LETO XXXI., ŠT. 12 Ptuj, 23. marec 1978 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Sladkorna pesa na tisoč hektarjih (stran 2) Invalid - samoupravljalec (stran 4) Mladi raziskovalci pripravili razstavo (stran 6) Juršinčani o sebi in svojih krajih (stran 7) Planinsko društvo Ptuj (stran 9) Slovenska bistrica Dobre priprave, odlični rezultati Da so dobre predvolilne priprave pogoj za dobre rezultate na samih volitvah, je bilo potrjeno tudi prejšnjo nedeljo na skoraj vseh voliščih na območju občine Sloven- ska Bistrica. V 15 KS je bilo kar 114 volišč, na njih pa je bilo organiza- cijsko aktivnih čez 2000 občanov. Vsa volišča so bila svečano okra- šena, nekatera pa tudi ozvočena. Mnoga so odprli že pred 6. uro zjutraj, kar je bila uspešna poteza, saj je veliko občanov želelo to nedeljo preživeti v naravi ali pri svojih sorodnikih, zato so jim omo- gočili, da so lahko svojo volilno dolžnost opravili prej, večinoma do 11. ure, na številnih voliščih pa so končali z volitvami že do 12. ure. Se posebej so se letos izkazali volilci na območju Pohorja. Med prvimi je bilo volišče v Lokanji vasi v KS Kebelj, kjer so končali z volit- vami že okoli 7. ure zjutraj in so bili verjetno tudi med prvimi volišči v republiki. Kmalu za njimi so začeli s 100 odstotno udeležbo začeli zapirati volišča v posameznih krajih na območju KS Studenice, Makole, Leskovec, Tinje in Zg. Polskava. Z doseženimi rezultati so nosilci predvolilne aktivnosti, OK SZDL in sindikati, nadvse zadovoljni, saj 93-odstotna udeležba na volitvah v organizacijah združenega dela in 96,8 % na nedeljskih volitvah, dovolj zgovorno kaže uspešnost predvolilnih priprav. Te so prav tako ugodno ocenili na drugih sejah temeljnih kandidacijskih konferenc v združenem delu in v krajevnih skupnostih kot tudi na drugi seji občinske kandidacijske konference. Viktor Horvat Letošnji pohod„Popoteh revolucije " v Kidričevo Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL v Ptuju je že imenoval 21-članski štab za pripravo pohoda ,,PO PO- TEH REVOLUCIJE." Ta vsako- letna množična manifestacija delovnih ljudi in občanov ptujske občine bo letos 22. aprila v Kidričevem, ko bomo na regijski slovesnosti počastili spomin 25-ob- letnico smrti revolucionarja in politika BORISA KIDRIČA. Predsednik osrednjega štaba za pripravo pohoda Zvone MASTEN nam je dejal: ,,Na prvi seji, ki smo jo imeli prejšnji četrtek v Ptuju, smo se dogovorili predvsem za dve stvari: 11. aprila na dan obletnice smrti Borisa Kidriča bo v Kidričevem komemorativna svečanost delav- skih svetov vseh TOZD TGA ,,Boris Kidrič", vodstev družbeno- političnih organizacij in krajevne skupnosti. Slavnostni govornik bo predsednik OK SZDL Ptuj — Franc ZADRAVEC, podelili pa bomo tudi letošnja občinska priznanja OF. V zvezi s samim pohodom pa smo se dogovorili o več pomemb- nih nalogah. Tako bodo sodelovali trije odredi — Lackov s Krambergerjevo in Oso}nikovo če- to, ki jo bodo sestavljali pred- stavniki krajevnih skupnosti iz Slovenskih goric; iz smeri Vidma bo prišel v Kidričevo nov odred imenovan Kidričev, iz smeri Ptuj- ska gora pa Sagadinov odred za katerega se bodo pohodniki zbrali pred Sagadinovo domačijo na Ptujski gori. Na 1. seji štaba smo sprejeli tudi nekatere konkretne zadolžitve posameznikov, ker pričakujemo, da se bo tudi letošnje množične manifestacije PO POTEH REVOLUCIJE udeležilo okrog 10 tisoč delovnih ljudi, občanov in mladine. Dogovarjamo se tudi o tem, da bi jo spremenili v regijsko za kar se bomo morali dogovoriti na medobčinskem svetu SZDL in vanjo vključiti še udeležence iz vseh petih občin mariborskega območja. Priprav smo se letos zaradi objektivnih vzrokov lotili nekoliko pozno, vendar tečejo zelo obsežno in prek vseh družbenopolitičnih organiza.cij in menimo, da bomo do 22. aprila izvedli vse dogovorjene naloge v zvezi s pohodom in osrednjo prireditvijo v Kidričevem. V Kidričevem pričakujemo tudi večjo udeležbo predstavnikov republiških družbenopolitičnih organizacij, za slavnostnega govornika pa je osrednji odbor za pripravo letošnjega pohoda imenoval Zorana POLIČA, — predsednika zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ." Na mestu poslednjega boja slovenskogoriške čete pa bomo že v tem letu začeli urejevati spomin- ski park kamor bomo prestavili tu- di spomenik borcem, ki so v Lazah bili svoj poslednji boj. mš Posnetek iz lanskoletnega pohoda ,,Po poteh revolucije" Foto: K. Zoreč Predkongresne aktivnosti Še bolj zavzeto Sodeč po gradivu, ki so ga osnovne organizacije ZK posredovale na občinsko konferenco ZKS Ptuj, je razprava o predkongresnih dokumentih šele na pol poti, je dejal sekretar OK ZKS Ptuj, Milan Kneževič na posvetu sekretarjev. O predkongresnih dokumentih je potrebno razpravljati, vsaka osnovna organizacija mora predelati predlog resolucije za osmi kongres Zveze komunistov Slovenije in statut, je bilo poudarjeno na posvetu. V osnovnih organizacijah ZK v združenem delu in nekaterih šolskih zavodih so javno razpravo uspešno izvedli. Razprave so bile konkretne v taki meri, da je celo nekaj bistvenih pripomb na resolucijo. Kritično pa je ocenjeno delo v krajevnih skupnostih, kjer so zelo slabo izvedli vse pred- kongresne aktivnosti. Na posvetu je beseda bila še o pripravah na proslavo ob osmem kon- gresu Zveze komunistov Slovenije. Ob tej priložnosti, proslava bo 3L marca ob 19. uri v Mladiki, bodo pripravili kulturni program, svečano sprejeli v članstvo kandidate, ki so uspešno opravili uvajalni seminar in podelili priznanja tistim komunistom, ki so že 30 let v ZK. V program pred- kongresnih svečanosti se morajo vključiti tudi osnovne šole in mladinske organizacije. Sekretarji osnovnih organizacij so menili, da bi ob osmem kongresu na nekaterih vrhovih prižgali kresove in tako kongresu dali sve- čano obeležje. zk Skupna akcija sindikatov in SZDL Za gradnjo novih otroških vrtcev Občinski svet zveze sindikatov in OK SZDL Ptuj sta že februarja letos dala pobudo, da bi presežek vplačanih sredstev za otroško varstvo iz osebnih dohodkov, ki jih vrača zveza skupnosti otroškega var- stva SRS, delavci ptujske občine odstopili za sofinan- ciranje gradnje novih otroških vrtcev. Gre približno za 3 milijone dinarjev ali okrog 200 dinarjev na zaposle- nega v ptujski občini. Gre torej za del osebnega dohodka delavcev, zato lahko samo ti odločijo, ali bodo ta sredstva odstopili na novi vrtec, jih vrnili v poslovni sklad ali pa si jih razdelili. Glede na dejstvo, da morajo izplačevalci osebnih dohodkov preveč vplačana sredstva prenesti (vrni- ti) na svoj žiro račun najkasneje do 31. marca letos, ne glede na to, kakšen sklep so sprejeli delavci glede teh sredstev, se je občinski svet ZSS Ptuj obrnil na vse delovne organizacije in skupnosti, da pospešijo akcijo zbiranja sredstev. Smatrajo namreč, da bi bilo neodgovorno od pristojnih delavcev v temeljnih in drugih organizacijah, če ta vrnitev sredstev ne bo izvršena, saj bodo morali odgovarjati svojim delav- cem za povzročeno škodo. Od vodilnih delavcev pričakujejo, da bodo skupaj z vodstvi družbeno političnih organizacij v vseh tistih delovnih sredinah, kjer te naloge še niso opravili, zagotovili, da bo zastavljena akcija združitve vrnjenih sredstev v ptujski občini uspešno končana do zakoni- tega roka, to je do 31. marca 1978. Poudariti je treba, da se je že veliko število organi- zacij združenega dela odločilo, da bodo vrnjena sred- stva odstopili za gradnjo otroških vrtcev v ptujski občini. Če tega ne bi napravili, bi morali s posebnimi sporazumi zbirati potrebna sredstva za investicije, ki smo si jih začrtali v temeljih razvoja otroškega varstva za obdobje do leta 1980. Sklepe o odstopu vrnjenih sredstev so že sprejeli: Zavod Radio-Tednik Ptuj, Osnovne šole: dr. Ljude- vita Pivka, Leskovec, Cirkulane, ,,Tone Znidarič", Juršinci, ,,Franc Osojnik" in Podlehnik, nadalje Bla- govna hiša ,,Konus" Ptuj, Stanovanjski servis Ptuj, KB Maribor PE Ptuj, Mercator—Panonija Ptuj, Kmetijski kombinat Ptuj: TOZD Haloški biser, TOZD tovarna močnih krmil, TOZD farma prašičev, TOZD gozdarstvo in TOZD Ptujske toplice, TP Emo- na—Merkur Ptuj, Ptujska tiskarna, MAP Maribor, Opekarna Ptuj, VGP Maribor, TOZD vodnogospo- darska enota Drava Ptuj, občinsko