Unrha izhaja vsfiki lortk in «oboto Ako padc na la dneva praznik, dan poprej. lir»dniätvo se nahaja v „Naiodiii Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisnia. *U»franklrana piNma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. dopisov se ne vrafajo. GORICA stane na leto 10 K, za pol leia 5 K, za četrt leta 250. (Tpravnifttvo se nahaja v „Narodni Tiskauii" ulica Vetturini St. 9. Aa oglaHf se plačuje od čveterostopii«' petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. Pnwanie/ne fttevilke stanejo 8 vin. in se prudajajo v razniti goriškili trafikah. Si. 104. V Gorici, v soboto dne 31. decembra 19iO. Leto XII. Yabilo na narocbo. Goriške rojake uljudno va- bimo, naj se v obilnem številu naročijo tudi v prihodnjem letu na naš list, ki jim bo dajal zdrave politične in gospodarske duševne hrane v dostojni in spodobni ob- iiki, kakor sodi resnemu lstu. Pod staro zastavo: „Za vero, dom, cesarja" bomo razpravljali gospo- darska in socialna vprašanja ter bodrili nase ljudstvo v njegovem političnem, narodnem in kultur- nem boju proti vse njegove na- sprotnike in sovražnike, ki se mu pogosto bližajo v ovčjih kožah z lepimi imeni. List stane po pošti prejeman ali v Gorici na dom pošiljan za vse leto K 10"— za pol leta „ 5*— za četrt leta „ 2*50 Manj premožnim se cena zniža, ako se za to oglasijo pri upravništvu lista. Upravništvo in Dredništiro „Gorice*. Korak naprej. Leto se potaplja v morje večnosti in človek se nehote zamisli: pred dušo mu stopajo dogodki feta, ki mineva, skuša si dati račun o svojem dejanju in nehanju v tern letu, napravlja pa si tudi načrte za leto, ki se poraja. Tudi v politiki je navada, da se delajo koncem leta politične bilance. Slov. ljudska stranka na (ioriškem lahko s ponosom kaže na skoziinskoz aktivne postojanke v svoji politični bilanci, na uspehe svoje cvetoče gospodarske organizacije, na svoje narodnoobrambeno in šolsko delo v Gorici, na delo svojih zastop- nikov v deželnem in državnom zboru, na njih uspešne intervencije pri raznih merodajnih činiteljih v korist slovenskih sinov itd. itd. Jaz se danes ne bom bavil s celokupno bilanco strankinega dela, ampak omejim se le na eno točko, na naše srednješolsko vprašanje v Gorici. Vsem je dobro znano, da so se borili goriški Sloveuci za svoje srednje sole v Gorici že od onega časa, odkar imamo v Astriji ustavno življenje. Od šempaskega tabora sem se je leto za letom po.iavljala ta zahteva. Tudi glas siov. ljudstva je bil glas vpijočega v puščavi, vlada ga ni hotela slišati in tudi če ga je slišala, ji ni bilo potreba ničesar ukreniti, ker se je lahko skli- cevala na naše Ijube laške sodeželane z njih čudno politiko, da so raje videli v Gorici samonemške srednje sole kakor italijanske in sloven ske. Konečno pa so tudi ti prišli do prepričanja, da jim prinašajo nemške srednje Sole ogromno škodo in sicer še veliko večjo kakor Slovencem. Sklenili so torej, da opuste svojo pasivnost nasproti nemškim šolam in da napravijo pozitiven korak za italijansko srednjo šolstvo. Toda niso nastopili one poti, ki je bila popolnoma naravna, namreč sporazumeti se s Slo- venci. Bali so se, da»dobe potem tudi Slovenci to. kar jiin pritiče. Zato so sktišali brez Slovcncev in tern na ško- do priti po ovinkih do svojega cilja in so sklenili ustanoviti v Gorici komu nalno realno gimnazijo. Računali so, da bo ta zavod v kratkem podržavljen, a Slovenci bi bili še vedno prisiljeni, obiskovati nemško gimnazijo. Če pa bi tudi oni zalitevali svojo gimnazijo, bi jim jo skupaj z vlado ponujali kje v Sežani ali v Tominu, nikakor pa ne v Gorici. Račun ni bil slab. Da se pa te laške nakane niso posrečile, je pred vsem zasluga dr. Gregorčiča, ki je s finim manevrom in s spretno taktično potezo paraleliziral italijansko akcijo. Smelo trdim, da brez kuratorija za slov. zasebno gimnazijo bi ne bilo danes slov. paralelke na državni gimnaziji. Viada je bila zdaj v veliki zadregi. Ita- lijani so zalitevali zasebno srednjo solo, Slovenci tudi. Kaj naj stori? Ali naj odreče dovoljenje za otvoritev in se tako postavi v nasprotje z ogromno večino prebivalstva v deželi ? (Z večino, pravim, kajti znano je, kako izdajalsko vlogo so igrali takrat slov. liberalci.) Ali naj dovoli dve zasebni gimnaziji? Ta bi bila spet lepa! Domače prebi- valstvo naj bi samo nosilo breme za svoje sred. sole, za Nemce, tujce v naši deželi, pa bi jih država vzdržavala! Te abnormalnosti bi vlada pred javnostjo ne mogla zagovarjati. In poleg tega ima še svoje tehtne pomisleke proti ital. zasebnim šolam. Da pride iz te zadiege, je napravila po dolgih pogajanjih z našima poslancema to, kar bi morala že davno storiti. Ustanovila je paralelke na goriški gimnaziji s zgolj slov. ozir. ital. uČnim jezikom. Toda ni nam dala vsega, kar smo zahtevali, kajti omejila je število dijakov v vsaki paralelki na 50. Vsi drugi, ki se oglase za 1. razred, morajo iti v razred (letos sta na gim- naziji dva taka) z nemškim učnim jezi- kom. Da je ta numerus clausus krivi- čen in tudi nepostaven, je jasno ko beli dan in ena prvih naših zahtev je ta, da se odpravi. Potem se bo mogla slov. gimna- zija prav razvijati. Imela bo takoj svojo paralelko, ker