov v Mariboru, nakar je zasto-
pal našo republiko v Beogradu.
Majda Fišer, slušateljica IV.
letnika Akademije za glasbo iz
pianističnega razreda prof. Janka
Ravnika bo izvajala dela vrhun-
ske težavnostne stopnje in sicer
znamenito Bachovo Kromatično
fantazijo in fugo, ter celjskemu
občinstvu dobro znano skladbo
Clauda Debussy]a »Kaj je videl
zahodni veter«.
Flavtist Silvo Sopotnik (II let-
nik Akademije) iz razreda prof.
Campe se bo predstavU s silno
efektnima skladbama za flavto.
Ob klavirju bo spremljal pro-
fesor Ratej Valter, diplomiral 1.
1980 v šoli prof. Janka Ravnika.
Valter Ratej je eden onih pianis-
tov, ki kažejo izrazit smisel za
klavirsko spremljanje.
Kvaliteten koncert nas bo sez-
nanil z umetniško potenco mladih
pedagogov glasbene šole. Koncer-
tantom želimo obilo uspeha!
V. M.
Rekonstrukcija
tekstilne
veteranke
Zadnja seja proizvajalcev ob-
činskega ljudskega odbora v Žal-
cu je bila posvečena razpravi o
rekonstrukciji najstarejše tekstil-
ne tovarne na Balkanu — Tek-
stilne tovarne Prebold, ki je bila
ustanovljena 1842. leta. Njen raz-
voj je bolj ali manj znan — 1865.
leta je do tal pogorela in je po-
novno pričela obratovati trideset
let kasneje; iz rok tržaškega ka-
pitala je 1921. prišla v roke du-
najskega kapitala; po prvi sve-
tovni vojni je bila vključena v
delniško družbo Jugoslovanske
tekstilne tovarne Mauttner; po
drugi svetovni vojni pa je posta-
la naša, last vseh tistih, ki so v
njej delali in ki v njej delajo.
Nič čudnega tedaj, če jo je sto-
letje in dve desetletji močno spre-
menilo in če so se predvsem stro-
ji dodobra iztekli. Medtem ko je
tovarna pred vojno proizvedla v
tkalnici okrog tri milijone kva-
dratnih metrov, v oplemenitilni-
ci pa potiskala okrog 2 milijona
600 tisoč kvadratnih metrov tka-
nin letno, se je njena kapaciteta
v letu 1952 povzpela na skoraj
10 milijonov kvadratnih metrov
tkanin.
Ker pa je proizvodnja odvisna
v prvi vrsti od strojnega parka,
se je kolektiv tovarne že 1957. le-
ta odločil za rekonstrukcijo in je
v ta namen izdelal obširen inve-
sticij siki elaborat, ki zajema v
glavnem dve fazi: v prvi fazi po-
stavitev oplemenilnice in kotlar-
ne in v drugi fazi rekonstrukcijo
priprave v tkalnice, avtomatske
tkalnice in predilnice. Tako je
podjetje že pred dvema letoma
nabavilo z lastnimi sredstvi mi-
niaturno predilnico z 2764 vrete-
ni, ki je proizvedla letno okrog
300 ton kardinirane bombažne
preje in je krila četrtino potreb
lastne tkalnice. Ker pa to ni za-
doščalo, je bilo treba nabaviti še
stroje z dodatnimi 3360 vreteni.
Podobno je bilo s tkalnico. Tudi
ta ni mogla zadovoljiti potreb sta-
re oplemenitilnice, zavoljo česar
je bilo treba nabaviti 100 novih
visokoturažnih statev. Spričo te-
žav v zvezi s krediti je podjetje
iskalo predvsem svoje notranje
rezerve ter odprodalo del najbolj
iztrošenega strojnega parka. Ker
je iztrošenost osnovnih sredstev
znašala iskoraj 90 odstotkov, pov-
prečje iztrošenosti tekstilne indu-
strije v zveznem merilu pa je
okrog 51 odstotkov, je bilo toliko
nujnejše misliti na rekonstrukci-
jo. Primerjava rentabilnosti pre-
boldske tekstilne tovarne z osta-
lo tekstilno industrijo je tudi po-
kazala, da bi bilo nujno uvesti
nove kvalitetne artikle, ker bi
samo ti zagotovili večji dohodek
podjetja. Z rekonstrukcijo bi se
povečala proizvodnja za 15 od-
stotkov, število zaposlene delovne
sile pa za 7 odstotkov.
Istočasno bi rekonstrukcija ter-
jala tudi dopolnitve kadrovske
strukture podjetja, saj zaenkrat
še primanjkuje višjega strokovne-
ga kadra. Tovarna predvideva, da
bo že to leto dobila tri inženirje
kemije. V tej smeri bo pozitivno
vlogo odigral tudi center za stro-
kovno izobraževanje delavcev, ki
že nekaj let prireja tečaje za pri-
dobivanje kvalifikacij.
oh
Dvodnevni seminar
Pred dnevi je bil v Šmarju pri
Jelšah dvodnevni seminar za vod-
stva osnovnih organizacij ZK. U-
deležilo se ga je preko 30 sekre-
tarjev osnovnih organizacij. Te-
čaj je organizirala šmarska de-
lavska univerza. Udeleženci so s^
Seznanili s tehniko vodenja in
pripravljanja sestankov, gospo-
darsko situacijo v občini, meto-
dah dela in poslušali predavanje
o moralnem liku komunista ter
položaju v mednarodnem delav-
skem gibanju.
Zgodba
o kisli vodi
Da, tudi o kisli vodi lahko za-
pišemo zanimivo zgodbico. Vsi
vemo, da dobro kislo vodo lahko
dobimo v Rogaški Slatini. Pri iz-
viru za Beograjskim domom teče
zastonj, pri urejenih vrelcih že
nekaj stane, v Nalivalnici pa jo
gostiščem in trgovini prodajajo
po 29 din. Tako kisla voda iz Ro-
gaške Slatine potuje po vsej naši
domovini.
Tovariš Jože je zadnjič potoval
v Beograd, kjer se je odžejal tudi
z rogaško zdravilno mineralno
vodo. Pa še kako veselo presene-
čen je bil, ker v oddaljenem Be-
ogradu stane liter samo 45 din,
nič več kakor v ceiiljski samo-
postrežbi, kjer je po 45 din. Ob
vsem pa ne bi bilo prav nič za-
nimivega in presenetljivega, če
bi v šmarskih gostiščih terjali za
1 liter rogaške mineralne vode
polnih 77 din. Tega tovariš Jože
ne more doumeti, pa tudi ostali
občani ne.
»Cene lahko svobodno obliku-
jemo«, so poudarili v pisarni
šmarskega gostišča. Za to ni ni-
kakih togih predpisov. Pomenite
se s tovarišem direktorjem, on
globlje ve za kalkulacijo. Navse-
zadnje bi lahko prodajali tudi po
100 din iliter. dokler se ni bi kdo
ob to spotaknil.« To je nekako
neuradno pojasnilo.
»Pri nas so pač težave. Veste,
podedovali nismo lepe dediščine,
to sami poznate. S cenami bomo
za kakšen dinar šli navzgor in
ne obratno: tako je pač stanje«,
je povzel direktor Pozenel. »Kisla
voda? To je pa tako: podjetje ima
veliko izgubo že zaradi tega, ker
v Rogaški Slatini ne mašijo ste-
klenic s plutastimi zamaški, tem-
več s kovinskimi. Vsaka pets
steklenica se pri nas pri odpira-
nju odkrhne in ne moremo je več
vrniti, temveč plačamo zanjo 42
din. To in drugi pribitki nanese j o
toliko. No, ne rečem pa, da ne bi
kisle vode za kakšen dinar lahko
znižali.«
To je zgodba o kisli vodi. Mor-
da je malenkost, toda.. . Kaj
pravite, potrošniki? Videti je, da
bi se bilo potrebno vselej pozani-
mati za cene in sodelovati pr;
oblikovanju svobodnih cen. In
kisla voda verjetno ni osamljen
primer in to ne samo na Šmar-
skem... Res je to, da šmarsko
gostišče nima zadnje čase najbolj
rožnatih gospodarskih pogojev,
res pa je tudi to, da so gostišča
za občane, naše delovne ljudi, ki
jih je potrebno upoštevati. Težko
razume občan, da je v njegovi
občini, kjer izvira kisla voda, le-
ta dražja kot v oddaljenem Beo-
gradu in to občutno-?
s
Dloje premier
na Delaïskem
odru
Dijaki, člani Svobode na
Učiteljišču v Celju bodo v
okviru Delavskega odra in v
režiji Slavka Belaka upri-
zorili v ponedeljek 14. in v
sredo 16. tega meseca vsako-
krat ob 19.30 dvoje predstav,
in sicer MIŠJO PAST znane
angleške pisateljice Agathe
Christie ter USODE srbske-
ga avtorja Josipa Kulundji-
ća.
Vtem ko je MIŠJA PAST
kriminalna drama, ki je na
londonskih otlrih doživela
preko 3700 uprizoritev s pre-
ko tremi milijoni gledalcev,
obravnavajo USODE žive
probleme današnjega dne.
Ob tem sta dijakinji Vje-
ka Mišljen, ki bo nastopila
v Mišji pasti, in Lenka Ple-
sec, ki bo igrala v Usodah,
povedali tole:
— Dijaki celjskega učite-
ljišča se posebej zanimajo
za dramsko dejavnost in se
s tem pripravljajo na po-
šolsko delo. Delo so uprizo-
rili že šestkrat, sodelovali
pa so tudi na okrajni dram-
ski reviji v Gornjem gradu.
— Usode so bile mladim
igralcem še posebej trd oreh,
saj je težišče na tekstu; brez
rekvizitov in brez scene so
morali z lastnim pripovedo-
vanjem pritegniti publiko,
da bo verjela, da bo podo-
življala. Razumljivo, da to
mladim učiteljiščnikom ni
bilo lahko, saj niso profesio-
nalci.
Upamo, da bosta obe pred-
stavi, katerih ponovitev bo v
torek 15. in v četrtek 17. ma-
ja vsakokrat ob 19.30 na De-
lavskem odru, vzbudili pri
celjskem občinstvu dovolj
zanimanja in da bo tako po-
plačan trud mladih igralcev,
ki so se nanje resno in tudi
skrbno pripravljali.
dhr
KONCERT
»IVANA CANKARJA«
Moški zbor »Ivan Cankar« se je
že lani uveljavil z dirigentom
Marjanom Lebičem. Talentira-
ni samouk v glasbi je tudi letos
vzorno naštudiral program, ki so
ga člani zbora radi zapeli in do-
bili priznanje občinstva. Prijeten
večer je potekal v prepevanju
slovenskih umetnih in pretežno
narodnih pesmi. Zborovodja je
zopet pokazal, da zna delati z
zborom — program je pripravil
prizadevno in studiozno, ter bi te-
mu zboru ne mogli očitati tehnič-
nih nerodnosti ali diletantizma.
Tudi solisti zbora so dobili pri-
znanje občinstva, zlasti tov.
Cretnik je zapel z možato toplino
in resničnim zanosom.
Program je vseboval dela sa-
mih slovenskih skladateljev, ven-
dar bi lahko bil bolj raznolik.
Treba bi bilo izbrati tudi take
pesmi, ki vržejo včasih melodijo
nižjim glasovom, torej polifonsko
komponirane pesmi.
Moški zbor »Ivan Cankar« se je
s svojim drugim koncertom pod
vodstvom Marjana Lebiča lepo
uveljavil. Vlado Modic
Kaj ne bo nikogar...
J ü
Pred tednom Rdečega križa, ki
traja od 6. do 13. tega meseca, se
je sestal akcijski odbor okrajne-,
ga odbora Rdečega križa, ki je
bil ustanovljen, da bi izvedel le-
tošnjo najpomembnejšo nalogo.
Gre namreč za zibiranje sredstev,
namenjenih dograditvi mladin-
skega obmorskega zdravilišča na
Debelem rtiču v Slovenskem pri-
morju.
Akcijsiki od'bor. ki je s tem v
zvezi razpravljal o programu
svojega dela, je ugotovil, sodeč
po razumevanju, ki so ga naši
državljani pokazali ob potresu v
Makarski, da tudi ta akcija ne bo
ostala brez odziva. Akcija pa je
toliko pomembnejša spričo tega,
da je mladinsko zdravilišče na
Debelem rtiču, ki ga gradi Glav-
ni odbor Rdečega križa Sloveni-
je, prva tovrstna ustanova pri
nas. Glavni odbor je doslej ob
pomoči državljanov kakor okraj-
nih zavodov za socialno zavaro-
vanje investiral v izgradnjo pre-
ko 200 milijonov dinarjev, za do-
graditev pa bi bilo potrebno še
300 milijonov. Ta sredstva, ki bi
jih naj prispevali posamezni
okraji v naši republiki v odnosu
na višino ustvarjenega narodne-
ga dohodka oziroma državljani v
odnosu na višino osebnih pre-
jemkov, bi morali zbrati še to
leto, da bi bilo zdravilišče dogra-
jeno do 1963. leta, ko bomo pro-
slavljali 100-letnico ustanovitve
Rdečega križa.
Koliko naj bi prispeval naš
okraj?
Na kratko, približno desetino
potrebnih sredstev, to je, nekaj
čez trideset milijonov dinarjev.
Od tega odpade na celjsko oibči-
no približno polovica, ker velja
namreč tudi v občinskem merilu
kriterij ustvarjenega narodnega
dohodka. Republiški Glavni od-
bor RK je v ta namen izdal po-
sebne bone po 500 dinarjev za
odrasle in po 50 dinarjev za pod-
mladkarje RK. Istočasno je po-
slal priporočilo o zbiranju sred-
stev vsem množičnim organiza-
cijam, (katerih dolžnost bi bila,
da Ibi akcijo podprli in približali
njen pomen vsem državljanom
svojega terena.
In v čem je pravzaprav ta po-
men?
Predvsem v tem, da je v Slo-
veniji vsako leto približno 20 ti-
soč otrok, ki so potrebni klimat-
skega obmorskega zdravljenja,
od tega pa se jih je doslej lahko
zdravilo v vsaki izmeni le okrog
180, v časovnem razdobju od šti-
rih do petih mesecev, kolikor je
zdravilišče v letu poslovalo. Z
dokončno izgradnjo ustanove se
bo to število več kot podvojilo,
saj bo zdravilišče lahko sprejelo
500 pacientov, poleg tega pa bo
mogoče tudi individualno odmer-
jati čas zdravljenja, ker bo po-
slovalo vse leto. Medtem ko so
v dosedanjih pogojih otroci bi-
vali v šotorih, se bo z izgradnjo
paviljonov ta zdravstvena usta-
nova uvrstila med najsodobnejša
zdravilišča. Poleg komunalnih
naprav, ki so že dograjene, bodo
zgradili še dva paviljona, stano-
vanjsko stavbo, posebno ambu-
lanto in bolniške prostore. S tem
bodo hkrati zagotovljeni vsi po-
goji, da bo mladinsko zdravilišče
na Debelem rtiču postalo samo-
stojni zdravstveni zavod.
Zdravljenje na Debelem rtiču
temelji predvsem na ugodnih
vplivih oibmorske klime in ureje-
nem sončenju in kopanju v mor-
ski vodi. Tu prihajajo v poštev
bolezni, kot so kronična vnetja
ušes, obnosnih in čelnih votlin,
astme organskega in živčnega iz-
vora, razne preobčutljivosti or-
ganizma, prebolen rahitis. ne-
akutne revmatoze itd. Pri tem je
zdravstvena terapija sodobna, saj
ne upošteva samo medicinskih,
pač pa prav toliko tudi psiho-
loške in pedagoške vidike. Vsa-
kega posameznega otroka obrav-
nava skupina strokovnjakov, "V
kateri so zdravstveni, socialni
delavec, psiholog in pedagog.
Spričo takšnega obeležja usta-
nove in še zlasti spričo njene po-
trebnosti naj ne bo njed nami ni-
kogar, v katerem bi bil darovani
dinar za Debeli rtič težji od za-
vesti, da smo z njim darovali
vsaj delček zdravja morda cele
svojemu lastnemu otroku!
dhr
Pogled na del mladinskega obmorskega zdravilišča na Debelem
rtiču.
CELJSKI TEDNIK STEV. 18 — 11. maja 1962 i
Po poti štirinajste

NA POBUDO OCINSKEGA ODBORA PZ VELENJE JE
OKRAJNI ODBOR PZ CELJE PRIREDIL PRVOMAJSKI PO-
HOD PO NAJTEŽJEM DELU POTI LEGENDARNE ŠTIRI-
NAJSTE DIVIZIJE; VREME JE MARSIKOGA OPEHARILO —
TAKO JE OKROG 20 MLADIH FERIALCEV IN PLANINCEV
V DVODNEVNEM POHODU OBISKALO ZLEBSKO, VELUNJ-
SKI GRABEN, PLESIVEC, GRASKO GORO IN PASKI KOZJAK.
Vremenska poročila niti niso
bila tako črna kot nebo. Mrzel,
vlažen veter je grizel lica in dob-
ra volja nas je privedla skupaj
le dve desetini. Zamerili smo to-
varišem, ki so se zbali vremena.
Z zamudo in gnevom smo se
zvrstili v kolono. Veter se je ujel
v zastave, ki so se šibile v krepkih
rokah in zastavili smo prve ko-
rake na odsefku Velenje — Šoštanj
— Dom na Slemenu — Žlebsko.
Kmalu nas je dohitel tele via j-
slci snematelj in brez opomina
smo se še bolj vzravnali; Irena
in Kristina sta s podvojeno moč-
jo ikljubovali vetru z zastavami.
Ljudje so nas spremljali s toplimi
pogledi.
Po asfaltu je šlo trdo. Komaj
smo dočakali mehko stezo in z
njo vzpetino. In tako je šlo dobre
štimi ure. V sebi smo čutili moč,
slast hoje in bili smo ponosni, da
hodimo po s krvjo preix)jenih
stopinjah naše zemlje.
Nad Zavodnjo nas je pozdravil
metež ►»'babjega pšena«. V prste
nas je grizlo, nihče ni F>omislil na
rokavice.
Sedmošosec Gusti je zabasiral:
■»Dajmo, kot da nas hajkajo!<< in
na vegasti stezi na Radmanovem
travniku smo prav tekmovali z
znojem, ki nas je curkoma oblival.
Pri Radmanu pa nas je ujel
avtobus. Tovariš Tanjšek ga je
organiziral, da bi nas obvaroval
meteža, toda smola je. bila v tem,
da smo hiteli po bližnjicah in
nam je na ta način utegnil olaj-
šat^^le zadnje četrt ure hoda.
Andrejev dom na Slemenu nas
je sprejel s čajem in krepkim
prigrizkom, šala pa je zrasla iz
dobrega razpoloženja. Med snež-
nimi svmki se je skozi okno po-
smehovaio sonce.
Se zadnji del E>oti prvega dne
— Zlebarsiko. Na poti nas je pre-
senečal ►>zeleni sneg« — beli
vrtinčasti kosmi med razbrstelimi
bukvami in zeleno dišečim javor-
jem.
Mala, tiha slovesnost — v srcu
buimi občutki — spomini so segli
za 18 let nazaj. Pred nami je
oživela kolona skozi zamete pre-
bijajočih se borcev, ki so nizali
zmago na zmago, oživel je Kaj uh
in prav tako požganina Žlebniko-
ve domačije, v kateri so našle svo-
jo njivo koprive.
Tu smo pustili prvi venec.
Z višnjevim mrakom smo pri-
speli v kočo. Uršlja se je kot sil-
hueta mehko vrivala v temno
gmoto neba, in s plesom, vesel-
jem ter igrivostjo se nas je po-
lotil spanec, ki nam je moral
vliti novih moči za naslednji dan.
Jutro je posrebrilo Kajuhovo
dolino in zastave ter pesmi so nas
vodile dalje. Hodili smo mimo
Vorančevih razsvetljenih kmetij,
pod nami pa se je vsa v soncu
prebujala dolina z novim življe-
njem in mi smo na poti herojev
čutili, da smo dediči velikih ljudi.
Naša pesem je segala iz srca v
srce. Nekje, prav na dnu, je tre-
petala v sladkem zanosu.
Vrhovi nad Velunjo, strm pust,
tihotno, senčno vijuganje in pri
Debršku ponovno v hrib. Plešiv-
ska strmina nas je grela, vreme
pa se je medtem sprevrglo in nas
zagrnilo z zloveščimi perutmi. V
partizanski vasici Plešivec, kjer
leži pokopana Cankarjeva ljube-
zen, v vasici, ki je našim borcem
venomer nudila zavetje, smo ved-
rili.
In potem naprej na Graško go-
ro, kjer smo pustili drugi venec
in dalje k našemu cilju — v dolino
Pake in v tretjo kozjo strmino —
Paški Kozjak.
Spominska plošča na Žiebs!:em,
kjer je padel Kajuh
Znašli smo se med številnimi
prvomajskimi izletniki. Tretji ve-
nec je našel svoje mesto. Nas pa
je napolnila neizmerna sreča, da
smo mi mladi bili kos tej poti.
Noč je s pepelnatimi oblaki
podvojila temo. Kresovi po vrho-
vih prehojene poti pa so vzplam-
tevali visoko v temačnost tišine,
ki so jo trgali mogočni streli —
borbeni spomini.
Čutili smo, da smo opravili svo-
jo dolžnost in naše čustvo je bila
naša največja nagrada.
Jože Klančnik
Ferialci in planinci pri spomeniku na Graški gori
Zbrali so se
interniranci Dachaua
v nedeljo, 29. aprila, je bil na Gorah nad Hrastnikom
zbor bivših Dachaučanov. Pobudo za to srečanje je dala sek-
cija internirancev pri občin skem odboru ZB NOV Laško; pri-
pravile so ga pa sekcije internirancev pri občinskih odborih
ZB NOV Zagorje ob Savi, Hrastnik in Laško. Srečanja so se
udeležili tudi nekateri bivši Dachaučani s Kozjanskega in oko-
lice Celja.
Prisrčno je bilo snidenje bivših
Dachaučanov. Prišli so s Kozjan-
skega, iz Dolenjske, okolice Celja,
z Gorenjske in iz Zasavja. Po-
zdravljanja ni hotelo biti konec.
In ob tem so misli uhajale spet
nazaj, v tiste strašne čase, ko so
bili naši možje in fantje le šte-
vilke, oblečene v progaste obleke
in lesene cokle, brezpravna raja.
In to vse do 29. aprila 1945. leta.
Zbor bivših internirancev kon-
centracijskega taborišča Dachau
so pripravile sekcije interniran-
cev pri občinskih odborih ZB
NOV Zagorje ob Savi, Laško in
Hrastnik. Začel ga je pevski sek-
stet DPD Svoboda Zagorje ob Sa-
vi, nato pa je Franjo Diacci po-
zdravil navzoče v imenu sekcije
internirancev in predlagal, da naj
postanejo v prihodnje Gore nad
Hrastnikom kraj, kjer bi se vsako
leto zbirali Dachaučani. Za njim
so se zvrstili še drugi govorniki.
Skoro vsem prisotnim so se oro-
sile oči, ko se je pred njimi po-
javil udeleženec zbora, oblečen v
progasto taboriško jopico, Da-
chaučan številka 42978, Franc Iz-
lakar, ki je v imenu krajevne or-
ganizacije ZB NOV Cemšenik nad!
Zagorjem ob Savi pozdravil ude-
ležence zborovanja in v daljšem
govoru orisal vse tegobe bivših
Dachaučanov.
