POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom naznanjamo, da več ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Zadostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana. Uprava. NARODA list sloveitskihdelavcerrAmeriki Hm largest Slovenian Daily in the United Stales* Issued every day except Sundays and lecal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: OHelsea 3-1242 Entered aa Beoond Okas Matter September 21, 1903, at the Post Offlot at Kav York, H. Y„ ndar let of Oongrm of March 3, 1879. TELEFON: OHelsea 1—1241 No. 236. — Stev. 236. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 8, 1937 —PETEK, 8. OKTOBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, JAPONSKA JE PRIPRAVLJENA VSEM KLJUBOVATI Generalu Francu manjka vojakov KONFERENCA 9 SIGNATURNIH DRŽAV SE BO NAJBRŽ VRŠILA V LONDONU ALI V WASH1NGT0NU Japonska je pred vsem avetom označena kot na-padalka. — Od konference devetih držav si javnost dosti obeta. — Amerika bo podpirala vsak nastop proti onim, ki ogrožajo devetdeset odstotkov svetovnega prebivalstva. — Politika Japonske bo ostala nespremenjena. TOKIO, Japonska, 7 oktobra. — Japonski vnanji urad je včeraj izjavil, da bo temeljna politika japonskega cesarstva ostala nespremenjena, neoziraje se na sklepe konference devetih držav. Soglasno s poročilom japonske častniške agen-ture "Domei" je izjavil neki zastopnik vnanjega ministrstva: — Japonska je trdno prepričana, da bo kos položaju, pa naj druge države odločijo to ali ono. Odkar je Amerika v zadevi Kitajske in Japonske zavzela stališče Lige narodov, je konferenca devetih signaturnih držav neizogibna. Govor ameriškega predsednika in Hullova izjava sta japonske vladne kroge zelc razočarala. — Doslej se nam je zdelo, — je rekel neki visoki japonski uradnik, — da Amerika bolj pozna naš položaj ot katerakoli druga države na svetu. TOKIO, Japonska, 7. oktobra.—Japonski vnanji urad je resno povdaril, da je Japonska odloč-I na, da kar najostrejše nastopi proti Združenim državam, ker so obdolžile Japonsko, da je kršila pogodbo devetih držav. Iz uradnega in neuradnega javnega mnenja na Japonskem je mogoče sklepati, da je Japonska pripravljena tudi z oboroženo silo postaviti se v bran proti Združenim državam in vsem drugim državam, ki bi jo skušale prisiliti, da vstavi vojno na Kitajskem. WASHINGTON, D. C., 7. oktobra. - Združene države so včeraj povedale svetu, da je Japonska napadalka v nenapovedani kitajsko-japonski \ ojni. Državni tajnik Cordell Hull je obdolžil Japonsko, da je kršila pogodbo devetih držav iz 1. 1922 in Kellogg-Briandovo pogodbo iz leta 1928. S tem je državni tajnik Hull postavil Združene uržave na stran Lige narodov, ki je obsodila Japonsko zaradi njenega vpada na Kitajsko. Ameriška vlada je sedaj prvič javno obdolžila kako državo, da je prelomila pogodbo in da je napadalka. Hull pa je tudi izpolnil obljubo predsednika Roosevelta, ki je v svojem govoru v Chicagu rekel, da bo vlada Združenih držav podpirala vsak nastop proti 10 odstotkom, ki ogrožajo mir, svobodo in varnost 90 odstotkov svetovnega prebivalstva. Hull je svojo izjavo zaključil z naslednjimi besedami: "V luči razvijajočih se dogodkov na Daljnem krail'v,u' uni'e H- v- Brownu. Iztoku je vlada Združenih držav bila prisiljena do 'T^r " ... j , . . K J J ,od zemljo, so sporočili na površje, da se je njihova stavka šele pričela. Svoje sorodnike, tovariše, linijsko uradnike in Lehigh Navigation Coal Company so obvestili, da so pripravljeni ostati pod zemljo do Božiča, ali pa celo do Novega leta, dokler ni vs treženo njihovi zahtevi glede plače. Rudarji se nahajajo v velikem prostoru, katerega grejejo tri peči. Uradniki United Mine Workers of America pa so to stavko razglasili za pro-tipostavno in skušajo preprečiti splošno stavko pri družbi. Rudarji so se zbirali okoli .