število dijaštva vedno narašča, in ta paralelka se lahko uredi kot realna gimnazija potipu A. S tern bo ustreženo vsem željam in potrebam. Razume se samo ob sebi, da se bodo tudi za naprej gojili tuji jeziki in sicer pred vsem nemščina. Tej je odločeno že sedaj v slov. paralelki pet tedenskih ur. — Kaj bo pa z goriško realko, utegne kdo vprašati. Tudi do te imamo Slovenci svoje pravice in pride čas, ko se bo treba lotiti tudi tega vpra- šanja. Brez sporazumljenja z Italijani pojde stvar počasi. Na enak realčni zakon, kakor ga imajo nekatere nemške dežele, (Lex Kolisko. Axmann) ki do- loča nemščino za edini učni jezik na realkah, pri naših razmerah ni misliti. Sicer pa Bog ve, kako bo. Zn vsako dobo ni primerna ista politika. Med aktivne postojanke naše šolske politike postavimo lahko tudi imenovanje slov. ravnatelja na goriški gimnaziji. To je prvi Slovenec na tern odličnem mestu. Ker je g. ravnatelj priznan veščak, se je nadejati, da bo njegovo delo v velik prid našega še le porajajočega se sred- njega Solstva. Dopisi. Iz baške doline. — Politično ne- zrelim kompromisovcem in ponesreče- nim katoliškim polovičarjem oh času občinskih volitev županstva Grahovo podajamo za novo leto to povestico: „Svoje dni so volkovi in ovce na- redili mir, in sicer takrat, ko je bilo veliko ovac pa tudi zadosti pridnih psov, ki so jih varovali. V poroštvo so dali volkovi svoje mladiče ovcam va- rovat, ovce pa svoje pse volkovom. Po malern mladi volkovi pri čedi odrastejo in začno razsajati in tuliti. Mahoma pridero stari volkovi, in vsi srditi dolže ovce, da ciražijo njih mla- diče. Volkovi popadejo ovce in jih raz- trgajo, ker ni psov, da bi jih branili. Volk raztrga ovco, akoravno se ji sladka, in kedar prisega, da jo ima rad, tedaj si ravno najhuje brusi zobe." Bomo videli, kdaj bodo liberalci podpirali S. L. S.. kedar pojde za njeno korist?! Rlhenberg. (T u š e t a t v i n e). — Tatvina v Rihenbergu se je vršila tudi v noči od četrtka do petka. Vlomili so pri Čebronu Lud. vrata prodajalnice. Odnesli so nekaj denarja, tobaka in več kave skupne vrednosti 100 kron. Ta je v tern tednu četrti vlom in še eno noč imamo. — Vedno lepše. Sedlo. — Dne 23. t. m. smo ime'i občinske volitve. — Očka župan jih je za 7 mesecev zavlekel tez po- stavni rok. V tern Času pa se nas je vedno večja truma zbrala, ki ga je po- stavila na lahkem študirat svojo pre- teklost in Gabrščekovo naprednost. Po- metli smo s celim njegovim štabom vred. Zmagali smo v vseh treh razredih, čeravno je Želel trem našim možem naj jih zemlja žive pogrezne. Rad bi videl, da bi nas bilo za polovico manj, da bi le on zopet zasedel županski sto- lec. S strahom je držal svojo četico skupaj. Ali vse ni nič pomagalo; kajti glasilo jih je sto da nam ta Županil več ne bo! Iz Sovodenj. (Nesreča v mali družini). Delavčevo družino Ivana Tomsiča v Sovodnjah je zadela ta te- den huda nesreča. Družinski oče Ivan Tomsič je šel — kakor po navadi — v torek na delo v tovarno v Stračicah. Opoludne je sei na četrt vina, a se je pri mizi zgrudil na tla. Pričujoči so ga vzdignili, a kmalu na to se je spet zgrudil. Zadela ga je kap. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer je še isti večer umrl zapustivši udovo in 4-letno deklico. Ko je oče ležal v goriški bolnišnici na parah, se je zgodila doma še hujša nesreča. V sredo zjutraj je udova po Tomsiču zavrela vodo za prašiča. Vzela je kotel z ognjišča in ga postavila na sred hiše v svrho, da dene vanj otrobi. V tem času pa se je približala vreli vodi 4 letna deklica, edinka, ter padla vanj. Opekla se je tako hudo, da je drugi dan, v Četrtek, umrla za opekli- nami. Pač huda nesreča za revno delav- čevo družino. Uboga udova je zgubila v treh dneh moža in hčerko edinko. Št. Andrež. — Pri nas se je poja- vila živinska bolezen na gobcti in na parkljih. Županstvo je odredilo potrebno, da se bolezen ne bo širila. Enako je okrajni živinozdravnik obvestil ostala županstva o nevarnosti te bolezni. Upajmo, da se bolezen kmalu zatre. Iz Mima. Xase županstvo z žu- panom - tajnikom Urbančičem na čelu ne gre na roko občinarjem kakor bi moralo iti. Pred časom se je oglasil posestnik pr> županu - tajniku in prosil, da bi mu županstvo potrdilo neko proš- njo, da bi dobil dotičnik nekaj sadnih dreves brezplačno ali po znižani ceni. Mogočni Urbančič pa je dotično stranko na kratko odslovil rekši: „To ne spada k delom županstva." Najbrže zato ne spada k delom županstva tako potrdi- lo, ker dotična stranka ne drži fraka županu Urbančiču. Tako pospešuje naše županstvo sadjerejo med domačimi sa- djerejci. Slabo spričevalo! V GrgarJ«, dne 29. decembra. — Dočim so drugi kraji na Gorišktm na- predovali s pomočjo državnih in dežel- nih podpor, je bilo do najnovejšega časa pri nas v tern oziru žalostno. — Pred leti se je zgradila pot v Zagorje, za katero sta država in dežela prispe- vali, in to je bilo menda vse. kar smo Grgarci dobili, dasi je pri nas potreb tudi mnogo. Prosili smo, da bi se uravnal po- tok Slatina. ki dela ob deževju veliko škodo. Voda gre ob hudih nalivih čez nasipe in preplavi skoro vse naše polje. Vlada nas je uslišala in dala na- praviti načrt za uravnavo Slatine od