Udeleženci zbora so naglasili,
da bi moralo tudi zdaj po 17 letih
vladati med narodi tako prijatelj-
stvo in razumevanje, kot je vla-
dalo 29. aprila 1945. leta v Da-
chavu. Ce bi bilo tako, bi ne bilo
neprestanih tekem v oboroževa-
nju, atomskih poskusov in drugiii
groženj, ki kalijo mir, ki si ga
miroljubni narodi tako zelo želi-
mo.
Pred začetkom zbora pa je bivši
Dachaučan Jože Božjak iz Zagor-
ja ob Savi pripravil v veži doma
na Gorah razstavo gradiva iz Da-
chaua. Razstavil je skice, fotogra-
fije in slovenske, slovaške, češke
in ruske časopise, ki jih je v Da-
chavu skrbno čuval in jih uspel
prinesti tudi domov.
Zbor Dachaučanov na Gorah
Nad Hrastnikom je potekal v pri-
srčnem vzdušju. In ni bilo skoraj
nikogar med udeleženci, ki ne bi
sam pri sebi dejal: prihodnje leto
spet nasvidenje na Gorah nad
Hrastnikom.
-ip
O samoupravi
v dijaških domovih
Teden dni pred prvomajskimi
prazniki je Okrajni komite Ljud-
ske mladine Celje v sodelovanju
z zavodom za prosvetno pedagoš-
ko službo pripravil uspelo posve-
tovanje o razvoju samouprave v
dijaških domovih. Vsi, ki so se
posvetovanja udeležili — to pa
so bili poleg predstavnikov orga-
nizatorjev še upravniki nekaterih
večjih domov, pedagoški vodje,
pa tudi predsedniki domskih
skupnosti iz skoraj vseh domov
celjskega okraja, so menili, da je
bil za takšno posvetovanje že
skrajni čas. 2e ta sestav nam po-
ve, da je bila razprava na posve-
tovanju zelo pestra, problemi pa,
ki smo jih tam slišali, da je bilo
Ix>svetovanje zelo potrebno.
Ker vsi domovi delajo v različ-
nih pogojih, bi bilo napak, če bi
za razvoj domske samouprave
predpisali samo eno pot. Udele-
žencem posvetovanja je šlo pred-
vsem za to, da poiščejo nekatere
stične točke in ugotovijo, do kod
se je mladinska samouprava v do-
movih že razvila. Tako so se ne-
kateri domovi postavili že s prav
lepemi uspehi. To velja predvsem
za dom Dušana Pinžgarja in pa za
Kajuhov dijaški dom, kjer je
odločanje mladih ljudi prešlo že
skoraj na vsa področja življenja
v domu. Na posvetovanju so bili
mnenja, da je treba mladinsko
samoupravo v domovih razvijati
v stopnjah. Ne bi bilo prav, če bi
mladi ljudje, ki se prej v proble-
me doma niso poglabljali, kar ne-
nadoma prevzeli vodstvo v svoje
roke. Samouprava naj se razvija
postopoma preko souprave do tis-
te stopnje, ko bodo gojenci v do-
mu resnično sposobni odločati tu-
di o najvažnejših stvareh.
Pri razvoju domske samoupra-
ve in utrditvi domskih skupnosti
imajo v domovih veliko vlogo
vzgojitelji. Mladino bi morali
vzpodbujati k delu, jim pomaga-
ti, hkrati pa jih usmerjati tako,
da to ne bo poveljevanje, temveč
tovariški nasvet. Ko so govorili
o vlogi vzgojiteljev in opomenu,
ter njihovega dela, so se ustavili
tudi pri njihovih izredno nizkih
osebnih dohodkih. Ob tem je sko-
raj nemogoče pričakovati večjo
prizadevnost. Tu lahko stanje
spremeni samo korektura stimu-
lacije njihovega dela.
Dijaške domove tudi slabo po-
vezujejo z okoljem. Prav nera-
zumljivo pa je, da kažejo do njih
indiferenten odnos tudi ostali or-
gani v krajevni skupnosti. Pove-
dali so primere, ko krajevna or-
ganizacija Socialistične zveze
sploh ni informirana o pogojih
dela in življenju v domu. Podob-
no je tudi s povezavo šolske in
domske skupnosti. Namesto, da bi
bili nadaljevanje druga druge, se
sestajata le takrat, kadar prihaja
do konfliktov.
Da bi torej zagotovili hitrejši
in sistematične j ši razvoj samo-
uprave v domovih, so na posve-
tovanju sklenili ustanoviti v o-
krajnem merilu posebno telo, se-
stavljeno iz vseh zainteresiranih
činiteljev. ki bi razvoj domske
samouprave sistematično sprem-
ljalo iz obdobja v obdobje.     -ij
Rogatec in to
Rogatec je prijazen trg. Stisnjen
je med strmine v četverokotniku,
kar spominja še na nekdanje
srednjeveško mestece s tržnim
prostorom. Mlajši Rogatec pa se
razvija izven četverokotnika in
nehote prehaja na Hrvaško. Slo-
venci in Hrvati: tudi to je Ro-
gatec. Kdor bi nepoučen vstopil
v šolo, bi se prav goto zmedel in
najprej pomislil da je na Hrvaš-
kem. Ko pa bi se povzpel po stop-
nicah, bi slišal slovensko govo-
rico. V celjskem okraju je verjet-
no to edinstveni primer, kjer de-
luje dvojezična šola in se tako
med mladino obeh narodov kuje
neločljiva bratska vez.
V Rogatcu deluje tudi Zdrav-
ko SOTOŠEK. ON in Rogatec sta
že pojmovno povezana. Preko 42
let že vzgaja mladino v Rogatcu
in najbljižnji okolici. Naprednjak,
komunist, pros vetar, knjižničar,
živi leksikon za zanimivo zgodo-
vino Rogatca, tih in požrtvova-
len delavec, to je on v Rogatcu.
»Poglejte, tam na vrhu je grob-
nica, ki si jo je postavil nekdanji
bogataš, ko mu je obrt najbolj
cvetela. Toda sreča mu v kapita-
lističnem direndaju ni bila mila:
umrl je kot revež! No, grobnica,
ta še stoji, mogočna, nema, toda
zelo zgovorna obenem. Ce stopi-
va na pokopališče, samo poglejte
nagrobnike: pestra zgodovina
Rogatca je tu zapisana. Družine
s trdimi nemškimi priimki, popa-
jčene nemškutarske in pristne slo-
' venske.«
Ko je tako pripovedoval, sem
mislil na učitelja, ki deluje v kra-
ju že nekaj desetletij. To je pravi
I Tak pozna kraj in zrase z njim,
:'ne pa oni, ki skoraj vsako leto
; menjajo službena mesta, dokler
se ne vgnezdijo v mestu. In ko
I smo poslušali živahno razpravo
,o   pravilnikih   o   nagrajevanju
I prosvetnih   delavcev,   je  nekdo
predlagal, da se točkuje tudi de-
lovni staž, namreč čas, ki ga je
I prosvetni delavec že prebil v is-
l,tem kraju. Mislite, da bi bilo to
napačno? »Tu je bilo pisano živ-
ljenje«, se je nasmehnil, »Nekoč
so grajski, Windischgrätzovi vla-
dali tod, v predaprilski se je raz-
mahnilo nemškutarstvo, med voj-
no pa se je izčistilo: plevel in zr-
no! O Rogatec!« Nasmehnil se je
toplo, kot bi izgovoril ime pri-
ljubljenega otroka, ki ga je po-
trebno tudi okarati.
Turizem v Preboldu
Tovariš urednik!
Prebold v Savinjski dolini je
lep kraj, ki ga prištevamo med
turistične kraje Slovenije. Tam
imajo kopalni bazen z lepim goz-
dom v bližini, možnost za taborje-
nje, udobne in lične weekend-hiši-
ce, priložnost ribolova v Savinji
in potokih, v okolici pa vrsto pri-
jaznih izletnih točk, med temi tu-
di partizansko Mrzlico z ureje-
nim Planinskim domom.
Vas sama pa nima danes niti
enega gostinske obrata, ki bi tu-
ristu mogel kaj nuditi. Dobiti ne
more niti okrepčila niti tujske so-
be v gostilni.
Na lepem prostoru tega sicer
naprednega kraja pa sameva že
dolgo gostilniška hiša, ki je svoj-
čas nudila gostom prenočišče in
okrepčilo. 2e dve leti je zaprta.
Cemu se ta stvar ne uredi tako,
kakor bi bilo v interesu turizma
in njegovega napredka? Cemu
se nihče ne loti hvaležne naloge,
da uredi zadevo v koirist kraju,
njegovemu turizmu in našemu
delovnemu človeku, kadar je po-
trebne oddiha?
Cemu takraj ne nudi vsaj naj-
manjših ugodnosti, za kakršne so
znali preskrbeti drugi kraji, ki
imajo morda manj . pogojev za
uspešen razvoj turizma?
Popotnik
Na sledi
Ves nestrpen je sedel poleg me-
ne. Nemirno je strigel z ušesi, ne-
zaupljivo ovohaval zrak in prita-
jeno cvilil. S svojim nezmotljivim
čutom je zaslutil, da bo treba
opraviti nalogo, nalogo za svojega
gospodarja. Zanj bi storil vse. To
je dokazal že neštetokrat in tudi
tokrat sva bila oba prepričana, da
bo tako. Z vso silo je napel sled-
nji jermen in na povelje se je
lotil posla tako temeljito in vda-
no, tako neizprosno do skrajnosti,
kakor bi zmogel samo še kdo iz
njegovega rodu. Ni šlo zares, samo
vaja je bila. Toda on ni poznal
igre, malodušja, nejevolje in za-
prek, kadar je gospodarjev glas
glasrw veleval. Naposled je na^el
in prinesel predmet nazaj z vso
vdanostjo in ponosom hkrati, ter
z veliko željo v rjavih lesketajo-
čih se očeh, da bi ga gospodarjeva
roka pobožala, da bi zaslišal pri-
jetni, topli gospodarjev glas. Da,
takšen je bil, pravi, pravcati pes
ovčar, najplemenitejša in najzve-
stejša žival vseh živali.
Takle prizor bi lahko obisko-
valec celjskega kljuba za vzrejo
športnih in službenih psov mno-
gokrat zapisal. Tam za nekdanjo
Gozdno restavracijo ima klub
rmmreč tudi svoje vežbališče.
Pravijo, da je med najlepšimi v
Evropi! Nikar ne recite, da že
veste, kje je. Pridite raje in pog-
lejte. Fantje in dekleta, možakarji
in žene, ki živijo s klubom, so
vljuAni in dobrodušni ljudje. Vsi
vas bodo veseli. Na prijaznih klo-
peh sredi gozdiča si oddahnete, se
razvedrite in se spočijete. Samo
dobrih deset minut od mesta in
prijetno boste preživeli popoldan.
Celjski kljub za vzrejo športnih
in službenih psov je v nekaj letih
dosegel lepe uspehe. Mednje sodi
poleg ureditve novega, lepega
vežbališča prav gotovo tudi sode-
lovanje na mednarodnem tekmo-
vanja v Italiji. Takole so pripo-
vedovali:
Zvonko je najmlajši. Vsi smo
želeli, da bi šel z nami. Pa se je
zapletlo. Ni šlo! Skrivoma sem ga
opazoval. Velika solza se mu je
utrnila prav nekje iz dna in
zdrknila preko njegovega mlade-
ga lica. Težko, zelo težko mu je
bilo. Toda, ker je korajžen fant,
fant od fare, se je v naslednjem
trenutku že rmsmejal in гшт za-
klical v slovo:^>*Pa_dobro opravi-
íe.'« Potovali smo s svojimi psi na
mednarodno prireditev in tekmo-
vanje. Ponosni smo bili, da smo
našo trobojnico prenesli daleč
preko naših meja, kjer se bomo
kosali z Italijani, Nemci, Švicarji
in Francozi.
Pred tekmovanjem smo morali
izvleči pred žirijo številke. Vsi
smo želeli, da bi ne bili prvi.
Ker so fantje menili, da imam
čudovito srečno roko, sem odšel
po številko. V vrečki sem dolgo
zbiral, premetaval in končno do-
kazal, da imam res >^>srečno-« roko!
Izvlekel sem namreč številko ena
— prvi bomo začeli! Fantom sem
moral trikrat povedati o naši med-
narodni sreči in dokler niso šte-
vilke vsi trikrat preobrnili in pre-
tipali, mi niso verjeli. Pa je potem
le šlo. Celjskemu kljubu smo pri-
borili mednarodno spominsko pla-
keto in zadovoljni smo se vrnili
domov. Takoj, ko usposobimo no-
vo ekipo mladih psov, pojdemo
spet. Kdor želi k nam naj se pri-
javil
12.
o
CELJSKI TEDtNIK STEV. 18 — 11. maja 1962
Z RAZŠIRJENEGA PLENUMA OKRAJNEGA SVETA SVOBOD V CELJU
lulturo približati vsakomur
v nedeljo dopoldne je bil v Narodnem domu razširjeni plenum
okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev, ki se ga je udele-
žil tudi tajnik Zveze Svobod in prosvetnih društev Dane Robida.
Poleg uvodnega programa, v katerem je sodeloval orkester celjske
Glasbene šole pod vodstvom D. Sancina, recitatorka iz učiteljišča
in gimnazijski pevski zbor, je bilo na dnevnem redu poročilo pred-
sednika okrajnega Sveta Andreja Svetka o kulturni problematiki
in delu Sveta ter poročilo tajnika Jakoba Majcena o kulturni dejav-
nosti v komuni. Ostalo gradivo so delegati prejeli hkrati z Biltenom,
to je, s prvo številko glasila okrajnega Sveta Svobod in prosvet-
nih društev.
Če bi hoteli opredeliti pogla-
vitne misli iz oboli omenjenih re-
feratov, pa tudi iz razprave, bi
morali predvsem ugotoviti, da so
bile le te morda preveč splošne,
toda to je spričo sprememb, ki
jih vedno bolj doživlja naša kul-
tura, razumljivo. Gre namreč za
to. da naša kultura še vedno ni
našla pravega vrednotenja in je
l)ač zategadelj vedno znova na-
glašati njen pomen, značaj in
vlogo v sodobni družbi. V smislu
teženj po večji popularizaciji
kulturne dejavnosti je izzvenel
tudi zadnji kongres Zveze Svo-
bod v Ljubljani in celjski okraj-
ni Svet je v minulem obdobju
skušal te težnje uresničiti v
DPaksi.
Nekateri konkretni podatki dokazu-
jejo, da amaterska kultura dejansko
ni v upadanju, kakor je pogosto sli-
šati, ali da doživlja celo dekadenco,
marveč nasprotno, da nenehno raste
in da jo nenehno bogate nove oblike.
Ce vemo, da je v našem okraju lil
Svobod in prosvetnih društev s 439
odseki, to je, 92 knjižnic, 32 odraslih
in 77 mladinskih pevskih zborov, na-
dalje 25 orkestrov in godb, 17 zabav-
nih ansamblov, ' 91 dramskih družin,
14 lutkarskih skupin, 22 klubov, 9
filmskih krožkov, 2 literarna krožka
in 58 ostalih odsekov — so to številke,
ki jim ni mogoče odrekati množično-
sti. Ce pa hkrati povemo še, da je
bilo v preteklem obdobju v celjskem
okraju 397 gledaliških predstav, ki si
jih je ogledalo 88 tisoč obiskovalcev,
97 samostojnih koncertov, ki jih je
slišalo 25 tisoč poslušalcev, 241 akade-
mij z 61 tisoč 348 udeleženci, 54 lut-
kovnih predstav, ki jim je prisostvo-
valo preko 6.500 gledalcev, 18 revij in
15 razstav — je ta množičnost še to-
liko večja, kajti vseh teh prireditev
se je udeležilo okrog 210 tisoč obisko-
valcev, kar je več, kakor šteje naš
celotni okraj. Da bo statistika popol-
nejša, velja dodati, da šteje okrajni
Svet Svobod in prosvetnih društev
preko 15 tisoč članov, in da je to šte-
vilo poraslo od zadnjega plenuma za
16 odstotkov. Med temi člani je okrog
60 odstotkov mladine.
I
Pa vendar. Vse to še ni dovolj.
■Zlasti ne, ker obstoje realne mož-
nosti, da bi amatersko dejavnost
še razširili in jo še bolj približali
vsem tistim, ki jim je namenjena
in potröbna. Resnica je, da nam
je v času tehnizacije življenja
toliko bolj potrebna, kolikor
manj hočemo še sami postati ro-
boti. Dejstvo je tudi, da je pri
tem osrednjega pomena estetsika
vzgoja kot činitelj, ki naj v nas
izoblikuje resnični socialistični
etos. Ta vzgoja pa je še nezadost-
na, zlasti v šolah prve in druge
stopnje, ker ji je odmerjeno pre-
malo časa. pomanjkljiva pa je
seveda tudi v okviru društev.
Programi prireditev sicer priča-
lo o tem, da se društva otresa jo
čitalniškega duha, vendar zgolj
ta okoliščina še ne pomeni, da
svoje občinstvo tudi estetsko
vzgajajo. Estetska vzgoja bi mo-
rala biti namreč načrtna.
Plenum je s tem v zvezi na-
glasil pomen tehnične kulture,
zapopadene v radijskem in tele-
vizijskem sprejemniku, v filmu
in drugih pridobitvah, ki imajo
lahko velik vpliv na poslušalca
oziroma gledalca, hikrati pa opo-
zoril tudi na nevarnost, da ga
j)asivizirajo. Logično se zdi. da
še tako aktivno sprejemanje kul-
turnih dobrin ne more nadome-
stiti lastnega aktivnega udejstvo-
\ auja v kulturi.
Naša kultura pa še vedno ni
našla poti do slehernega človeka,
pa ne samo to — našla ni niti
pravega mesta v družbi, iz kate-
re je zrasla! Dejstvo, da niso
urejeni materialni pogoji, kakor
tudi, da občinski Sveti Svobod in
prosvetnih društev v večini pri-
merov niso mogli opravljati svo-
jih nalog, ker teh nalog^ niso ra-
zumeli lokalni činitelji, s čimer
so seveda hromili celotno kultur-
no dejavnost, to dejstvo ne more
biti vsipodbudno. In še: če smo v
celjskem okraju 1960. leta ustva-
rili okrog 56 milijard dinarjev
narodnega dohodka, iz občinskih
proračunov pa namenihi amater-
s.ki kulturi le 14 milijonov, pri
čemer posamezne oibčine niso do-
bile niti dinarja, smo s tem pač
kaj slabo opredelili svoj odnos
do kulture.
Zdaj ustanavljamo občinske
sklade za financiranje kulture
(v treh občinah od osmih so že
ustanovljeni) in se pri tem spra-
šujemo, od kod in s kakšnimi
sredstvi jih bomo napolnili. Ali
bo dotok trajen in ali bo tolik-
šen, da bo lahko vsaj osnovna
kulturna dejavnost od njega ži-
vela. Tudi to vprašanje je zasta-
vil plenum, hkrati pa ugotovil,
da za pomanjkljivo dejavnost ali
nedejavnost vendarle ni vedno
iskati izgovore v pomanjkanju
denarja, denar h\ največkrat bil.
toda smo ga največkrat nespa-
metno uporaibljaii.
Ob vsem tem ibo predvsem važ-
no  razjasniti  kulturne  potrebe
prebivavcev v komuni, se vztraj-
no boriti zoper kulturni dilotan-
tizem in priinitivizeni. kdorkoli
bi ga skušal zganjati, ter tako
stimulirati tisto dejavnost, ki bo
največ nudila in ki l)o v interesu
družibe. Nemogoče je. da bi bila
kultura še naprej tu in tam od-
visna od milosti ali nemilosti vo-
dilnih ljudi v nekem kraju, zato
bi bila ne deklarativna, pač pa
stvarna dolžnost vseh odgovornih
forumov, da bi bolj kot doslej
podpirali naš amaterizem, ta pa
naj 1)1 |)oiskal tudi svojo ceno,
dhr
Pevski festival 1962
V nedeljo so na reviji celjske
občine nastopili zbori celjske oko-
lice pod vodstvom dirigentov Ste-
gu Marjane, Franca Rozmana,
Milene Kulčarjeve in Olge Ti-
čarjeve iter dva zbora celjskega
učiteljišča z dirigentom Danije-
lom Grumom in Borisom Ferlin-
cem. V nasprotju s prejšnjim
dnem, ko se je obisikovalcev re-
vije kar trlo, je zazijala pred na-
mi skoraj prazna dvorana, kar je
v nemajhni meri posledica neza-
dostne reklame. Poleg tega se je
pokazala še ena oragnizacijska
pomanjkljivost, da namreč do
zadnjega hipa ni bilo jasno, ali
bo poleg Slavka Mihelčiča prišel
v komisijo, ki naj oceni zbore,
še kak strokovnjalk njegove izo-
brazbe, ter so nazadnje zmašili
komisijo s strokovno premalo
podkovanim osebjem, ki potem
ni svojih odločitev niti jasno for-
muliralo, niti podprlo z obrazlo-
žitvijo. Jasno je torej, da so pri-
zadevni zborovodje iz celjske oko-
lice dobili namesto prisrčne, samo
vljudne besede, namesto vzpod-
bude, ki je bila prejšnja leta v
aavadi, samo enekdoto o Mukiju
in nič več. Naj plemenitejša gesta
festivala, ki si jo je festivalski
odbor pred leti itako sijajno za-
mislil in predvideval na svojih
sestankih, je torej enostavno od-
padla.
Kljub temu pa moramo pri
ti prirediteljem njihov nemajhen
trud, da je revija, če že ne v na-
štetih, pa vsaj v ostalih tehnič--
nih podrobnostih potekla v redu
in brezhibno.
Kar je glavno — mladina je
zopet pela za javnost in bila za-
pažena. Kot stalni koncertni kri-
tik naj podam nekaj osnovnih
misli o reviji, ki se je vršila v ne-
deljo. Prva ugotovitev je, da naši
zborovodje ne izbirajo kvalitetne-
ga programa. Velika večina izva-
janih pesmi ni imela osnovne
kvalitete, da bi namreč bila —
pevna. Vokalni slog ima pač svo-
je zakonitosti in zahteve. Ce tem
nii ustreženo, potem skladba ne
zveni. Človeški glas se vendat
razlikuje od pokalice ali bobna!
Torej problem, ki ga je obravna-
val že predlanski festival in je
lani kazalo, da smo šli korak na-
prej. Seveda je pred pevovodji
problem nabave not in ta je na
podeželju bolj pereč, kakor v
mestu. Toda kvalitetne literature
imamo Slovenci in Jugoslovani
dovolj. Občudujemo pa lahko
bujno založniško dejavnost Hr-
vatov, ki izdajajo mladinske pri-
redbe in originale zborovskih
skladb svetovnih klasikov in jih
tudi izvajajo.
Nadalje bi bilo izvrstno, ko bi
pevovodje gojili mehko petje, zla-
sti pri glasovno ogroženi mladini
okrog pubertete. S tem bi glaso-
vi pridobili na višini in čistosti
intonacije. (Med redkimi glasbe-
nimi pedagogi, ki prizadevno go-
jijo glasovno tehniko z zbori A
kategorije, sta Prodanova in Ko-
res).
Napredek se je pa pokazal v
fraziranju; tudi končnice so pri-
dobile na dolžini. Torej le gremc
navzgor.