sodišče Ptuj," delovna skupnost uprave skupščine občine Ptuj, SDK — podružnica Ptuj, skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj, zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava, občinska konferenca ZSMS Ptuj, komite OK ZKS Ptuj in občinski svet ZSS Ptuj. Pričakujemo, da se bodo do konca meseca navede- nim pridružili še vsi drugi kolektivi z območja ptujske občine. ___________^________ Z druge seje občinske kandidacijske konference DOBRO OPRAVLJENO DELO „ Volitve so za nami, iz podatkov izhaja, da je bilo opravljeno veliko, zahtevno in odgovorno delo. Dobrim politič- nim in kadrovskim pripravam smo dodali dobro organizacijo dela", je dejal predsednk OK SZDL Ptuj, Franc Zadravec na torkovi seji in nadaljeval: ,,Naši občani, predvsem pa funkcionarji krajevnih konferenc SZDL, krajevne samouprave, družbenopolitičnih organizacij in nekaterih društev, so ob pomoči članov peterk - opravili delo enkratno. Udeležba na volitvah je bila 97,24 %, vedno manj pa je občanov, ki ne prihajajo na volitve oziroma prihajajo v poznih popoldanskih urah. Kvaliteto opravljenega dela delno zmanjšuje površno in pomanjkljivo izpol- rgena dokumentacija, saj so le redki zapisniki in statistike ter drugi obrazci izpolnjeni povsem točno. Volitvam 9. in 12. marca so sledile 2. temeljne kandidacijske konference v združenem delu in krajevnih skupnostih, v združe- nem delu pa so bile še konference delegacij. Temeljne kandidacijske konference smo združili s konsti- tuiranjem delegacij za konferenco delegacij in izvolili delegate za prvo zasedanje zborov občinske skupščine in zborov uporabnikov interesnih ^upnostl Volilni roki so bili zelo kratki, predvsem roki med vohtvami in drugimi temeljnimi kandidacij- skimi konferencami Brez posle- dice bi lahko bili ti roki v rokovniku RK SZDLS podaljšani za teden dni, nam pa omogočene kvalitetnjcšc priprave in izvedba vseh opravil. Rezultati volitev so bih še pomanjkljivi, delati je bilo treba laitro in intenzivno, mnogo- krat ponoči, da sino laliko delo kvaUtetno izvedli v krajevnih skupnostih in v zdmženem delu, OK SZDL, sindikatih in občinski volilni komisiju Z drugo občinsko kandidacijsko konferenco zaključujemo dolgo obdobje razgibanega političnega delovanja in aktivnosti Z goto- vostjo lahko trdimo, da so delovni ljudje in občani bili v zadnjih mesecih močno angažirani, saj so poleg razprav o samoupravnih aktih v združenem delu, razprav- ljali še o študiji Edvarda Kardelja, o predlogih kongresnih doku- mentov, statutu občine, o zdravstvu, izračunu novega kata- strskega dohodka in mnogih drugih zadevali. Kljub temu so bile vse naloge dobro in dosledno opravljene, tako v zvezi s pripravami na volitve kot volitve same. S takim delom in aktivnostjo vse bolj dosledno izvajamo določila ustave glede celovitega neposrednega odločanja delovnih ljudi in občanov v temeljnih in interesnih skup- nostili. Ob nobeni dosedanji akciji še ni bilo angažiranih toliko občanov in delovnih ljudi redka so tudi tako intenzivna obdobja delovanja družbenopolitičnih or- ganizacij, družbenih organizacij in društev, povezanih v enotni fronti SZDL, kot ob voUtvah." Na seji so delegati razpravljaU o kandidatih za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ, o možnih kandidatih za zbor republik in jokrajin skupščine SFRJ ter candidate za vodilne funkcije v skupščini SRS in SIS v republiki, skupščine SFRJ in za člane predsedstva SRS. Določili so tudi kandidate za nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine Ptuj in v skupščinah interesnih skupnosti ter potrdili člane delavske kontrole v samoupravnih interes- nih skupnostilL N. D. Izvoli i smo 6427 de egatov v združenem delu na območju ptujske občine je bilo 116 volišč, na katerih je glasovalo 15.377 delavcev ali 92,66 V delegacije za delegi- ranje delegatov za zbor združenega dela občinske skupščine je bilo izvolje- nih 869 delegatov v 107 delegacijah. Za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti je bilo izvoljenih 2352 delegatov s tem, da v 80 organizacijah združenega dela opravlja funkcijo delegacije cel kolektiv. Za interesne skupnosti je bilo v združenem delu izvoljenih 174 posebnih delegacij, 222 združenih in 42 splošnih delegacij. Občani so v krajevnih skupnostih izvolili v nedeljo, 12. marca na 192 voliščih 1.584 delegatov, od tega 314 delegatov za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti, 556 delegatov v posebnih delegacijah za interes- ne skupnosti, 693 delegatov združenih in 21 delegatov splošnih delegacij za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov skupščin interesnih skupnosti. Odločali pa so tudi o kandidatni listi za družbenopolitični zbir občinske skupščine. V krajevnih skupnostih Podlehnik in Zetale pa so se občani z referendumom izrekli še za krajevni samoprispevek. N. D. Ocenili predkongresno aktivnost || v torek, 21. marci >o na rodni seji sestali člani komiteja občinske konference ZKS Ptuj, naslednji dan pa še člani konference. Člani komiteja so ocenili predkongresno aktivnost članov zveze komunistov v vseh ^edinah in tako pripravili izhodiščne točke za razpravo na seji članov občinske konference zveze komunistov. Poleg tega so spregovorili tudi o programu proslave ob VIII. kongresu ZK Slovenije, ki bo 31. marca v športni dvorani Mladika. Ob tej priložnosti bodo sprejeli v vrste zveze komunistov večje število kandidatov, ki so že obiskovali in uspešno opravili uvajalni seminar. Člani občinske konference ZKS Ptuj so na včerajšnji seji prav tako ocenili predkongresno aktivnost in Specializirane razprave, ki so v tem mesecu potekale v ptujski občini. Soglasno so tudi potrdili kandidate za člane organov Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije. N.D.. Narava je oživela s pomladjo Tudi v hribovitih krajih se je življenje prebudilo, obdelovanje zahteva mnogo ročnega dela in velU ter sodobne polnilne naprave, laboratorija za ugotavlja- nje kakovosti semena ter — potrebno strokovno službo. Seme se z dodelavo usposobi za promet oziroma za lastno upora- bo. Za dodelavo se šteje sušenje, luščenje, prečiščevanje, sortiranje, razkuževanje, pakiranje, označe- vanje, (deklariranje), plombiranje, spravljanje in hramba semena. Organizacija, ki daje seme v promet mora pred tem ugotoviti kakovost semena, ki se določa po enotni metodi glede čistote, kalitve, energije kalitve, vlage, zdravstvenega stanja in drugih lastnosti. Seme mora ustrezati predpisa- nim kakovostnim normam, ki so sestavni del pravilnika o kakovost- nih normah, pakiranju in deklariranju semena kmetijskih rastlin (Ur. list SFRJ, št. 55/75). Seme mora biti pakirano v nepoškodovano, čisto, suho in z dovolj močno embalažo. Ta mora biti zaprta in plombirana tako, da se lahko ugotovi, da je seme izvir- no pakirano. Na embalaži mora biti predpisana deklaracija, iz katere je razvidna organizacija, ki je seme dodelala in dala seme v promet, kaljivost semena, čistoča ter rok veljavnosti deklaracije do katerega organizacija jamči kako- vost semena, ki je v prometu. Se- me se daje v promet v originalni embalaži. Po določilu 36. člena zakona o semenu in sadikah (Ur. list SRS, št. 42/73) se lahko uvaža le sortno seme registriranih sort. Zaradi preverjanja sortne pristnosti, čistoče in zdravstvenega stanja se mora vsaka pošiljka uvoženega semena tistih vrst, za katere so predpisane kakovostne norme ali standardi, preizkusiti v vegetacij- skih poizkusih. Po informaciji republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano je v letu 1977 bilo v vegetacijskih poizkusih 213 partij raznih krmnih rastlin (detelje in trave). Vse so 100 % ustrezale čistoti. Nadzor nad izvajanjem predpi- sov o pridelovanju, dodelavi in prometu kmetijskega semena ima kmetijski inšpektor. V kolikor ugotovi pomanjkljivosti mora odrediti ukrepe, da se nepravilno- sti odpravijo. Pridelovanje semena je torej ze- lo zahtevna dejavnost, ki mora upoštevati vse naštete pogoje in določbe že navedenih in še nekate- rih drugih predpisov. Iz tega izha- ja, da se s pridelovanjem in proda- jo kmetijskega semena ne morejo in ne smejo ukvarjati individualni pridelovalci sami, ker ne izpolnju- jejo prej naštetih pogojev. Pridelovanje semena, ki je