mosta na skladovni cesti do iztoka v požiralnik „Kloštre". Vlada in dežela sta nam obljubili podporo v ta namen, starešinstvo s-: je zavezalo. da pokrije občina primarjklaj in da bo skrbela za vzdrževanje dela in včeraj je bila tu na lieu mesta pod vodstvom g. dvornega svetnika grofa Attemsa komisija, ki je obhodila svet in prašaia, ali ima kdo proti načrtu kaj ugovarjati. Izid komi- sije je vsestransko povoljen. in priča- kujemo, da v kratkem času začnemo z delom, kar mnogi težko pričakujejo, kajti letina je bila slaba in ljudstvo je potrebno zaslužka. Tudi vodovod, ki nam je potreben kot ribi voda, se začne graditi v krat- kem, tako se vsaj nadejamo. Tudi to vprašanje je vže povsem zrelo. Žal, da so nekaterniki v zadnjem času vložili proti vodstvu pritožbe, ki so pa brez podlage. Št. Andrež. — „Kat. izob. društvo „Naš Dom" priredi na dan novega leta ob 4. uri pop. veselico s telovadbo, petjem, igrami in skioptičnim preda- vanjem v dvorani g. Petra Lutmana. Polifični pregled. Bud apešta, 29. dec. !9lO. (Izviren dopis.) Delegacije so sklicane samo zato, da se dovoli trimesečni provizorij t. j. do me:;eca marca 1911. Pravo zase- danje začne s . nknlu 20. januvarja prihodniega leta. Seia se je /ačela 28. t. m. zjutraj. VrŠile so se volitve v posamezne od- seke za zunanje stvari. vojaštvo, fi- nance, brsanske stvari in peticije. V zadnja dva otlseka je voljen delegat Fon. Pri konstituiranje bosanskega od- seka, kateremu je izvoljen za načelnika ekscelenca Gessmann, se je omenüo, da bi se imel izvoliti za poročevalca eksce- lenca Schwegel. Naš delegat Fon je omenil, da je stara navada, da se v tern odseku vzame poročevaica iz zbor- nice posiancev (Schwegel je clan go- sposke zbornice) Potem pa, da se spo- dobi, da poroča o jugoslovanskih stva- reh, ki se v (em odseku obravnavajo, Jugoslovan, ne pa baron Schwegel, ka- teri je bil samo v svojih mladih letih Slovenec. Volitev poročevalca se je vsled lega protesta odložila in se je vršila v to svrho posebnj seja. Na predlog dr. Sramek-a je bil potem de- legat Fon izvoljen enoglasno poročeval- cem za bosanske stvari. Vidi se, da so Nemci nameravali nam iztrgati jedno najvažnejših poročil, a se jim ni posrečilo v očigled ener- gičnemu nastopu delegate Fona. Danes zjutraj ob 11. uri so bili sprejeti avstrijski delegati na cesarskern dvoru. Cesarja je prvič pri taki priliki nadomestoval prestolonaslednik nadvoj- voda Franc Ferdinand. Ob njegovem vstopu v dvorano so ga delegati po- zdravili vsak v svojem jeziku. Prestolo- naslednik se je trikrat poklonil in stopil na presto!. Nagovoril ga je predsednik dele- gacije Barnreither. Mej tern je odpadel nekemu delegatu — najbrže je samec, ali pa ima nemarno ženo — gumb od obleke. Zlobni knof je še tekel proti prestolu, čemur se je prestolonaslednik prav srčno smejal. Po končanem nagovoru je presto- lonaslednik odgovoril in se potem še nekoliko pogovarjal s predsednikom in podpredsednikom. Ceremonije je bilo konec. Popoludne je bila zopet seja. Češki delegat prof. Masaryk je ojstro napadel ministra zunanjih poslov Aehrenthala radi procesa Vašiča v Be- lemgradu in si je pridrža! obširnejše govoriti v prihodnjem zasedanju. Na- stala je mala praska mej njim. (iessrna- nom in Grabmajerjem. Provizorij se je sprejel zoper gla- sove Čehov in Slovencev. Delegati so si voščili veselo novo leto in tako je bilo konec dvadnevnemu zasedanju! Delegacije. V sredo sta „se sešli v Budim- pešti avstrijska in ogrska delegacija, da rešita trimesečni proračunski provizorij. Za predsednika avstrijske delegacije je bil izvoljen dr. Baernreither, za pod- predsednika pa profesor ülabinski. Ogrska delegacija si je izvolila za pred- sednika grofa Avgusta Zichy-ja, za pod- predsednika pa grofa Lang. Ta dan sta delegaciji lzvolili tudi razne odseke. Od članov slovenskega državno- zborskega kluba sta bila izvoljena in sicer dr. ousteršič v odsek za zunanje zadeve in v armadni odsek, Fon pa v bosenski in peticijski odsek. Finančni odsek avstrijske delega- cije je imel še istega dne popoludne sejo, v kateri je bil vsprejet trimesečni proračunski provizorij. Ogrska delega- cija pa je sklenila razpravljati to za- devo naravno'st v plenumu. V četrtek sta imeli obe delegaciji- plenarne seje, v katerih sta vsprejeli trimesečni proračunski provizorij. V avstrijski delegaciji se je prof. Masaryk zopet spravil nad Aehrenthala zarad znanih falzificiranih dokumentov, o katerih je bilo toliko govora v Fried- jungovem procesu. (irof Aehrenthal je na to odjjovoril ter rekel, da grof Forgach ni nikdar občeval z Vašičem. Gros For- gach je svoječasno to naznani! tudi srbski vladi. Res je pa, da so nižji uradniki odposlanstva sprejemali od Vasiea zaupna sporočiia. Ko se je pa odposlaništvo prepričaio, da se gre za falzifikacije, je pretrgalo z Vašičem vsako zvezo. Del. Masaryk je izjavil, davzdržava trditve glede ponarejeniti dokumentov dr.a Friedjunga, ki jih je naved°! v mi- nulili delegacijah. Sicer pa ve sedaj celi svet, da ima on prav. Obtožba proti Vasicu je tega kvalificirala kakör udeleženca na falsifikacijah. Sedaj po belgradskem procesu se priznava, dajc odposlanstvo obCevalo z VasiCem in da je uradnik