Izrazit napredek v primerjavi
z lanskim letom je pokazal žen-
ski zbor celjskega učiteljišča pod
vodstvom  Danijela   Gruma.   Ts
pevski korpus se je uveljavil gla-
sovno, intonačno, v fraziraniu in
v    celotnem    interpretacijskera
konceptu. Bil  je voden z zna-1;
njem in smo ga ooslušali z užit-*j
kom. Izvajanje izbranega orogra-'s
ma (Gallus, Gobec, Matečič-Ronj- -
gov) je ustvarilo akademski vtis. [
Ne morem zaključiti članka, ne '
da bi dal javno priznanje vsem
podeželskim zborovodjem, ki s^.
se izkazali z resnim odnosom in ;
ljubeznijo do zborovksega petja.
Prizadevnosti in požrtvovalnosti
tem idealnim ljudem res ne manj-
ka. Mnogi delajo v tako težavnih
pogojih, da si tega nepoučen člo-
vek niti predstavljati ne more.
Treba jim bo pa bolj priskočiti
na pomoč in izboljšati kvalitete
zborovodskih tečajev.   -
Vlado Modic
Uspeh
ob slabem obisku
Pred dnevi nas je v Petrovčah
obiskala igralska družina Telo-
vadnega društva »Partizan« iz
Gomilskega. Predstavila se nam
je s posrečeno sodobno veseloigro
M. Marinea »Poročil se bom s
svojo ženo«. — Z režijo Boga An-
dolška (toda z dokaj skromno
odrsko opremo) so se igralci po-
trudili, v kolikor je bilo mogoče.
Obiskovalci so vsekakor odhajali
zadovoljni domov.
Obisk predstave ni bil posebno
dober. Sicer obširna dvorana dru-
štvenega doma se nam je zdela
tokrat prevelika. No, treba pa je
nepovoljen odziv pravilno razu-
meti: deževno vreme, pomladna
utrujenost delovnih ljudi... in
morda še kaj.
Ko bo naše oodeželsko ljud-
stvo osvojilo tudi načelo, da toč-
nost prihoda na igre soada v se-
stavni del kulture vsaket^a naro-
da, bo dosedanja tradicionalna,
nezdrava praksa netočnega priha-
janja polagoma prenehala. Jasno
ie, da ta patriarhalna netočnost
hromi tudi igralce, posebno ako
morajo našminkani čakati na za-
četek igre, kar nikakor ne more
biti prijetno.
r. k.
„Večer
Oscarja Wilda"
Kot dodatek gledališkemu re-
pertoarju je Marjan Dolinar, član
celjskega gledališča, priredil »Ve-
čer Oscarja Wilda«. Večer je bil
sestavljen iz treh del tega slovi-
ga angleškega pesnika: zajel je
dvoje pravljic — Srečneg kralje-
viča, Slavčka in vrtnico ter Jet-
niško balado iz Readinga. Take
rekoč troje sijajnih pesnitev, ki
jim je Marjan Dolinar skušal
vdihniti ves tisti čar in žar, ki ga
doživlja bralec, če jih bere s po-
sluhom. Na svoj račun so prišli
zlasti poslušalci, ki jim je Oscar
Wilde pomenil odkritje, ker sc
pač imeli priložnost slišati zanj
in celo poslušati delček tistega
kar je ustvaril.
Komorno recitiranje pa si v
Celju nikakor ne more utreti
prave poti, kajti ljudje za to ne
kažejo prevelikega zanimanja. In
to je škoda, ker bi lahko doživeli
marsikakšno zanimivo novo spo-
znanje.
S polic Študijske knjižnice
Bayer v.: Jugoslavensko krivično
procesno pravo. I. Zagreb 1960. S.
22352.
Bela knjiga o neprijateljskoj politici
vlade Narodne republike Albanije
prema Federativnoj narodnoj re-
publici Jugoslaviji. Beograd 1961.
S. 22379.
Christensen N.: Der Kindergarten im
Dorf. Berlin 1959. S. 22427.
Cerne F.: Uvod v analizo trga in cen.
Maribor 1961. S. 22486/2.
Detoni S. — R. Korbar — T. Skubic:
Naloge   iz   fizike.   Ljubljana   i960.
S. 22465.
Die Frau. Leipzig 1961. S. 22422.
Gorčakov N. M.: Regie. Unterricht
bei Stanislawski. Berlin 1959. S. 22423.
Kolbah D.: Priručnik za kemičare.
2. izd. Zagreb 1961. S. 22447.
Meriggi B.: Storia della letteratura
slovena con un profilo della lette-
ratura serbo-lusaziana. Milano 1961.
S. 22^28.
Meynaud J.: Uvod v političku nauku.
Beograd 1960. S. 16414/14.
OstroKorski  G.: Zgodovina Bizanca.
Ljubljana 1961. S. 22463.
nagrado ^ЏШ igralcf ш
Republiški odbor Združenja
dramskih umetnikov Slovenije je
na pobudo Zveze dramski umetni-
kov Jugoslavije ob letošnjem
prazniku 1. maju že četrtič po-
delil prvomajske nagrade. Letoš-
njega tekmovanja se ni udeležila
Drama Slovenskega narodnega
gledališča v Mariboru.
Posebna komisija si je s tem.
v zvezi ogledala sedem predstav
v Trstu in Celju, na podlagi nje-
nih priporočil pa je republiški .od-
bor Združenja dramskih umetni-
kov sklenil, da nagrade za reži-
jo ne podeli.
Tako so poleg treh igralcev Slo-
venskega gledališča v Trstu (Ra-
do Nakerst, Silvij Kobal, in Zla-
ta Rodošek) prejeli letošnje prvo-
majske nagrade še štirje igralci
Slovenskega ljudskega gledališča
v Celju, med njimi:
PAVLE JERŠIN prvo nagrado
za vlogo branilca v Procesu Sau-
la Levitta;
VOLODJA PEER tretjo nagra-
do za vlogo Jamesa H. Davidsona
v Procesu, za vlogo Notarja v
Cankarjevem Pohujšanju v do-
lini Šentflorjanski in za vlogo
Bernarda v Millerjevi drami
Smrt trgovskega potnika;
MARJAN DOLINAR tretjo na-
grado za vlogo učitelja Šviligoja
v Pohujšanju v dolini Šentflor-
janski in za vlogo Charly j a v
Smrti trgovskega potnika;
MARIJA GORŠICEVA pa je
dobila posebno priznanje za iz-
redno uspelo kreacijo matere v
Smrti trgovskega potnika (na sli-
ki z Erženom in Potiskom).
Prvomajske nagrade, ki jih po-
deljujejo tudi Združenja dram-
skih umetnikov v drugih republi-
kah, pomenijo predvsem moralno
spodbudo za še vztrajnejše in po-
žrtvovalnejše delo tistih gledališ-
kih ustvarjalcev, ki delajo izven
republiških središč, za celjsko
gledališče pa hkrati tudi znova
dokaz kvalitetne moči igralskega
ansambla.
Zapisek ob reviji
V soboto in nedeljo je bila v Na-
rodnem domu v Celju občinska
revija mladinskih in mešanih
pevskih izborov, ki jo je priredil
občinski Svet Svobod in prosvet-
nih društev Celje.
Peta revija zapovrstjo, na kate-
ri je nastopilo 16 zborov s 1250
pevci, je bila posvečena izbiri
najboljših pevskih zborov za
okrajno revijo, ki bo 26. in 27.
maja v Celju.
Nastopili so eno, dvo in troglas-
ni pevski zbori osnovnih šol, me-
šani gimnazijski zbor celjske gi-
mnazije ter ženski mladinski in
mešani zbor celjskega učiteljišča.
Ne da bi se spuščali v ocenje-
vanje posameznih nastopov, ki so
vsi bolj ali manj manifestirali
celjsko pevsko kulturo in hkrati
očitna prizadevanja glasbenih pe-
dagogov, velja zlsti ugotoviti, da
je bil izbor glasbene literature
dokaj pester, saj je v glavnem
zajel poleg zborovskih kompozi-
cij domačih avtorjev tudi dela iz
tuje zakladnice. Posebej velja to
za ženski mladinski zbor celjske-
ga učiteljišča, ki je pod vodstvom
Vlada Modica z Gluckovim Zbo-
rom iz Orfeje in Evridike. Bacho-
vo Pesmijo in Kochovo Rúmbalo
požel največji aplavz poslušal-
cev, in je bil deležen najbolj la-
skavih pohval celjskih glasbenih
strokovnjakov. Toda uradno do-
ločena komisija je upravičeno po-
stavila na prvo mesto zbor celjs-
ke gimnazije, ki se pač na reviji
zaradi bolezenske odsotnosti
vodje ni mogel tako postaviti ka-
kor se je na nedavnem koncertu.
Drugo mesto je komisija prisodila
mladinskemu mešanemu zboru
učiteljišča pod vodstvom Borisa
Ferlnica, tretje mesto pa ženske-
mu mladinskemu zboru učitelji-
šča z dirigentom D. Grumon
A kategoriji sta bila najbolje
ocenjena zbor druge osnovne šo-
le pod vodstvom Edija Goršiča
ter zbor osnovne šole iz Franko-
lovega, ki ga je vodil Karel
Smajs.
Tako bodo celjsko občino zasto-
pali na okrajni reviji omenjeni
zbori, s to spremembo, da ne bo
nastopil mešani mladinski, pač pg
ženski zbor učiteljišča pod vod-
s.tvom Daniela Gruma.
Nemar prav tako kot vsebinski
dosežki letošnje občinske revije
je pomembna tudi organizacijska
plat. Poleg pomanjkljive infor-
miranosti javnosti (iz česar ni iz-
vzeta niti novinarska služba) je
bila pomanjkljivost v plakatira-
nju, saj so se lepaki pojavili šele
kak dan pred pričetkom. Prire-
ditelji verjetno niso pričakovali
tolikšnega obiska in zato vstop-
nic niso dali v predprodajo. Zato
se je zgodilo, da se je v soboto
zvečer pred blagajniško mizo ta-
ko rekoč formiral »izvenkonku-
renčni zbor«, od katerega je kak-
šna polovica še po akademski če-
trti nosila stole v dvorano, vtem
ko se je druga polovica vrnila
domov — ker ni dobila vstopnic.
Docela drugače pa je bilo v ne-
deljo popoldne, ko je bila dvora-
na zaradi lepega vremena napol
prazna — a bi bila morda ob bo-
ljši propagandi bolje  zasedena.
Ta dobronamerna pripomba
ima samo ta namen, da bi v bo-
doče v večji meri izkoristili vse
tiste možnosti, ki lahko tudi po
tehnični plati pripomorejo k
uspehu.
dhr
FILMI
ki jih bomo gledati
Senca slave
Film po scenariju Vitomüa Zu-
pana je posnelo podjetje Jadran
film, obravnava pa za naše raz-
mere dokaj nenavadno zgodbo, v
kateri sta združena ljubezen in
motorski dirkači. Stvar je namreč
v tem, da »mednarodni as Java,«
ki že dlje časa ne dirka, sreča v
nenavadnih okoliščinah mladega
dirkača, svojega nekdanjega pri-
jatelja. Pot ga docela slučajno za-
nese v mesto, kjer so pravkar pri-
redili motorske dirke. Razumlji-
vo, da vsi dirkači čimbolj dirka-
jo; manj razumljivo pa, če se v
teh dirkah kakor strela z jasnega
pojavi »lik mladega dekleta«, ki
povzroči zaplet zgodbe. »Stari as
Java« je tolikanj prevzet od pri-
vida lepega dekleta, da se spusti
na dirkališče, nakar se polovica
filma odvija na dirkališču. Vname
se boj »mašin« in ljudi, boj zna-
čajev in temperamentov, ki traja
vse dotlej, dokler ni fihna konec.
SOS Pacifik
Angleški film, čigar zgodba je
posvečena potnikom, ki v avio-
nu letijo čez Pacifik. Nenadoma
izbruhne v avionu namreč požar
in kaj zdaj drugega kakor prisil-
ni pristanek. Povelje prevzame
neki Mark, tihotapec, ki ga spre-
mlja detektiv; med potniki pa so
še Benet, ki ga zasledujejo spo-
mini na atomsko vojno, v kateri
je sodeloval, stewardesa Tei'eza,
ki je zaljubljena vanj, Wyth, ki
je prijavil Marka policiji in ga je
zdaj strah njegovega maščevanja;
cinična Marija, doktor Strauss in
gospodična Sho, srednjeveška
Angležinja. Otok, v čigar bliži-
ni pristanejo, je skrivnosten, po-
leg tega pa kaj kmalu zvedo, da
bo vsak trenutek eksplodirala
atomska bomba na sosednem oto-
ku. Sledi vrsta dramatičnih zaple-
tov, ki hočejo preprečiti pogub-
nostno eksplozijo in ki jo nazad-
nje tudi preprečijo. ^
Gimnazijski
pevski zbor
Sloves gimnazijskega pevskega
zbora je privabil 26. aprila ро1пх)Ц
dvorano občinstva, ki je z velikim
užitkom spremljalo obsežni pro-
gram vokalnih skladb visoke te-
žavnostne stopnje od renesanse do
moderne.
Mojster zborovske tehnike Egon
Kunej je s tem копсеНот ponov-
no utrdil ugled zbora celjske gi-
mnazije, ki nosi ime najboljšega
med mladinskimi 2±)ori v državi.
Vtis tega koncerta je mnogo
močnejši od lanskega samostojne-
ga koncerta, predrmšanje se je sil-
no izčistilo, izbor skladb je pa tak,
da tu ni mogoča nobena pripom-
ba. Velik poudarek na svetovnih
klasikih od stilno izvajanega Or-
landa Lassa do Mendelssohna in
Chopina ima za posledico širjenje
obzorja našega občinstva na pod-
ročju vokalne muzike, kajti kdo
je do nedavnega vedel, kak izvr-
sten vokalist je Mendelssohn? In
navsezadnje — le dirigent z dol-
goletno koncertno prakso ume ta-
ko izvrstno razvrstiti skladbe, saj
je vsaka prinesla osvežujočo spre-
membo; črnska duhovna pesem
Set down je pa tako vzvalovila]
kri v žilah poslušalcev, da bi ne
škodilo, če bi jo zbor ponovil
dvakrat, ne samo enkrat. Solist
Jože Grobler se je uveljavil tukaj
s prijetnim, sočnim fantovskim
glasom in je dobro posnemal ori-
ginalno prednašanje. Izbor del do-
mačih avtorjev je bil izvrsten, iz-
vedba taka, da dela skladateljem
čast. Sploh je bil vtis prireditve
tak, da si svečanejše počastitve
praznika OF, kateremu je bil kon-
cert posvečen, ni mogoče misliti.
Gostja koncerta je bila pevka
Nada Sevšek, ki se že uveljavlja
na opernih deskah. Pevka z odlič-
nimi prognozami za bodočnost je
z uspehom interpetirala arije iz
tvornosti Glucka, Bizeta, Rahma-
nirwva in Verdija. In še ena mi-
sel. Celjski gimnaziji se lahko čes-
tita, da si je za izpopolnitev
vrzeli v glasbeni vzgoji umela ob-
držati takega odličnega strokov-
njaka, kot je Egon Kunej. Kot
njegov bivši pevec vem, kako ko-
ristna mi je v življenju tista plat
vzgoje, ki sem jo srkal v njego-
vem zboru. Vlado Modic
KULTURA
PR OSVETA
CELJSKI TEDNIK STEV. 18 — 11. maja 1962

PROIZVAJALEC
BI MORAL BITI BOLJE SEZNANJEN...
givalnica Tovarne perila Celje
goštanju že nekaj let posluje
zasilnem, temnem prostoru biv -
.gga skladišča in zaposluje 100
¿lelavk v dveh dzmenah. Noč in
se ob električnih svetilkah
sklanjajo glave žena  in deklet
j^jad stroji, ki drdrajo venomer
^jto pesem. Blago se kopiči in
prenatrpani prostor je šivalnica
g tekočim trakom dela, je skladi-
šče, spirejemnica in odpremnica.
Norme so visoke, vendar jih
¿elavke z izurjenostjo in priza-
devnostjo dosegajo in presegajo,
toda ne vedno in ne vse. Pri vsto-
pu te pozdravijo nasmejani obra-
2i, na katerih ni opaziti nejevolje
zaradi nizkih osebnih dohodkov,
ki v tem obratu znašajo v pov-
prečju 13 do 14 tisoč dinarjev. V
pogovoru izveš, da je mnogim to
edini vir za preživljanje, zato ni
Ćudno, če večina mladih deklet
išče izhod iz težkega gmotnega
položaja v poroki z bolje pre-
skrbljenim tovarišem.
To pa ni in ne bi smela biti re-
šitev delavk-proizvajalk. kajti
njihovo osemurno delo bo moralo
biti pravilneje ocenjeno z novimi
merili vrednotenja; njihova nalo-
ga pa je, da ta nova merila pri-
kličejo v življenje.
V pogovoru pa tudi izveš, da
zaposlene ne vedo, kako dosegajo
plan niti jim. ni jasna slika o po-
slovnem uspehu podjetja in tro-
šenju družbenih sredstev, čeprav
so samostojna ekonomska enota
z obratnim delavskim svetom.
Za letošnje prvo tromesečje ve-
do, da so bile njihove norme do-
sežene s 96 odstotki.
Glavno krivdo nezadovoljivega
doseganja norm vidijo v izredno
visokem, številu bolnih, k;i doseže
celo 2C odstotkov; proizvodnjo pa
ovira tudi uvajanje novih artik-
lov in iztrošen strojni park, ki je
potreben nenehnega popravila.
Poslovili smo se v upanju, da
bodo proizvajalke na bodočih se-
jah delavskega sveta rešile nešte-
ta vprašanja, zaostrile odnos do
boleznin, do storilnosti in kvalite-
te ter kot dobre upravljalke po-
skrbele, da bodo njihove naloge
z večjim pojasnjevanjem od vod-
stva podjetja razumljive j še in do-
segljivejše.
Delo samo še ni pogoj, da je proizvajalec tudi upravi jalee.
Kulturniki italijansice narod-
nostne manjšine v Veieniu
V sobo zvečer so kulturni krož-
ki italijanske narodnostne manj-
šine iz Kopra, Izole, in Pirana
navdušili s svojim pestrim spo-
redom zabavnih popevk, blues
baletom, jazz ansambli in tambu-
raši velenjsko občinstvo. Iz po-
zdravnega govora tovariša pod-
predsednika Socialistične zveze
okraja Koper — Abrama Apoli-
nia — se je razbrala topla želja
po medsebojnih stikih in tudi
hvaležnost, ki gre predvsem ve-
lenjski Svobodi.
Zvrstilo se je 73 nastopajočih
v pestrem sporedu in dolgotraj-
no ploskanje v nabito polni dvo-
rani je zgovoren dokaz, da lahko
tudi amaterji pričarajo čudovito
vdušje in posredujejo delčke iz
velikega mozaika kulture.
To naj bi bilo v veliko vzpod-
budo  »Svobodi«  iz  Šoštanja  in
Velenja, ki v letošnjem letu pre-
malo delujeta.
V nedeljo so si gostje ogledali
Velenje z okolico, popoldne pa so
se odpeljali z občutkom toplega
prijateljstva, ki so jim ga nudili
domačini.
PROMETNI DAVEK NA
TELEFONSKE USLUGE
Občinski ljudski odbor Šoštanj
je na svoji redni seji sprejel od-
lok o uvedbi občinskega promet-
nega davka na naročnino za tele-
fonske in telegrafske naprave. Ta
davek se bo stekal v občinski ko-
munalni sklad. Nabrana sredstva
pa se bodo namensko izkoriščala
za razširitev in izpopolnitev za-
starelega telefonskega omrežja.
-ik
Kljub težavom so presegli plan
Le redkokdaj pomislilo o drob-
nem, a vendar bistvenem pred-
metu — gumbu in niti se ne vpra-
šamo kje in kako nastaja.
Ogledal sem si eno izmed to-
vrstnih podjetij — Galanterijo v
Šoštanju, kjer iz surovin: galiata.
akrilata, in poliestra pod spret-
nimi in izurjenimi prsti nastaja-
jo lepe, estetske oblike gumbov,
pohištvenega okovja, pisarniške-
ga pribora, ročajev za dežnike in
še nešteto manjših drobnarij, kot
so ustniki in podobno.
Delavke in delavci v sivih plaš-
čih, oviti v sivkast prah umet-
nih plastičnih mas, se sklanjajo
nad brusilnimi in drugimi stroji,
v pristreznih koritih pa se jim ko-
pičijo gumbi in drugi izdelki. Ne-
dvomno je velike važnosti okus
posameznika, kajti prebiralnica
izgotovljenih predmetov strogo
loči kvalitetno od nekvalitetnega
in že sama mala napaka zadostu-
je, da predmet odpotuje v »škart«.
Podjetje zaposluje okrog 120
ljudi. V kooperacijskih načrtih s
Tovarno gospodinjske opreme
»Gorenje« predvideva »Galante-
rija« razširitev, kajti v tem se
jim odpirajo široke možnosti po-
srednega izvoza s proizvodnjo
okovja za elektnične in plinsko
štedilnike, s čimer se bo tudi
znatno dvignil dohodek podjetja.
V lanskem letu je podjetje imelo
težave z deviznimi sredstvi, zato
plana ni doseglo. Letošnje prvo
tromesečje pa kaže razveseljivo
ugotovitev, da je podjetje preseg-
lo plan za 3.3 odstotke. Podjetje
je letos preusmerilo proizvodnjo
na predelavo domačih plastičnih
mas in doseglo pri tem že lepe
uspehe.
Močno pa so tudi zaživele štiri
ekonomske enote, ki že smelo re-
žejo same sebi kruh in se vedno
odločneje lotevajo odprave napak
v pravilnikih o delitvi čistega do-
hodka. Medtem ko so letos.z bolj-
šo priučenostjo, večjo storilnostjo
in tehničnimi izboljšavami delov- ;
nih priprav med redkimi, ki zpol-i
njujejo svoje dolžnosti, pa kaže
5 delovnih nezgod na pomanjklji-
vost v higiensko tehnični zaščiti.
Razveseljivo pa je, da se je
podjetje odločilo igraditi stano-
vanja za svoje delavce in da bodo
v pritličju zgradbe urejeni lokali.
.„ _...... -ik.
Tudi ta panoga industrije rešuje v Šaleški dolini vprašanje zapo-
ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT
V nedeljo
Šmartno ob Palci : Velenje
Okrajno prvenstvo v nogometu se
čedalje bolj zapleta, saj ne mine kolo
brez presenečenj, brez porazov »fa-
voritov« in »nepričakovanih« zmago-
valcev. V petem kolu je takšno pre-
senečenje pripravilo moštvo iz Šmart-
na ob Paki, ki je premagalo štorskega
Kovinarja 2:1. Ostale tekme tega kola
pa so se končale takole: Velenje—
Konjice 4:0, Zreče—Olimp 1:1.0, Ro-
gaška Slatina—Žalec 8:1, Šoštanj—
Nazarje 3:0 brez borbe, Vransko—
Rogatec 0:3.
Sesto kolo pa je dalo tele izide:
Rogaška Slatina—Olimp 1:1, Rogatec—
Šmartno ob Paki 3:2, Velenje—Store
4:0, Konjice—Zreče 2:0, Šoštanj—Žalec
1:2 ter Vransko—Nazarje 4:3.