nekontrolirano in nestrokovno je v nasprotju s predpisi. Prav zato je prodaja doma pridelanega semena, bodisi na tržnici ali doma prepovedana in sankcionirana. Kmetijski inšpektor Marija LJUBEČ, ing. agr. Avdio vizualne naprave na gimnaz|i Dušana Kvedra Nove poti sodobnega izobraževanja Nobeno občilo še ni doživelo takšnega tehničnega razvoja in tako nagle množičnosti kot televi- zija. V sodobnem sistemu vzgoje in izobraževanja ima televizija kot osrednji medij sodobnega življenja izjemno pomembno vlogo. To mesto si zagotavlja z možnostjo permanentnega vključevanja v šolsko in izvenšolsko življenje, je pripovedoval Milan Potočnik, vodja zbirke avdiovizualnih naprav na gimnaziji Dušana Kvedra v Ptu- ju, ko je prejšnji teden tudi javno predstavil nov sistem sodobnega pouka. Ko je razlagal o pomenu nove tehnike poučevanja, je menil, da se televizija, grafoskopske folije, magnetofonski trakovi, diafilmi in druga moderna učna sredstva in učni pripomočki med seboj povezu- jejo in dopolnjujejo v celoto. Nobena, še tako moderna tehnika pa ne more nadomestiti učitelja, kajti živi stiki med učiteljem in učencem so in bodo'ostali v vzgoj- no izobraževalnem delu bistveni. Televizija pa postaja koristen pripomoček, s katerim si učitelj zagotavlja kvalitetnejšo informa- cijo, ki jo lahko obogati z ilustrativnim gradivom. V želji, da posodobimo pouk, je med drugim dejal Milan Potočnik, so na šoli pričeli z načrtnim naku- pom in uvajanjem v pouk sodobnih učnih sredstev in pripomočkov. Tako so v lanskem letu najprej kupili črno beli magnetoskop s kontrolnim monitorjem, ki ima to veliko prednost, daje možno televi- zijske oddaje snemati na magneto- fonski trak, kar izredno poceni posnetek. Pri začetnih težavah je Milanu Potočniku pomagal Štefan Požlep, predavatelj Pedagoške akademije v Mariboru. V letošnjem letu je tehnika postala še bogatejša. Studio so opremili s kvalitetnim antenskim sistemom, ojačevalno napravo, kabelsko mrežo v treh učilnicah, z barvnim kasetnim magnetoskopom in kontrolnim barvnim televizor- jem. Ta sistem naprav danes omogoča, da se lahko snema in predvaja TV program v učilnice in sicer učenci v učilnicah spremljajo tri redne TV programe in dva inter- na. Slednjega posnamejo na magnetoskop in ga kasneje po želji predavatelja posredujejo učencem. Ker so to precej drage naprave, nas je zanimalo odkod sredstva? Milan Potočnik je dejal, da so sred- stva dalj časa zbirali. Predavatelji so se večkrat ,,odpovedali" delitvi dohodka in denar raje namenili tej tehniki in drugim potrebam, ki jih je na šoli na pretek. V prihodnosti bodo kupili še TV kamero, s katero bodo na gimnaziji pripravili lasten TV program. Nabaviti še morajo montažni in prenosni magneto- skop, telekino in kamero za mikro- skopiranje. Sami vseh stroškov ne bodo zmogli, zato se bodo o naku- pu teh naprav v prihodnje dogo- varjali v okviru srednj^olskega zavoda. V načrtu razvoja šolske televizije v SR Slovenije je, da imajo do leta 1980 vse srednje pa tudi osnovne šole osnovno opremo za interno televizijo (kasetni barvni magnetoskop in barvni televizor). Tako se gimnazija oziroma srednje- šolski zavod v Ptuju že vključuje v načrt razvoja šolske televizije. Znano je, da imajo podobno teh- niko tudi nekatere osnovne šole, so kakšne možnosti tesnejšega sodelo- vanja? Možnosti prav gotovo obstajajo. Vodja zbirke si stikov tudi želi. Z enotnim sistemom naprav bi namreč v občini ustano- vili avdiovizualni center, kjer bi lahko oddaje snemali, presnemava- li in si med seboj izposojevali posnetke. Pot je odprta, odpira jo tudi RTV Ljubljana, ki je doslej pripravila že več seminarjev in seznanila z načrtom šolskih oddaj. Med gimnazijo in osnovnimi šolami še ni konkretnih stikov. Pri- čakovati pa je, da se bodo šole in učitelji med seboj povezali in tako z manj sredstvi učencem predstavili kvalitetno informacijo. zk Milan Potočnik, vodja zbirke avdiovizualnih naprav v studiu gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju foto: zk LOVCI ZA VARSTVO OKOLJA Lovci na območju ptujske občine se vse bolj aganizirano vključujejo v akcgo za varstvo okolja. Za uresničitev te nalpge so v svojih loviščih opravili že vrsto akcij. Lovci opozarjajo, da je onesnaževalce naših gozdov iz dneva v dan večje. Pri tem velja posebej omeniti gozdove okrog Kidričevega, ki so postali prava odlagališča raznih odpadkov, med njimi najdeš štedilnike in celo ohišja (acoljke) avtomobi- lov, zato te gozdove imenujejo „goi€nje servis". Pri zvezi lovskih družin Ptuj deluje posebna komisija za varstvo okolja, prav tako obstajajo komisge tudi pri lovskih družinah. Vsi ti bodo skupno z drugimi pristojnimi organi, zlati s samoupravno interesno skupnostjo s t^a področja, prispevali svoj delež za varstvo okolja. MG Ob 600 letnici statuta mesta Ptuj Zgodovinski arhiv v Ptuju bo v letošnjem letu pripravil zanimivo razstavo ob 600 letnici statuta mesta Ptuj. S pripravami na razstavo so pričeli že v lanskem letu. N. D. UPRAVLJANJE Z DRUŽBENIMI STANOVANJI Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj vzdržuje na območju Ptuja skupno 263 stavb, v njih je 2.282 stanovanj in 226 poslovnih prostorov. Na območju celotne občine pa vzdržige 636 stavb, v katerih je 3390 stanovanj in 242 poslovnih prostorov. Od tega vzdržuje v Kidričevem 51 stanovanjskili hiš, s skupno 454 stanovanji, v Majšpeiku pa 19 hiš s 116 stanovanji Še podatek, da na območju ptujske občine deluje, bolj ali manj aktivno, 410 hišnih svetov. Njihovo delo je odvisno več aH manj od prizadevnosti predsednikov. Potrebna je konkretna in dosledna . politična akcija! K podružbijanju splošnega Ijuddccga odpora in družbene samozaščite morajo prispevati svoj delež tudi rezervni vojaški starešine, je bila enotna ugotovitev na seji predsednikov krajevnili organizacij ZRVS in predsednikov odborov za SLO in družbeno samozaščito v krajevnili skupnostih, ki so razpravljali o predlogu kongresnih dokumentov. Kljub mnogim doseženim rezultatom na področju te dejavnosti, je še vedno opazhi pomanjkljivosti, ki jih je potrebno v najkrajšem času odpraviti. Sprejemanje sklepov in število sestankov ni merilo za dobro opravljeno delo, merilo je dosledno uresničevanje sprejetih nalog. Le-te pa bodo dobro opravljene šele, ko bo vsaka akcija izhajala iz potreb množic. To je mogoče doseči le z dosledno in konkretno akcijo, katere nosilci so tudi člani ZRVS. Več pozornosti je treba posvetiti obUkovanju programov preventivnih ukrepov, samozaščitni aktivnosti v vseh sredinah. Pri tem jc pmembni dejavnik informiranje, za katero lahko danes rečemo, da ni zadovoljivo. Splošni ljudski odpor in družbena samozaščita sta zajeta le v skromnem številu srednjeročnih razvojnili programov temeljnih in drugih organizacij združenega dela, kar je potrebno popraviti. SLO in družbena samozaščita morata postati sestavni del delegatskega sistema, del naših samoupravnili odnosov, postati morata del našega življenja. Da bi to dosegli, si morajo s politično akcijo prizadevati predvsem komunisti, posebej pa še člani ZRVS in člani odborov za SLO in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih. Da bi to dejavnost res približali vsakemu članu naše samoupravne sociaUstične dmžbe, bodo člani ZRVS pripravili tudi izobraževalne seminarje, ki bodo služili v pomoč vsem, ki bodo sodelovah pn oblikovanju oziroma izpopolnjevanju že obstoječih dokumentov o SLO in družbeni samozaščiti. N. D. Tudi letos kulturna neusklajenost v občini Ptuj V letošnjem letu bi morala kul- turna skupnost Ptuj izvajati skupni program v okviru kulturne skupno- sti Slovenije in prek izvajalcev kul- turnega programa v občini občinski ali tako imenovani dopolnilni pro- gram. Tako bi morali za leto 1978 sprejeti dopolnilo k samoupravnem sporazumu občinske in republiške kulturne skupnosti in k samouprav- nemu sporazumu o temeljih plana kulturne skupnosti občine Ptuj in kulturne skupnosti Slovenije za ob- dobje do leta 1980 s katerim se spreminja obseg sredstev za pro- gram kulturne skupnosti Slovenije v letih 1978—80. Oba dokumenta sta že v javni razpravi v združenem delu ptujske občine. Republiška skupnost je svoje dopolnilo sprejela na 17. seji skupščine, ki je bila 14. februarja, ptujska pa na 