odposlanstva, Swientochowski, prepisal Vasiifeve dokumente. To priz- nanje je za Forgacha vničujoče. (iovor- nik je iz obtožnice navajal več podat- kov, iz katerih se razvidi intimno ob- čevanjc" istega z odposlaništvom. (io- vornik je očital grofu Aehrenthalu, da njegova glasila ne lefalzificirajo srbska poročila, marveč vodijo to kampanjo tudi v nedostojnem tonu. Konečno je prof. Masaryk izjavil, da ga je grof Aehrenthal bre/.obzirno izzval. On bo zato šel v glavnem zase- danju do skrajnosti. Po vsprejetju trimesečnega prora- čunskega provizorija je bilo zasedanje odgodeno. Delegaciji se zopet snideti po 20. januvarjem. Avstro-ogrsfea banka je sklenila na svojem občnern zboru: 1. Pritrja, da se podaljša bančni privi- legij od 1. januarja 1911 do 31. decem- bra 1917. 2. Glavni svet se pooblašča, ustanavljati nove filialke in se poobla- šča. razširiti delokrog tudi na Bosno in Hercegovino. Končno so pooblastili glavni svet. da z obema vladama po- daljša bančni privilegij začasno do 15. februarja 1911. Aenrentnal odstopi? Dunajska „Rechspost" poroča, da v kratkem odstopi minister za unanje stvari grof Aehrenthal. Nj ego vim na- slednikom je določen grof Berchthold, dosedanji poslanik v Petrogradu. kate- remu se je posrečilo v zadnjem času zbližati Avstro Ogrsko z Rusijo. Srbija in Avstrija. Srbska skupščiua je odobrila z 88 proti 15 glasovom trgovinsko pogodbo z Avstro- Ogrsko. Italija izstopi iz trozvezo? Milanski list „Sera" poroča, da se v rimskih političnik krogih pripravlja preobrat glede na zunanjo politiko. Baje razmotrivajo na Dunaju in v Berolinu vprašanje, če kaže obnoviti Avstriji in Nemciji trozvezo. Govori se tudi, da je sklenila Italija zvezo s Fran- cosko. Darovi. Za „Š o 1 s k i Do m" so plačali predsedništvu: Peter Cotič, čevljarski rnojsier v Gorici 1 K 3U h ; Jakob Janež, sedlar v Chicago v Ame- riki 2 K; Jt rnej Kopač. svečar v Gorici, za odk"pilo novoletnih voščil 20 K; Martin Poveraj, trgovec in krojaški moj- ster v enak namen 5 K; dr. Anton ore- gorčič 20 K; cesarski svetnik Fran Vo- dopivec 20 K Došlo je našemu upravništvu: Jos. Podgornik Vrata 1 K; N. N. vöorici ö K; Medved, trgovec namesto voščil za novo leto 5 K. Z a „B o ž i č ni co" je daroval Alfred grof Coronini 20 K ter izročil po g. J. lirovatinu društvu „Sol. Dom". Srčna hvala in srečno, veselo novo leto! ijudsko slefje. Ker je mnogim težavno iz- polniti naznanilnice, bo preskrbel Odbor za slovensko ljudsko štetje, da se bodo naznanilnice brez- plačno izpolnjevale v pisarnah Odbora za slovensko ljudsko .stetje. TE PISARNE SO: V „Šolskem Dornu", „Malem Domu", pri „Petelinčku" v Nun- ski ulici, v hisi ljudske posojil- nice v Kapucinski ulici, pri #osp. učitelju Cicero v ulici Grabizio st. 7, v gostilnici Petra Ritežnika Ponte Nuovo, pri #osp. Iv. Cem- pre v Pokopališki ulici St. 28, v gostilnici Winkler na Grčini, v gostilni Komel na Ajseviei, v go- stilnici Ratio blizu Bajte, v go- stilnici Jeras na južnem kolodvoru, v pisarni dr. Sketa, pri gosp. Fetru Batiču Via Leoni st. 4, v „Slov. podpornem drustvuu v ulici sv. Ivana, v „Katol. delavskem drustvu* v Semeniski ulici, v go- stilnici M. Fischer za Gradom, v „Alojzijevišču* in „Slov. siro- tiscuu v ulici del Ponte Isonzo. Slovencl In Slovenke, prl- neslte vsl svoje naznanilnice v te naše narodne urade, kl bodo poslovall 1. in 2. Ja- nuvarja 1911. od 8. In pol do 12, ure predpoludne In od 2 6 ure popoludne. Tu se Vam izpolnijo naznanilnice brezplacno ozlroma dajo po- trebni nasvetl. Domače in razne vesIL Uredništvo in upravniŠtvo Ljudsko štetje. — Ravnokar smo doznali. da se nahaja v (iorici nek človek. katerega otroci so podedovali v našem inestu več his po neki stari bo- gati gospej. Ta Človek je dobil te dni od magistrata popisne pole za ljudsko štetje. Mesto da bi te pole razdelil po- sameznim družinam, stanujočim v gore- omenjenih hišah, zahteva ta človek od družinskih gospodarjev, da te pole „in bianco" podpišejo in jih potem sam spopolnuje po svoje. Pri tern poslu se drži načela. da so osebe. ki so rojene v Gorici. Italijani. Tako je n. pr. nekega slovenskega krojača. ki ima za ženo (ioričanko, označil za Slovenca, ženo in otroke pa za Italijane. Opozarjamo ua ta slučaj vse gospodarje slov. družin, naj od svojih hišnih gospodarjev odločno zahtevajo, da se jim popisne pole izroče, katere naj potem sami izpolnijo. Pozor, goriški Slovene!. Izvedel! smo od prav verodostojne stranj da se uže klatijo nekatere od Lahov plačane slovenske izdajice po mestu in silijo b >lj nezavedne Slovence, da se upišejo u priliki ljudskega štetja za Lahe in da usiljujejo celo denar. Pozor! To je kaz- njivo! Kaznovan bo tisti, ki denar da, in pa tisti, ki denar sprejme. Slovenci, bodite moški, in poženite od sebe take slovenske izdajice, ki kupčujejo z Jude- ževimi groši ! Tudi nemško - italijanske nazua- Dilnice se smejo spolnjevati s sloven- skim besedilom! — Kdor ima stanova- vi\\ ima pravico in dolžnost izpolniti naznauilnico sam, ali potom osebe, ka- teri on zaupa. Hišni gospodarji, admi- nistratori Vam m o r a j o izročiti nazna- nilnice. Naznanilnice naj se izpolnijo s črnilom, ne s svinčnikom ; če hišni go- spodar ali