V nedeljo, 13 .t. m. pa bodo igrali:
Šmartno ob Paki—Velenje, Kovinar—
Zreče, Konjice—Rog. Slatina, Šoštanj
—Olimp, Žalec—Vransko ter Roga-
tec—Nazarje. Najvažnejša tekma tega
kola bo vsekakor srečanje v Smart-
nem ob Paki, ki bo več ali manj od-
ločilno vplivalo na razporeditev pri
vrhu tabele.
Dve zaporedni
zmagi
Košakarski klub »Elektro« Šoštanj
je uspešno startal v tekmovanju I.
republiške lige in zabeležil dve zapo-
redni zmagi. 22. aprila je na tujem
igrišču kot gost premagal klub »Svo-
bodo« iz Ljubljane, na domačem
igrišču pa je slavil visoko zmago nad
gosti iz Škofje Loke 67:47.
Na zadnji tekmi sta bila od doma-
činov najboljša strelca Dekosta z 21
ter Natek z 20 koši.
-ik
Uspel kros v
Šoštanju
Uspelo tekmovan.ie v, spomladan-
skem krosu za učence osnovnih šol
šoštanjske občine so pripravili tudi
v Šoštanju. Prireditve se je udeležilo
nad šestdeset pionirjev in pionirk iz
Velenja, Šoštanja in Smartnega ob
Paki.
Med ekipami so pri pionirjih zma-
gali učenci druge osnovne šole v Šo-
štanju, med pionirkami pa učenke
prve osnovne šole iz Šoštanja. Posa-
mezniki pa so se zvrstili takole: PIO-
NIRJI — 1. Videmšek 2:24.7, 2. Mi-
klavžina 2:2.'i.6, 3. Bubik (vsi Šoštanj
II) 2:27.0; PIONIRKE — 1. Vasle
(Šoštanj I) 1:34,8, 2. Krajne (Velenje I)
1:35.2, 3. Sevčnikar (Šoštanj I) 1:36.8.
F. C.
Delavski klub s privlačno okolico
čaka goste... (slika zgoraj). 2e
dober mesec prodajajo v Velenju
kumare iz domačega rastlinjaka,
te dni pa se jim je pridružil še
paradižnik, (slika spodaj.)
Skrb za
razvoj
blagovnega
prometa
(Intervju)
Trgovska mreža v občini Šoš-
tanj se je v zadnjih letih izredno
razširila, kljub temu pa še vedno
primanjkuje specializiranih trgo-
vin; prav tako pa še vedno ni za-
dovoljivo rešena preskrba s sad-
jem in zelenjavo. Temu vpraša-
nju bo zaradi naglega porasta
prebivalstva treba posvetiti še
večjo skrb.
Predsednik sveta za blagovni
promet, tovariš Avgust Jeriha,
nas je v razgovoru seznanil z na-
logami, ki jih je treba rešiti,
kljub temu, da je občinski ljud-
ski odbor doslej imel za reševa-
nje teh problemov mnogo razu-
mevanja, kar potrjujejo sodobno
urejeni trgovski lokali.
— Z ureditvijo novih trgovskih
lokalov je zadoščeno osnovnim
potrebam, manjkajo pa še vedno
trgovine za obutev, opremo in ze-
lenjavo. To pa bomo rešili z ure-
ditvijo novih lokalov v središču
Velenja, kjer bodo začele poslova-
ti tovrstne trgovine. Za izboljša-
nje preskrbe prebivalstva z ze-
lenjavo bo Kmetijsko gospodar-
stvo Salek odprlo lastno poslo-
valnico. Vsekakor pa bo k zado-
Ijivejši preskrbi mnogo prispeval
rastlinjak s toplovodnim ogreva-
njem ter tople grede, kjer bodo
pridelovali predvsem paradižnik
in kumare ter drobno zelenjavo.
Promet v trgovski mreži je
znatno porasel in tudi izbira bla-
ga se je izboljšala. Morda bi bilo
prav, da bi se vsa trgovska pod-
jetja združila v pogledu nabave
pri grosistih in s tem ugodno vpli-
vala na nižjo maloprodajno ceno.
Trenutno analiziramo vprašanje
marž v naši trgovski mreži, lahko
pa trdimo, da so v šoštanjski ob-
čini nizke.
Drugačna pa je slika v gostin-
stvu: še vedno imamo precejšnje
število >>krčem za pijance«, kjer ni
poskrbljeno za razvedrilo delov-
nega človeka. Z majhnimi sred-
stvi in čutom do potrošnika bi
lahko marsikatera gostilna posta-
la prijeten kotiček. Razveseljiva
je ugotovitev, da promet z neal-
koholnimi pijačami stalno' raste.
Turistična društva so šele pro-
ti koncu lanskega leta ponovno
zaživela in z dosedanjimi uspehi
dokazala temeljito prelomnico pri
delu. Upravičeno pričakujemo, da
bodo ta prizadevanja prišla naj-
bolj do izraza v prvem Šaleškem
turističnem tednu, ki bo sredi se-
zone.
Za urbanistično ureditev Šaleš-
ke doline bodo potrebne posebne
analize tudi s področja trgovine, j
gostinstva in turizma, zato je ob-
činski svet za blagovni promet
imenoval posebno komisijo, ki bo,^
to nalogo izvedla do jeseni.
Spomini na Srbijo
2. TRANSPORT ŠTEVILKA 2
Bilo je 9. junija 1941 zvečer. Kakor pred tremi dnevi so v
^leljski kasarni spet pričeli iz sob klicati posamezni\ke in jih po-
šiljati v pritličje. Neki prostor tam z betonskimi tli jih je bil
l.malu poln. Sestavlj-ali so transi)ort številka 2. Za kam? O prvem
transportu smo vedeli samo to. da je odšel s kamioni čez Dravo
in dalje proti jugu.
To noč smo le malo spali, ko smo prisluškovali {jlasovom od
znnaj. îidino dobro pri tem je bilo. da nas je tu Ibilo toliko celj-
skih znancev skupaj. Nekaj po polnoči so na dvorišče pridrclrali
l<iimi()ni. Privedli so nam torej družine.
V zgodnjem jutru so nas stražarji posamezno puščali po hod-
niku k družinam. Gestapovci so nas popisali in poslali navzdol,
kjer se je na kaldrmi kletnih prostorov zbirala množica, križem
•'^•'deča na prtljagi, lu so bili stari ljudje poleg številnih otrok,
^^^i z resnimi obrazi. Kaj bodo storili z nami?
Na dvorišče smo smeli le opoldne k delitvi ikosila — krompir-
H've juhe s kosom kruha. Kmalu potem se je na hodniku pričel
formirati sprevod. .Nemci so nas po seznamu klicali in razvrščali.
Vsaka družina je prejela listek z imeni in številkami. Prebrskali
^o nam prtljago in nekaterim zaplenili denar, kajti na osebo je
Jámelo odpasti le 500 dinarjev. V njihovih rokah je ostal tudi ka/k
košček zlatnine.
Po štirje v vrsti smo odkorakali v oboroženem spremstvu po
dveh. treh nlicah k železniški progi. Medpotoma so se z mnogih
'^ken ozirali po nas žalostni obrazi in tudi solzne oči, iskrivaj nam
K' pomahala tudi. kaka roka. Pred carinsko postajo smo se usta-
^di. Tu nas je od daleč premotril nekakšen uniformiran štab, nato
"I«) nam veleli vkrcati se v tovorne vagone, v vsakega po približno
*^ oseb.
Polegli in posedli smo ob prtljagi na trhlih vagonskih tleh.
ki so dišala po konjih. Zaprli so nas v vagone, ki je vanje zdaj
])rihajalo le še malo svetlobe slkozi visoke linice.
Premaknili smo se. Kam? Na sever? Kaj ne pojdemo tudi mi
na jug. na Hrvatsko ali v Srbijo? Samo na sever ne. samo ne
v domovino nacistov! K ibratom na jug smo si želeli, če že mo-
ramo zapustiti domačo zemljo.
Vlak je obstal, nato je krenil v nasprotno smer. na jug. in vse
bolj je hitel.
Oddahnili smo si. Tudi mi pojdemo na jug! Izgovorili smo
ime: Arandjelovac! A kaj bomo tam?
Dočim je transmort pred nami odšel s kamioni vse do Sloven-
ske Bistrice in se šele tam premestil na vlak. smo mi že v Mari-
boru zesedli železniške vagone. Kajti razstreljeni most čez Dravo
je bil prav te dni spet usposobljen za promet. ,
V poltemnem vagonu je kdo od stareiših ljudi kdaj zajoikal,
nekdo je vzdihoval k bogu. drugi je klel. vmes pa se je slišal
otroški plač.
Zapuščamo domače kraje oropani vsega, kar smo v desetletjih
s trudom pridobili. Naša edina sreča je. da pojdemo na jug. k bra-
tom. Z njimi bomo trpeli in pomagali pravici do zmage. Tudi
Sovjetska zveza in Amerika se bosta spopadli s fašisti. Nemčija bo
poražena! Danes odhaiamo iz zasužnjene, oskrunjene domovine,
a vrnemo se. ko bo nad nio sijalo sonce nove svobode. Za to svo-
bodo se bomo tudi mi borili, kjerkoli bomo. Druge poti za nas ni!
Potreben nam je saimo pogum!
Tako je iz Maribora odhajal transport številka 2 v Srbijo.
Štel Je ЗО^З osebe. Bili so to Slovenci — razen treh družin češke
narodnosti, po enega Hrvata in prečansikega Shba ter Cigana. Bilo
je 120 oseb iz mesta Celja. 81 iz mesta Maribora, ostali pa s šta-
jersfkega podeželja. Med vsemi je bilo 117 otrok in mladincev.
Po poklicu je bilo 37 prosvetnih delavcev. 28 dijakov. 16 industrij-
skih delavcev in nameščencev. 15 obrtnikov. 12 uradnikov. 9 že-
lezničarjev, 6 pravnikov. 6 kmetov. 5 trgovcev. 8 upokojencev, po
2 inženirja in 2 orožnika, po 1 zdravnik, inženir, novinar in poli-
cist in drugi.
Naš vlak je za nekaj minut obstal v Celju pred praznitn ko-
lodvorskim peronom. Cilli! Molče smo se poslovili od domačega
mesta. Za (koliko časa?
Tri dni pozneje je po isti poti privozil transport številka 3, ko
je pred celjsko železniško postajo množica ljudi čakala na red-
ne vlake. Stražarji so odprli vagone, da so se deportiranci mogli
oskrbeti z vodo. Iz vlaka so se oglasili klici:
;Naj živi slovensko Celje!«
>Mi pa ostanemo ... enega srca, ene krvi...«
»Ne bodo nas! Na svidenje v svobodi!«
Tudi množica na peronu je odgovorila s klici. Znanci so pohi-
teli k vagonom. Stražarji so zagrozili s puškami, potisnili ljudi
nazaj in zaprli vagone. Tedaj pa je iz vlaka zavrela pesem:
O zdaj gremo.
nazaj še pridemo!«
Sledili so nadaljnji transporti, vseh v Srbijo do konca julija
1941 je bilo 26 s 6720 Ijndmi. Za temi so odhajali transporti Sloven-
cev na Hrvatsko s sikupno 10.557 ljudmi.
O mraku 10. junija je transport številka 2 obstal pred zagreb-
škim savskim kolodvorom. Tu je mestni Rdeči (križ popotnikom
za večerjo prioravil čaj. mleko, kavo in nekaj prigrizka. V jutru
so izstopili v Slavonskem Brodu, kjer so zajtrkovali. Tik poruše-
nega železniškega mostu so se z ladjo prepeljali čez Savo in se
namestili v osebnem vlaku ozkotirne proge.
Jetniki na dvorišču meljske vojašnice

CELJSKI TEDNIK STEV. 18 — 11. maia 1962
ŽEMA•DOM • DRUŽINA
Pred puberteto
Kolikokrat ste se že vprašali,
v katerem letu starosti so otroci
najbolj zanimivi? Eni trdite, da
takrat, ko so še v plenicah, drugi,
da v puberteti, nekateri pa spet,
da so vedno enaki. Ce pa bi vas
vprašali, katero leto starosti se
vam v otrokovem življenju zdi
najbolj problematično, bi verjet-
no skoraj vsi odgovorili, da sta
to deseto in štirinajsto leto. O
puberteti že veliko vemo. Sive
lase nam povzroče in gube na če-
lu. Nekoliko manj pozornosti pa
posvečamo otrokom, ki so stari
tako okoli deset let. Pa vendar —
to so leta, ko se začne otrok pre-
cej spreminjati, drugače misliti
in govoriti, ko postane zahtevnej-
ši, pa tudi zelo nežen in ljubezniv.
Dečki in deklice so .v starosti
desetih let približno enake veli-
kosti. Res je, da prvi rase jo ne-
koliko počasneje, so pa zato že
telesno močnejši, deklice pa se v
teh letih že precej močno spreme-
ne. Njihovo telo se počasi polni,
dobiva ženske oblike, s tem vred
pa deklica postaja tudi rado ved-
nejša in nemirnejša. Zanimivo je,
da se zadovolji že s kratkim in
celo nerazumljivim odgovorm,
samo da se ji zdi iskren. Zna pa
biti tudi izredno trdovratna, če
je ugotovila, da so starejši odgo-
vor zavili v plašč laži in prevare.
Kaj pa fantje? Menda ne re-
čemo preveč, če trdimo, da je v
teh letih zanje značilno predvsem
to, da sovražijo vse, kar diši po
sentimentalnosti. Ne marajo pes-
mi, povesti, plesa, z zaničevanjem
uporabljajo tudi besedo »žena«.
Prav gotovo za desetletnika ni
hujše žalitve kot to, da ga nekdo
primerja z deklico. Sicer pa so
otroci v teh letih precej površni,
vihravi in včasih skoraj nasilni.
Za otroka desetih let je prav
tako kot za pubertetnika izredno
važno   okolje,   v   katerem   živi.
Družina mu je neizčrpen vir do-
godivščin, nezgod in veselja. V
večini primerov so zanje njihovi
starši vedno najboljši, njihov oče
najbolj močan in pogumen, ma-
mica pa najlepša in najbolj dob-
ra. Poveličujejo očeta, materam
pa dobrohotno »odpuščajo« njiho-
ve »zmote«. Za obe strani — za
starše in pa za male — je ta do-
ba čas nežnega uspavanja, ki si-
cer slej ko prej mine, računati
z njim pa vendarle moramo. Tako
si starši iskreno želijo, da bi bili
otrokom prijatelji in ne samo
starši. Toda kaj se vam ne zdi,
da je otrok našel prijatelje v šoli,
v telovadnici, na igrišču in da v
starših išče pravzaprav predvsem
očeta in mater?! Želimo si, da bi
nam otroci povedali vse svoje
male skrivnosti, hkrati pa tako
dobro vemo, da bo to čez nekaj
let — če bo šla puberteta svojo
pot — le še želja in ne resnič-
nost. Deklice v tej starosti se z
materami pogostokrat spro, ven-
ne zavoljo upornosti ali trmogla-
vosti, temveč kar tako. In tako
hitro jim je žal, da po navadi
jočejo potem samo zaradi tega,
ker so jezne same nase!
Poleg teh nekaterih prijetnih
lastnosti, pa imajo otroci desetih
let tudi precej takih, ki nas spra-
vljajo v žalost in skrb. Na pri-
mer: njihov odnos do mlajših
bratov in sester. Zanimivo pa je,
da so nepotrpežljivi in robati le
s tistimi, ki so stari kakih pet ali
šest let. Z dojenčki in s takimi,
ki so šele začeli kobacljati, pa
znajo biti neskončno ljubeznivi.
Prav gotovo se vam je že zgodi-
lo, da vas je zabolelo srce, ko je
bil starejši sin s sosedovo punčko
mnogo bolj ljubezniv kot s svojo,
le leto ali dve mlajšo sestrico. To-
da, je že tako! Ne bilo bi prav,
če bi ga posiljevali z ljubeznijo.
Ne bojte se, sam jo bo našel!
Kc žc govorimo o desetletnikih,
ne smemo mimo tistega, kar oni
najbolj sovražijo — to sta milo
in voda. Osebna higiena je v teh
letih za vse nas prav gotovo naj-
večji problem. Roke so včasih kar
črne od umazanije in obraz si
umivajo otroci samo zato, ker sto-
ji mama poleg. Kadar pa je tre-
ba očistiti tudi vrat in ušesa, umi-
vanju mnogokrat botrujejo tudi
solze. Tudi to se je že zgodilo,
da je umazanček pustil v kopalni-
ci teči vodo (da bo očka slišal,
kako pridno se sinek »umiva«),
sam pa ise je ni niti dotaknil.
In ko gredo zvečer v posteljo,
strahovito hitro »zaspijo«. Kadar
spijo, jih namreč starši skoraj ni-
koli več ne zbudijo in jih ne po-
kličejo k umivanju, čeprav so v
postelji s temnimi nogami. Kaj
torej storiti. Palica in klofute ne
bodo čisto nič pomagale. Opomi-
njati pa jih moramo. Samo — ne
storimo tega takrat, ko se naj-
bolj vneto igrajo ali prebirajo
najzanimivejšo slikanico!
Ob koncu samo še to: deseto
leto je uvod, priprava za velike
spremembe, ki se bodo v otro-
kovi duševnosti začele čez tri,
štiri leta. To je zatišje pred vi-
harjem, zato bodimo oprezni in se
na burjo dobro pripravimo.
-ij
Morda pa je v tej-le navidezni i obatosti tudi nekaj nežnosti?!
TAKO JE PRAV
Včasih nas v družbi kakšna ma-
lenkost vrže s tira. Nerodni smo
in potem smo kar naenkrat slabe
volje. Postanemo nervozni, roke
so nam napoti, zdi se nam, da so
v nas uprte prav vse oči in ko
pride prava priložnost, jo popiha-
mo domov.
In kdaj pa kdaj je take neje-
volje kriv tudi — robček. Kar po-
glejmo!
Vneto se pogovarjate s člove-
kom, ki ga zelo cenite in kar ne-
nadoma začutite, da boste morali
kihniti! Sunkoma obrnete sobe-
sedniku hrbet, kihnete in zardite.
Pa tega vendarle ni treba! Robček
vam lahko pomaga. Pritisnite ga
na ustnice in laže vam bo. Vedeti
pa moramo, da ni prav nič okus-
no, če robček pred uporabo razgr-
nemo prek obraza kot zaveso, ali
če ga po uporabi zlagamo na vo-
gale. Nevljudno je, če se gromko
useknemo, prav tako pa je neu-
mestno (sramežljivo se skriti v
kot in tam poiskati robček, kadar
vam nos ponagaja. Čimbolj boste
naravni, tem lepše bo. Ce neko-
mu, ki se je znašel v zadregi, po-
nudite robec, storite to taktno. Ce
sedi nasproti vas, mu ga izročite
pod mizo, če pa sedite v vrsti in
je med vama še nekdo, storite to
za njegovim hrbtom. Verjemite,
da vam bo tisti, ki ste mu poma-
gali, zelo hvaležen.
DEŽNIK
V deževnem vremenu smo vča-
sih v življenjski nevarnosti. Nek-
do, ki pred nami nese dežnik kot
naperjeno puško, se nenadoma
ustavi, in mi se zaletimo — ne
vanj, temveč v dežnik. Zato ga
nikar ne nosite vodoravno, pa tu-
di ne mahajte z njim. ko hodite
po cesti. Ob srečanju dežnik dvig-
nite, ali ga nagnite in ne ogrožaj-
te po nepotrebnem ostalih. Tudi
to je prav, da pospremite starej-
šega moškega ali ženo, če ste ju
srečali na ulici brez dežnika. Tu-
di mati z otrokom, ki jo pere dež,
vam bo hvaležna za spremstvo,
pa čeprav vas prej še ni nikoli vi-
dela. Bodite ljubeznivi z drugimi
in oni bodo z vami.
Ocvirek s Celjske koie
Bilo je v nedeljo na Celjski ko-
či. Dan je bil lep in na pobočju
okoli koče se je zbralo veliko ne-
deljskih izletnikov. Nekaj se jih
je po novi cesti pripeljalo z avto-
mobili, drugi pa so prispeli peš
in so zdaj posedli okrog miz, da
poplaknejo prah in utešijo žejo.
Kokte in limonade niso imeli,
pa smo naročili oranžado. Pri-
nesli so nam jo v kozarcih, ki bi
jih sanitarna inšpekcija že davno
izločila iz prometa, če bi jo kdaj
pot zanesla tod okoli. Ne samo,
da so bili polni prstnih odtisov,
tudi rob je bil okrog in okrog
okrušen. Pa nismo nič rekli, le
z nekoliko večjim zanimanjem
smo opazovali postrežbo. Mimo
nas je šla natakarica, menda do-
mačinka, ki je v rokah nosila dve
steklenici piva in štiri kozarce.
Vseh pet prstov je potisnila v tis-
te štiri kozarce in jih tako junaš-
ko odnesla na mizo, kjer so ča-
kali žejni gostje. Kako so spreje-
li tolikšno vljudnost, ne vem. to-
da meni je je bilo dovolj.
Ljubitelji gora smo, sploh pa
teh, ki so blizu nas. In čudi nas,
da Celjska koča skoraj nikoli ni
urejena tako kot bi bilo treba.
Le nekaj kilometrov proč je Sve-
tina, ki ji tega ne bi mogli očita-
ti. Zakaj torej tudi na Celjski ko-
či ni tako? Zdaj, ko do nje vodi
lepa cesta in bodo izletniki še v
večjem številu prihajali i.skat
razvedrila, bi se menda res spla-
čalo vendar že enkrat rešiti tudi
vprašanje Celjske koče. Se vam
Tie zdi?
ij
Uietì zajček
Oče mi je ukazal, naj grem s
koškom po deteljo, ki jo je prav-
kar nakosil. Pogumno sem zgra-
bila kup detelje, toda — nena-
doma je iz njega skočil zajček.
Urno sem ga pograbila in ga vsa
ponosna odnesla domov. Vsi so se
zelo začudili, ko so videli, kakšno
»deteljo« prinašam. Oče mi je dal
zaboj, vanj sem spravila jetnika,
čezenj pa poveznila težak pokrov.
Kako sem bila ponosna na zajč-
ka. Vsakomur, ki ga je hotel
pogledati, sem ga pokazala.
Nekaj dni po tem dogodku pa
sem odšla k teti v sosednjo vas.
Ta čas naj bi bil zajčka krmil
bratec. To je sicer res storil, toda
nekoč , je pozabil zaboj pokriti s
pokrovom. Zajček je skočil na
svetlo in ni ga bilo več. Iskala
sem ga, pa zaman!
Cilka Kladnik, Voduce 9
Gorica pri Slivnici
To-le sicer nista Cilka in njen zajček — temveč Dragica Kolar
iz Šentjurja in njen mali vardvanček. Fotografijo nam je poslala
njena sestra Jerica, mi pa smo jo priložili k Cilkincmu prispevku.
Zgodbica o zajčku je tako še pri kupne jša. Dragica in njen zajček
pa sta k temu pripomogla.
Sličici iz celjskega trgo
>*Koliko stane kilogram,
solate"}"" je vprašala stara že-
nica gospodinjo, ki je čakala
v vrsti pred njo. »Štiri sto
dinarjev,"" ji je odgovorila
le-ta. »O, ježeš kako je dra-
ga!"" In hitro je v mislih zra-
čunala, koliko ima denarja.
Ko je ugotovila, da si bo so-
lato, ki si je je tako želela,
ravno še lahko kupila, je po-
čakala. »Tudi jaz sem pre-
mišljevala, kaj naj storim.