17. seji 28. februarja, ki pa je republiško dopolnilo zavr- nila tako kot delegacija na skupšči- ni republiške kulturne skupnosti v Ljubljani. Tako je v skladu s sklepi koordi- nacijskega odbora za usmerjanje razvojne politike in operativno-po- litičnega štaba za družbeni plan pri predsedstvu OK SZDL in v skladu s sklepi skupščine kulturne skupnosti Ptuj — dala združenemu delo v javno razpravo dopolnilo k samo- upravnemu sporazumu v katerem je usklajena z resolucijskimi okviri v občini. Pri tem pa je bila takore- koč primorana znižati vrednost skupnega programa oziroma sred- stva republiki za 2,324.0(X) dinar- jev. Ptujska občina bi morala v le- tošnjem letu za naloge skupnega programa v okviru kulturne skupnosti Slovenije zagotoviti prek 900 milijonov dinarjev. Če pa upo- šievanio obseg dovoljene porabe za področja kulture, ki mora biti leto 15,920.000 dinarjev bi za občinski program ostalo le 6,196.000 dinar- jev. Po prispevni stopnji bi v pri- merjavi z minulim letom zaradi od- voda v republiko, ki -se povečuje kar za 45 morali zmanjšati sred- stva za občinski program za \2Vo. Tako bi bil obseg sredstev za pro- gram kulturnih dejavnosti v občini in za skupni program iz prispevne stopnje 15,920.000 dinarjev. Pov- prečna letna stopnja za kulturo pa bi tako bila v letošnjem letu 0,87 %. S tako ovrednotenim progra- mom skupnim programom smo z republiko neusklajeni za 2,324.000 dinarjev, zato je izvršni odbor kul- turne skupnosti Ptuj sprejel sklep, da ne moremo siromašiti občinske kulture na račun skupnega progra- ma kot je bil to primer v minulem letu. Njegovo stališče je, da se naj v okviru dovoljene porabe za podro- čje kulture v občini najprej pokrije- jo potrebe občinskega programa, za skupni program pa bomo dali v skladu s svojimi možnostmi, ker menimo, da se lahko nekoliko skr- čimo tudi tega. Ce pa bo kulturna skupnost Slovenije poračunala sredstva na račun solidarnosti do katerih je kulturna skupnost Ptuj opravičena, ker sodi občina v drugo kategorijo po kategorizaciji manj razvitih, pa predlaga skup- nost, da v skladu s sklepi omenje- nih organov in skupščine, da se za program skupnih nalog v okviru re- publike zagotovi 1 /3 sredstev dovo- ljenega obsega porabe v občini za kulturo — to je 5 milijonov dinar- jev, občinski program pa realizira z ostalim denarjem. Iz republike v tem primeru ne zahtevamo nobenih solidarnostnih sredstev, zahtevamo pa sredstva vzajemnosti za skupni program kot je financiranje 1/3 de- lovanja muzeja in sredstva name- njena za investicije. Tako je bilo uvodoma rečeno na sestanku aktiva komunistov pri kulturni skupnosti Ptuj, ki je ob- ravnaval problematiko usklajeva- nja z republiško kulturno skupno- stjo. V razpravi je bilo nato ponov- no opozorjeno na težek materijalni položaj kulture v ptujski občini in v celoti verificirana stališča, ki so bila tudi posredovana združenemu de- lu. Ptujska občina ni sprejela sa- moupravnega sporazuma republi- ške kulturne skupnosti in smo morali že lani krčiti občinski pro- gram na račun obveznosti do repu- bliškega in če že moramo pokrivati svoje potrebe z ,,minimumom mi- nimuma" — kot je bilo rečeno, bo potrebno tudi skupni program ne- koliko skrčiti. Tajnik kulturne skupnosti Slove- nije — Štefan Balažic, ki je prisost- voval sestanku v Ptuju, je med dru- gim nanizal vzroke težav in dejal, da izvirajo predvsem iz tega, ker podaljšujemo stari način financira- nja, neprestano spreminjamo način izračunavanja sredstev, ki jih bomo zbrali za kulturo in ne nazadnje ji v Ptuju namenjamo letos 16 odstot- no povečanje sredstev, Mariboru pa 13, kar pomeni najmanj v Slove- niji in s tem tudi problem v obeh občinah. Nastala situacija pa je tudi posledica številnih problemov, ki jih imamo na drugih področjih — v zdravstvu, otroškem varstvu, šolstvu itd. Opozoril je tudi na možnost zakonsko sprejetih oziro- ma določenih obveznosti. V republiki resda velja kultura kot prioritetna naloga, v občini pa ji je težko dati to mesto, če imamo večje in težje probleme na drugih področjih, če imamo nerazvito zdravstvo, šolstvo, otroško var- stvo, če želimo razviti kmetijstvo in podobno. Posebej je bilo povdarjeno dej- stvo, da se moramo držati okvirov možnosti in če se delo delavcev in samoupravnih interesnih skupnosti odraža v rezultatih dela združenega dela, mora to veljati za vse. Danes je osveščenost delavca te žolikšna, da bo lahko marsikatero nerealno zahtevo zavrnil. V nobenem primeru pa v našem delegatskem sistemu ne sme iti za sistem preglasovanja, potrebno se je pogovarjati in dogovoriti o vsem, vskladiti hotenja in dejanske potrebe zlasti še, ker živimo na ob- močju, kjer ne odpiramo dosti no- vih mest za zaposlovanje, obreme- njeni smo s svojo kulturno dedišči- no, premalo dajemo za ljubiteljsko kulturno dejavnost, nimamo dena- rja za investicije. Še vedno se ne moremo znebiti nekakega občutka, da nekoga financiramo in pri tem pozabljamo na osnovna določila iz zakona o združenem delu, ki govore o svobo- dni menjavi dela, o plačilu tistega kar smo eni opravili za druge. Aktiv komunistov pri kulturni skupnosti občine Ptuj je v zvezi s tem sprejel tudi določena stališča, ki jasno govore o tem, da se je v resnici potrebno sporazumeti in do- govoriti pa če je potrebno tudi s posameznikom in naj bodo vse pro- gramske odločitve dejanski odraz volje in potreb delavcev — tudi program republiške kulturne skup- nosti. M. Sneberger 6- IZ N ASIH KRAJEV 23. marec 1978 - XEDNIK MLADI RAZISKOVALCI PRIPRAVILI RAZSTAVO Že v osnovni šoli obstaja meto- da usmerjanja učencev, Z usmerja- njem se ukvarja tudi mentorica biološkega krožka Majda Arhar, učiteljica na osnovni šoli Toneta Žnidariča v Ptuju, Več let na šoli obstaja biološki krožek, vendar tako uspešnega kot letošnje leto še ni bilo, pravi Majda Arhar, Zani- manje je izredno, na šoli je pet fantov, ki so nadarjeni biologi, nadarjeni raziskovalci In kot pravi tovarišica Arharjeva, je njena nalo- ga samo usmerjanje učencev, seve- du jim nudi tudi pomoč in jim razvga sposobnosti za raziskoval- no delo, Generacja biologov, kije trenutno na šoh je prava redkost, E teh fantov še bo nekaj ., , Tadej Strojnik, 8/a: ,,Na razsta- vi, ki smo jo pripravili prejšnji teden, sem raz stavkal metulje, hrošče, bakterijske kulture in mikropreparate, tudi skelete drob- nih živali in školjke. Razstava je nastala ob pomoči tovarišice Ar- harjeve in je uspela, veliko zanima- nja je bilo zanjo. Mene še najbolj zanima mikroskopga in mikro- biologija. Doma imam laboratorij in sem izdelal okoli 100 mikro- preparatov. Že sedaj razmišljam, da bom s tem nada^eval, usmeri- tev je dana, zato se bom z biolog g o še naprej ukvarjal V veliko pomoč mi je šola in seveda očetova strokovna litaatura. Veli- ko berem in zato marsikaj odkri- jem." Gorazd Belšak, 6/c: ,,Razstavil sem metulje in kačje pastiqe. Zelo me zanima življerge živaU in rastlin. V šoli sem dobil osnovne napotke in doma sem tako brez težav obdelal nekatera zame zani- miva področja. Dostikrat se od- pravim v gozd. Ob sončnih dnevih je najlepše, z mrežo, ki sem si jo sam napravil lovim metulje in druge žuželke. Doma jih prepari- ram, potem pa jih postavljam na stiropor in tako iz dneva v dan izpopohijujem svojo zbirko. Učen- cem je razstava bila všeč, upam, da ta ni bila zadnja." Vojko Milenkovič, 6/c: ,,Z Gorazd o m sodelujeva, skupaj ho- diva v gozd in tako skup^ loviva in preparirava metulje in druge žuželke. Razstavil sem metulje, vešče in hrošče. Zame je bil največji uspeh takrat, ko sem našel japonsko sviloprejko (vešča). Od metuljev pa mi je uspelo preparirati karirastega lastovičarja in malega spremenjalčka. Ko bom odrasel, se bom gotovo posvetil mikrobiologgl" Boris Hasemah, 7/c: „Tudi jaz sem razstavU metulje in vešče. Za šolsko razstavo pa sem pripravil tudi mokre preparate (močerada in živorodno gorsko kuščarico). Všeč mi je pobuda tovarišice Arharjeve, da smo lahko pripravili razstavo, in učencem pa tudi učiteljem pokazali kaj pravzaprav delamo. Sošolci so si razstavo z zanimanjem ogledovah. Ker me zanima življenje metu^ev, vešč in drugih drobnih žuželk, bom naj- brž svoje ustvarjalne sile posvetil biologiji. Na drugi razstavi bomo mladi raziskovalci pokazali še