administrator drugače naro- ča, naznanite ga. Umrl Je v Podgori v pondeljek ponoči okoli 10. ure grof Žiga Attems- Petzenstein v 70. letu svoje dobe po daljši in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pokojnik je bil lastnik obširnih posestev v Brdih in Furlaniji. Pred veČ leti se je preselil iz svoje palače, nahajajoče se na Kornju v üorici, v svoj grad v Podgori ter se je tarn za stalno nastanil. Poročen je bil trikrat in sicer prvikrat z grofico Karolino Attems-Hei- ligenkreuz iz üradca, ki je živela pa le 19 mescev po poroki. Iz tega zakona se je rodil sin grof Hans, ki se je poročil z baronico Bidermann na Dunaju. V dnitfič se je poročil I. 1880 z grofico I;rančiško Ksaverijo pi. Wald- burg. s hcerjo kneza Eberhard pi. Wald- burg Zeil-Wurzach, ki mil jepovilahčer Vero in pa sina Manfred«, ki se nahaja sedaj v neketn jezuitskem instilutu v Bressanoni. Ta druga soproga mu je umrla v Monakovern I. 1891. S sedanjo njegovo soprogo, gro- fico lilviro, ki je (ioričanka, se je po- ročil pred osmimi leti. Pokojnik je bil mož plemenitega značaja in blagega srea ter jako go- stoljuben. Bil je navdui^cn avstrijsk! patriot in je kot tak izdatno podpiral vse patriotične naprave in priredbe v našem mestu in okolici. Kot največji davkoplačevalec v goriškem okraju je bil grof Žiga večletni član cestnega odbora. Občina Podgora ga je pri vseh volitvah izvolila za občinskega stare- žino. Pokojnik je bil vedno dober pri- jatelj Slovencev ter je vedno z njimi simpatiziral. L. 1885 je bil čelo sloven- ski kandidat pri deželnozborskih vo- litvah v goriškem veleposestvu. Pri de- želnozborskih volitvah v veleposestvu je blagi pokojnik stal vedno na naši strani. Pogreb blagega pokojnika se je vršil v četrtek ob II. uri predp. Udele- žilo se ga je poleg zastopstev skoro vseh civilnih in vojaških oblastnij go- ri.ska aristokracija in vse polno Ijud- stva. Zastopane so bile tovarne v Pod- gjri in Stračicah, razni goriški gospo- darski in dobrodelni zavodi. županstvo podgorsko i. dr. Krsto so nosili štirje koloni pokojnikovi. Blagoslovljenje tru- pla seje izvršilo v podgorski cerkvi. Od tu so ga prenesli na podgorsko poko- paliiče. N. p. v m.! Božična veselica „Slovenskega sirotišča" se ponovi na praznik Raz- glašenja Gospodovega ali sv. Treh kraljev dne 6. Jan. Igra „Lurška pasti- rica", ki je sicer krasna, a za en večer poleg drugih točk predolga, se opusti. Veselica bo trajala k večjemu 1 uro in en četrt. Vspored bo deloma nov. Prizor ;,Razglašenje üospodovo" se po- novi. Vstopnina se primerno zniža, ker je splošna želja, naj bi se omogočilo, da bi se veselice udeležile tudi manj pre- rnožne družine z otroci. Na praznik sv. Treh Kraljev se veselica v korist „Slovenskemu Siroti- šču" ponovi deloma z novim vsporedom. Poleg lepega prizora „RazglaŠenje üo- spodovo" in poleg pevskih točk wSlo- venskega bralnega in podpornega dru- štva" in pesmi „Rožmarin1', bo pel žen- ski zbor A. Foesterjevo: „Ave Maria". Vspored zaključi kvartet tujih pevcev. Kdor se bo pri tem prizoru smejal, plača groš za „Siovensko Sirotišče". Pozor torej! Iz finančne službe Kontrolor c. kr. finančne deželne blagajne v Trstu g. Viljem Sransky je imenovan rav- nateijem c. kr. finančne dež. blagajne. Iz deželne sanitetue službe. Na- mestnik je imenoval sanitelnega kon- cipista dr. Petra Coporcicli v Vo- loski okrajnim zdravnikom, sanitetnega asistenta dr.a Alfonza Serjuna v Tolminu sanitetnim koncipistom; oba ostaneta na njunern dosedanjem inestu. Nadaije je zdravnik boiniške blagajne dr. Anton Bolmarcich v Trstu ime- novan sanitetnim asistentom v Malem Lošinju. Iz namestniško kancelijske službe. Računski podčastnik 1. razreda Marko Kranjc 87. pešpolka v Puli je imenovan namestniškim kancelistom in prideljen okrajnemu glavarstvu v Poreču. Izid volitev v zavarovalnico proti nezgodam. — Volitve v zavarovalnico proti nezgodam v Trstu so bile izvršene v četrtek. Včeraj zvečer se je pa zvršil skrutinij. V skupini delodajalcev so zmagali italijanski kandidatje zveze delodajai- cev, Slovenci so zmagali v razsodišču in v IV. kategoriji, dočim so socijalisti obdržali III. kategorijo, a izgubili V. ka- tegorijo na korist „Cammera di lavoro'. Zabeleženja vredno je, da slovan- ski kandidatje niso bili v nobeni sku- pini delavcev na zadnjem mestu. Kjer niso zmagali, so bili se svojim števi- lom koj za zmagovalci. Predavanje. --- V pondeljck dne 2. t. m. bode prudaval v dvorani „Giu- seppe Verdi" znani učenjak pater Ge- melli, doklor zdravilstva, o „resnici in o zmotali v študijah o človeSkem iz- ¦vorn". Predavanje prične ob 8. uri zvečer. Neslanost „Slov Naroda". Ta list je ponatisnil našo notico o namerava- riem izdajanju nemškega lista v (jorici — razuine se, brez navedbe vira. Naj bo! Pristavil pa je to le: Je pač glavna zasluga goriških klerikalcev, da se peščica Neincev v (jorici tako rnnoži. Kaj naj Človek k temu reče? Sram ga je, da ima take žurnalistiške kolege. Prej bi jim odpustil, če kradejo srebrne žlice! Med „goriškimi klerikalci" ni na- rodnih izdajic, ni narodnili mlačnežev, te naj išče „Slov. Narod" med svojimi pristaši. Naj vpraša n. pr. predsednika y,nar. napredne stranke na