Domi imam bolnika s slad-
korno boleznijo, pa moram
vzeti solato tam kjer pač je.""
Tako je ženici pojasnila go-
spodinja, s katero se je vplet-
la v pogovor. Medtem je vrsta
rasla. Rasel pa je tudi po-
gum in pohlep prodajalke, ki
se je zavedla, da je na trgu
brez konkurence. »Solata po
pet sto dinarjev,"" je povzig-
nila svoj glas tik pred gospo-
dinjo, ki je za svojega bolni-
ka morala kupiti solato. Že-
nica pa, ki je stala za njo
je tiho zapustila vrsto.
Jabolka! Jabolka! Na pro-
dajnih mizah jih je bilo na
pretek. Ob njih je stal listič
s ceno »60 din"".
»Vzemite jabolka!"" Pogle-
dala sem kmečko ženo, ki me
je ogovorila. Prodajala je le-
pa, sočna jabolka. Ob teh pa
je bil listek s ceno »40 din"",
okrog. Hotela sem se prepri-
Cudno! Ozrla sem se na-
čati, če se pri prejšnjih ni-
sem zmotila. Za ista jabolka
tolikšna razlika? Kupila sem
tri kilograme. Ko mi jih je
prodajalka stehtala, je na
prodajni mizi ostalo še šest
jabolk. Brez besed mi jih je
dala v košaro. Od presene-
čenja nisem mogla do besede,
zato me je prehitela sama.
Pojasnila mi je, da je bila
lanska letina dobra, da jabol-
kam ni bilo treba prilivati
vode, da so brez vsake tuje
pomoči zrasle na drevesu ...
Čudila sem se, da se na na-
šem trgu primeri kaj takega.
In to še celo pred prazniki,
takrat, ko kokoši nesejo vred-
nejša jajca in ko navadni
regrat, pa četudi nabran na
sosedovem travniku, dobi slo-
ves »žlahtne solate"".
Da-ca
POZDRAV IZ ŠIBENIKA
Iz dneva v dan sonce to-
pleje greje. Vsako nedeljo
odhajamo v naravo, se jezi-
mo nad oblaki, pa smo ven-
dar dobre volje. Da je tako,
pa vedo tudi tisti, ki živijo
trenutno daleč od nas. To so
prevsem tisti fantje, ki slu-
žijo kadrovski rok. Kdaj pa
kdaj dobimo v uredništvo
kakšno pisemce od njh. Pred
kratkim nam je takega poslal
tudi Miroslav Gostečnik, ki
je pri vojakih v Šibeniku in
pismo nam je bilo tako všeč,
da ga skoraj v celoti objav-
ljamo:
Ko na pomlad posije sonce,
se vrhovi gora ob Savinji
zableste kot pravi, pravcati
biseri. Kraji tam okoli se
takrat kar kopljejo v soncu.
Seveda tudi jaz sem tam do-
ma — iz Smihela nad Mozir-
jem sem namreč. Mislim, da
se zdaj v tej vasici ne grejejo
več ob velikih kmečkih pe-
čeh, temveč da so že prijeli
za spomladansko delo. Napre-
gli so konje, vzeli plug in
odšli na njive. Tudi pastirji
so že odprli hleve in odgnali
živino na pašo. Pa tudi sa-
vinjski fantje se ne hudujejo
na pomlad. Nekateri bodo
stopili v zakonski jarem, dru-
gi pa bodo še vedno hodili
čez travnike pod okna svojih
deklet in se vračali s šopki
cvetja za klobukom.
Ce se boste torej odločili,
da preživite pomladni dan v
naravi, nekje zunaj mesta,
pojdite v Zgornjo Savinjsko
dolino. Ne bo vam žal. Tudi
jaz — in še mnogo mojih to-
varišev — bi bil rad tam, to-
da kaj, ko smo tako daleč.
Sicer pa — tudi to bo minilo.
Pozdravlja vas Miroslav
Gostečnik!
Čistili bomo
2e zadnjič smo govorili o veli-
kem pomladanskem čiščenju. Ta-
krat smo dejali, da čiščenje ne bo
tako zelo hudo opravilo, če bomo
vse leto pazili na stanvanja. Pa
vendar je treba spomladi stanova-
nju posvetiti več poziornosti. Sve-
tujemo vam, kako:
Parket je najobčutljivejša vrsta
tal, zato zahtevajo zelo veliko po-
zornosti. Prah odstranite s sesal-
cem, če pa tega nimate, bo zado-
stovala dobra, ne pretrda ščetka.
Parket čistite vedno v smeri lesa.
Pravijo, da so najlepša tista
parketna tla, ki jih negujete s če-
beljim voskom. Seveda zadostuje-
jo tudi preparati, ki jih kupite v
trgovini. Ce pa bi se slučajno od-
ločile za domači »recept«, pripra-
vite zmes voska in bencina že dan
pred čiščenjem (na liter bencina
12 dkg voska). Sele naslednji dan
namažite s to zmesjo parket in ko
se tla posušijo, jih zloščite.
Obarvani parket čistimo vedno
z vlažno flanelo, v vsaki sezoni pa
ga nalahno osvežimo s krpo, ki
smo jo namočili v alkohol in le-
neno olje (v enakih delih). Nato
parket zloščimo.
Linolej moramo redno čistiti
vsak mesec. Umivamo ga z mil-
nico, nato speremo s čisto vodo,
nazadnje pa ga posušimo s suho,
čisto krpo. Linolej namažite z vo-
skom in ga zgladite z volneno kr-
po.
Preproge — orientalske. Ce ni-
mate sesalca, preproge obrnite
narobe in močno udarjajte po
njih — lahko tudi z nogami. Na
to jih. če je le mogoče, stepite na
odprtem prostoru in jih dobro
skrtačite s trdo krtačo, ki pa naj
ne bo iz najlona.
Zavese nam vsako pomlad po-
vzročajo veliko skrbi. Čiščenje teh
občutljivih stvari, ni lahko delo,
posebno, če so zavese iz sintetič-
nih vlaken, ki jih ne smemo li-
kati. Ce pa so zavese zelo uma-
zane, ne bo dovolj, da jih bomo
namočili v vodo z detergentom ali
milom. Nekatera mesta bomo
morali močneje zdrgniti. S tem pa
bomo zavese precej zmečkali in
morali jih bomo zlikati. Držite se
tega-le pravila: normalno topel
likalnik za lanene zavese, komaj
topel za sintetična vlakna in topel
za svilo in ostale tkanine.
Pohištvo moramo čistiti vsak
dan in to z volneno , flanelasto
ali pa laneno krpo. Za rezbarije
uporabite mehko, ploščasto ščet-
ko. Pohištvo iz navadnega lesa
čistite vsakih šest mesecev s kr-
pico, ki ste jo namočili v oksidno
vodo, pa bo pohištvo bolj čisto in
bolj belo. Pohištvo iz lakiranega
lesa čistite enkrat mesečno s svi-
leno mehko krpo, enkrat letno pa
ga zdrgnite z mešanico lanenega
oilja in terpentina v enalkih dedih,
ko se osuši, ga zloščite s svileno
krpo. Pohištvo iz ebenovine či-
stite vsak dan s krpo antilope,
vsak mesec z volneno krpo in en-
krat letno z lanenim oljem. Ce je
les poln madežev, ga čistite s ter-
pentinom, toda pazite na to, da
ne boste v bližini ognja.
Toliko za danes, prihodnjič pa
morda še kaj.
MOLJI
I Skoda, ki jo lahko v gospodinjstvu
f povzroči mrčes, je neizmerna. Na
blagu na primer povzroče molji naj-
večjo škodo. Najnevarnejše pa je to,
da lahko mrčes zaide v vsako, tudi
najbolj čisto gospodinjstvo. Pred njim
ni varen nihče. Mogoče pa je pre-
prečiti, da se ne zaredi. Varnostni
ukrepi, čistoča in dobro poznavanje
teh škodljivcev in s tem možnost
uspenšo boriti se proti njim, to so
najboljša orožja. Dobra sredstva zo-
pre mrčes so: DDT, moltin, naftalin,
flit.
Tokrat bomo spregovorili nekaj o
moljih. Molji se pojavijo največ ta-
krat, ko prvi topli dnevi naznanjajo
pomlad. Srebrnosive živalce, ki v tem
času frčijo po zraku, so običajno
samci moljev, ki zdaleč niso tako ne-
varni kot samice. Pravi sovražnik
blaga je samica, ki zavoljo težkega
zadnjega dela telesa leta le tesno ob
tleh, zato pa je zmožna skriti se v
najmanjše in najbolj skrite špranje.
Samica zleze okrog 200 jajčec. Kma-
lu zatem pogine. Cez 7 dni zlezejo na
dan črvički, ki žro brez konca in kra-
ja. Zro še naprej, tudi potem, ko se
zabubijo. Hitro se razvijejo in se
kmalu začno ploditi. Ena sama samica
lahko v enem letu zaredi do 50.000 po-
tomcev, ki lahko požro skoraj cent
volne.
Preparat EULAN je moljem zelo
nesimpatičen in jim prinaSa smrt in
uničenje. Tudi naša tovarna Novo-
teks v Novem mestu impregnira z
eulanom svoja volnena blaga. Tako
blago je trajno varno proti moljem,
tudi potem, ko ga kemično operemo
ali očistimo.
Kako se borimo proti moljem: Se-
daj spomladi bomo spravljali kožuho-
vino, volnene obleke in jopice ter
volnene odeje. Preden vse to pospra-
vimo, operemo ali pa zdrgnemo z
razredčenim kisom. Vse gube in šive
pazljivo pregledamo, če niso skrita
v njih že jajčeca ali bube. Posebno
pazljivi bodimo, da ne pustimo mast-
nih madežev na tkaninah. Tako oči-
ščena in pripravljena oblačila spra-
vimo v zaboj, ki ga najprej napra-
šimo s primernim preparatom. Med
obleke ali plašče obesimo vrečke s
preparatom.
Ce vise kožuhi in volneni kosi oblek
v omarah, ki jih dnevno odpiramo,
jih od časa do časa pazljivo pregle-
damo. Molji odlagajo jajčeca najraje
v stranskih in tempih kotih omare,
zato ne pozabimo nanje!
Tudi za preproge in oblazinjeno po-
hištvo so molji prava nadloga. Zato
jih večkrat preglejmo. Ce namerava-
mo za dlje časa od doma, morda na
letni oddih, jih potresimo s primer-
nim praškom ali kroglicami proti
moljem. Snaga, svetloba in zrak so
tudi v tem primeru dobro preventi
no sredstvo.
Pri   pregledovanju   stanovanja
smemo  pozabiti  na  eno  izmed  z€
nevarnih skrivališč za molje, to
skrinja  ali   škatla  s   krpami.   Tu
klobučevinaste podloge v klavirju
zelo nevarne za zbiranje tega mrčes
Časopisni papir varuje pred mo
le, če je pravkar prišel iz tiskan
kajti molji sovražijo vonj po sv«
tisiiarski barvi. Star časopisni pai
pa ne pomaga dosti ali pa nič.
D.
Je že tako, da je letošnja mo
naklonjena predvsem dvodeln
oblekam. Prav lepi so tudi koi
pleti v dveh barvah, pa števi
robi, šivi in gumbi. Po vseh t
zahtevah je ukrojen tuda ta
pomladanski kostim.
CELJSKI TEDNIK STEV. 18. — 11. maja 1962
©
Skrb za pravilno poslovanje
hišnih
svetov
Novi stanovanjski predpisi iz
leta 1959 so dali poslovanju hiš-
nih svetov kot organu družbene-
ga upravljanja trdne temelje in
tako so hišni sveti doibili ikot
voljeni organi stanovalcev nove
naloge, da so začeli smotrno go-
spodariti s sredstvi, s katerimi
razpolagajo.
Težave pa so nastopile pri kad-
rih hišnih svetov, ki na takšno
j^ežavno finančno poslovanje niso
bili pripravljeni, zato je Komu-
nalna banka Celje začela z ak-
tivno pomočjo — inštruktažo bla-
gajnikov hišnih svetov za finanč-
no-tehnično in strokovno poslo-
vanje. Uspeh te pomoči se odraža
v pravilno razporejanje sredstev
iz naslova stanarin in najemnin
na določene sklade.
Komunalna banka je v letu
1961 poslovala s 683 hišnimi sveti
in 1552 zgradbami v zasebui last-
nini. Skuipno pobrana stanarina
in najemnina je znašala 236 mili-
jonov, ki so bila razporejena na
amortizacijo, siklad za upravlja-
nje zgradb in S'klad za velika
popravila.
Koriščenje sredstev je bilo iz-
redno smotrno, iker je bilo vsako
izplačilo vezano na predhodno
zagotovitev sredstev in na dolo-
čeno postavko v letnena. predra-
čunu.
Hišnim svetom, ki niso bili
kreditno sposobni, pa je Komu-
nalna banka za redno vzdrževa-
nje zgradb odobrila namenska
posojila na osnovi poroštvenih
izjav občinskega ljudskega od-
bora. V letu 1960 je bilo odobre-
nih preko 30 milijonov sredstev
za vzdrževanje stanovanjskega
sklada, vendar pa je zaradi pre-
kasno izdanih navodil — šele v
avgustu — bilo koriščenih le 26
odstotkov teh sredstev.
Problem poslovanja s hišnimi
sveti predstavlja neredno pobi-
ranje stanarine, kajti le tretjina
hišnih svetov izpolnuje obvez-
nost postavljenega roka — to je
10. v mesecu. Ko bodo vsi hišni
sveti prešli na plačevanje stano-
vanja vnaprej, bo to vsaj v ve-
čini primerov odpadlo. Kader
blagajnikov je dober, težave pa
so še vedno, kajti le-ti so prosto-
voljci in obenem ljudje, ki jim
ie firiančno poslovanje doslej bi-
lo čisto tuje.
Družbena kontrola pri poslova-
nju hišnih svetov je zelo dobra,
saj lahko hišni sveti trosijo svo-
ja sredstva skladno s predraču-
nom, (ki ga sprejme na predlog
hišnega sveta zbor stanovalcev,
oceni in pregleda izvršilni odbor
stanovanjske skupnosti, odobrii
pa svet za stanovanjske zadeve
pri občinskem ljudskem odboru.
V nekaterih primerih pa so tudi
nenamensko koristili sredstva z
naročili brez predhodnega zago-
tovila in so sodišča dovolila iz-
vršbo. Takšni primeri »mimo
vseh organov doseči svoje« so ne-
gativni in proti njim se Komu-
nalna banka kot hišni sveti in
ostali organi morajo ostro boriti.
Mnogokrat padajo zaradi stro-
gega finančnega poslovanja očit-
ki formalizma in kršenje demo-
kratičnosti v družbenem uprav-
ljanju na Komunalno banko, ki
ne dovoljuje trošenja mimo
predpisov, čeprav je Komunalna
banka z nasveti, podukom in dru-
gimi olajšavami poslovanja pri-
pomogla k dobremu blagajniške-
mu kadru hišnih svetov, tako da
lahko po sedmih letih družbene-
ga upravljanja stanovanjskih hiš
govorimo o hišnih svetih kot po-
membnem činitelju v stanovanj-
skem gospodarstvu.
-ik
Odgovor na odgovor
Na pismo, ki sem ga objavil '
pod naslovom »ODNOS« v 8. šte- '
vilki Celjskega tednika, je bilo
doslej s strani tajništva občin-
skega ljudskega odbora Šoštanj
in Krajevnega urada Velenje, na
katerega se pismo nanaša, že
mnogo pripomb. Prva zahteva
takojšno sporočilo pisca članka,
druga podaja naslednjo izjavo
prizadete stranke Martina Sušca
— ključavničarja iz Velenja:
Prišel sem podaljšati osebne
izkaznice za ženo in sebe. Bilo
je dne 15. 2. 1962, okrog 13. ure.
Ker so podaljševali do 12. ure,
sem malo zamudil. Takrat sta bili
navzoči še dve ženski in dva mo-
ška, ki so prav tako podaljševali
izkaznice. Jaz sem imel s seboj
na listku napisane rojstne po-
datke mojih sedmih otrok. Ko je
te podatke uslužbenka kontroli-
rala, sem ves čas med tem zbijal
šale, kot je že moja navada, ona
pa mi je ustavljala in nisem imel
prav nobenega občutka, da bi
se jezila, nikakor pa ni res, da
bi bila izrekla žaljive besede, ki
so bile objavljene v časopisu in
so v celoti neresnične. Spomi-
njam se le, da mi je rekla, ko
sem zmešano povedal rojstne
datume »Vi se pa na svinje naj-
bolj razumete«! To mi je rekla
zato, ker me pozna in ve, da re-
zujem svinje oz. prašiče. To je
bilo tudi vse. Prepričan sem bil
in sem še danes, da smo se med
seboj šalili in da se prav nič
ni jezila.« (Prosto po dopisu taj-
nika šoštanjske občine — Fran-
ca Lesnika).
Uslužbenka matičnega urada
je vložila tožbo. Ker še do obrav-
nave ni prišlo, je uredništvo ča-
kalo z objavo. V tretjem pismu
pa zahtevajo objavo zgoraj na-
vedenega popravka, češ ..., »da
se nam ne bo treba posluževati
možnosti, ki jih imamo po zako-
nu o tisku za dosego tega odgo-
vora.«
Ker torej vztrajajo, dodajam
kratek odgovor. Sem bil navzoč
in bom svojo trditev dokazal z
»dokazom resnice«, t. j. s pričo.
V premislek bralcem pa še to:
Možakar, ki reže svinje in zato
nima dovoljenja, pač mora biti
previden v izjavah do krajevne-
ga urada, kajti že večkrat so ga
upravičeno prijavili. (Zadnji del
stavka je izjava predsednice
Krajevnega odbora Velenje).
Obenem pa vprašujem vse
bralce, če je odnos uslužbenke
pravilen, če človeško »razume-
vanje«, v času, ko govori o otro-
kih, veže na svinie?
Jože Klančnik
Pojosnilo bralki
in bralcem
V pismih uredništvu smo že
večkrat dobili razna vprašanja,
ki sodijo v pravno stroko. Tako
je tudi vprašanje tovarišice B. P.,
ki je bila dalj časa zaposlena v
Tovarni emajlirane posode. Res
je sicer, da pri nas ni ekspertov
za posamezna pravna vprašanja,
res pa je tudi, da bi le ti. čeravno
bi jih imeli, le težko iz pisma iz-
luščili vse podatke, ki jih rabijo
za oceno stanja. Zaradi tega me-
nimo, da bo koristnoi če se bomo'
tesneje povezali s pravno službo
v občini in pri Občinskem sindi-
kalnem svetu. — Navadno nam-
reč gre za vprašanja o delovnih
razmerjih. Vprašanja bomo po-
sredovali strokovnjakom, odgovo-
re pa bomo objavljali, seveda ka-
dar gre za zadevo, ki zanima šir-
ši krog bralcev, v našem listu.
Kljub temu pa že tokrat objavlja-
mo pismo tovarišice Pavle B.
Od 4. do 9. junija bo na ob-
močju mozirske občine rentgen-
siko slikanje prebivalstva. Vsega
bo slikanih nekaj nad 10 tisoč
prebivalcev. Delale bodo tri eki-
зе, območje Občine pa je razde-
jeno na 25 baz. Celotno akcijo
bo vodil poseben odbor, na tere-
nu pa mu bodo pomagali krajev-
ni činitelji.
Ali imam
pravica
do polcojnine
v Tovarni emajlirane posode
sem delala devet let. Pozneje sem
delo zaradi posebnih družinskili
razmer morala prekiniti. Imam
tudi košček zemlje, ki pa me ne
more preživljati. Sin je pri od-
služenju kadrovskega roka. Ko
sem prosila za pokojnino, so mi
prošnjo zavrnili. Zdi pa se mi
čudno, da v nekaterih primerih,
katere poznam, imajo nekateri
precej manj službenih let, a do-
bivajo pokojnino. Hkrati pa ima-
jo toliko zemlie. da bi se lahko
tudi sami preživljali.
Tov. Pavla B., upamo, da bomo
vam že v naslednji številki na-
šega lista lahko podrobno obraz-
ložili vse vaše pravice. Zavrni-
tev vaše prošnje — načeloma —
seveda še ne more pomeniti, da
prošnja ni bila umestna.
Zanimivo tekmovanje
Pred kratkim smo v našem
listu objavili posnetek »kurjega
sadeža«, ki ga je svoji gospodinij
podarila putka Čopka. Danes pa
vam posredujemo rezultat tek-
movanja, ki ga je Čopki napo-
^'edala   kokoš   naše   naročnice
Amalije Vivoda iz Celja.
Naš posnetek prikazuje na-
vadno kurje jajce, ki ga je ta
kokoška poslala v beli svet pred
tekmovanjem. In en dan kasne-
je? No. pa recite, če ni rezultat
vreden objave?
Milijoni
kilometrov
Poštarja Ivana v Petrovčah res
vsi poznajo. Pri vsaki hiši se res
ne oglasi sleherni dan, vsak dan
pa prenaša svojo polno torbo od
hiše do hiše.
Tako jc v enaindvajsetih letih
prehodil že milijone kilometrov.
Nikdar, tako pravi sam, tega ni
računal. Polagoma je svoj poklic
vzljubil in ga ne bi kar tako me-
njal. Sploh pravi, da ga do po-
koja ne bo menjal. Istočasno pa
je pristavil, da bi si poštarskega
poklica, če bi bil še enkrat mlad,
nikdar ne izbral. Koliko manj na-
porno je, nam je dejal, ob dežev-
nih in slabih dneh sedeti za pi-
salno mizo v uradu in opravljati
tu zaupano delo. Poštar pa žal ne
sme gledati preveč med oblake,
saj mu to prav nič ne koristi.
Vprašali smo ga, če ga morda
moti, ker je toliko časopisov po-
trebno vsak dan raznositi. Ne, je
dejal. Veste, plačani smo po učin-
ku in čim več je dela, več ga je
treba opraviti, čim več pa ga
opravim, večji je tudi zaslužek.
Toda to le mimogrede. Brez časo-
pisov bi namreč naši ljudje v Sa-
vinjski dolini le težko izhajali. To
sem kaj kmalu ugotovil. Zlasti
Celjski tednik je zelo razširjen,
ker ga Savinjčani radi prebirajo.
Ko smo se od njega poslovili,
nas je še prosil, če mu bomo po-
slali en posnetek. Tako kot tedaj
mu tudi tokrat lahko povemo, da
prav radL
LEP
ŽIVLlENJSKi
JUBILEJ
Pred dnevi je v Ilovci pri Voj-
niku praznovala 97-letnico roj-
stva Helena Medved, poznana
daleč naokrog pod imenom »Med-
vedova m^ma«.
Visok iubilej je dosegla kljub
vsem težavam, ki jih je na svoji
življenjski poti srečevala. Trdo
delo na kmetiji ni bilo prizane-
šeno tudi niei. Izoblikovalo jo
je v vzorno kmetovalko in lju-
bečo mater, katere cilj je bil
vzeojiti svoie otroke v marljive,
delovne ljudi. Ta cilj je Medve-
dova mama tudi dosegla.
Vsi mnogoštevilni znanci in
prijatelji ji želimo, da bi jo ta-
ko čilo in zdravo kot je sedaj,
srečali tudi ob njeni 100-letnici!