več, morda se nam bo še kdo pridru- žil" Igor Cabrijan, 8/a: ,.Razstavljal sem dcostja. Že od prvega razreda dalje se zanimam za rastline in živah. V petem razredu, ko smo v šoli začeh z mikroskopiranjem, me je mikroskop dobesedno pre- vzel Tovarišica Arharjeva nam pri delu zelo pomaga, pravzaprav usmerja nas in nam daje osnovna napotila. Vsi smo ji hvaležni za njena prizadevanja. Po končani osnovni šoli se bom posvetil mikrobiologgl in morda še čemu. Podobnih razstav pa si še želim. Nekdo mora videti naše delo," zk Tadej Strojnik Gorazd Belšak Vojko Milenkovič Boris Hasemali Igor Cabrijan Dober den! Tak je 14 dni minolo, ke skoro nesen moga vervati, da van moren drgoč pismo napisati. Najpret vas moren pohvolti. Lepo ste se mi skozali ob volitvah. Skori vsi ste na volišča šli, v Podlehniki no v Žetalah pa ste še referendum za samoprispevek zglasovali. Tak je prav, najpret moremo sami voljo pokazati, v svoje žepe segnoti no v roke planoti, te pa do nan tudi drugi še kaj fcoj primeknoli. V cajtngah sen šteja, ke tan v bregih v podlehniški krajevni skupnosti še pri večih hišah petroljovke svetijo no karbidovke smrdijo. Vete, tudi prinas v Prlekiji še pri vsoki hiši elektrika ne sveti. To so boj redki primeri, naša skupna dolžnost pa je, da toti električni drot k fsoki hiši nategnemo no si še boj svetlo bodočnost gradimo. So pa s toto elektriko tudi vej k i križi no težove. Na našen suhen bregi mamo fčosik tak švohni štrom, ke na televiziji samo nekšne poševne črte skočejo, pralni stroj čista obnemore, žarnice pa glih tejko svetijo kak, da bi nan večne lučke gorele. Po večerih smo večkrot čista v temi. Kak vete, pa ma fsoka noč svojo moč. Tak se nan je zgodlo tudi lensko jesen gdo smo pri nas na našen gumni karuzo ličkali. Tema je bila, sosidova Špelca, se je s Frančekon v noč zgibila no de zaj tan negi v meseci juliji naraščoj dobila. Ja, ja, električni mrk, ki mu pri nas po domačen kurcšlus pravimo, ma lehko tudi takšne posledice. V goricah smo kopati začeli. Svaja delegatsko bazo vludno vabin no naprošan, da mi pride v sobota v gorico kopat pomagat. Fsokega težaka ma poštena gvera, če pa de se keri povračili odpaveda pa tudi nemo preveč jezen. Precik sen že v letah pa mi gorična motka nič več preveč v roke ne paše. Kupico na ročka še nekak ladan, drgačik pa sen boj švoh pri mačeh. Gorica pa vete ne pita, lehka delaš ali nemreš delati. Dosti Švica more daj pa hrbtnen žlebi pretečti, da te v jesen kaj tudi v polovjok nacurlo. Kak pa se mi kaj drgačik mote? Koline so minale na zaj pujceki notri v tunkah počivlejo. Meni je dohtar že prepovedo svinjsko meso jesti no zaj tu pa tan še kakšna kurečja bedra oglodan. Mica mi pravi: ..Frdamani lisjak, samo kure bija.." Srečno van želi LUJZ Osnovna organizacija ZKS krajevne slfaj slabo vreme ne vpliva na vašo razpoloženje. Sploh pa ne v tem času, ko ste pred odgovornimi naloga- mi. Obiščite jo in ne pozabite na rože. od 24. 10. do 22. 11. Še vedno se pripravljate na potovanje. Pot bo dolga in zanimiva. Pred potjo morate urediti še nekatere važne stvari Tudi z njo se morate temeljito pogovoriti. V hiši se je življenje izboljšalo, pozorni ste do nje in do otrok. V petek vas bo poštar zelo presenetil. Sprejmite povabilo na ples. od 23. 11. do 21. 12. Skoraj ste pozabili na dolžnosti. Ker vam je preostalo še nekaj časa nadoknadite zamujeno. V torek in sredo delajte tudi popoldne. Na čustvenem področju ste se raznežili. Njene oči so vabljive in težko se jim upirate. Nikar ne razmišljajte toliko o slabih človeških straneh. od 22. 12. do 20. 1. Uporni ste, zato zmagujete. Manjka vam sicer ambicija, vendar se bo tudi to nekega dne spremenilo. Postali boste močna osebnost in nihče vam ne bo kos. Ob koncu tedna se sprostite in pojdite na izlet. Tudi otroke vzamite s seboj. Sin vam bo povedal materino skrivnost. Ne bodite razoča- rani. od 21. 1. do 19. 2. V soboto se vam bo zgodil neprijeten dogodek, ki pa ne sme vplivati na vaše razpolo- ženje. Tudi na zagnanost pri delu ne. Njena čustva so se spremenila, kajti prejšnji teden ste jo ponižali Priložnost se vam bo ponudila v nedeljo, zato se ne izogibajte srečanja. Poljub bo sladak. od 20. 2. do 20. 3. Zakaj se jezite na svoja čustva, ko pa ste si sami skuhali to nesrečo. Obisk pri starših se je „obrestoval". Veliko novega ste izvedeU, pa tudi nekaj daril ste dobili. V nedeljo se boste sprli za prazen nič. V pismu vas obdolžuje klevet. Dckažite, da niste nič hudega mislih. Darilo vas bo presenetilo TEDNIK - 23. marec 1978 OGLASI IN OBJAVE - 11 spored TV LJUBLJANA od 23. do 29. marca 1978 ČETRTEK, 23. MARCA: 9.00 TV v šoli: Naši umetniki, v fsJOB, Francoske pokrajine. Pogo- vor s Tonetom Pavčkom; 10.00 XV v šoli: Francoščina; 10.30 FV v šoli: Risanka, Fizika; 15.00 TV v šoli ponovitev; 16.00 Šolska IV: Sodobno naselje, Dobro videti in biti dobro viden; 17.25 Poročila; 17.30 VeUke reke - fUm; 18.20 Obzornik; 18.30 M)zaik; 18.35 Zgodbe iz Kalevale; 18.45 Tehtnica za nat;mčno tehtanje; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 TV za konec tedna; 20.35 Izziv kuhuri; 22.05 TV dnevnik; 22.20 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B - Jugoslavija Japonska; 23.30 Po- ročila. ffiTEK, 24. MARCA: 9.00 TV v šoli: Ruščina, Od petka do petka; 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina; 15.00 TV v šoli - ponovitev; 16.50 PoročUa; 16.55 Gozdne zgode in nezgode; 17.10 Deček Dominik; 17.35 Košarka: Parti- zan-Bosna, 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Izvolite kar naprej - zabavno glasbena oddaja Sarajevo; 21.05 Razgledi: Kam gre Quebeciz cikla Kanadski mozaik; 22.10 Serijski barvni film; 22.50 Poročila. SOBOTA, 25. MARCA: 8.00 Poročila; 8.05 Zgodbe iz Kalevale; 8.15 S. Makarovič: Kbsovirja na leteči žlici; 8.30 Vrtec na obisku: Pomlad v dolini ribnikov; 8.45 Tehtnica za natančno tehtanje; 9.15 Pisani svet - Letni časi; 9.50 Dokumentarna oddaja; 10.20 Študij na univerzi: Matematika; 10.40 V. Nedelkovski: Velika soba - TV Skopje; 11.40 PoročUa; 15.30 Poročila; 15.35 Nogomet: Radnički-Borac, 17.30 Obzornik; 17.40 Mozaik; 17.45 Konjiček grbavček - barrvni film; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 20.00 G. nu-ieux: Paul Gauguin; 20.55 TV žehtnik; 21.25 TV dnevnik; 21.40 625; 22.20 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B: Jugoslavi- ja- Romunija . .,. Poročila. NEDELJA, 26. MARCA: 7.55 Poročila; 8.00 Za dobro jutro: Srečanje oktetov 77; 8.20 625; 9.00 M. Kerstner: Gruntov- čani; 9.55 Štefeta mladosti; 11.00 Kaj je narobe: Otroci brez otroštva - film; 11.55 Mozaik; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Poročila; POPOLDAN: Svet v katerem živimo - T V žehtnik; - M:uto morje, film; Poročila; 16.25 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B: Jugoslavija-Švica; 18.30 Okrogh svet; 18.45 Nastopa MircilleMathieu; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Propagandna oddaja; 20.00 D. Markovič: Vrnitev odpisanih - konec; 21.05 Pomorska impresija; 21.25 TV dnevnik; 21.40 Glasbena medigra; 21.55 Nogo- met: Vojvodina-Hajduk; 22.25 Športni pregled; 23.15 Poročila. PONEDELJEK, 27. MARCA: 9.05 TV v ŠoU: Matematika, Jeguljee, Za pesmijo; 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka; Zem- ljepis; 11.10 TV v šoli: Za najmlajše; 15.05 T V v šoli - ponovitev; 16.00 TV v šoU- ponovitev; 17.05 Poročila; 17.10 Girobna žoga; 17.25 Svet, v katerem živimo, barvni film; 17.55 Obzornik; 18.05 Da bomo lažje odločali; 18.15 Čas in računanje; 18.40 Mozaik; 18.45 Mladi za mlade; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Propagand- na oddaja; 20.00 Slovenija 1973 - 1977; 21.05 W. A. Mozart: Idomeneo - barvna opera; 23.10 TV dnevnik. TOREK, 28. MARCA: 8.30 T V v šoh: Angleščina, Razlika med spoloma. Matema- tika; TV vrtec. Kultura govorjenja; 10.00 TV v šoh: Glasbena vzgoja. Risanka, Prirodoslovje; 14.30 TV v šoli - ponovitev; 16.05 Šolska TV: Brazilija - Kot pravkar utrgan sadež; 17.25 Poročila; 17.30 Glasba pred kamero; 18.00 Obzornik; 18.10 Mah svet - T V Zagreb; 18.40 Mozaik; 18.45 Po sledeh napred- ka; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Diagonale; 20.50 M, Dobrouska: Noči in dnevi - nadaljevanka; 21.50 Iz koncertnih dvoran; 22.25 T\' dnevnik. SREDA, 29. MARCA: 8.35 TV v šoh: Dnevnik 10, V Goranovcm rojstnem kraju. Od Budve do Žabljaka, Literatura; 10.00 TV v šoh: Kocka, kocka. Risanka, Film; 17.25 Poročila; 17.30 S. Makarovič: Kosovirja na leteči žhci; 17.50 Popotovanje v deželo lutk; 18.10 Obzornik; 18.20 Na sedmi stezi - športna oddaja; 18.50 Mozaik; 18.55 Nazaj v planinski raj - iz cikla zborovskega zvoka; 19.15 Risan- ka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Film tedna: Ambasadorji - fUm; 21.40 Majhne skrivnosti veUkih kuhar- skih mojstrov; 21.45 Miniature: Tadeusz Brzozovvski; 22.00 TV dnevnik. • mali oglasi STALNO ZAPOSLITEV v proiz- vodnji dobi ženska. Ponudbe na upravo Tednika. 