-edmih rovov ter so se posvetovali o tem, ako bi razglasili splošno stavko. Medtem, ko se stavkarjem spuščali v rov hrano, odejo, harmonike, igralne karte, radio, magazine in časopise, so uradniki premogarskv družbe naznanili, da se s stavkarji ne bodo pogajali, dokler ne pridejo iz rova. Unija ima s premogarsko družbo pogodbo, ki poteče 1. maja prihodnjega leta. Delo v rovih te družbe je dvojne vrste, delavci so plačani po množini nakopanega premoga ali pa dnevno. Dnevna plača znaša $(>.78; delavci .ki so plačali: )K) množini nakopanega premega pa za>lužijo $1'J do $15 na dan. Rudarji, ki so kopali premog v 8 in najnižjem .nastropju, so dobivali dnevno plačo ter so zato zahtevali, da se jim plača po tem, kolikor premoga na-kopljejo, in ker družba njihovi zahtevi ni ustregla, so zastav-kali. Predsednik premog a r s k e družbe Jesse B. Warriuer je Johnu L. Lewisu brzojavno sporočil, da so rudarji prelomili pogodbo ter ga je prosil da konča stavko, Lewis pa je Warrinei ju sporočil, da prepušča celo zadevo predsedniku ZA PREKLIC WAGNERJEVE POSTAVE m.. .. i. £ ___________ i Kitajci so na celi fronti Delegat je Delavske fede- pred Šanghajem prešli KITAJCI SO V OFENZIVI racije so navdušeno ploskali odvetniku, ki se je pojavil s to neobičajno zahtevo. DENVER, Colo., 7. okt. — Na konvenciji Delavske federacije je nastopil kot govornik tudi Joseph Padway, advokat, iz Milwaukee. In večina delegatov mu je navdušeno ploskala, ko je rekel, da mora kongres preklicati Wagnerjevo postavo, ki jamči delavcem kolektivna pogajanja. Svoječasno je rekel predsednik Federacije William Green, da se je z uvel javi jen jem Warner je ve postave začelo novo razdobje za ameriške delavce v Združenih državah, dočim skuša po Padwayevem mnenju Na tional Labor Relations Board zadati smrten udarec strokovnim organizacijam. C. A. Weaver, član unije godbenikov, je vprašal predsednika Williama Greena, če je konvencija upravičena domnevati, da je bil Labor Relations Board zato ustanovljen, da da C. I. O. večjo zaslouibo. — Ne prvotno, — je odvrnil Green. — Ustanovljen je bil za osvoboditev delavstva. Win. R. Trote r, delegat unije tiskarje, je protestiral, ker ne dovo lale Chas. P. Howardu, predsedniku njegove unije, vstopa na konvencijo. Howard je namreč istočasno tudi tajnik CIO. Mandatni odbor mu ni dovolil vstopa, toda zadeva bo prišla še na javno glasovanje. v ofenzivo. — Na seve-nj so bili Japonci vstavljeni. ŠANGHAJ, Kitajska, 7. okt. — Kitajska armada pri Sang liaju je z močnim protinapadom prešla v ofenzivo. Kitajci so na celi 25 milj dolgi fronti, od porušenega Čapeja pa do Lotienr« zapustili svoje strelske jarke in so se vrgli na vpadnike. Sicer je bojna črta ostala neiz-premenjena, toda Kitajci so s temi napadi pokazali, da jih obramba Sanghaja še ni izmučila. Poročila s severa naznanjajo, da so bili Japonci vstavljeni v svojem prodiranju v provincah Hopej in Santung. V vzhodnem delu severne fronte pa je japonska mehani- 0BK0LJEVALNA TAKTIKA REPUBLIKANCEV NA JUGU RIM, Italija, 7. oktobra. — Poveljnik italijanskih "prostovoljcev" na Španskem general Atti-lio Teruzzi se je vrnil v Italijo "na dopust ", neko drugo poročilo pa pravi, da je prišel v Italijo za to, da Mussolini pošlje na špansko še en vojaški kor generalu Francu. General Teruzzi je rekel, da general Franco potrebuje še mnogo več vojakov, ako hoče izvojevati zmago. To poročilo prihaja obenem s poročilom, da namerava Mussolini poklicati pod zastave mnogo vojakov, posebno iz severne Italije. Vpoklicani bod«_ možje, rojeni v letih 1907, IMS in 1909. Poklicani bodo zato, ker so bolj sposobni prenašati mrzlo zimsko podnebje na Španskem. Zopet neko drugo poročilo pravi, da je Mussolinijev sin Bruno Mussolini odšel z major-zirana armada vpadla v San-'jem Aciliilio Biseom na Špan- SAMO NEMCU A PROTI HABSBDRŽANOM DUNAJ, Avstrija. 