Odgovorni urednik tov. Tone Maslo izroča načelniku pionirskega
odreda na šoli v Paki zračno puško
Puška za Palco
Pred dnevi je bila v paški šoli
pod Paškim Kozjakom mala slo-
vestnost. Šolarje te šole je obiskal
odgovorni urednik Celjskega ted-
nika tov. Tone Maslo, ki je zbra-
nim pionirjem izročil v dar zrač-
no puško za vestno in pridno zbi-
ranje naročnikov za naš list.
Na tej šoli je pionirska organi-
zacija zbrala skupaj 37 novih na-
naročnikov, nenehno pa pošiljajo
še vedno nove naročnike. Morda
se zdi komu to malo število. To-
da, če upoštevamo, da je paška
šola v dolini na samotnem kraju,
da okoli nje ni nobene hiše in da
so otroci naročnike zbirali tudi
po uro in več daleč od šole — рк)-
meni to velik uspeh. Tako je bila
kar cela kopica pridnih pionirjev
s pot>očij Paškega Kozjaka, le red-
ki pa žive v dolini.
Rešitev prvomajske
nagradne
križanke
Izmed mnogih reševalcev naše
nagradne križanke je žreb določil
nagrade naslednjim bralcem na-
šega lista:
din
1. Roš Jana,
Celje, Jenkova 30       5.000
2. Ambrož Marija,
Škof ja vas,
Šmarjeta 95 3.000
3. Cernelč Fina,
Celje, Cankarjeva 13 3.000
4. Grilc Mojca,
Celje, Kocbekova 5     2.000
5. Ganžek Silvija,
Celje, Gledališka 9     2.000
6. Friškovec Nežika
Grajska vas,
Gomilsko 2.000
7. Uranjek Anica, Celje,
Tkanina-galanterija   1.000
8. Zimšek Ivan, Štore 18 1.000
9. Zupane Anica,
Celje, Vodnikova 5     1.000
10. Rainhofen Ana,
Celje, Cuprijska 6      1.000
11. Žohar Marjan,
Prebold,
Latkova vas 28 500
12. Lešnik Jožica,
Podčetrtek, Imene        500
13. Guzej Anka,
Celje, Teharska 29        500
14. Kunstelj Milko,
Kranj, Tavčarjeva 7      500
15. Uranjek Miha,
Žalec, Novo Celje        500
16. Rednak Zinka, Koper,
Vanganelova 15 500
17. Draksler Blaž-Beti,
Celje, Kersnikova 48    500
18. Koštomaj Mitja,
Celje, Kersnikova 9     500
Nagrade bomo poslali po pošti.
Srečnim dobitnikom čestitamo!
Uredništvo
ZA BOLJŠO ORGANIZACIJO
TRGOVINE
Zastarela predvsem nezadostno
razvita trgovska mreža sodi že
dalj časa med pereče probleme
mozirske občine. Jasno se čuti
potreba po boljši organizaciji
trgovinske mreže v občini. O tem
so ponovno razpravljali tudi od-
borniki. Bili so mnenja, da seda-
nja trgovinska mreža s štirimi
trgovskimi podjetji v občini ne
ustreza več zahtevam časa. Me-
nili so, da bi bilo najbolje, če bi
se trgovska podjetja priključila
nekim večjim trgovskim podjet-
jem izven občine. Tako so spro-
žili predlog, da bi se trgovsko
Dodjetje »Savinja« Mozirje pri-
ci jučdlo podjetju »Koloniale« iz
Maribora, ostala tri podjetja pa
trgovskemu podjetju »Merx« v
Celju. Tako organizacijo nareku-
jejo potrebe po ureditvi lokalov,
ki so v slabem stanju in jih s
sredstvi tako malih podjetij ni
mogoče urediti. Hkrati pa ibi bila
možna tudi specializacija trgo-
vin, ki se najbolj obnese. Nujna
je ustanovitev trgovine s tehnič-
nim materialom, ki je ni v obči-
ni. Trgovsko mrežo bo treba or-
ganizirati tako, da bo čim manjši
odliv sredstev iz občine. Nujno
bi ibilo treba tudi dokončati grad-
njo trgovskega paviljona v Na-
zarju, ker so lokali v tem kraju
neprimerni. Pozitivna stran take
reorganizacije bi bila brez dvo-
ma tudi ta, da bi večja trgovska
podjetja laže formirala sklade za
izboljšanje trgovine. V razpravi
so (bila iznesena tudi nekatera
nezdrava stališča nekaterih od-
govornih ljudi iz trgovskih pod-
jetij. Kaže, da je pri nekaterih
največji problem še vedno »po-
ložaj«, ki ga trenutno zasedajo.
Zanimiv je primer, da se direk-
torji treh podjetij razen »Savi-
nje« niso mogli sporazumeti za
kraj, kjer se bodo sestali in po-
govorili s predstavniki podjetja
»Merx« iz Celja. Kaj radi se tudi
izgovarjajo, da je treba poslušati
tudi mnenje delovnih kolektivov.
Res je, da je odločujoče stališče
delovnih kolektivov, ki ga bodo
vsi tudi dosledno spoštovali. Žal
pa stališča delovnih kolektivov
nekaterih trgovin vodilni ljudje
včasih drugače pojmujejo. Od-
borniki so povedali, da so člani
delovnih kolektivov za boljšo or-
ganizacijo trgovske mreže v ob-
čini, zato se bodo morali nekate-
ri vodilni ljudje podrediti mne-
nju večine in koristim komune
in skupnosti.
ZAHVALA
Ob fežki izgubi, ko smo ostali brez ljube nonike in mame
DENIZE NEGRI
se najlepšo zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so jo
spremili na zadnjo pot in ji darovali rože in vence. Se posebej
pa se zahvaljujemo tovarišema ing. Božu Godcu in Antonu Pant-
nerju za tople besede ob grobu ter vsem, ki so se nas v tem brid-
kem trenutku spomnili in nam pomagali.
Rodetevi
Vse poslovne prijatelje obveščamo, da so se združila preskrbovalna pod-
jetja »SADJE-ZELENJAVA« Ljubljana, »AGRARIA« Kranj in »AGROPRO-
MET« Celje, v eno podjetje.
Delavski sveti podjetij so se sporazumeli za skupno firmo
„SADJE-ZELENJÄVÄ"
s sedežem v Ljubljani, Krekov trg 2, telefon: 32-791, 30-185, 30-719 in s po-
družnicami v Celju, Bežigrajska cesta 13, telefon 31-52 in 31-53 ter v Kranju,
Savska cesta 26, telefon 25-40.
Kolektivi združenih podjetij se zahvaljujemo vsem jemalcem in dobavi
teljem za dosedanje zaupanje in se priporočamo za bodoče sodelovanje, hkrati
pa vabimo vse kmetijske proizvajalne organizacije na sklepanje pogodb za vse
njihove pridelke v letu 1962,
»AGRARIA«
KRANJ
»AGROPROMET«
CELJG
»SADJE-ZELENJAVA«
LJUBLJANA

CELJSKI TEDNIK STEV. 18. — 11. maja 1962
Telesna VZC0JA IN šport
Komaj eno
točko
Ce bi računali v odstotkih,
potem bi morali zapisati, da
sta obe celjski moštvi sku-
paj, ki nastopata v slovenski
conski nogometni ligi, doseg-
li v šestem kolu spomladan-
skega dela tekmovanja ko-
maj 25-odstotni uspeh, ali
drugače, od štirih razpolož-
ljivih točk le eno samo. To
je boren, zelo boren izkupi-
ček, tembolj, če upoštevamo,
da si je to točko priboril
Kladivar na domačem tere-
nu z moštvom, ko notira na
jakostni lestvici slabše od
njega, z moštvom Ijubljan-
sikega Krima-Odreda. Tek-
ma se je namreč na Glaziji
končala brez gola z rezulta-
tom 0:0.
Celjski železjničarji so na-
stopili v Ljubljani in izgu-
bili srečanje proti istoimen-
ski enajstorici z najtesnej-
šim rezultatom 1:0. Celjani
niso igrali slabo; toda na-
vzlic temu premalo učinko-
vito, da bi dosegli kaj več,
kot časten poraz.
Po šestem kolu povratne-
ga dela tekmovanja ali po
sedemnajstem zavrtljaju v
celoti je Kladivar zadržal
šesto mesto s petnajstimi
točkami ter razliko v golih
35:2?, celjski železničarji pa
so zdrknili na deveto me-
sto ter imajo trinajst točk
in visoko negativno razliko
v golih 56:51.
V -nadaljevanju tekmova-
nja bo Kladivar gost ljub-
ljanske Ilirije (lansko sreča-
nje med njima se je končalo
z rezultatom 6:0 za Kladi-
varja), Celje pa bo doma go-
stilo mariborskega Kovinar-
ja, ki ga je preteklo jesen
premagalo 5:3.
1-
Uspešen start
v ATLETSKO
SEZONO
Atleti AD Kladivarja so več kot
uspešno startali letošnjo sezono.
To ugotovitev je potrdila ne samo
udeležba na otvoritvenem mitin-
gu, kjer se je v soboto popoldne
zbralo okoli 250 tekmovalcev iz
Celja, Ljubljane, Trbovelj in Ma-
ribora, temveč tudi odlični re-
zultati. Tako smo bili že na pr-
vem startu priče nekaterim re-
kordnim izidom. Najuspešnejši
med vsemi je bil pionir Medve-
šek, ki je v »eni sapi« postavil
kar štiri rekorde. Tako je nov
slovenski in državni rekord do-
segel v troboju (višina — 173 cm,
krogla — 11.96 m, 60 m — 7.5 sek.),
razen tega pa enak uspeh še pri
skoku v višino z rezultatom 173
centimetrov. Vsi ti rekordni izidi
veljajo seve za pionirje. V spisek
rekorderk se je uvrstila tudi
mlajša mladinka iz Maribora
Podmilščakova, ki je pretekla
600 metrov dolgo progo v času
1:41.6.
Nov celjski rekord je zabeležil
domačin Božidar Pikula v metu
krogle (14.98 m) najboljši osebni
izid v tej disciplini pa Kolnik
(14.14) m). Prvič v letošnji sezoni
smo na celjskem stadionu videli
tudi mladinca Vivoda, ki pa je
pri skoku v višino dosegel »le«
185 cm. Poskus novega )rekorda
(191 cm) mu ni uspel. Pa drugič.
Zanimiv je bil tek na tisoč met-
rov, kjer je Naraks opravil s
Štajnerjem in Mariborčanom Foš-
naričem. Tek na 3000 metrov se
je končal z miroljubnim izidom,
saj sta si prvo mesto razdelila
Važič in Cervan iz Maribora z
istim časom 8:40.9. Razmeroma
slabim rezultatom v teku na sto
metrov za člane (Lorger 11.1, Le-
«ek 11.3 itd.) je botroval izredno
močan protive ter. Med starej-
šimi mladinci velja posebej po-
hvaliti Pestotnika in Vravnika,
pri starejših mladinkah pa Lube-
jevo, ki je zabeležila odličen re-
zultat pri skoku v daljino (5.41 m).
Poseben pečat otvoritvenemu
mitingu pa so dali najmlajši tek-
movalci-pionirji in pionirke, ki
jih je kar mrgolelo na stadionu.
Tako je samo v teku na 60 metrov
sodelovalo 25 najmlajših atletov.
Nič slabše niso bile zasedene
ostale discipline. To je hvaležna
ugotovitev, tembolj ker kaže, k.ie
so osnove dela celjskega atlet-
skega kolektiva in kje skrivnosti
vrhunskih rezultatov.
VIVOD -190 cm v višino
Junak dneva na otvoritvenem mi-
tingu ljubljanskih atletov, zadnjo ne-
deljo v aprilu, je bil vsekakor mladi
atlet celjskega Kladivarja Vivod, ki
je v skoku v višino s 190 cm izenačil
republiški rekord za člane ter posta-
vil novega za mladince. Odličen pa je
bil še Lorger, ki je v teku na 100
metrov dosegel soliden rezultat,
navzlic slabi in razmehčani progi.
Sicer pa so se Celjani takole držali:
ČLANI — 100 m: 1. Lorger 10.9;
3.000 m:  1.  Primožič  9:13.2;  krogla:
2. Pikola 14.45, 3. Djurica 13.37. ČLA-
NICE  — 600  m:  1.  Kladnik  1:49.9;
MLADINCI — 110 m: 2. Vravnik 16.6;
100 m: 1. Pestotnik 11.3, 3. Jamnišek
11.7; 300 m: l. Pestotnik 36.6; krogla:
2. Leskovšek 13.54, 3. verbiC 12.81;
1000 m: 2. Veselak 2:47.8; višina 1. Vi-
vod 190, 2. Koklič 175, 3. Pisanec 170;
kopje: 1. Verbič 47.72, 2. Povalej 45.59,
3. Vivod 45.17; daljina: 1. Jamnišek
6.21. MLADINKE — 600 m: 1. Razpot-
nik 2:01.6, 2. Salmič 2:01.9.
Mladi šahisti na okrajnem prvenstvu
V okviru Jugoslovanskih pionirskih
iger je bilo minulo nedeljo v Celju
okrajno prvenstvo v šahu za pionirje
in mladince. Razen iz laške občine
so se tekmovanja udeležile ekipe, ki
so dosegle na občinskih prvenstvih
najboljše rezultate. Tako so se na tej
prireditvi, ki jo je pripravila Okrajna
zveza prijateljev mladine, izvedla pa
Okrajna šahovska zveza, zbrali mladi
šahisti iz osnovnih šol v Galiciji,
Žalcu, Gotovljah, Braslovčah, Polzeli,
nadalje iz druge in tretje  osnovne
šole v Celju, iz Stor, Šentjurja, Sko-
marij, Rečice ob Savinji, Smartna ob
Paki, Gornjega grada, prve osnovne
šole iz Šoštanja, druge osnovne šole
iz Velenja, iz Raven nad Šoštanjem,
Ljubnega, Lesična, Smarij, iz prve
osnovne šole v Rogaški Slatini, Ro-
gatca, Donačke gore in Stojnega sela.
Naslove okrajnih prvakov pa so v
posameznih skupinah osvojile nasled-
nje ekipe: ML. PIONIRJI — Gali-
cija; ML. PIONIRKE — Store; ST.
PIONIRJI — Brasiovče; ST. PIONIR-
KE — Žalec; MLADINCI — Braslovče;
MLADINKE — Polzela.
Vse zmagovalne ekipe bodo nasto-
pile na republiškem prvenstvu, ki bo
20. tega meseca.
V. S.
LUBEJ in VANOVŠEK
Konec prejšnjega meseca je bilo
zaključeno letošnje republiško pr-
venstvo v kegljaju za posameznike.
Med sedemdesetimi tekmovalci je
bilo tudi šest kegljačev iz Celja.
Po izredno zanimivih borbah je
naslov republiškega prvaka ponovno
osvojil Miro Steržaj iz Ljutomera, ki
je podrl 1879 kegljev.
Od Celjanov sta se dobro držala le
Lubej in Vanovšek, ki sta se uvrstila
v zgornjo polovico lestvice, in sicer
je Lubej zasedel 18. mesto z rezulta-
tom 1665 kegljev, Vanovšek pa 27. s
1647 keglji. Ostali tekmovalci, ki so
na okrajnem prvenstvu pokazali so-
lidno znanje, so to pot močno razo-
čarali. Njihova uvrstitev je bila na-
slednja: 51. Stefan Kran je 1569, 54.
Druškovič 1563, 66. Smon 1503. Ivo
Krajne pa je zaradi poškodbe med
tekmovanjem odstopil.
Glede na uvrstitev sta si Lubej in
Vanovšek priborila pravico do sode-
lovanja na državnem prvenstvu.
J. L.
Namizni tenie in
štalelni tek
v počastitev prvega maja je društvo
za telesno vzgojo Partizan v Gaberju
pripravilo tekmovanje v namiznem
tenisu ter štafetnem teku za ekipe
telesnovzgojnih in sindikalnih orga-
nizacij z industrijskega predela celj-
skega mesta.
Na namiznoteniškem turnirju so so-
delovala štiri moštva. V prvem kolu
je Partizan Gaberje premagal ekipo
Tovarne tehtnic 5:0, Tapetništvo pa
Elektro 5:1. V borbi za tretje mesto
je Elektro odpravilo moštvo Tovarne
tehtnic 5:1, v finalnem srečanju pa
Tapetništvo gabrskega Partizana 5:4.
V moštvu Tapetništva je bil najboljši
Roje, ki ni izgubil nobene partije.
Končno stanje: 1. Tapetništvo, 2.
Partizan Gaberje, 3. Elektro, 4. To-
varna tehtnic.
V štafetnem teku pa so v vseh sku-
pinah (člani, ženske in pionirji) zma-
gali pripadniki gabrskega Partizana,
medtem ko so se na druga mesta
uveljavili tekači Emajlirke .
Klubsko prvenstvo
Olimpa
v okviru druge republiške lige bi
moral biti zadnjo nedeljo v aprilu
prvenstveni dvoboj judo ekip Olimpa
in Kamnika. Ker pa gostov ni bilo in
so dvoboj predali brez borbe, se je
to srečanje končalo z zmago judoistov
Olimpa 24:0.
Namesto tega tekmovanja so izvedli
prvenstvo posameznikov judo kluba
Olimpa brez kategorij. Bilo je nekaj
lepih borb; najbolj pa je presenetil
Selih, ki se je nepričakovano uvrstil
na drugo mesto, saj je klonil edino
pred hitrim in odličnim borcem Droz-
gom. Tretje mesto je zasedel Jani Pe-
terman, četrto pa Oto Seles. Odslej
bodo v judo klubu Olimpu pripravili
vsak mesec takšna tekmovanja.
Tudi košarkarji v
borbi za točke
v nedeljo, 13. tega meseca bodo tudi
košarkarji začeli s svojim okrajnim
tekmovanjem. Najprej bodo startali
moški, štirinajst dni za njimi pa tudi
ženske .
V I. kolu spomladanskega dela bodo
igrali: Rogaška Slatina—Velenje, Šo-
štanj B—Partizan Celje, 2KK Celje—
Prebold ter Slov. Konjice—Žalec.
V prvem kolu spomladanskega dela
tekmovanja v okrajni ligi za ženske
pa bodo igrali: ZKK Celje—Žalec ter
Šoštanj—Velenje.
400 diiakov učiteljišča
na atletski stezi
V ponedeljek so dijaki in dijakinje
celjskega učiteljišča izkoristili športni
dan za tekmovanje v atletskih disci-
plinah. Tako se je na startu zbralo
kar štiri sto bodočih učiteljev in uči-
teljic. Tej lepi številki so dodali še
izvrstne rezultate. Tako so v moški
konkurenci zmagali v posameznih
disciplinah: 100 m: Krampi 11.8, skok
v daljino: Stefančič 6.16, skok v viši-
no: StefančiC 175 cm, krogla: Budna
12.75 m. ŽENSKE: 60 m: Tovornik 8.6,
skok v višino: Zohar in DuhaniC
130 cm, skok v daljino: Rehar 4.40 m
in met krogle: Potočnik 11.20 m,
Boksarii Olimpa na
reviji v Brestanici
Kot vse kaže sodi boksarska sekcija
Olimpa med najbolj razgibane športne
panoge društva, ki združuje več de-
javnosti. Po uspelem nastopu na re-
publiškem prvenstvu, bo v nedeljo,
13. t. m. kar sedem članov te sekcije
nastopilo na reviji mladih boksarjev
v Brestanici. Upajmo, da se ne bodo
vrnili praznih rok.
CELTE: OLIMPI! A
(Dunaj) 4:0
Zadnji dan preteklega meseca je
bila na Glaziji prijateljska medna-
rodna nogometna tekma,v kateri je
tako imenovana reprezentanca Celja,
ki so jo sestavljali igralci Kladivarja
in ZNK Celje, premagala izbrano
vrsto dunajske Olimpije z rezultatom
4:0.
Pokal za kegljačo
Emajlirke
V počastitev prvega maja je kra-
jevna organizacija SZDL v Gaberju
dala pobudo za izvedbo pokalnega
kegljaškega turnirja v borbenih par-
tijah. Na tekmovanju je sodelovalo
pet sindikalnih ekip ter moštvi Inva-
lida in JLA. Po zanimivi borbi je
zmagala ekipa Emajlirke z rezultatom
375 kegljev, 2. LIK Savinja 372, 3.
Tovarn atehtnic 362, 4. Invalid 318,
5. Kronometer 312 itd.
-jI
PLANINSKI KOTIČEK
Na Slemenu nad Šoštanjem je sin-
dikat Tovarne usnja v Šoštanju že
pred leti zgradil lepo planinsko posto-
janko (i09S m). Od nje je prekrasen
razgled v dolino in na vse gorovje
daleč v ozadju.
Pot pelje iz Soštania skozi Zavodnje
po 16 km dolgi, široki in dobro vzdr-
ževani (avtomobilski) cesti s števil-
nimi serpentinami k lepemu Andre-
jevemu planinskemu domu, ki je
oskrbovan celo leto in ima nad 60
ležišč .
S Slemena obiščejo izletniki pla-
ninska doma na Smrekovcu aH pa na
Uršlji gori. Prvi izlet je manj zahte-
ven, drugi na poteka po precej strmi
poti na Uršljo. V obe smeri je peš
hole dve do tri ure. Pot je dobro
markirana, saj poteka po slovenski
planinski transverzali.
Izletnik, ki si bo izbral pot na
Smrekove?", naj ne zamudi obstati pri
partizanskem spomeniku na sedlu pod
Kramarico. Spomenik sta postavila
Občinski odbor zveze borcev Crna ter
gozdarski obrat v spomin štirim pad-
lim borcem Štirinajste divizije. Na
spomeniku beremo: Postoj tovariš,
snomni se na mrtve. vse. kar veliko
je, vskali I7 ž^-tve, in Ti, ki živ si,
mrtvim si dolžnik.
Morda bi bilo nrav. če bi celjsko
Avtobusno podjetje uvedlo vsaj v času
glavne sezone redno avtobusno progo
iz Celja na Sleme nad Šoštanjem.
dr. M.
ROKOMET
V nadaljevanju okrajne rokometne
lige so bili doseženi naslednji rezul-
tati: Konjice—Žalec 18:15, Velenje—
Laško 15:14 in Store—Polule 24:10.
8300 STRELCEV NÄ SINDIKALNIH
TEKMOVANJIH
v počastitev prvega maja je
Okrajni strelski odbor v Celju
izvedel množično tekmovanje v
streljanju z zračno puško, na ka-
terem so sodelovali člani sindi-
kalnih podružnic. V celoti je na
tej prireditvi, ki je imela tri de-
le, sodelovalo 8300 strelcev. V pr-
vem delu je bilo tekmovanje izve-
deno v sindikalnih podružnicah,
v drugem so bila na vrsti občin-
ska prvenstva, v tretjem pa
okrajno sindikalno tekmovanje.
Na zaključnem okrajnem tek-
movanju so se ekipe razvrstile
takole: 1. Emajlirka 678, 2. IF A
Celje 671, 3. Usnjar Šoštanj 670,
4. LIP Konjice 662, 5. Konus, Ko-
njice 639 itd.
Na tekmovanjih v okviru občin
pa so najboljši posamenziki do-
segli naslednje izide: CELJE —
Dečman 181, Strajher 180; SLOV.
KONJICE — Samec 175, Hajšek
170; ŠOŠTANJ — Zalar 179, Hri-
ba všek 176; MOZIRJE — Pod-
bevnik 165, Kranjc 163; ZALEC—
Zupane 184, Jane 171; ŠMARJE —
Sitar 172, Novak 163; LAŠKO —
Lovrinc 176, Voga 159; ŠENTJUR
— Horvat 145, Bele 121.