Goriškem", velikega Slovana A. Gabrščeka, čegavi uslužbenci pošiljajo slučajno svoje otroke v šulferajnsko šolol Obsojeni „Sokoli". — V četitek je tuk. okr. sodnija obsodila oseška „So- kola" Mirkota Cigoj in Leopolda Topli- kar na 24 ur zapora ali 10 K globe za- radi razžaljenja časti, izvršenega pri znanern napadu na „Orle" proti tamoš- njenni g. kuratu. Na 10 oziroma 14 dni zapora sta bila obsojena kojščanska „Sokola", brata B., ker sta pred časom na surov način napadla na cesti kojščanske „Orle". „Soča", kdo napada. kdo draži ? Kdo je izprijevalec našega ljud- stva? Zanimivo je opazovati v sedanjih časih pisavo „Soče"; podobna je materi, ki otroku toži, kako jo boli zdrav prst, da otrok ne niidli na bolečine lastnega prsta, v kateri se je urezal. Ulogo takega bolnega otrokovega prsta v sedanji „Sočini' politiki igra že zvršeni polom „Mizarske zadruge" solkanske, skrajno kritrčni položaj „Trg,- obrt. zadruge" in „narodnih piruhov" in vi- soko — resnično ali le fingirano — zadol- ženje liberalnega generala. 0 vsem drugem se v „Soči" piše, ali c teni ne. Zato so gospodje pri „Soči" vsi srečni, če morejo iztakniti kako bolezen na posamnem členu narodnega života, da jo razredčijo in razbli- nijo v splošno - narodno bolezen, ki naj odvrne pozornost ljudstva od izključno li- beralnih kalamitet. Gospode seveda presneto malo briga, da stavijo s tern v igro naroda cast in dobro ime in potiskajo s tem dru- gorodnim časnikom v roke ostro orožje, ki opravičuje njih obrekovanje našega naroda. Kaj narod ?, narod so „Sočani" sami. Tako je pograbila „Soča" v predmi- nolem tednu obsodbo nekega našega poli- tičnega somišljenika v petmesečno ječo za- rad perverznega zadovoljevanja strasti ne- čistosti. Napisala je na podlagi te obsodbe kar eel uvodni članek naslovljen „Izprijevalci našega ljudstva". V njern obrača hinavsko oči in se zgraža nad zlim, katerega prav za prav in hvala Bogu ni, ampak ga je zio- voljna „Soča" raztegnila in izfabricirala iz onega edinega slučaja ter ga podtaknila večjemu številu našega naroda, seveda le onemu, ki ni liberalnega mišljenja. Da je mogla to sfabricirati, to je bila njena srčna želja; kajti slučaj sam ni mogel pohujšati „deviške" „Soče", ki je v preteklih časih doznala še druge podobne in enake slučaje, ali jih je pokrivala s plaščem molčanja. Njeno „devištvo" se ni nad njimi kar nič zgražalo in njih zlo ni moglo v nje očeh „izpriditi našega ljudstva". Kako to? Od kod ta ra- zlika? No, da, zamolčane slučaje so zagre- šili liberalni pristaši in agitatorji liberalne „Soče". „Soči" bi pa mi svetovali, da bi se ne postavljala tako z lahko vestjo na sodni stol o izprijevanju in pohujšanju ljudstva. Natakne naj si najprej velike naoenike in pregleda vse svoje izdaje, pričenši z glašo"- vitimi „Tutti frutti" do današnjega dne! Razpošlje naj dalje svojim somišljenikom — sedanjim in bivšim •— vprašalne pole, na katere naj se zapišejo vsi oni, kateri so pred svojimi neodraslimi in odraslimi otroki skrivali „Sočo", da so jih varovali pred po- htijšanjem in pokvarjenjem. Gotova naj bode, da bode število zapisancev jako veliko. Da- lje naj vpraša po vaseh, kak časnik čitajo najbolj pokvarjeni vaški krogi, in odgovor se bo glasil: „Sočo". — Še le poteni naj na podlagi tega izpovedovanja napiše čla- nek „Izprijevalci našega ljudstva", kateri članek naj bode resnicna slika njenega ob- veščenja! Da bode pa ta slika tem popolnejša, naj blagovoli sprejeti vanjo še snov nekaterih že preteklih slučajev, o katerih ni doslej — kolikor se spominjamo — zinila niti besedice. Prvi slučaj. Neki hud liberalni agitator, ki je „Soči" posebno prirasel na sree, je moral zarad enakega prestopka kot gori ime- novani naš politični somišljenik pihati kašo. Drugi slučaj. Neki v prednjih vrstah „Sočinih" stoječi rogovilež je uganjal pred leti fake stvari, da so se morale gabiti vsem še količkaj dostojnim ljudem. Torej „Soča" na delo, metlo v roke! Pometi najprej pred svojim pragom ! Stoletui jubilej na Kostanjevicl v Gorici. — 6. prosinca t. j. na dan sv. Treh Kraljev se dopolni sto let, odkar prebivajo na Kapeli redovniki sv. Fran- čiška. V spomin na to ter Bogu in Ko- slanjeviški Materi Božji v zahvalo za dobrote in milosti, ki jih prejema tu red sam in po redu verno ljudstvo. bo na Kapeli prvo nedeljo po sv. treh Kraljih t. j. 8. prosinca ob deseti uri pontifikalna sv. maša, katero booprav'l prevzvišeni knezonadškof nions. dr. Frančišek Sedej sam. Ob enein bo tudi slovenska pridiga, popoludne ob štirih pa italijanska in nato blagoslov. Prepovedano predavanje. — Trža- ška pulieija je prepovedala predavanje pre- davatelja poslanca Guida Podrecca iz Ita- lije, zgloglasnega urednika lista „Asino", ki je hotel v tržaški teozofični loži „Apollonio Tyaneo" govoriti v prostorih gledališča Ros- setti o Lourdu. Odprti lekarni. — Od 1. do 8. januvarja 1911 bodeta odprti tudi ob nedeljah in praznikih popoidan in bo- deta iineli ponočno službo lekarni: Cri- stofoletti-Kürner. Za posestnike psov. - Tukajšnji municipij opozarja lastnike psov, naj naznanijo pse ter naj plačajo tozadevno takso najkasneje do 15. februvarja 1911 in sicer ob uradnih dneh od 9. do 12. ure predp. Pozneje