5. ok. — V ponedeljek so bila v treh velikih dvoranah zborovanja avstrijskih monarliistov, katerim je njihov voditelj baron Fried-rich von Wiesner izjavil, da je boj za obnovitev habsburškega prestola dve tretini dobljen. Rekel je, da je bil odpor proti stari vladarski hiši tako v deželi sami, kot v deželah Mab antante večinoma odstranjen. Med vsemi državami samo še Nemčija noče privoliti, da bi zasedel avstrijski prestol. IEK0RD RUSKEGA ZRAKOPLOVA % Zaključki na^e zra,'™> I"1 ln s katp MOSKVA, Rusija, 5. okt. — lade so z ozirom na predstoječe v popolnem so-itn k,,rij°-k " j^jotska Rusija si prisvaja J slKa- jcasQvm rekord za svoj vodljivi n J zrakoplov V6, ki je na svojem J poletu nad evropsko Rusijo j stal v zraku 120 ur. Do sedaj je imel ta rekord nemški zrakoplov Graf Zeppeliin, ki je leta 1935 ostal v zraku 119 ur* tung ter zasedla utrjeno mesto Tehčov in pritiska proti Cina-n u . Poročevalec Associated Press pa naznanja, da je mc-čan kitajski protinapad prisilil Japonce, da so opustili obleganje Tehčova ter so se u-maknrli proti severu. Dalje v notranjosti dežele so Kitajci obkolili japonsko armado, ki prodira ob Peiping -Hankov železnici, pri Paotin-gu. glavnem mestu Ilopeja. Tuji opazovalci naznanjajo, da so Kitajci vstavili Japonce pri Paotingu in da Kitajci napadajo sovražnika na celi 80 milj doigl fronti. Dobro poučeni kitajski in japonski krogi zagotavljajo, da uameravajo Japonci v severni Kitajski postaviti neodvisno republiko iz natelednjih petih provinc: Hopej, Šantung, (Na-liar, Sujuan in Šansi, kadar se jih polaste. Za prestolico nove republike je bil izbran Peiping, ki bo nosil zopet svoje staro i-me Peking. Japonsko armadno poveljstvo je pri Šanghaju postavilo prvo ujetniško taborišče. Do sedaj so Japonci ujeli samo 60 Kitajcev, prej pa so postreli-i vse, ki so jim padli v roke. To taborišče so Japonci postavili, ko >o vjeli 300 Kitajcev. ŠANGHAJ, Kitajska, 7. okt. — V odgovor na zahtevo predsednika Roosevelta, da so agre-s iv ni narodi postavljeni v plasju z zaključki zbora Lige narodov." Resolucija Lige narodov je pozvala svoje članice, ki so podpisale pogodbo devetih držav, med katerimi 90 tudi Združene države, da skličejo konferenco y Waahingtonu ali v Londonu. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" sko, da se pridruži kot letalec generalu Francu. Vse te govorice krožijo ob času, ko Mussolini razmišlja angleško - francosko povabilo na konferenco, ki bo razpravljala v prvi vrsti o odpoklicu tujih prostovoljcev na Španskem. Mussolini se nahaja še na po čitnicah v Rocca del Carmina-ta in se bo šele v četrtek vrnil v Rim, da predseduje seji fašističnega velikega sveta. Vsa znamenja kažejo, da bo Mussolini povabilo na konferenco zavrnil z utemeljitvijo, da glede prostovoljcev na Španskem razpravlja in odloči nevmeševalni odbor v Londonu. MADRID, Španska, fi. okt. — Republikanci na jugu Madrida prodirajo v obliki polkroga in skušajo zajeti več sto fašistov, ki so utrjeni v strelskih jarkih. Vladni vojaki so zavzeli že nad sto hiš v predmestju Useri, kjer se obe stranki borite s strojnicami, bajoneti in ročnimi granatami. Na tem kraju republikanci že dva tedna napadajo fašistične postojanke in na mnogih krajih so bili fašisti vrženi nazaj. Iz Barba-dra. 50 milj severovzhodno od Saragosse, neko poročilo naznanja, da so se v zadnji fašistični ofenzivi na aragonski fronti zopet pokazale italijanske čete, ki so del slo vite divizije "črne pšice", ki tander. Te italijanske čete >o najboljše, kar jih ima general Franco in kjer se prikažejo, je znamenje, da se bodo na istem kraju pričele večje operacije. HENDAYE, Francija, (i. okt. — Vladne čete, ki so bile v rž:*-ne iz svojih utrjenih postojank, so se oprijele ustaške vojne, da zadržujejo fašistično pro.'.!it.