L P.
143  PIONIRJEV NA KROSU
V okviru Jugoslovanskih pionirskih
iger je Občinska zveza za telesno kul-
turo v Šmarju pri Jelšah izvedla v
Rogaški Slatini občinsko tekmovanje
v krosu. Udeležba 143 tekmovalcev iz
sedmih šol priča, da se precejšnje
število pionirskih odredov zavzema za
najboljšo uvrstitev ob zaključku ve-
like pionirske manifestacije.
V ekipnem ocenjevanju je največ
točk zbrala osnovna šola Rogaška Sla-
tina I in s tem tudi pokal Občinske
zveze za telesno kulturo.
Vrstni red: 1. Rogaška Slatina I 475,
2. Šmarje 325, 3. Bistrica 182, 4. Do-
bovec 180, 5. Šentvid 152, 6. Pristava
92 in 7. Zibika 67 točk. L. B.
Kakor hitro je posijalo toplo sonce, že je zaživelo tudi gimnazijsko
športno igrišče
Inž. Rihard Pompe -
DESET LET PREDSEDNIK
DIT
Tovarišu inženirju Rihar-
du Pompetu je letos poteklo
deset let neumornega in po-
- žrtvovalnega dela v Društvu
inženirjev in tehnikov v
Celju. Za predsednika tega
društva je bil prvič izvoljen
1950. leta. Takrat je ta orga-
nizacija štela komaj enain-
trideset članov. S triletnim
presledkom (med 1954. in
1957.) vodi društvo še danes.
Pa ne samo to, njegova za-
sluga je, da je celjsko dru-
štvo inženirjev in tehnikov
prvo. ki je svoje delovanje
znalo usmeriti na pravo pot;
prvo, ki je znalo povezati
vse stroke v eno celoto in
najti skupen jezik tako z
Občins/kim in Okrajnim
ljudskim odborom pri reše-
vanju aktualnih problemov
na področju tekočih gospo-
darskih nalog in perspektiv-
nega razvoja Celja.
Z delom v raznih komisi-
jah je društvo velikokrat
pripomoglo k uspešnemu re-
ševanju nalog družbenega
načrta. Tako pa si je tudi
trdno začrtalo smer svojega
dela, ki se zrcali še v stro-
kovnem izpopolnjevanju čla-
nov, v prirejanju predavanj,
seminarjev, ekskurzij, raz-
stav itd. S tem svojim delom
je prav celjsko društvo inže-
nirjev in tehnikov postalo
vzor vsem ostalim društvom.
In da je prav to društvo in-
ženirjev in tehnikov doseglo
takšne uspehe, gre veHHka
zasluga njegovemu predsed-
niku, inž. Rihardu Pompetu.
J. K.
Tretji javni nastop mladiti zborovodij
Celjsko učiteljišče ima v svo-
jem delovnem načrtu glasbene
specializacije tudi prirejanje jav-
nih nastopov mladih zborovodij in
dirigentov. V soboto zvečer bo \
dvorani Narodnega doma dirigi-
ralo 12 kandidatov dvema mla-
dinsldma, mešanemu pevskemu
zboru, orkestru ter zabavnemu
zboru in orkestru. S svojim na-
stopom opravljajo izjpit.
Te vrste prireditve so bile v Ce-
lju vedno dobro obiskane. Letoš-
nja pa ima še poseben pomen,
Okrajni svet Svobod in Odbor
celjskega mladinskega festivala
sta povabila na to prireditev tudi
svoje najboljše sodelavce, prizna-
ne slovenske pedagoge, skladate-
lje in zborovodje: Radovana Gob-
ca, Slavka Mihelčiča, Egona Ku-
nej a in Petra Liparja, ki praznu-
jejo v tem letu svoj 50-letni živ-
ljenjski jubilej.
F. B.
NOVI PROSTORI
CELJSKE TURISTIČNE ZVEZE
Pred ikratkim se je Celjska tu-
ristična zveza preselila v nove, a
še zmeraj začasne prostore v Sta-
netovo ulico 15. Tu je bil nekoč
oddelek za dajanje potrošniških
kreditev pri Komunalni banki.
Tod ibo ostala vse dotlej, dokler
se ne bo preselila Ljudsika knjiž-
nica na Šlandrov trg; njene pro-
store na vogalu Cankarjeve in
Aškerčeve ulice pa ibosta potlej
zasedli Celjska turistična zveza
in Olepševalno ter turistično dru-
štvo.
gibanje PPEBÎV^ALSTVA
v času od 22. 4. do 28. 4 je bilo ro-
jenih 34 dečkov in 21 deklic.
POROČILI so SE:
Vincenc Turk, šofer in Genovefa
Ulaga, uslužbenka, oba iz Celja. An-
ton Ambrož, uslužbenec in Marija
Arčan, oba iz Smarjete. Husnija Sa-
mardžič, delavec in Asima Kovačevič,
gospodinja, oba iz Celja. Alojz Morine,
uslužbenec in Rozalija Crepinšek,
uslužbenka, oba iz Celja. Vinko
Cater, rudar iz Liboj in Emica Cen-
trih, tkalka iz Celja. Ivan Požek,
delavec in Ana Aubreht, šivilja, oba
iz Celja. Martin Cakš, steklar in Sil-
vestra Bizjak, kuharska pom., oba iz
Celja. Stanislav Zupane, delavec iz
Celja in Terezija Vodovnik, gospo-
dinjska pom. iz Žalca. Jožef Dimec,
poljedelec iz Rožnega vrha in Štefa-
nija Zlaus, trg. pom. iz Celja. Franc
Gaber, kovinostrugar in Marija Lebič,
delavka, oba iz Celja. Emil Okorn,
strojni mojster in Erna Potukar, kro-
jačica, oba iz Trbovelj. Franc Pušnik,
delavec iz Celja in Marija Horvat,
polj. delavka iz Podvrha. Anton Ha-
kan, kmetijski tehnik iz Smlednika
in Pavla Skoflek, knjigovodkinja iz
Celja. Vinko Strah, mizar in Elizabeta
Lužar, poljedelka, oba iz Celja. Fran-
čišek Kozel, delavec in Matilda Ahčan,
uslužbenka, oba iz ArcIina. Rudolf,
Janez Coki, krojaški pom. in Fran-
čiška Cepin, tiskarska vlagalka, oba
iz Celja. Martin Kos, knjigovodja in
Marija Krumpak, prodajalka, oba iz
Celja. Jakob Potočnik, kamnosek iz
Celja in Frančiška Dušak, delavka iz
Rifengozda. Anton Golčman, ključav-
ničar in Marija Gorenjak, mezd.
knjigov., oba iz Zreč. Frančišek Kri-
vec, zlatar in Štefanija Bastič, kuha-
rica, oba iz Celja. Frančišek Poči-
valšek, strojni ključavničar in Jožefa
Hrovat, delavka, oba iz Lokrovca.
Alojz Salej, delavec in Frančiška
Bornšek, delavka, oba iz Celja. Mi-
roslav Zabav, avtogenovarilec in Ma-
tilda Kolar, delavka, oba iz Celja.
Avgust Krnjak, zidar in Ana Kram-
žar, trg. pom., oba iz Radeč. Alojz
Gutman, invalidski upokojenec iz
Polzele in Terezija Tekavc, bolni-
čarka iz Celja. Dr. Anton Crepinšek,
zdravnik in Eta Popovič, študent, oba
iz Šoštanja. Vladimir Kristan, trgovski
uslužbenec in Ljudmila Pelko, steno-
daktilograf, oba iz Celja. Anton Do-
lenc, konstruktor in Martina Urlep,
korespondent, oba iz Velenja. Riza
Aljaj, študent filozofije iz Drenovca
in Hilda Romih, sekretarka iz Celja.
Albert Lichtenegger, kmet. tehnik iz
Vranskega in Pavla Cobec, saldokon-
tist iz Maribora. Janez Felicijan, me-
sar in Hedvika Kroflič, delavka, oba:
iz Celja. Milan Jezernik, delavec in
Gabrijela, Cecilija Ternovšek, delav-
ka, oba iz Celja. Viljem Veršaj, prav-
nik iz Sp. Zabukovje in Milena Vr-
tačnik, uslužbenka RTV iz Celja.
Ivan Rebernik, šofer in Martina Ce-
rovšek, poljedelka, oba iz Lesičnega.
Ivan Paul, železniški tehnik iz Slov.
Bistrice in Marija Oberžan. bančna
uslužbenka iz Laškega. Peter Ura-
tarič, klepar iz Laškega in Etelka
Curman, natakarica iz Murske So-
bote.
UMRLI SO:
Anton Agrež, upokojenec iz Trno-
velj, star 51 let. Franc Cuješ, inva-
lidski upokojenec iz Smarjete, star
67 let. Anton Suholežnik, delavec iz
Celja, star 97 let. Jožef Peklar, upo-
kojenec iz Rimskih Toplic, star 60 let.
Stanislav Soršak, ključavničar iz Tr
novelj, star 35 let. Ferdinand Karat
upokojenec iz Laškega, star 68 let
Deniza Negri, vzdrževana oseba, star;
65 let. Nada Cakš, otrok iz Laškega
stara 4 mesece.
V času od 30. 4. do 6. 5. je bilo ro
jenih 17 dečkov in 13 deklic.
POROČILI SO SE:
Franc Goropevšek, strojni tehnik ii
Hildegarda Založnik, uslužbenka, obi
iz Slovenskih Konjic. Avguštin Pinter
elektromonter iz Vojnika in Ivan<
Bezenšek, poljska delavka iz Bežen
škovega Bukovja. Jožef Stok, študen
in Terezija Coh, študentka, oba i;
Celja.
UMRLI SO:
Milojka Zohar, gospodinja iz Stor
stara 41 let. Neža Tratnik, gospodinj;
iz Andraža nad Polzelo, stara 66 let
Jakob Mraulak, prevžitkar iz Osence
star 77 let. Frančiška Skerjanc, upo
kojenka iz Polzele, stara 64 let. Martii
Tofant, železničar iz Celja, star 74 let
Anton Založnik, kovaški pom. iz Zreč
star 51 let. Terezija Janežič, gospo
dinja iz Celja, stara 81 let. Martii
Lipovšek, kmet iz Košnice, star 59 let
Albina Oplotnik, kmetica iz Matk
stara 54 let. Milan Kroflič, otrok i;
Hrastnika, star 10 dni .
KRONIKA NESREČ
Avto je zadel Stanka Gaboja i:
Celja in mu poškodoval nogo. -
Ivan Tkalec iz Tratnega pri Grobel
nem si je pri izstopu iz vlaka poško
doval nogo. — Franc Žerjav iz Polzeh
je padel po stopnicah in si zlomi
rebro. — Alojz Ovtar iz Frankolovegj
je padel s kolesom in si poškodova
nogo. — Ivan Roglič s Polul je pade
in se ranil po glavi. — Valentini
Jagriča iz Huma ob Sotli je brat ;
nožem zabodel v hrbet in roko. -
Barbaro Belak iz Strmca je nekdo i
kolom udaril po glavi. — Vinko Jese
nek iz Dramelj je delal pri cirku
larki, ki mu je odrezala prste na roki
— Ivan Gabrič z Dobrne je padel !
kolesom in dobil poškodbe na glavi. -
V rudniku Zabukovica se je pri deli
poškodoval rudar Ivan Gradišnik. -
Franc Poznič iz Celja je padel in s
poškodoval nogo.
Krompir 50—55 (56), zelje kislo 8(
(90), pesa rd. 60—90 (140), korenjčel
50—150, peteršilj 200—400 (250—350), špi
naca 100—600 (130—140), solata 300—70(
(320—400), radič 300—500 (140—150), cve
tača (218), fižol v. zrnje 130—150 (170-
180), fižol n. 80—130, por 100, čebuU
500 (150—270), suhe slive 180—200 (240)
suho sadje 150—170, limone (260), fig«
(195—340), orehi jedrca (1.300), jajci
20—22 (23), mleko 56 (56), smetana 320
skuta 200, sir domači (550), domač«
maslo 800—850, perutnina 500—1.200, ja-
bolka 40—100 (80—90).
Cene v oklepaju veljajo za družben
sektor. V vse cene na celjskem trgt
pa je vračunana tudi predpisana tržns
stojnina.
CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 18. — 11. maja 1962

DELOVNE KOLEKTIVE
IN VSE INTERESENTE OBVEŠČAMO,
DA IMAMO V
Počilniškem domu
v Velem Lošinju
šE NEKAJ PROSTIH KAPACITET.
Veli Lošinj leži na južnem delu otoka Lošinja — je znan po
svoji izredno blagi in zdravilni klimi, ter po parkih na po-
bočju Sv. Ivana z preko 28 km sprehajališč in turističnih stez.
Naš dom je solidno in okusno opremljen z urejenimi sanita-
rijami in lepim vrtom.
Cena oskrbnega dne je 1.300 din. V juniju in septembru
10 odstotni popust.
Vabimo vse interesente, da se oglase v Kadrovskem sektorju
Časopisnega podjetja »Celjski tisk« v Celju, Trg V. kongresa
številka 3.
Na podlagi 10., 43. in 46. člena Zakona o financiranju gradnje'
stanovanj (Uradni list FLRJ, številka 47/59) ter členov 31 do 34 pravil]
Sklada za stanovanjsko izgradnjo občine Mozirje in po sklepu X. seje^
upravnega odbora sklada z dne 5. maja 1962 ;
RAZPISU JE
SKLAD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO  OBCiNE  MOZIRJE   \
II. NATEČAJ
za posojila iz sredstev  Sklada za stanovanjsko  izgradnjo  občine
Mozirje za gradnjo, dograditev in popravila stanovanjskih hiš in
stanovanj na območju občine Mozirje.
1. Na tem natečaju daje sklad naslednja posojila:
a) družbeno pravnim osebam do zneska 39,000.000 din;
b) hišnim svetom, ki del stanarine za amortizacijo zgradbe
vplačujejo v sklad do zneska 1,500.000 din:
C) fizičnim osebam v delovnem razmerju do zneska 24,500.000
din in pod naslednjimi pogoji:
a) — rok odplačila do 15 let,
— lastna udeležba nad 10 %,
— obrestna mera nad 2 %;
b) — rok odplačila do 10 let,
— lastna udeležba nad 5 %,
— obrestna mera nad 1 %;
C) — rok odplačila do 10 let,
— lastna udeležba nad 50 %,
— obrestna mera nad 2 %.
Varščino v višini 1 % od zaprošenega posojila vplača prosilec
na račun 603-13-647 — depozitni račun sklada za stanovanjsko izgradi
njo občine Mozirje.
Varščina bo vrnjena prosilcem v roku 1 meseca po opravljenem
nateča.iu, če jim posojilo ne bo odobreno ali če bodo v tem roku
sklenili kreditno pogodbo.
2. Prednost pri dodelitvi posojil imajo prosilci, ki nudijo krajšo
dobo odplačila, nato pa prosilci, ki imajo večjo lastno udeležbo in
ki nudijo višjo obrestno mero.
3. Ponudnik mora predložiti naslednjo dokumentacijo:
a) ponudbo na obrazcu KB-S-1 (dobiti ga je mogoče pri Ko-
munalni banki);
b) gradbeno dovoljenje (ali potrdilo ObLO, da ni potrebno);
c) predračun z opisom del;
č) dokaz o višini lastne udeležbe in kreditni sposobnosti;
d) sklep pristojnega organa o zadolžitvi;
e) potrdilo o vplačani varščini.
4. Ponudbe vložijo prosilci v zapečatenem ovitku z oznako
II. NATEČAJ sklada za stanovanjsko izgradnjo občine Mozirje pri
Komunalni banki, ekspozituri Mozirje, najkasneje do 31. maja 1962.
5. Izid natečaja bo objavljen na oglasni deski občinskega ljud-
skega odbora Mozirje in pri vseh Krajevnih uradih, prosilci pa bodo
obveščeni s pismeno odločbo.
6. Upravni odbor Sklada ne bo upošteval nepopolnih ponudb
oziroma ponudb z nepopolno dokumentacijo in ponudb, vloženih po
poteku razpisanega roka.
7. Prošnje za posojila, ki so bile vložene v letu 1961 in v letu
1962, to je pred tem razpisom, upoštevamo kot nevložene in jih lahko
vlagatelji dvignejo pri področni banki oziroma skladu.
Mozirje, dne 5. maja 1962.
Upravni odbor
Sklada za stanovanjsko izgradnjo
občine Mozirje
Sporočamo žalostno Test, da nas
je prerano zapustil
naš sodelavec
1тап Hyala
KolektÎT in sindikalna podružnica
€. P. „Celjski tisk" Celje
DRAGI GOSTJE!
RAZVEDRILO
no vrtu
hotelo Evrope
Kmetijsko vinarska zadruga Vipava išče za Založno klet v Celju
Verzironego prodajolco vino,
ki bo obenem tudi poslovodja.
Zaželjena večletna praksa v vinski stroki. Ponudbe z opisom do-
sedanjega službovanja poslati do 20. V. 1962.
Dragi pionirji
Obveščamo Vas, da bomo vsak teden obiskali in obdarili
eno izmed osnovnih šol.
Nagrado bo prejela šola, ki nam bo v tekočem tednu prido-
bila največ novih naročnikov.
Nagrado poklanja kolektiv »FOTOLIK« Celje.
Uprava CT
Vam nudi kolektiv vsak dan razen (ponedeljka in sicer v po
paldanskem času od 17. do 19. ure s koncertno glasbo, zvečer
od 20. ure dalje pa plesno zabavno glasbo.
ZABAVO VAM NUDI PRIZNANI ORKESTER BARANJA.
Kolektiv hotela Evropa
Celje
OBJAVE IN OGLASI
KINO
KINO UNION
Do 12. 5. 1962 »PRETKANEC IZ TO-
MESA«, španski film
Od 13. do 16. 5. 1962 »ZVER«, madžar-
ski film
Od 17. do 20. 5. 1962 »SEKI SNEMA —
VARUJ SE!«, jugoslovanski film
KINO METROPOL
Od 11. do 13. 5. 1962 »REKA SMRTI«,
jugoslovanski film
Od 14. do 16. 5. 1962 »DRZNO POD-
TIKANJE«, ruski Csc film
Od 17, do 20. 5. 1962 »DOLGA NOC
1943«, italijanski film
LETNI KINO
Od 11. do 14. 5. 1962 »KAROLINA
RESKA«, jugoslovanski film
MATINEJA
13. 5 1962 »RAJ NA ZEMLJI«, itali-
jansko-francoski barvni VV film
KINO DPD »SVOBODA«
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
12 do 13 5. 1962 »KRIŽARJI«, poljski
barvni Csc film
16. 5. 1962 »NEVARNE SOPROGE«, ita-
lijanski barvni film
17. 5. 1962 »POLIKARPO«, italijanski
barvni film
GLEDALIŠČ E
SLOVENSKO LJUDSKO
GLEDALIŠČE V CELJU
Petek. 11. maja 1962 ob 20. uri: Ivan
Cankar — POHUJŠANJE V DO-
LINI SENTFLORJANSKI. '^Gosto-
vaje v Preboldu.
Sreda, 16. maja 1962 ob 19.30 uri:
Marcel Franck — SRECA NA
UPANJE. Premierski abonma in
izven.
Četrtek. 17 .maj.a 1962 ob 20. uri: Mar-
cel Franck — SRECA NA UPANJE.
Gostovanje v Vojniku.
Petek, 18. maja 1962 ob 20 .uri: Saul
Levitt — PROCES. Gostovanje v
Zagorju.
Sobota, 19. maja 1962 ob 19.30 uri:
Marcel Franck — SRECA NA
UPANJE. Sobotni abonma in izven.
t
Nedelja, 20 .maja 1962 ob 10. uri: Mar-
cel Franck — SRECA NA UPANJE.
I. ned. dopoldanski abonma in izven.
Ob 15. 30 uri: Marcel Franck — SRE-
CA NA UPANJE. Nedeljski popol-
danski abonma in izven.
OBVESTILA
Uprava Javne zobne poliklinike
sporoča, da sprejema do nadaljnjega
samo paciente z bolečinami, okoličane
pa samo z napotnicmi.
Podjetje »Posrednik« Celje, Tomšičev
trg 16, tel. 25-90, nujno potrebuje ža
komisijsko prodajo razno pohištvo,
dvokolesa, mopede, tehnični mate-
rial itd.
Več vseljivih hiš in stanovanj v Celju
do 2,000.000 dinarjev.
Nujno potrebujemo razne avtomobile
vseh tipov.
Obenem tudi odkupujemo!
Če se želite
? vaši kovinski
stroki
šE PRAKTIČNO
IZPOPOLNITI,
POTEM
PIŠITE NA
M. A. N. AUGSBURG
7-dnevno potovanje s posebnim vla-
kom v GRCIJO v dneh od 24. do 30.
junija. Cena 40.750 din. Prijave do
20. maja.
4-dnevno potovanje v DOLOMITE
v prvi polovici julija. Cena 16.990 din.
2-dnevno potovanje v TRST in BE-
NETKE v prvi polovici meseca julija.
Cena 8.600 din. Prijave do zaključnega
števila udeležencev.
NUDIMO VAM:
Organizacijo izletov in prevozov
strokovnih ekskurzij z modernimi tu-
rističnimi avtobusi po domovini in v
inozemstvo. Za večdnevne izlete nudi-
mo izredne popuste.
Posredujemo Vam nabavo potnih li-
stov in tujih vizumov v najkrajšem
času.
Rezerviramo Vam postelie v spalnih
vagonih na vseh progah JŽ in v ino-
zemstvo. Pri nas dobite vse vrste vo-
zovnic za tu m inozemstvo, za želez-
niški, pomorski in avionski promet.
Vršimo menjavo tujih valut, rezer-
vacije privatnih in hotelskih sob.
Preskrbimo Vam avtotaksi. Brez-
nlačno Vam nudimo vse informaciie.
V prodaji imamo avtokarte Slove^^ije
in Jugoslavije ter avtobusne in želez-
niške vozne rede.
Poslovalnica je odprta vsak dan od
7. do 12. ure in od 17. do 19. ure.
Za cenjena naročila se priporoča
IZLETNIK turistična agenci.ia poslo-
valnica Celje, Titov trg 3, tel. 28-41.

ISCEM ENOSOBNO KOMFORTNO
STANOVANJE v centru mesta. Na-
grada 50.000 din. Naslov v upravi
lista.
ISCEM OPREMLJENO ali neoorem-
lleno sobo s souporabo kopalnice do
jeseni. Naslov v upravi lista.
ISCEM DRUŽINSKO stanovanje s pri-
tiklinami in lastnim vhodom, naj-
raje ob Liublianski cesti. Plačam
tudi za več let vnaprej. Naslov v
upravi lista.
ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU nu-
dim upokojenki sobo in hrano.
Naslov v upravi lista.
SPREJMEM na hrano in stanovanje
delavca, ki bi mi pomaga! pri delu.
Naprodaj tudi polovico hiše v Smar-
jeti. Korošec Matilda, Leveč 1,
Petrovce.
ODDAM OPREMLJENO SOBO s so-
uporabo kopalnice. Plečnikova 11,
Celje.
IZOLA—CELJE! ZAMENJAM eno-
sobno stanovanje v Izoli za enako
v Celju ali bližnji okolici. Cižek,
Cankarjev drevored 14, Izola.
ZAMENJAM lepo sončno dvosobno
stanovanje s pritiklinami in malo
vrta za manjše dvosobno v mestu.