9,5 ha ZEMLJE IN HiSO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM ob asfaltni cesti ugodno prodam. Oglasite se v Zg. Velovlaku 5. PRODAM dve omari za spalnico. Naslov v upravi Tednika. PRODAM Zastavo 750, dobro ohranjeno, letnik 75, prevoženih 38.000 km. Naslov v upravi Tedni- ka. PRODAM en ha zemlje, hišo z elektriko in vodo, primerno za vi- kend. Vprašajte Dravci 5. PRODAM hišo v prvi fazi gradnje na lepi prometni točki ob robu mesta Ptuj. Naslov v upravi. POCENI PRODAM dobro ohra- njen divan. Cankarjeva 10— Ptuj. SADNA DREVESCA raznih sort hrušk, jablan, breskev, sliv in marelic ter črni in rdeči ribez vam nudi iz drevesnice Zofka Ceh, Sel- ce 51, p. Voličina. OTROŠKI VOZICEK in stajico - prodam. Vprašajte Zg. Hajdina 188. PRODAM NEMŠKEGA OV- ČARJA, starega dve leti in pol, po ugodni ceni. Marjan Simenko, Spindlerjeva 5 — Ptuj (Rogoznica) VDOVEC — UPOKOJENEC s srednjim posestvom želi spoznati zdravo upokojenko za skupno živ- ljenje. Pismene ponudbe pošljite na upravo Tednika pod ,,POMLAD". PRODAM NOVO HIŠO z gospo- darskim poslopjem (nedograjeno, vendar vseljivo) v Apačah. Avto- busne zveze ugodne. Informacije , popoldan na naslov, ki je v upravi. PRODAM MLATILNICO s popolnim čiščenjem. Alojz Pola- : nec, Placar 35. UGODNO PRODAM Zastavo 750, letnik '75. Informacije na telefon 79-824. i TRAKTOR „kornik" v dobrem stanju — prodam. Franc Bratušek, Sturmovec 28, p. Videm. SOLIDEN starejši upokojenec — vdovec na deželi išče sebi primerno upokojenko-vdovo za gospo- dinjstvo. Naslov v upravi Tednika. MLADO KRAVO s teletom — prodam. Stanko Dobnik, Starše 11. PRODAM enoosno prikolico — primerno za prevoz živine. Oglasi- te se v Brstju 19. TRAKTORSKO KOSILNICO ,,grebaldi" za Zetor 25-11, staro eno leto PRODAM. Franc Ivančič, Pleterje 69, p. Cirkovce. KUPIM KROVNO SLAMO (sko- pe) ali zamenjam za sadjevec. Franček Holc, drevesničar pri Gomili, p. 62257 Juršinci. DREVESNICA pri Frančeku Holcu ob cesti 11. reda pod Gomi- lo še nudi cepljene breskve, hruškova drevesca, maslenke in moštnice, orehe in murve. Prodaja traja dokler je zaloga. SPREJMEM TAKOJ DIMNI- KARSKEGA POMOČNIKA. Hrana in stanovanje preskrbljena. Stanislav Arh, dimnikarski mojster — Kamnik. PRODAM 20 arov vinograda s stavbno parcelo, žični nasad, 12 km iz Ptuja (asfalt) in črno-beli televizor. Naslov v upravi Tedni- ka. PRODAM obračalnik ,,maraton 140" za BCS, malo rabljen. Proše- nja, Brstje 22 — Ptuj. KUHARICO, NATAKARICO in KMEČKO DEKLE ALI ŽENSKO, staro nad 20 let sprej- me takoj v stalno zaposlitev Gostilna ROŽNIK, Ljubljana — Cankarjev vrh 1. Stanovanje in hrana v hiši, ostalo po dogovoru. POCENI PRODA.M športno kolo s prestavami. Dušan Feguš, Potrčeva 50, Ptuj. PRODAM fiat 750, registriran do marca 1979. Naslov v upravi Tednika. PRODAM SLADKO SENO. Franc Pelcl, Tržeč 37. PRODAM GRADBENO PARCE- LO v Rogoznici. Naslov v upravi Tednika. UGODNO PRODAM črno-beli televizor ,,ambasador", kuhinjsko mizo, stole in hladilnik ,,himo". Danica Lisec, Trubarjeva 6 — Ptuj. PRODAM seno okrog 1.000 kg. Majcenovič, Peršonova 47 — Ptuj. ČRNO-BELI televizor,,major 67" v dobrem stanju — prodam. Ogled možen vsak popoldan pri Juliju Gjuraseku, Cesta Olge Meglic 1, Vičava. SPAČKA, letnik 1970, registriran do januarja 1979 prodam za 9.000 din. Dam tudi na ček, Informacije na tel. 77-663 ah Andrej Božič, Osojnikova 5, Ptuj. PRODAM kmečko hišo z gospo- darskim poslopjem in 2—3 ha zemlje in 150 litrov vina — doma- čega kvintona. Naslov v upravi. PRODAM skoraj novi MZ 250 ccm, letnik 1977. Miran Čuš, Hla- ponci 23, 62256 Juršinci. RAZPRODAJA različnih lončenih izdelkov in kmečkih peči na biv- šem lončarstvu NEMEC v Ptuju, Bezjakova 4. PRODAM gradbeno parcelo z dograjeno kletjo. Hajdina — Ulica Žetalskega Jožeta. Informacije pri Plamberger, Kvedrova2, Ptuj. PRODAM HIŠO Z VRTOM. Po- brežje 18, Videm pri Ptuju. ZASTAVO 750, letnik 1972 — prodam, tudi na ček. Reberc, Gorišnica 76. PODPISANA OPOZARJAM vsakogar, da naj ničesar ne kupuje od Valtera Selinšeka iz Prešernove 27 pri Ptuju, ker sem lastnica. V nasprotnem primeru bom sodno nastopala. Antonija Sprah, Zi- herlova ploščad 2, Ptuj. UGODNO PRODAM medetažno hišo ob asfaltni cesti, 3 km izven Ptuja. Informacije na telefon 77- 268 ali na naslov, ki je v upravi Tednika. UGODNO PRODAM novo vrtno mizo in dve klopi s kovinskim ogrodjem, plošča in sedeži oblože- ni z lesom. Stanko Meglic, Spuhlja 65. UGODNO PRODAM kavč. Na- slov v upravi Tednika. ZDOMCI! POSESTVO v izmeri 6 ha s stano- vanjskim in gospodarskim poslop- jem, vodovodom in z lokacijskim dovoljenjem za stanovanjski ob- jekt in hlev za vzrejo piščancev, po želji z živino in inventarjem, pro- dam ob asfaltni cesti v bližini Ptu- ja. Hugo Sneberger, Placar 18, 62253 Destrnik. PRODAM lansko seno. Ana Mikša, Zagrebška 32, Ptuj. KRAVO brejo 9 mesecev prodam. Martin Vršič, Krčevina 76 pri Vur- berku. PRODAM osebni avto Zastava 750, letnik 1974, registriran do marca 1979. Anton ŽERAK Podlehnik 9 a (dopoldne lahko po tel. 77-291) PRODAM AMI 8, letnik 1972, v odličnem stanju. Naslov v upravi Tednika. RADIO PTUJ ČETRTEK, 23. marca: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Pionirji zdravo v OŠ Destrnik (II. del), 16.45 Ljudske pesmi iz okohce Ptuja, 17.00 Novice, 17.05 Kulturna panorama, 17.20 Jugosl. vokal. instr. ansambli, 17.35 Predstavljamo vam Ribiško družino Ptuj, 17.50 Vedri ritmi. PETEK, 24. marca: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Radijska univerza - preventivna cepljenja, 16.40 Oktet bratov Pirnat in Trboveljski oktet, 17.00 Novice, 17.05 Mladi člani pred kongresi ZK, 17.35 Igramo za razvedrilo. SOBOTA, 25. marca: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 V soboto popoldne (zabavna in popularna glasba, magnetofonski zapisi, nasveti, gost oddaje . ..) NEDELJA, 26. marca: 11.00 Tedenski pregled dogajanj in obvestila, 11.20 Zabavna glasba, vmes EPP, 11.30 Iz vasi v vas - Juršinci I. del, 12.30 Čestitke poslušalcev. PONEDELJEK, 27. marca:. 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zibavna glasba, vmes EPP, 16.30 Šport in društva, 16.45 Zabaval vas bo Ray Conniff s havajskimi melodijami, 17.00 Novice in FPP, 17.10 Iz stare diskoteke, 17.30 Delegacije obravnavajo, 17.40 Melodije iz musiclov. TOREK, 28. marca: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba vmes EPP, 16.30 Naš komentar o melioracijskih skupnostih, 16.35 Domači ansambli: Vili Petrič, Kamniški kvintet in Lojze Slak, 17.00 Novice in EPP, 17.10 Delavec v kolektivu K K „Tehnoservis" Ptuj, 17.20 Poje vam Joan Armatrading, 17.35 Predstavljamo vam delegate za VIII. kongres ZKS, 17.45 Veliki zabavni orkestri. SREDA, 29. marca: 8.10 Dobro jutro in poročila, 8.15 Pogovori v živo, 8.30 Obvestila in EPP, 8.45 Cicibani, dober dan, 8.58 Povzetek in odpoved oddaje. V ostalem času prenašamo prvi radijski program RTV Ljubljana. kino ČETRTEK, 23. marca: OTILF J A IZ BANI JE braziljsko-fran- coski barv. vistav film, ob 18. in ob 20. uri; PETEK 24. do ItDEUE, 26. marca EMILY angl. barv. erot. film (ni primaren za mladino do dopolnjenega 15. leta). Predstave ob 18. in ob 20. uri, v NEDELJO matineja ob 10. in ob 16. uri popoldan bo slovenski vojni film DOLINA MIRU: TOREK, 28. marca: POSEBNA VZGOJA dom. barv. film ob 18. in ob 20. uri; SREDA, 29. in ČETRTEK, 30. marca: KARIERA NEKE SOBARICE it. barv. CS film, ob 18 in ob 20. uri. Dežurstvo prehrambenih trgovin SOBOTA, 25. MARCA 1978: PRODAJALNAJELEN izbira Ptuj SOBOTA, 1. APRILA 1978: PRODAJALNA KEKEC Mercator Panonija Ptuj