-nje proti Gijonu. Četudi so fašisti prodrli čez Europa pogoroje in čez hribe pri Cavadongi, jih vendar A-turci v majhnih oddelkih /.»*lo zadržujejo. Tz Francije se je vrnilo več sto španskih beguncev, ki so prišli v skupinah po 400 in 50o v I run. Med temi pa so samo 4 odstotki moških. Možje so se večinoma odločili, da se bore na vladni strani, žene in otrobi pa so odšli na svoje domove v fašističnem ozemlju. BAGDOLIO NA MADŽARSKEM i je general Francu največ pri-to, da je predsednik Roosevelt (Ia je bil zavzet San. obsodil Japonsko zaradi njene- _ ga vpada na Kitajsko, so Ja- ------- —*—• ponci z aeroplani bombardirali 'sar je bil prevoz vojaštva zeio po celi Kitajski vojaška skia- \ oviran. Japonski letalci pa niso dišča. |bombardirali mest. Splošni položaj je naslednji-j Na južnem Kitajskem so ja-Japonski bombniki so napadli kitajske železnice, letališča in municijska skladišča od enega konca do drugega, vsled če- BUDIMPEŠTA. Madžarska, ti. oktobra. — &ef generalnega štaba italijanske vojske, maršal Pietro Badoglio je končal svoj 6-dnevni obisk na Madžarskem ter je odpotoval. Tekom svojega bivanja je imel več razgovorov za vojaškimi oblastmi ter je nadziral več vojaških polkov. Včeraj je na grob nepoznanega vojaka položil venec in enega na spomenik italijanskim vojakom, ki so padli v Avstriji in na Madžarskem tekom svetovne vojne. Pred svojim odhodom je bd maršal Badoglio deležen vojaških časti. O pravem namenu njegovega obiska na Madžarskem ni javnosti ničesar znanega, in velika tajnost, ki zakriva njegov obisk, je v velikem nasprotju s prejšnjimi obiski odličnih Italijanov. Ta obisk je po mnenju mnogih pokazal, da italijanski vpliv na Madžarskem pojema. Madžarski nacijonalisti, ki so ;e toliko zanašali na Italijo, so sedaj izgubili vse upanje, da bi mogli od Italije pričakovati kake podpore, ker je italijanska vlada naznanila, da Italija ne bo več obnovila velikih gospodarskih koncesij z Madžar- ponski letalci bombard i r a Kanton-Hankov železnico in so $ ko, ker hoče obdržati Jugosla- skoro popolnoma -vstavili pro met. vi jo v tesnejšem stiku z riin-*ko-berliu-ko osjo. 'QL2S ttnovT* 1\. New Yotk, Friday, October 8, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ32. €€ Gifts Naroda 99 U OWMd ud IJ Frank Sakaer, President AMI J. Lapsha, Bsc. rftM ar.ui G L A 8 NAIODA (Teleo «1 the rnpte) Diy inept i ••••oo•••••oe•••••«o Ea N«w York KMltlK* MUM $7jOO St MM*............HM In *LM Tm. pol Iota Yekrty »00 "dm Rum" ikkaj» mkl to KM] la "GLA8 NARODA". til W. l*h Street. New Ink N. I Telephone: CHelsea 3—1242 s" 11 n 1 ■ i ■ tir " ^ J MADŽARSKA Ponujanja mod Madžarsko in Malo autanto kot celoto so so dejansko pričela že prod niesoei. Todaj sta so madžarski )>oslanik v Bukarešti in rumun-ski zunanji minister Antoneseu prvič sestala z namenom, da natančno proučita možnosti in način zhližanja maloantant-i ill držav z Madžarsko. O prvih raztfdvorih je romunski zunanji minister natančno informiral tak« Beograd kakor Prago. Zdi se, da je pri dosedanjih stikih med odgovornimi državniki ene in druge Branko igral zelo pomembno vlogo i nlj>ki zunanji minister Beck, ki je po poslednjih razgovorih z rmnunskimi drža\niki nastopil kot posredovalec. Ob sinajski konferenci Male antamte so se pogajanja nadaljevala v obliki konkrotne izmenjave predlogov. Na tej osnovi so se pred tedni obnovil a pogajanja v Ženevi. O vprašaju zopet ne oborožitve Madžarske ni baje nobenega nesporazuma več. Odstranjene so. kakor zatrjujejo v poučenih krogih, vse dosedanje orire za ureditev tega vprašanja na način, ki bo zadovoljil obe stranki. Glede manjšinskega vprašanja se zdi, da so državniki le precej blizu načrtu, ki bo na eni strani upošteval madžarsko zaskrbljenost za usodo madžarskih manjšin V maloantant-nili državah, na drugi strani pa v enaki meri tudi upravičene pridržke