nabavljene pse se inora zglasiti najkasneje oseni dni po njili nabavi. Umrli so v Garioi od 20. do 25. t. in. in sicer: n a dom u: Ferlesch Silvij, Koehl Alfred, Sussig Evgenija, Collenz Josipina in Guglielmi Miha. — V b o 1 n i š n i c i u s m i 1 j e n i h bratov: Žigon Anton iz Gorice v 51. letu, Vinturini Martin iz Kravlja v 79. letu, Garb Ignacij iz Podberšice pri Ala- riboru v 36. letu. V ženski bolnišnici: Cleri Terezija iz Sv. Lovrenca pri Moši v 74. letu, Birsa Josipina iz Tomina v 40. letu in Kozine Terezija iz Medane v 66. letu. V vojaški bolnišnici ni v tem času nikdo umrl. Aviatik Rusjau je v pondeljek z aeroplanoni lastne konstrukcije aviatika Merčepa priredil na zagrebškem vežba- lišču polet, ki se je sijajno posrečil. — Aeroplan se je dvignil 200 metrov vi- soko in je šestkrat obkrožil letalisče ter se je poteni gladko spustil pred hangar na zemljo. Občinstvo je prire- dilo aviatiku viiiarno ovaeijo. üba avia- tika nameravata prirediti polete v tJe- iemgradu, Bukarešti, Sofiji in Carigradu. Zrakoplovec lnžener Heim pone- sreöll. — Znani zrakoplovec inžener Heim, ki je z letalnim strojem delal pri nas poskuse na velikem vojaSkem vež- bališču letošnje poletje, je padel te dni v Breslavu z visočine 150 m ter si zlo- mil tilnik. Ostal je na licu mesta mrtev. Hagonbeck — umrl. Lastnik zna- nega velikega zverinjaka v Hamburgu Viljem Hagenbeck, ki se je mudil pred časom tudi v Gorici, je te dni umrl vsta- rosti 79 let. Z zverinjakom so bili v Gorici njegovi sinovi. 50vinarski novei. V zadnjem času je stavila dunajska trgovska zbornica predlog, naj se kujejo tudi nOvinarski novei. V resnici se marsikje opaža po- treba nekakega srednjega novea med dvajsetico in krono. Lastovke v Devinu. Kljub temu, da so Božični prazniki Že za nami, so v Devinu še vedno posamezne lastovke. Ali so to znanilke nove pomladi ali so le zaostale med nami? Železnica Čodad-Šempeter ob Ne- diži. V Šempetru ob Nediži se je osno- val odbor za zidanje železnice od Če- dada do Šempetra, ki bi se eventuelno podaljšala do Podboncsca ob avstrijski meji v bližini Kobaricita. Pravica javnosti ital. trgovske Sole v Gorici. Ministerstvo za uk in bogočastje je pode'ilo pravico javnosti dvorazredni ital. trgovski šoli v Gorici. Razbijalci pred sodiščem. — V četrtek. včeraj in danes se vrši pred tržaškim sodiščem sodna obravnava proti 16 razbijalcem in vandalom, ki so povodom izleta N. D. O. iz Ptilja v Trst razbili razne slovenske napise, šipe ter razdejali kavarno „Minerva". 0 izidu obravnave bodemo poročali prihodnjič. Od vlaka obglavljen mož. Danes ponoči so našli redarji v bližini bar- koveljskega tunela na železniški progi človeško truplo brez glave. Glava je ležala kakih 10 m od trupla. Ne ve se ali je mrtvec ponesrečii ali si je pa hotel vzeti življenje. Agnoscirali so ga za 20 letnega Josipa Dessardo. Pravico javnosti je podelilo mi- nisterstvo za bogočastje in uk troraz- redni šoli „Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro" v Velikem Lošinju. V financUelnih težavah se nahaja liberalna „Glavna posojilnica" v Ljub- ljani. — Ljubljanska kreditna banka na- merava spomladi prih. leta zvišati svojo delniško glavnico od 5 na 7 milijonov kron. Dividenda za tekoče leto se ceni na 7% *= 28 kron proti K 26.— mi- nulega leta. Razbojništvo v Kočevju. — Ni dolgo od tega, kar je prišel v Kočevje kaplan Kopitar. V neki bližnji vasi, kjer je 40°j0 Slovencev, je začel s privolje- njem škofijskega ordinarjata tudi slo- vensko pridigovati. To je izvrševal ob nedeljah popoidan v svojih prostih urah. A že to je /.adostovalo, da so ko- čevski Nemci začeli proti njemu veliko gonjo. V Kočevju so tolovajstva na dnev- nem redu. In to je moral kaplan Kopi- tar tudi občutiti, Dobival je grozilna pisma, da, ako ne opusti slovenskega pridigovanja, ga bodo ubili. Na sv. ^tefana dan je zopet po4- učeval v slovenskem jeziku. To je sto- ril v varstvu orožnikov. Tedaj ga je na- padla nad sio glav broječa množica ko- čevskih podivjanih Nerncev. Psovali in Matili so ga, onemogočili so pridigo in kakor jetnika so ga niorali spremiti orožn ki v župnišče. Čudno je, da ni prišlo do prelivanja krvi. Taka dejanja izvršujejo nemški „Kulturträger". Nasilen gest. — V Begunjah je hotel delavec Anton Kuk iz Tolmina v neki gostilni izüvati med gosti prepir. Postaviii so ga zaraditega pred vrata. To mu ni bilo prav, pobral je kamen ter ga vrgel skozi sieklena vrata. Ka- men je priletel tik mimo glave gostilni- čarke, ki je ravno bila v veži. Dve častni nagradi. ra/.pisam po pevskem zboru „Glasbene ^latice" vsako po 100 K, je priznala „Glasbena Matica" g. limilu Adamoviču za„Tri večerne pe- sini" in skladatelju J. Novaku za „Ba- lado s sopranskim samospevom. meša- nim zbororn in orkestrom". — Na razpis je došlo 11 skladb. Po- šiljatelji nenagrajenih skladb dobe iste z neodprtimi kuverti nazaj, ako nam pošljejo geiJo in naslov, pod katerim naj se jim vrnejo. Visoka šola političoih ved — V Pragi sc je sestavil kuratorij, v katerem so razni politiki in znanstveniki, ki ima nalogo, ustanoviti češko visoko Solo za politične vede. Predavanja pričnejo že tekom prvih mesecev prihodnje^a leta. Na čelu kuratorija je znani češki po- litik dr. Krainar, kateri je slavil te dni petdesetletnico svojega rojstva. Drobfinice. Žalosten konec opernega pavea. — Pred par dnevi je na Dunaju na ulici obnemogel bivši operni tenor Peschier. Prepeljali so ga v bolnišnico. kjer je umrl. Konstatiralo se je, da je umrl vsled la^ote. Peschier je bi! svoj čas tenorist na dvorni operi ter je prejemaj. kot tak 24.C00 K letne place. Zaradi ne- kega spora z ravnateljem je zapustil to mesto. Iskal je srečo po Italiji. Tarn je zašel v vedno večjo bedo, ki je konečno provzročila goreomenjeni žaiostni konec. Grozen ciklon na Eanarskih otokih. lz Teneriffe poročajo. da je silno ne- urje opustošilo otok Gomera. ^koda je velikanska. 