Organizator zamejskega festivala ■z Števerjana obvešča, da je čas prijave za na- stop na 8. festivalu do- rnače glasbe, še do 8. aprila. f^estival bo v Števerjanu 1- in 2. julija. Vsi za 'riteresirani ansambli naj do tega datuma pošljejo Prijavo z gradivom, ka- '^or zahteva razpis festi- \/ala. Razgovor s Štefanom Vidovičem, tehničnim sekretarjem požarne skupnosti občine Ptuj Vse za varstvo pred požari Požarna skupnost občine Ptuj je bila usta- novljena junija 1975 in je nosilec dejavnosti varstva pred požarom v ptujski občini. Od ustanovitve pa do danes je svojo osnovno dejavnost močno razširila in popestrila. Pred kratkim so na skupščini požarne skupnosti ob- čine Ptuj razpravljali o svojem delu v preteklem letu, začrtali pa so tudi smernice in finančni načrt za delo v letošnjem letu. Štefan Vidovič nam je za uvod na kratko predstavil glavne naloge, ki so opredeljene v 4. členu samoupravnega sporazuma omenjene skupnosti: ,,Ena glavnih nalog Požarne skupnosti občine Ptuj je vzpodbujanje prizadevanja osnovnih nosilcev družbenih interesov za uspešno orga- nizacijo in delo službe varstva pred požarom, nadalje sodelovanje in pomoč pri oblikovanju načrtov varstva pred požarom, pri usklajevanju in sestavljanju pravilnika o požarnem varstvu oziroma požarnem redu v TOZD in drugih organizacijah. Skrbeti mora tudi za opremlje- nost gasilskih enot s sodobno tehnično gasilsko opremo in za strokovno usposobljenost gasil- cev, zagotavljati mora tudi finančna sredstva za stabilen razvoj dejavnosti varstva pred poža- rom, hkrati pa opravlja s pripadajočimi sredstvi v skladu s sprejetimi programi in določa merila za financiranje dejavnosti varstva pred požari in odloča o delitvi sredstev na podlagi sprejetih planov in določil samoupravnega sporazuma." Omenili smo že, da ste se pred kratkim sestali na skupščini požarne skupnosti, na kateri ste razpravljali o pomembnih nalogah. Med drugim ste sprejeli poročilo o realizaciji srednjeročnega programa razvoja požarnega varstva za leto 1977, kaj bi lahko ob tem povedali? ,,To poročilo so sprejeli vsi delegati že v gradivu za sejo. V njem je podrobno navedeno, kaj in kako se je dogajalo na področju požarne- ga varstva v lanskem letu. Navedene so bile šte- vilke, ki so izkazovale, da je bila realizacija pla- na izvršena samo v višini 31 odstotkov. To je posledica tega, ker so bila s samoupravnim spo- razumom zbrana manjša sredstva, kot so bila dogovorjena. No in v temu primerna je bila tudi realizacija fizičnega obsega programa. Ste to upoštevah ob sprejemu predloga plana razvoja požarnega varstva za letošnje leto? ,,Vsekakor smo leto 1978 začeli z večjim optimizmom in večjo gotovostjo, kajti v no- vembru lani smo sprejeli predlog o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o razvoju požarnega varstva občine Ptuj za ob- dobje 1976—1980. V teh spremembah smo se odločili za takšna določila, ki bodo trdneje zagotavljala sredstva, vendar pa v enaki višini, kot je bilo to predvideno v prejšnjem sporazu- mu. Iz tega smo potem izdelali realizacijo za le- to 1978. Skupno smo planirali za letošnje leto 5,286.000 dinarjev, ta sredstva pa bomo zagotovili iz naslednjih virov: iz samoupravnega sporazuma in odloka, ki je bil sprejet v mesecu februarju, iz sredstev zavarovalne skupnosti in iz prispevkov gasilskih društev." In kako daleč smo z gradnjo doma gasilcev v Ptuju. Vemo, da je bil ta uradno odprt že lani. Glede na to, da je investitor gradnje požarna skupnost občine Ptuj, nas zanima, kdaj bo novi dom začel resnično služiti svojemu namenu? „Res je. Že novembra lani smo imeli uradno predajo tega doma. Vendar izvajalcu del ni uspelo dokončati vseh del do pogodbenega roka. Gradbena dela izvaja GIP Gradiš Gradnje Ptuj, predračunska vrednost celotne investicije pa znaša 17.378.541.- dinarjev. Dom je v glav- nem že zgrajen, izvajalca del čaka le še ureditev okolice. Predvidevamo, da bo nov dom gasilcev kljub nekaterim finančnim težavam začel služiti svojemu namenu koncem aprila, ali najkasneje v začetku maja letos." Pripravil: M. Ozmec Škoda, da ni dvorana na Tumiščah še večja Učenci OŠ Ivana Spolenjaka oz, njihova folklorna skupina seje predstavila z belokrajnskimi plesi Upravičenost preoblikovanja bivše krajevne skupnosti Ptuj je povsod vse bolj očitna. V novih krajevnih skupnostih se je odločanje vse bolj pribhžalo občanu, marsikje so že zaživele kot resnične življenjske skupnosti občanov. Ena takih je tudi krajevna skupnost Turnišče. Kot druge, se je tudi na Turniščah začela takoj po uspelem referendumu vehka akitv- nost družbenopolitičnili organi- zacij, ki je dobila svoj odraz v premišljenih pripravah na vohtve, od izbora kandidatov do same izvedbe, ki je bila na obeh voliščih v KS Turnišče 97-odstotna. V krajevni skupnosti se razvija tudi športno življenje, saj so uspehi turniških strelcev znani. Kkljub temu pa se še najdejo posamezni- ki, ki se dovolj ne zavedajo pomena te samoupravne družbene skupnosti. Ena od zadnjih izredno uspehh prireditev na Turniščah je bila v petek, 17. marca, ko so v domu občanov proslavo dneva žensk združih z manifestacijo enotnosti vseh krajanov te krajevne skupnosti V nabito polni dvorani se je zbralo ogromno krajanov, največ seveda žensk, ki so z zanimanjem spremljah lepo pri- pravljen bogat kulturni program. Izvedli so ga učenci OŠ Ivana Spolenjaka pod vodstvom pri- zadevnih tovarišic — mentoric. Za pozdravno pesmico je spregovoril ženam in dekletom Adi Praprotnik o pomenu 8. marca, ki ni le praznik žensk, temveč naša nenehna družbena akcija. Za tem se je zvrstilo cehh 14 točk kulturnega programa. Težko je reči, ah so bile prijetnejše „miške" ah „Tinka umazanka", baletni ples Darje aU uspavanka, ki jo je zapela Preda. Ob spremljanju programa so se prisrčni nasmehi menjavah s solzami, saj so mamice spremljale na odru svoje otroke, namreč z območja celotne KS Turnišče obiskujejo otroci OŠ Ivana Spolenjaka Vodstva družbenopohtičnih or- ganizacij in KS Turnišče so izrekli mentorjem in nastopajočim javno pohvalo in pričakujejo, da se bo uspešno sodelovanje med šolo in krajevno skupnostjo odvijalo tudi v naprej. Besedilo in shka: L. Cajnko Kulturni dom pri Kungoti je ponos vasi Foto: K. Zoreč ZASTAVILI DELO ZA NAPREJ v dvorani kulturnega doma pri Kungoti je bilo v petek, 17. marca 1978 precej živahno. V domu so se namreč zbrah člani društva upokojencev iz Kidričevega na svoji redni letni konferenci in napohiili dvorani, kar je tudi eden od dokazov njihove aktivnosti. Po uvodnih formahiostih in počastitvi spomina umrhh, je imel poročilo o delu Ivan Elsner, predsednik društva upokojencev. Iz poročila smo razbrah, daje bila glavna dejavnost društva usmerje- na v kulturno dejavnost in rekreacijo članov. Uspehe na tem področju potrjuje med drugirn pred kratkim ustanovljen ženski pevski zbor, ki ga vodi Anton Grajf, Zbor je že tako uglašen, da račrtujejo letos aprila ah maja udeležbo na repubhški reviji pevskih zborov, ki bo v Krškem. Enako posvečajo vehko pozor- nost rekreaciji upokojencev. Pri tem jih vehko pomaga delovni kolektiv TGA, saj tudi večina ipokojencev izhaja iz tega kolektiva. V tej smeri bodo nadaljevah tudi v bodoče. Po razpravi so sklenUi, da bodo tudi letos organLzirah dvodnevni izlet v zgodovinske kraje iz NOB (Jajce, Bihač, Kozara). Na občnem zboru so tudi predlagaU, da bi naj ustanovih poseben koordinacijski odbor, ki bi koordiniral delo društev upokojencev na območju Dravske- ga polja, to je Kidričevo, Hajdina, Cirkovce in l>ovrenc. Taka koordinacija bi bila potrebna tudi pri organizaciji dvodnevnih izle- tov. Občnemu zboru so prisostvovah tudi predstavniki družbeno- phtičnih organizacij iz KS Kidričevo in TGA „Boris Kidrič"ter predsednik občinske zveze društev upokojencev občine Ptuj, Miha Gucek, ki je navzoče seznanil s programom dela občinske zveze DU m s svojimi nasveti pripomogel k obhkovanju vsebinsko bogatega programa dela. Za njegovo uresničitev pa bo skrbel novi 17 članski odbor. V nadaljevanju letne konference pa je bil kulturni program, v catercm so sodelovaU mladi taborniki iz Kidričevega, pevska skupina z zabavnim ansamblom iz Apač, ki ga vodi Martin Mojzer ter domači pevski zbor društva upokojencev s kvartetom starejših