držav Male antante, ki smatrajo vprašanje madžarskih manjšin za izrazito notranjepolitično vprašanje. Verjetno je, da bodo države Male antante skupno izjavile, da žele to vprašanje same urediti. Niti v Beogradu niti v Pragi ne bi mogla taka ureditev naleteti na odpor, saj lahko sleherni objektivni opazovalec prizna, da uživajo v Jugoslaviji in Češkoslovaškem madžarske manjšine vse pravice, ki so jim pogodbeno zajamčene. Iz Varšave in Prage skušajo sedaj vplivati tudi na ru-munsko vlado pomirjevalno. Praga je pripravljena nekatere pravice madžarskih manjšin celo razširiti, zlasti ma šolskem področju. V Ženevi domnevajo, da je sedanjo večjo madžarsko pomirljivost pripisati predvsem Mnssolinijevemu nasvetu, ki y& je posledica italijanskega sporazuma z Jugoslavijo. TUJERODCL Čedalje več kritike se ;x>-javlja v zvezi z inozemci, zoper sedanjo delavsko tajnico. Po sebno ostro jo dolž, da prikriva nepostavno priseljene v tej deželi in jiii podpira s tem pri-JJ*Jjkrivanjem na škodo tu rojenih nezaposlenih. Nekateri Ame-rikauci, ki se čutijo sto pro-centne ali približno tako, so postali zelo grenki in ob vsaki priliki poudarjajo zločine, ki so bili storjoni po takih osebah, ki so prišle v to deželo nepostavno. V tem oziru ni nič čudno, če so ogorčeni. Toda ali bo A-merika rešena vseh nadlog, čo se jim izpolni želja, da bodo vsi nepostavno priseljeni deportirani ? Kilo pa potem na vr- r GLAS NARODA r j pošiljamo v staro do- j S movino. Kdor ga ho- 4 p če naročiti za svoje p £ sorodnike ali pri jate- J Sije, to lahko stori. — 5 ^ Naročnina za s t a r i p A kraj stane $7.- VI f (talijo lista ne poši- 4 p ljamo. p stif Prav gotovo tisti, ki <še niso postali državljani iz tega jasnila kot takrat, iu ali onega vzroka. Neprijetno presenečenje ob vrnitvi iz Amerike. je doživel Marico Stajic iz vasi Priseka na Korduniu. Pred 10 leti je bil odpotoval v Ameriko in enoletnemu sinčku hišico in dva orala zemljišča. Potem ji je redno pošiljal denar. Tako se je ženi dobro godilo in je začela ljubimkovati s 28-letnim Ivanom Marčičem. Mara je še zdaj zelo lepa ženska, saj je stara šele 33 let, njen ljubček pa tudi (velja za najbolj brhkega fanta v vsej fari. Nedavni večer, ko so ravno opravili trga- prežive tam, potem ko so vrgli/^V* ->e Pri Mari doI«° zadr jedro svojega življenja v divi- zal Ivan' lstl Pa se Je v,r' donde izžonialcom v tej deželi. ni1 mož Maltko K Amerike, /e Neka splošno znana osebnost v "ost,hu JebiI zvede1' kako se zali te va registraciji vseh de-jol>na*a T1Je^0Va žeRa- (>krQS lavcev fx) načinu "drafta" med P°ln0\je ?red , la^tni vojno. Vsa'k naj bi dal vsa po- dobrodošli, vsaj dozdevno, stari in izzeti naj pa romajo nazaj, od koder so prišli. Torej otroška leta, ko je bilo treba skrbeti zanje, so preživeli tam, in stara leta, ko bodo onemogli in mogoče brez centa, naj zopet BBOTRMtarara Denarne pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU v italuo T JUGOSLAVIJO ta | SJS _ Dta. t Ml _ 11M- $11.15 _ 923.M _ Dta. im __Dta. MM 1M Dta. Ml Za $6.35 .......... Ur 1M I 12.25___Ur Ml $ 2936 .......... Lir 6M 9 HM__Ur 1IM $11231________Ur MM lil?JI _ Ur MM KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za bpIatOe vetjih kot zgoraj aavedeu«, bodkl i dinarjih eU lirah dovoljujemo le boljše pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih ________4 «.» .31135 _____Jljfc— Ml« 34131 38LM U Hplaille S 5.