400 oseb je brez strehe. V Hormiri se je podrla hiša. v kateri je iskalo 50 oseb zavetišča pred neurjem. Izkopali so iz razvaiin 30 mrtvih in mnogo ranjenih. Tudi iz razvaiin drugih hiš so potegnili innogo mrtvecev in ranjencev. ^eselo in srečno novo fefo vošči ccnjonim oiijcmascem ^FeoS. WriÖar, trgovec. ; Vseui gospodinjam toplo priporoč&mo K0Z.IHSK0 CIKORIJO -¦== cdino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl Jzdelek. •== ¦-------- v korlst -------¦ oiniie.jnhn slovencem. Klobučar M. HORVflT v Gorici, Gosposka ulica vošči vsem svojim cenj. gg. odjemalcem posebno preč. duhovsčini veselo novo leto. Dober zaDetßk novepa leta vsem svojim cenj. gg. odjemalcem vošči Mihael Easser, trgovec s papirjem in pisarn. potrebščinami. Mesar HdoIF Urbančič — v ulici sv. Ivana št. 7 — •vošči veselo novo leto I9II svojim cerj. odjemalcem. Srecno in vsselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odje- malcem in prijateljetn turdda z modnim in oblacilnim blagom Ivancic m Kurmcic, Oorica, Gosposka ulica št. 11. Tvrdka flnfon Pofafzkij nasl JOSIP TRPIN v Gorici, na sredi Rašteja štev. 7 vošči veselo novo leto I9II vsem svojim cenj. odjemalcem. Čč. gg. predstojnikom cerkvenih oskrbništev vošči srecno novo Ietol911 svečar J. Kopač. lg. Saunig na Kornu, trgovec z dvokolesi, s šivalnimi siroji in z orožjem vošči veselo novo leto svojim cenj. gg. odjemalcem. Trgovec z dvokolesi in s šival- nimi stroji J.Hrastnik M v ulici Ascoli m Želi dober začetek i*r NOVEGA LETA 1911 -*¦ vsem svojim cenj. gg. odjemalcem. Veselo novo Iefo 1911 vsem svojim cenj. gg. naroenikom vošči flnfon Sgauz, sobni süher in pleshsr u Gorici, uL Ascoli 1. fotograf želi vsem svojim eenj. gg, narocnikonx dBber začetek novega leta! VESEiO NOVO LETO 1911 voŠČi svojim cenj. gg. odjemalcem 1 VOiPIS, mirodiliiiöar v Gorici, Gosposka ulica. Ob novem letu 1911 kl ice Peri liakuc tovarnar umetnih ognjev svojim cenj. gg. od- jemalcem prisröni K)g ZIVl! J\sa zdar! kliee ob novem letu 1911 foto^raf svojim cenj. gg. narocnikom. Lekarna Gliubich v Rabatišču želi vsem svojim cenjenim gg. na- ročnikom in odjemalcem vßselo in sreCno novo leto. ! „Narodna Tiskarnaw v Gorici vošči O svojim cenj. odjemalcem in naročnikom t> VE5EIO NO\?O LETO 1911. Dober začetek novega leta 1911 = ^^^ ^/ vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka KONJEDIC in ZAJEC, trgovina z železjem. % 19« \ Prisrfni: Bog žiui L„ klice - - ob novem letu - - vsem svojim cenj. g;?. odjemalcem ANT. BREŠČAK, trgovec s pohištv um v Gosp. ulici. f 1911 m ._j ]JIKQB QECOLLE, trg. z žitom v Gosp. ulici 18 vošči vsem svojim cenj. gg. odjemalcem nah novo leto llili - - - Srečno in veselo novo leto zoifi'*^- ljs[ heliva, vsem svojim cenjenim gostom prijateljem in xrianc&m * ¦¦>•. Alojzij in Minka Podravčič-. ' ^%*-H ......najemnika hoteia „Pri Pošti" v Bovcu - -N?ii5^-^. *,.-L* VSE NAJßOLJSE V novem letu 1911 vošči svojim cenjenim gg. odjemalcem K.MAKUC tovarnar vinsko tropb skega kisa. Kolar Peter JVCopetti ulica Morelli št. 12 želi M M veselo novo leto m m 1911 vsem svojim cenj. gg. odjemalcem. „Čevljarka zadruga v Mlrnu" podružnica v Gorici vošči veselo novo leto 1911 vsem svojim cenj. naročnikom in odjemalcem... Mihalj Turk brivec na Kornu želi svojim cenj. naročnikom sresino in veselo novo leto 1911 Srečen začetek novega leta vošči svojim cenj. odjemalcem in naročnikom čevljarskl mojster v Raštelju. Frančišek Leban, srebrar v Gorici v ulici Municipio* vošči VESELO NOVO LETO vsem cenjenim odjemalcem. Kemiina üistilnics in barvolnica. Marsikdo ne ve, da se nahaja v Gorici Filialka kemične čistilnice in barvalnicr ALBIN 0OE6ANA Iz Trsta, kjer se pere, čisti in barva vsakovrstno blago». moškein ženskeobleke, pregrinjala, kožuhovine itd^ Izdeluje se na parno silo. Močenje sukna, pranje in kodranje peres. - Za barvanje se uporabljajo le take barve, ki so vstrajne in se dado prati. —— Cene zmerne. i Za obila naročila se priporoča zastopnik Anton Jug, Gledališka ulioa St. 3. n * I "I podpirajte nOJäKI! SlOV. ŠOlstVO ZZ v Gorici! 13 "Inr]pni7ni^o „Ljubljanske kreditne banke" tt fUiDTP" 11 I l/-----se bavi z vsemi v fcančno stroko spadajočimi posli.-----U fll ! 1 I m. \j\XjL tlLiilLULAJ Ologe na hnjižice obresfuje po lfV2%, uloge v tehocem racunu po dogouoru. f U U ill v . DelnlSka glavnlca K 5,000.000. Ceiltrala V LjubljanL - Rezervni zaklad K 450.000.— =====^^ PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. -----------