Možnost kurjereje. Krofi Ivan,
Breg 16, Celje.
Šolska odbor III. osnovne šole v
Celju
razpisuje mesto
TAJNICE
Pogoji: popolna srednja šola s per-
fektnim znanjem strojepisja, zaželeno
je tudi znanje stenografije; ali pa ne-
popolna srednja šola z večletno prakso.
Kandidati naj vložijo prošnje do 1.
junija 1962, priložijo pa naj potrdilo
o nekaznovanju ter kratek življenje-
pis..
Šolski odbor
Šolski odbor Gimnazije Celje razpi-
suje vpis v I. letnik gimnazije za
šolsko leto 1962/63. Sprejetih bo 350
učencev z uspešno dovršeno osem-
razredno osnovno šolo. Prijave za
vpis (kolek din 50.—) se bodo spreje-
male od 17. do 19. junija od 8. do 12.
ure. Obrazec prijave 1,20. Kandidat
priloži rojstni list, spričevalo in
mnenje osnovne šole, v kateri je do-
vršil zaključni razred.
SLUŽB
STAREJŠO žensko iščem k enolet-
nemu otroku. Kune Eia, Lisce, novi
dvojček.
POŠTENO MLADO DEKLE do 18 let
sprejmem za hišno delo in vrt.
Naslov: g. Hofmann, Flurgasse 20,
Graz, Osterreich.
GOSPODINJSKO POMOČNICO, po
možnosti starejšo, najraje upoko-
jenko, ljubiteljico otrok, išče tri-
članska družina. Plača dobra. Na-
slov v upravi lista .
TRIČLANSKA DRUŽINA V LJUB-
LJANI sprejme takoj gospodinjsko
pomočnico. Plača 9.000 do 11.000 di-
narjev. Informacije pri Drganc, Čo-
pova 11 (Otok), Celje.
SPREJMEM DVA PECARSKA PO-
MOČNIKA! Delo po akordu v de-
lavnici. Samsko stanovanje zago-
tovljeno. Janez Pečar, Cesta 1. maja
65, Kranj.
MLAD PRIUČEN ARANZER želi za-
menjati službo. Ponudbe pod »Celje«
na upravo lista .
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprej-
.mem takoj k 4-članski družini.
Ing. Trebežnik, Ljubljana, Bičevje 7.
RAZNO
V PRVIC LUKI pri Šibeniku v najem
za letos lepa zgradba s kuhinjo,
obednico in 25 ležišči z vso opremo.
Informacije Celjska turistična zveza
Celje.
PREKLIC. Rak Anton, starejši, Celje,
Mariborska 174, oče sina Antona,
OPOZARJAM JAVNOST, da vse.
kar bo sin razprodajah ni njegova
last, temveč last očeta, ker je sin
duševno bolan.
USLUŽBENEC z višjo izobrazbo,
dobro situiran, želi spoznati pro-
svetno delavko (32/178). Ponudbe pod
»Udobje« na upravo lista.
OBRTNIK 28/175, želi spoznati dobro-
srčno dekle. Ponudbe s sliko pošljite
na upravo pod »Samo ljubezen«.
OPOZARJAM VSAKOGAR, da nisem
plačnik dolgov mojega moža No-
vak J., Ipavčeva 3, Celje. Novak
Hedvika.
FILATELISTI — Za obisk svetovne
razstave poštnih znamk v času od
13. 8. do 2. 9. 1962 smo pripravili avto-
busno potovanje v Prago — pri-
jave sprejemamo do 15. junija 196J.
ZOBOZDRAVSTVENI DELAVCI —
Za obisk mednarodne razstave »ZO-
BOZDRAVNIK KOT UMETNIK« smo
pripravili v času od 7. do 14. 7. 1905
potovanje z vlakom v Köln, pri-
jave sprejemamo do 15. maja 1962.
Delovni kolektivi! Pravočasno si re-
zervirajte za Vaš izlet Kompasov tu-
ristično opremljen avtobus. Poleg ne-
štetih izletov, ki bodo vodili v vsel;
smereh po naši lepi domovini in od-
krivali udeležencem neštete prirodn»-
zgodovinske in folklorne zanimivosti,
bomo organizirali tudi izlete na vs»
pomembnejše gospodarske, kulturne
in športne prireditve v inozemstvu.
Potniki v inozemstvo. — Pri nas do-
bite najhitreje vse vrste voznih kari
za inozemstvo — vlak, ladja, avion
Prav tako Vam najhitreje posredu-
jemo nabavo vseh tujih viz preko na
Sih fili j al v Zagrebu, Beogradu Itd
Pred vsakim potovanjem oblSčltr
Kompas — Celje in prepričali se bost*
o naši solidnosti!
Delovni kolektivi! Dvodnevni izle'.
Trst—Benetke v našem modernen
avtobusu bo presenečenje za Var
Cena propagandna! Po Vaši želji Vate
dostavimo brezplačno izdelan okvirni
program! Pokličite tel. 23-50 aH pi-
šite na naslov Kompas — Celje, Tom-
šičev trg 1.
Udeležujte se Kompasovih kvalitet-
nih potovanj po domovini in drugič
evropskih državah. Obiščite poslo-
valnico Kompas — Celje, Tomšičev
trg 1. Telefon 23—50 — nudimo Vam
vse turistične informacije brezplačno
Kompasov oddelek za letni oddih Vare
postreže z vsemi cenami hotelskih »
privatnih uslug šlrom Jugoslavije Ir
tujini^
Turistično po(iiPiií« Kompas — Cell»
— Tomšičev trg 1. Tel   23—50
ZAHV.4I A
Vsem,  ki so ob bridki  i/.giibi  mojega
dubrega moža
IVANA HVALA
sočustvovali z menoj in mi pomagali,
predvsem kolektivu Celjskega tiska in
veterinar.slve bolnice se iskreno zahva-
ljujem.
Žalujoča žena Juljana
PRODA
PRODAM mlinski kamen premera
80 >: 25 cm za mletje glazure. Erce
Janez, pečar, Cesta 1. maja 65,
Kranj.
700 hmeljevk prodam. Poteko Franc,
Pangrac 50, Griže.
MOTORNO  KOLO  BMW  250  ccm v
brezhibnem  stanju  takoj   prodam.
Lampret,   Šmartno   pri   Slovenjem
Gradcu.
MOPED COLIBRI naprodaj. Mastnak
Milan, Pot na Lavo 20, Celje.
PRODAM zaradi selitve: lepo ohranje-
no jedilnico, radioaparat, samsko
sobo, zofo, kuhinjsko pohištvo in
posodo, police, razne obleke in dru-
go. Ogled med 16. in 18. uro. Fohn,
Prešernova ul. 7/1, Celje.
PRODAM 69 AROV GOZDA tričetrt
ure od Stor. Naslov v upravi lista.
MOTORNO KOLO NSU PRIMA
150 ccm, voženih 1.000 km in ZP s
čebelami prodam. Sinkovič Jurij,
Loče pri Poljčanah.
MOPED COLIBRI PRODAM! Naslov
v upravi lista.
DVE KOZI, dobri molznici, prodam.
Naslov v upravi lista .
MOTORNO KOLO 250 ccm ugodno
prodam. Vengust Stane. Prežihova
6, Otok, Celje .
v CENTRU ŽALCA NAPRODAJ
DVOSTANOVANJSKA HISA, pri-
merna za obrtnika. Eno stanovanje
vseljivo. Naslov v upravi lista.
TELIČKO, lepo, sivo, enoletno, pro-
dîm. Medved, vrtnarija, Nova vas,
Celje.
OSEBNI AVTO MERCEDES 170 V
v dobrem stanju, registriran za letoj
1E62 zelo poceni prodam. Poizve sej
Prešernova 8, I. nadstropje, Celje.
POSESTVO v  bližini  Celja 6.000 m2 '
s hišo, potrebno generalnega popra-
vila, prodam. Informacije: Majcen,
Celestinova 4.
PARCELO 900 mž, sončna lega, blizu
gozdička v Pečovniku, v doglednem
času zazidljiva, primerna za čebe-
larja, sadjarja ali weekend, ugodno
prodam ali dajem v najem Naslov v
upravi lista.
MIZARSTVO ROG. SLATINA proda
verižni vrtalni stroj. Cena po do-
govoru.
LEPA KUHINJSKA KREDENCA in
kuhinjska miza naprodaj. Ogled od
13. do 10. ure. Zagata 4/1.
NSU 250 ccm ugodno prodam. Naslov'
v upravi lista .
MALO POSESTVO, vseljivo, blizu
Celja ugodno prodam. Ločniškar,
Oblakova 4, Celje.
KUPI).;
ENOSOBNO KOMFORTNO STANO-
VANJE V CENTRU mesta, kupim.
Naslov v upravi lista.
POSESTVO NA DEŽELI, lahko s
prevžitkarji, kupim. Naslov v upravi
lista.
ELEKTRIČNI MOTOR 10 KM kupim.
Megojnice 102, Griže.
VEVERICO KUPIM — DOBRO PLA-
ČAM! Pridem takoj. Hudournik
Pavla, Mirna pot 8, Celje.
Uredništvo  Celje,  Titov   trg  5
poštni   predal   16  —   telefon   25-23
in   2Í-2'-'   uprava   Celje,   Trg   V
kongresa   ^   —   poštni   predal   152
- ti-lpfon 23-75 in 20-89 — tekoéi
račun pri Narodni banki Celje;
603-11-1-656 — izhaja ob petkih —
letna naročnina 800, polletna 400
čctrtU-tna 200 din — Inozemstvo
2400 — posamezna številka 20 di-
narjev   —   Rokopisov   ne   vracamu
— sprejem   oglasov    razpisov   iiii
objav do vsake srede do 12. ure
v  oglasnem  oddelku  Trg V.  kon-
gresa
Informacije o oglaïih, razpisih
in   objavah   dobite   le   v   upravi
Celjskega tednika
PRI NAS In PO SVETU
GROZLJIVI MEJNIKI ATOMSKE DOBE
In vidite, zdaj nadaljujejo ZDA z eksplozijami atom-
skih bomb. Nekaj so jih že opravili, nadaljevali pa bodo z
eksplozijami do konca tega meseca. Kakšne posledice bo to
imelo za življenje ljudi, za vsa živa bitja na svetu? To bodo
občutili bodoči rodovi, to se čuti že danes. To orožje in po-
sikusi z njim niso samo kot vojno sredstvo, nekaj, kar je
nepojmljivo zdravemu človeškemu razumu, ampak so škod-
ljivi tudi kot poskusi, ki jih opravljajo. Kajti po teh po-
skusih bo verjetno tudi Sovjetska zveza opravila svoje po-
skuse, ker so jih ZDA do sedaj opravile kakih 180, Sovjet-
ska zveza pa kakih 100 ...
(Iz govora predsednika Tita v Splitu)
Kot dva trmoglava razboriteža
se ponašata obe vodilni atomski
sili... Ko ena stran spravlja svet
v obup s poskusi, je druga vsa
goreča za prepoved poskusov in
za razorožitev. In narobe ... Vsak
razumen človek dobi vtis. da ta-
ko noro početje utegne trajati v
nedogled, če vsaka od nasprotu-
jočih si sil želi imeti »zadnjo be-
sedo«. Dobro. Saj svet verjame,
da ima i ena kot druga stran to-
likšno atomsko moč, da vsaka za-
se lahko uniči svet. Kaj potlej
še hočejo?
Ko tako zaskrbljeno gledamo v
bodočnost, ko prisluškujemo od-
mevom eksploziij na Božičnih
otokih, ima atomska furija za
seboj že celo zgodovino. Člove-
štvo je doibilo nove grozljive
mejnike.
Začelo se je pred sedemnajsti-
mi leti:
16. julija 1945 so v Združenih
državah v največji tajnosti iz-
vedli prvo eksplozijo atomske
bombe. Tajinstven gobast oblak
se je pojavil nad puščavo blizu
Alamogorde v New Mexiku.
6. avgusta 1945 je ameriško
vojno letalo odvrglo atomsko
bombo nad Hirošimo na Japon-
skem. Posledica 70.000 mrtvih in
desetine tisočev težko ranjenih.
9. avgusta 1945 je padla druga
atomska ibomiba na Japonsko.
Žrtev je bilo mesto Nagasaki.
ZDA so bile trenutno edina si-
la na svetu, ki je premogla takš-
no strašno orožje. Junija in ju-
lija leta 1946 so v Newadi opra-
vili prve serijske poskuse. Za-
vezništvo se je začelo krhati in
blokovska politika je zavzemala
vse večji in večji zamah.
29. avgusta 1949 je nekje za
Uralom eksplodirala prva sovjet-
ska atomska bomba. Ameriški
monopol je bil končan ...
1. novembra 1952 so na otočju
Bikini Američani sprožili prvo
vodikovo bombo, ki je s svojo
rušilno močjo presenetila same
konstruktorje.
12. avgusta 1953 leta je vodi-
kovo bombo preskusila tudi Sov-
jetska zveza. Mit o prednosti
Amerike vedno bolj izgublja na
veljavi...
Začnejo se množični poskusi.
Eksplozije se zdaj ne razlikujejo
samo po moči. temveč tudi po
zvrsteh.
Marca 1954. leta so v Tihem
Oceanu Američani sprožili seri-
jo eksiplozij. Poleg otokov so bili
žrtve tudi japonski ribiči. Ok-
tobra 1958 so Američani prekrši-
li moratorij in nekaj dni so jim
z novimi poskusi sledili tudi
Rusi.
1. septembra lani, na dan za-
četka Beograjske konference, so
v Sovjetski zvezi začeli veliko
serijo poskusov. Zapad trdi, da
je bilo 50 eksplozij, med kateri-
mi tudi eksplozija 58 megaton-
ske atomske ibombe.
15. septembra so Američani iz-
vedli nekaj poskusov pod zemljo
in zdaj poteka serija eksplozij
v ozračju nad Božičnimi otoki, ki
se je pričela 25. aprila.
Tako v preteklosti in danes. A
jutri?
Levo obala enega izmed Božič-
nih otokov, kjer Američani pre-
izkušajo nove eksplozije. Vsa
obala je pokrita z radioaktivnim
peskom ... Zgoraj levo demon-
stracija proti eksplozijam v
Washingtonu. Mož v beli srajci
je ameriški fizik in Nobelov na-
grajenec Linus Pauling. Napis
opozarja Kennedya in Macmilla-
na.
Človek je spreten posnemalec narave. Kot ima panonski
kmet hišo iz posušenega blata, gorjanec iz lesa in primor-
ski ribič iz kamna, tako tudi v svojo obleko vnaša tisto,
kar vidi okoli sebe. Pero divjega petelina na klobuku kranj-
skega Janeza ima nekaj skupnega z orlovim peresom v kiti
črnih las na glavi ameriškega Indijanca.
In nežni spol? Gorenjski nagelj je našel stilizacijo v
slovenski ornamentiki, tudi narcisa in encian. In če bi ho-
teli iskati, bi povsod našli tako posnemanje...
... kot na primer na tem širokem krilu madžarskega
dekleta, ki je sedlo med rože na travniku, da skoraj ni
mogoče ločiti pravih od tiskanih ali vtkanih rož.
SONCE V ZATONU,.,
Za tak posnetek je treba imeti pri roki foto-
aparat. Sonce po navadi nima rado fotografskih
leč. Njegova svetloba povzroča amaterjem hude
preglavice, zlasti če morajo obračati kamere v
smeri njegove svetlobe. Kaj vse so že morali
izumiti. Zaslonke, leče, ščitnike in še in še. Pred
dnevi pa je bilo sonce z^ debelim slojem svet-
lobelih oblakov, ki so naravnost vsesali njegove
slepeče žarke. Kot velika ognjena krogla je »vi-
selo« nekje nad Savinjskimi Alpami. Nebo je
žarelo v rdečkasti luči in kot le redko kdaj. je
bilo moč opazovati sonce s prostim očesom brez
okajene šipe.
Posnetek, ki je ibil narejen s pomočjo tele-
objektiva, bi bil seveda še veliko <bolj intere-
santen. če bi bil posnet na ibarvni film ...
KORISTEN IZUM
v okviru prvomajskih priredi-
tev je bila v Celju tudi razstava
tehničnih izboljšav, na kateri so
naši domači izumitelji pokazali
celo vrsto iznajdb, tako s področ-
ja industrijske proizvodnje kot s
področja potrošnje in za vsak-
danjo rabo.
Ker tudi pri nas v Celju včasih
prebledimo od strahu, kadar vi-
dimo kako posamezniki prevažajo
svoje otroke na motornih vozilih
sredi gostega prometa, je bil izum
izumitelja tovariša Ludvika Ver-
ba pravo olajšanje. Sedež, pritr-
jen na prtljažnik mopeda, z na-
ramnicami in držkami za noge,
izključuje vsako nesrečo. Upajmo,
da bo iznajdba hitro našla iz-
vajalca, ki bo prevzel patent v se-
rijsko izdelavo.
Na naši sliki vidimo deklico v
varnostnem sedežu, ki ga je iz-
delal izumitelj Verb. Otrok je za-
res zavarovan. Nečesa pa tak se-
dež vendar ne more preprečiti,
preprečiti ne more posledic, ki bi
izvirale iz neprevidne vožnje.
KRATKE
VOLČJI APETIT . ..
V Mlako, vas v Liki, je pridirjal
sredi belega dne hudo lačen volk. ,
Ko je na nekem dvorišču začel
goniti psa, so vaščani pograbili
kar je kdo imel pri roki in začeli
preganjati roparja. Volk jo je si-
cer pobrisal, ko je uvidel, da je
nasprotnik preveč številen. Toda
spotoma je le v divjem begu zgra-
bil rejeno gos, da bi njegova ek-
spedicija ne bila popolnoma bre¿
haska.
VODNJAK V BUKOVEM ŠTORU
Blizu Kosovske Mitrovice je vas
Rašana. Tu je pred osmimi leti
iz stare bukve na travniku začela
teči voda. Lastnik je bukev pose-
kal in ji pustil visok štor, v kate-
rem je še vedno neizčrpen vir
hladne pitne vode, ki jo zajema
osemnajst vaščanov.
DOBER TEK
Džuro Repič iz tovarne >Var-
toks« ima proklemano velik ape-
tit. V eni uri in pol je pospravil
70 hrenovk in dva kruha. Pravi,
da bi vsak dan mogel pojesti ki-
logram slanine. Kdo bi ga vzel
na hrano?
NI STANOVANJSKEGA
INTERESENTA...
V Čakovcu je ulica v kateri je
hiša s številko 22. Navkljub veli-
ki stanovanjski stiski, ki joobču-.
ti tudi prebivalstvo tega mesta,J
ni nikogar, ki bi ibil voljan vse-
liti se v to hišo.
Hiša s številko 22 je bila nam-i
reč mrtvašnica...
MALA UNIVERZA - MALA UNIVERZA — MALA UNIVERZA — MALA UNIVER
KOLIKO JE STARA ZEMLJA?
Srečate na cesti človeka in se
vprašate, koliko let utegne imeti.
Ce ugibate ali je med tridesetimi
in štiridesetimi, ste zelo površni.
In kako lahko se je zmotiti, kajti
nekdo jih kaže več kot jih ima,
drugi pa spet skriva svoja leta.
In naša Zemlja? Kdo bi ji pre-
štel leta, ko pa je starejša kot
človeštvo in še zelo zelo starejša.
Nikar se torej ne čudimo, če zna-
nost prišteva naši okrogli Zemlji
starost nekako med 3.000 in 5.000
milijonov let. Pri tem pa neka-
teri dopuščajo, da je stara 10.000
milijonov let. več ne. Kar lepa
starost, ali ne?
Toda takrat je bila Zemlja še
kozmični prah, segret na okoli
milijardi stopinj vročine. Sele
okoli 3.500 milijonov let pred na-
šim štetjem (če je pri tem naših
1962 let siploh še kaj važnih) se je
zemlja osamosvojila kot planet v
plinastem stanju. Več milijonov
stopinj vročine pač ni dovoljevalo
nobenega življenja v biološkem
pomenu besede. Na okoli 1.100
miU Jonov let nazaj pripisujejo
starost našemu Mesecu, ki se je
bojda v tem času ločil od Zemlje
nekje s področja severnega Pa-
cifika. Tudi Mesec, ki je šel na
svojo večno kroženje okoli ma-
tere Zemlje ni ponesel nobenih
živih bitij na vožnjo. Ta čas ime-
nujemo arhaik.
Na 825 milijonov let cenimo
otroško dobo Zemlje ali algonki-
um. Zemlja je dobila svojo trdo
nagubano skorjo in svoja veli-
kanska morja kot: Prapacifik,
Praatlantik, Praarktiko itd. No,
takrat se je v morjih začelo živ-
ljenje kot so črvi, korale, raki in
podobno. In rastline? Da, bile so
alge...
Nekako pri 560 milijoni let se
je Zemlja ponovno začela spre-
minjati. Nove gube na njeni skor-
ji so povzročale nastanek novih
celin. Ta doba, ki jo imenujemo
kambrium, je trajala sto milijo-
nov let. Razvoj Zemlje se je na-
daljeval preko silurja, devona,
karbona v dyas. Zdaj Zemlja pre-
more že bitja, ki dihajo s pljuči,
leteči zmaji strašijo pod vročim
nebom nad gozdovi, v katerih so
že prvi iglavci, velikanska prap-
rot in podobno. Zemlja se še ved-
no giblje, pokopava rastline. Iz
tistih dob je pravi, kameniti črni.
premog. Potresi, vulkani in veli-
kanski premiki rojevajo počasi
kontinente, ki so še danes. Evro-
pa v milijonih let leze iz oceanov.
Medtem ko ogromni kontinent na
južni polobli propada, raste iz
vode Evropa. Dinosavri in podob-
ne pošasti naseljujejo celine, ta-
ke s krili, s kljuni, čeljustmi s
škrgami in pljuči, valijo se iz
jajc in po »novi modi« živi mla-
diči iz teles mater — nastajajo
sesalci.
In tu .smo na meji, ko nam ni
treba več šteti v milijonih leta
starosti naše Zemlje. Srednja Ev-
ropa se osvobodi morskih valov.
Sredozemsko morje se ustali in
eden njegovih velikih zalivov je
Jadran. Panonsko morje se umi-
ka proti vzhodu. Toda med Škot-
sko in Grenlandijo je baje v tem
času še vedno zveza po suhem. Za
terciarjem pride diluvium in z
njim pred okoli 600 tisoč leti pra-
človek, ki je že lovil mamute,
medvede, se otepal z mrčesom,
izumil, da sta palica in kamen
lahko orožje, da je ogenj koristna
reč in podobno.
Zdaj se velikemu ustvarjalcu —
prirodi priključi človek, ki od ti-
stih dob ne da več miru. Iz divjih
živali ustvari domače živali, ust-
vari rastlinske kulture, spreminja
podobo sveta s prekopi, nasipi,
trebi gozdove, pogozduje. Iz ži-
vali se je razvil homo sapiens, ki
prinese s seboj tisto, kar narava
sama nikoli ne bi ustvarila; umet-
nost, znanost, socialno družbo —
pa tudi gorje kot so vojne in dru-
go — skratka vse, kar je znanega
o človeštvu do današnjih dni.
Pred 220 milijoni let se je začel
Zemljin srednji vek. Trias, Jura,
Kreda, tako imenujemo obdobja
Zemlja še vedno doživlja svoje
revolucijo. Le počasi nastajajc
kontinenti, ki jih danes poznamo
Zemlja pred dva tisoč, pred pet sto milijoni let in danes