- nu Prejemnlk dobi t starem kraju lxplaCUo r dolarjih. VOJNA milBli HVRdCJRBO PO CABLi LHIB BA PRISTOJBINO $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "G 1 a t Naroda" m mm wk mimi new yoke, n. l POŠILJATELJE OPOZARJAMO, M| nefc utajo pri poHUatvah okrogle vsote (i vrte, pk« MM J* p piiUM* aiOi iflfc ill iatf ilK SLOVENIC PUBLISHING 00. (Trni Dela, ki jih delajo priseljenci, bi se mogoče tukaj rojeni Anierikanci oprijeli Jo v najhujši sili, ker človek z višjo šolsko izobrazbo že vsaj toliko ve, ila se težkega dola izogne, če je le mogoče, med tem ko priseljenec išče dela in 110 gloda kakšno je. Samo da zasluži in se pošteno preživi. Zločincev nikdo ne zagovarja in tudi vsakdo ve, da če kdo prelomi postavo, se mora pokoriti. Ali bi ne bilo logično, naložiti nejxxstavno priseljenim tako denarno kazen, ki je člo-večansko pravična, jim izbrisati ta greli ter jim dati pravico in svobodo, da postanejo državljani ? Po mojem skromnem mnenju .jo tisti, ki riskira kazen in negotovost ter zida v deželi pet ali deset let, ter pusti tu svoja najlepša leta, vsaj toliko vreden kot vsak drug priseljenec iz katerekoli države, ki ga pri-puste v deželo. Te človek živi tu toliko lotj ne da bi prišel navzkriž s postavo, nudi zadostno csagotovilo in poroštvo, da bo tudi v bodooe po°'«ve izpolnjeval. Inozemec, najsi bo kateri koli hoče, je prišel v to deželo po večini dozorel in če ne izu-čen v tej ali oni stroki, vsaj zmožen pričeti z dolom takoj, in ikar je še bolj važno, je postal takoj kupna sila. Pri priseljencih se ni zgubilo štirinajst do osemnajst let, predno so postali produktivni, mesto stroškov za "vzgojo so bili dobieki od produkcije in zdaj je '"kriv priseljenec vsega gorja, ki ga je usoda vrgla na Ameriko. Mladi in čvrsti so bili kar bi so našlo tostave, bi bilo po njtm. Do take vrste registracije bo zelo težko da bi prišlo, ker bi j taka registracija dvignila pre-1 več prahu po vsem svetu, drugič l>i pa ne pomenila dosti, Jkajti danes gospodarski položaj zahteva štetja v talci obliki, da se bolnika vsak dan lahko po-tipa na žilo. Zelo malo koristi, oe danes vemo, koliko je brezposelnih in potfm pozabimo na to za par let. Gospodarski položaj se preveč hitro menja in tedenski barometer, ki bi kazal dejansko Število nezaposlenih po starosti in strokah, bi bil najboljši kazalec. In slednjič bi taka registracija ne uspela zato, ker bi bila v prvi vrsti usmerjena, da vgrizne inozemca. naroČite se na "glas naroda'' najstarejši slovenski dnevih V amerika S SKUPŠČINE LIGE NARODOV dom. Skozi okno je videl, kako spi njegov 10-Iotrii sinček in kako se njegova žena ljubimka z mladim ljubčkom. Planil je v hišo in naperil samokres proti ženi: 'VUmri, nezvesta!" Z drugim strelom je zadel ljirbč-ka, tret.fi strel pa jo pognal sebi fv prsi. Prihiteli so sosedje, poklicali so zdravnika. K sreči rane niso smrtne. Najhujše je zadeta Mara, doc i m sta Ivan in Marko že izven nevarnosti. Zaljubljena usmil jenka pobegnila iz bolnice. Iz Šibeniške bolnice je pobegnila usmiljenka sestra Al-bana, doma iz Slavonskega Bro-du. Zaposlena je bila na internem oddelku, kjer se je zdravil pred štirimi meseci šofer Ante Stošič. Zaljubila sta se drug v drugega in sestra APbana je sklenila zapustiti bolnico. Za njeno ljubezen je zvedela predstojnica samostana v Šibeniku in oklenila je poslati sestro Al-bano v službo v Zagreb. Sestra Alfoaua pa je raje pobegnila s svojim izvoljencem s katerim se bo te dni poročila. Zdaj je zopet Marija Mostečak, kaikor je bila, predno je postala redovnica Pet dni so se gostili na svatbi. V Gakovu blizu Sombora so imeli svatbo, o kateri govori vsa Bačka Poročila sta se bogata Stefan Sindajs m Elizabeta Ujvar. Svatba jo trajala pet dni in povabljenih je bilo 600 gostov. Zaklali so 4 pitane prašiče, 3 teleta, M kokoši, 60 puranov, 140 gosi in rac. Seveda so pojedli tudi mnogo potic in 150 tort. Popili so pa 20 hektov vina. Da bi se dobro zabavali, je igralo 50 godbenikov pod vodstvom kapelnika Kcnia, ki jo s svojim orkestrom nastopal na prireditvah znanega cirkusa Kludskv. 