šnic iz Kungote, Skratka, vsi udeleženci so si bih enotni, da je bilo prelepo. France Meškci_ Aeroldub Ptuj pred pomembnimi prireditvami Aeroklub Ptuj bo v letošnjem letu organizator in gostitelj treh pomembnih prireditev. Tako bodo skupaj z občinsko konferenco ZSMS Ptuj že 25. maja organizirali skupno praznovanje dneva mladosti in dneva letalcev. Podobna mladinsko — letalska prireditev je lepo uspela že lani, saj je razen vseh letalcev na njej sodelovala skoraj vsa šolajoča mladina. Druga pomembna prireditev bo gotovo tekmovanje za 5. ptujski padalski pokal Podlehnik 78, ki bo letos 30. julija. Na tej prireditvi se bodo padalci znova pomerili v skakanju v vodo. Pomembno je tudi, da je ta prireditev sčasoma dobila že republiški značaj, prizadevajo pa si, da bi pre- rasla v zvezno prireditev. Najpomembnejša prireditev, ki pomeni članom Aerokluba Ptuj veliko čast pa je zaključek XXI. zveznega Aerorallya za pokal maršala Tita. Ta bo potekal na letališču v Moškajncih 16. in 17. septembra letos. To je gotovo največja letalska prireditev v Jugoslaviji, na kateri sodelujejo vse republiške reprezentance. Zelo zanimiv bo predvsem drugi dan prireditve, ko bodo na mitingu sodelovali vsi aeroklubi iz Slovenije, delno tudi iz Jugoslavije. Največja atrakcija pa bo gotovo udeležba JLA — to je tako- zvana Akrogrupa štirih najboljših pilotov, ki bodo s svojimi akrobacijami gotovo pritegnili občinstvo. — OM 40 — letni Edvard Krajnc po pregledu na KK(i, v ptujski bolnišnici, lik po prihodu v ambulanto. Foto: M. Ozmec Le korak do tragedije v torek, 14. marca je dežurni na reševalni postaji v Ptuju sprejel poziv: ,,Doktora... plin... Kranjc na gradu." Brž so skočili v reše- valni avtomobil ter se odpeljali na ptujski grad. Ko so odprli vrata stanovanja Edvarda Krajnca, Na gradu 1 so takoj vedeli za kaj gre. Na tleh je ležal moški, napol omotičen, v sobi pa je razen njega ležal še deček, pa starejša ženska. Ni bilo časa, da bi vpraševali za kaj gre. Brž so jih naložili v rešilca in krenili proti bolnišnici. V sprejemni ambulanti zdravstvenega doma je 40 letni Ed- vard Krajnc začel pripovedovati kako je bilo: ,,Prekleti plin. Zme- raj smo bili posebej pozorni nad jeklenko. Tudi snoči sem pred počitkom pregledal, če je zaprt. Od kod se je le vzel. S sinom in mamo smo legli brez skrbi. Ponoči pa me je začelo mučiti. Obračal sem se sem ter tja. Proti jutru me je začela boleti glava. Ko sem pozneje šel na stranišče sem padel ob školjki. Čutil sem omotico. Po kakšni uri sem se prebudil in se splazil proti telefonu in tam opazil ležečega sina. Z zadnjim naporom sem dvignil slušalko ter poklical rešilca. Potem so nas kmalu odpeljali." Naključje je hotelo, da je bilo tako. Po prihodu v ambulanto so po dveh urah opazovanja vse tri odpustili. Oče Edvard Krajnc, sin Marjan in 57 letna Elizabeta Vrb- njak — Edvardova mati, vsi trije so sedaj čili in zdravi. Pa je le ma- lo manjkalo, da ne bi tisto noč zaspali za vedno. Naj bo ta dogodek, kljub srečne- mu koncu kot opozorilo vsem tis- tim, ki imajo doma plinske štedilnike. S plinom je treba biti skrajno previden. Zmeraj, kadar zamenjate prazno jeklenko s pol- no, najprej preverite, če spušča plin. Cisto preprosto, z navadno milnico lahko to storite. M. Ozmec Tudi teden od 13. do vključno 20. marca 1978 je na cestah ožjega območju ptujske občine minil pre- cej mirno. Miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov so posredovali le v dveh primerih nesreč. V obeh primerih sta bila krivca nesreče udeleženca sama. glavni vzrok pa je bil neprimerna hitrost vožnje. Posebej opozarja- mo voznike na skrajno previdno vožnjo, kajti na posameznike že vpliva pomlad. To se odraža pred- vsem v prehrabri vožnji in obnaša- nju na cestah, ^e k lemu dodamo še dejstvo, da se v teh dneh vrača s tujine večina naših zdomcev, je zaskrbljenost toliko večja. Naše ceste so namreč spremenjene v dolge kolone jeklenih konjičkov. Torej, če se boste v Jeh dneh odpra- vili na pot, bodite skrajno previdni in predvsem potrpežljivi! Zaneslo ga je ... V ponedeljek, 13. marca se je pripetila lažja prometna nesreča v Novi vasi pri Ptuju. Ob 18.10 je voznik kolesa z motorjem Miroslav Malovič iz Volk mer jeve v Ptuju ČRNA KRONIKA pripeljal na posut gramoz zaneslo ga je in padel je po cestišču. Pri tem se je lažje telesno poškodoval. Materialne škode ni bilo. Padel z motorjem Do hude prometne nesreče je prišlo v nedeljo, 19. marca ob 9.30 na lokalni cesti v Štukih. Voznik motornega kolesa Franc Polanec iz Placarja 65/a je peljal iz Mestnega vrha proti Ptuju. V Štukih je zaradi neprimerne hitrosti padel po cesti- šču in se huje telesno poškodoval, prepeljali so ga v ptujsko bolnišni- co. Dvakrat se je hladil v nedeljo, 19. marca ob 3.50 zjutraj so miličniki postaje milice v Ptuju privedli v prostor za pridržanje M. I. iz Dravinjskega vrha 58. Omenjeni je močno kršil javni red in mir v gasilskem domu v Tržcu. kjer je razbil vhodna vrata ter grozil in vznemirjal goste. Iz prostora za pridržanje je bil odpu- ščen ob 12. uri. Vendar to ni zaleglo. Ob 15.30 so miličniki ponovno intervenirali. M. I. je namreč začel sproščati svojo odveč- no energijo v eni od ptujskih gostiln. Ponovno je bil priveden v prostor za pridrževanje do iztrez- nitve. Tokrat se je hladil nekoliko dalje, saj so ga spustili šele v pone- deljek 20. marca ob 3.15. Verjetno je drugič le zaleglo. Umrl po nesreči s traktorjem v ptujski bolnišnici je v sredo, 15. marca umrl 44-!etni Alojz Krajnc iz Sedlaška 17 pri Podleh- niku. Krajnc je dobil v ponedeljek 13. marca hude telesne poškodbe po tem, ko se je prevrnil traktor, na katerem je sedel kot sopotnik. - OM vreme do nedelje, 2. aprila 1978i Polna luna bo v petek, 24. marca ob 17,20. Napoved: Do nedelje, 26. marca bo še precej spremenljivo. Padavine bodo predvsem v kratkotrajnih plohah ah v roscnju, V višjih legah bo še snežilo. Od 27, do 30. marca bo lepo in hladno, nato bo oblačno, občasno slab dež. Pomlad se je začela, zima pa svoje še ni izpela, zato sega še v pomladne dni. Alojz Cestnik RODILE SO: Majda Kolmanič, Kvedrova 3 - Vladimiro; Kristina Butolen, Ibbrina 2 - Simono; Alojzija Potrč, Mestni veh 79 - deklico; Elizabeta Lozinšek, Lancova vas 6 - dečka; Nada Korošec, Na hribu 2 - Anito; Majda Sodeč, Pobrežje 127 - deklico; Ana Serdinšek, Lovrenc 65 - dečka; Angela Korez, Kupčinjin vrh 44 - dečka; Ljudmila Lah, Bišečki vrh 32 - dečka; Elizabeta Korez, Kočice 13 - Dragico; Dragica Pintarič, Gregorčičev dr. 11 - dečka; 21enka Grba, Scliškaijeva 12 - &ša; Angela Majcen, Podvinci 138 -Andrejo; Jožica Trstcnjak, Hum 107 - Damjana; Veronika Pulko, Kočice 43 - Alberta; Marjeta Krajnc, Hajdoše 29/b - dečka; Zdenka Jambriško, Za kolo- dvorom 14, Ormož - Sebastijana; Danica Satler, Peršonova 44 - Matjaža; Vera Polanec, Trnovska vas 51 - dečka; Cecilija Krajnc, GrajenSčak 77/a - Jožico; Marija Baum, Zagorci 1 - dekhco; Vera Trafela, Prežihova 21 - Avrehjo; Darinka Horvat, Rogaška 13 - Saško; Jožefa Emeršič, Kidričevo 21 - dečka; Šteflca Polajžer, Ul, Lackove čete 18 - Mateja; Marija Kokot, Goričak 43 - deklico; Angela Žgeč, Dornava 50 - dečka; Marjana Rojko, Novinci 13 - dekhco; Milica Strelec, Stojnci 3- Lidijo; Angela Dogša, Lahonci 100 - dečka;, POROKE: Daniel Fras, Natašina pot 3 in Marija Gašperšič, Ob Grajeni l/a; Bane Ljubeč, Drbetinci 35 in Marija Lazar, Drbetinci 35; Milan Klep,Prepolje 45 in Majda Krušič, Kidričevo 19; Franc Janžekovič, Bukovci 129 in Marija Donaj, Placerovci 24, IMRLI SO: Franc Vesehč, Polenšak 10, roj. 1906, umrl 13. marca 1978; Alojz Krajnc, Sedlašek 5, roj, 1934, umrl 14. marca 1978; Ludvik Prclog, Tomaž 13, roj, 1910, umrl 14. marca 1978; Ivan Belič, Strnišče 14, roj. 1917, umrl 16, marca 1978; Alojz Ceh, Krčevina pri Vurberku 1, roj. 1905^ umrl 16. marca 1978; Terezija Skorja- nec, Cerovec 15, roj. 1903, umrla 19. marca 1978; Ehza Kajzersber- ger, Cankarjeva 14, roj, 1900, umrla 17, marca 1978; Franc Ijjh, Na Tratah 10, roj, 1888, umrl 18. marca 1978. TEDNIK izdaja zavod za časopisno ir radijsko dejavnost RADIO-TED MIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-106^9. Tiska ČGP Mariborski tisk. TJa podlagi 'akona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.