901etni starec ubil svojo SOletno ženo. V vasi SPkirevci blizu Osi-joka je streha s, rta Je pouteo v vseh stvareh. V sled aale dolgoletne aknftaje Vaas lamorma dati najbeljfta pojasnila In todl vse potrebno preskrbeti, da Je potovanju udobno In Ulic se ia-obrnite na nas sa vsa pojasnila. Ml preskrbimo vse, bodisi preinje n povratno dovoljenja, petni liste, vl»Je In sploh vse, kar Je sa potovanje potrebno v naJhMrejiem tasu, In kar Je glavno, ta najmanjle strelke. Nedriavljaal naj no odlašajo do zadnjega trenutka, ker prtdn« se dobi Is Wa*lngtona povratne dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en Pilite torej takoj za bresplsfaa navodila In tagetavljame Vam, da beete poceni la udobno potovali. SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W^t 18th Street New York, N. Y. \ .Rojaka so srečali vsega zbeganega na cesti. — Kaj ti je za božjo voljo? — 0, žena mi je ušla. — To je pa nerodno. Kam jo boš pa sedaj mahnili — Naravnost po glavi, — je odvrnil. C'as se preganja z ljubeznijo, ljubezen pa s časom. . f Ko .so govornika ujeli na la-|ži, se je takole izgovoril: — Ljudje so zaceli v dvorani tako kričati, da samega sebe nisem slišal, kaj govorim. Ne bom tajiJ, mogoče sem kaj takega rekel, kar ni bilo res. Ko postanejo otročičku hlače premajhne, so še vedno dovolj velike, da napravi iz njili moderna mati zase kopalno o-ibleko. r^p Kramar je hodil od hiše do hiše ter prodajal zdravilo, ki je baje dobro za ljudi in živali. — Pa mi ga daj dve steklenici, — je rekla rojakinja, — bo mogoče mojemu dedcu pomagalo. Sedemdesetletnik se je poročil z osemnajst let starim dekletom. : Kaj se hoče, bogat je bil. Ženske pa gredo na denar ko vinske mušice na vino. — Ali lahko upam, da bom imel otroke? — je sel vprašat znanega zdravnika. -r- Presneto boste morali paziti na svojo ženo, da jih ne boste imeli, — ga je potolažil zdravnik. Ja, saj pravim, česa znanost ne doseže? Sedaj imamo oranže brez pečka, peči brez ognja, ledenice brez ledu, pivo brez kika, vozove brez konj, poezijo brez rim, dneve brez dela, noči brez spanja. Se česnn naj vzamejo duh, pa bo domovina rešena. *'»!28 H'lROVI" New York. Friday, October 8. 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN US2. POVRŠNIK Bog mi je priča, da nisem zapeljiva. Njen spremljevalec imel namena umoriti ubogega je itnt-1 svoj slikarski atelje čis-•tarega Jordeanaa, menjalca iz to v bližini. Sedeli smo pri isti Amsterdama. Kakor se pišem mizi. Tako smo se seznanili in Guskeni priznam, da sem si ho- dogovorili eden z drugim. Za-tel prisvojiti samo nekaj de- kaj samota in molk tiščita člo-narja, 'ki sem ga nujno potrebo- j veka k tlom — posebno, če ima val, kajti v žepu sem jinel samo še en srebrnik, ki mi je bil ostal od moje zadnje transakcije. Priznavam, da sem tat po poklicu, čeprav postopam brez za se-boj takšen doživljaj, kakor jo bil slučaj z Jordeansom v Amsterdamu. »Sabrieuxa in njegove prijateljice nisem nikoli obiskal v dela okrog, a le kadar nimam' ateljeju. Nekaj me je držalo sredstev za življenje. Imejte; nazaj, saj ne vem, 'kaj. Strah me za tatu, kolikor hočete —j me je bilo prevelikega znanja ampak o tem, da sem morilec,;z njima, zakaj jasno mi je bilo, mi ne govorite! Želite dokaza da bom moral nekega dne zopet za to? Saj vidite, da sem v i izginiti, ko pojdeiu zopet na igri z Jordeansom izgubil gla i fcvoje delo, 7iato sem moral vo. Božal sem od njega takoj v sisojen na pet let 'konfinacije, ki jo je prebil na Ponzi in Tre- - > niške proge, prav tedaj pa je privozil od Nabrežiue brzovlak. Stroj vlaka je pograbil nesrečneža in ga odvlekel po progi skoro do predora, kjer pa je od-l>il v jarek poleg proge. Spopad med fanti in karabinjerji ^ Te dni i je nastal v Lomeh pri Ornem vrhu hud incident. Trije fantje so se iz doslej še neka jšnjimi karabinerji. Prišlo je do spopada, v katerem je bil neki karatbinjer ranjen. S pomočjo obmejnih miličnikov so nato fantje obvladali in jih odvedli v idrijske zapore. Aretirani so bili: 28-letni Karel Rupnik ter brata 34-letni Td-maž rn 28-letni Matej Rupnfk. V Idriji pa sta bila po sličnem incidentu aretirana dva italijanska delavca. ADVERTISE IN GLAS NARODA" 4 . .. . , ... ,,,mitiju; vrnil se je pred letom to je eisto navadna tatvina! itjnj sem protestiral jaz. Kri:: LTfcW^rpetje po mrzlo, oblecite plašč, ki visi gostilnah na mestu vašega površnika." 1 Podestat v Rihembergu je Nasmehnil sem se, da je do- pred dnevi -sklical na občino bil moj obraz povsem drugačen vse riheniberske krčmarje ter nth, Čednih priprav, ki mi rabi- včasih s»k> šli eelo v kino ali izraz. Iri čutil sem, kako je bi-j jih obvestil, da je prepovedal jo pri mojem delu. Kaj morem v Bolonjski gozd. Brio je pri- j lo v tistem trenutku nerodno za to, da sem prinesel na svet jet no življenje, ki smo ga imeli "Sabrieuxu in Lonisetti poleg tako fino občutljive rokef In;skupaj. Želel sem si cesto, da mene. kaj neki sem mogel storiti pri j ibi vedno ostalo takjn. Torta • Opazil sem bi namreč, da je Jordeansu drugega, nego da to ni bilo mogoče, zakaj moj.tat pustil na kljuki numenkasti sem si pri njem slekel površ- kupček se je že krčil. Kljub: pi«i&č, s katerim je zamenjal ni k, ker je bilo v njegovem stanovanju naravnost vroče. Temperatura stopnjevana z mojim temu, da sem stiskal pri izdat- j moj kožuh. Barva tega plašča kih, sem videl, kaj bo neizpros-jje vzbudila v meni n«*ki daljen no sledilo. Moj edini luksus je j .spomin. Ravnatelj j«* snel pl»ŠČ razburjenjem, se mi je videla;bila moja garderoba. Dobra s kljuke in ga držal, da sem ga naravnost neznosna. Moral sem dbleka je bilo vse, kar sem si moral takoj obleči. Takrat mi Wloiiti površnik. Vidite — |privoščil. Nosil sem vedno je zadelo srce borno utripati. pravi morilec mora imeti boljše živce od m«ne. Morilec ne beži in ne poryrbi površnika — posebno nt; takšnega površnika! Verjem'.te mi, do belega dne nisem rr^gel zatisniti oeaaa od pe obleke, izbrane samoveznice. Ko se je približala zima, sem si kupil še krgscn topel a lahek kožuh. Tedaj sem nameraval tudi: je eden in isti !lx>uSsetti, Jeanovi prijateljici, Ravnatelj je dejal: Ali je mogoče? Ali ni to tisti plašč, ki sem ga bil pustil pri Jordeansu po umom? Ali pa mu ie na las podoben? Model petje po gostilnah. Gostilničarji kakor tudi gostje, ki se ne bo ravnali po tej odredbi, bodo strogo kaznovani. Smrtna nesreča Nedavno se je na Greti v Trstu smrtno ponesrečil 25-letni Leopold Amar, ml Spodnje Sv. Marije Magdalene. Tam je poskusil po bližnjici priti v Bar-kovlje. Moral je preko žeh*z- razburjenja, ker sem nehote;izkazati majhno pozornost in ji| 4tVidite, ta plašč ni ne lep ni prelil človeško kri. Še v vlaku, ki me je prepeljal čez francosko mejo, sem trepetal zaradi tega ... kupiti nekaj "za sponi i n". Ona topel." Jaz pa sem se zdrznil pa je celo kategorično odkla-j Moral sem se popolnoma obvla-njala moje ponudbe. Ah. kako dati, da sem zakril zmedo, ki mična, zapeljiva je bila! Ali se me je polotila. In sem snmk- Tako se je torej zgodilo, da bi mi bila sčasoma postala še'nil z rokami v rokave. sem postal morilec starega Jor-deansa. Bil sem takorekoč prisiljen izvršiti to dejanje. Zgodilo se je nehote, z nekakšnim refleksnim gibom. Trati, ki me poznajo, mi bodo gotovo verjeli. Dejali bodo: Guskeret Saj to je vendar mož sentimenta, razpoloženja! Fant, ki %e ga poloti nervoznost in ga ob vsaki priliki dblije rdečica, potem ga zopet prebledi! Tako, vidite, je bilo tudi v Jordeansovem primera. Stopil je neslišno v sobo, presenetil me je. En sam refleksni gib — pa je bilo po njem! Prisegam, da je bilo tako in nič drugače. Kar se pa tiče mojega bega v Francijo, rad priznam, da sem ga bil ie pripravil. Ljubim Pariz! Vsako pot, ko sem imel denarja na pretek, sem bil na Montmartre. Po umoru Jordeansa pa sem moral več mesecerv pametno živeti, kar mi ni bilo posebno prijetno. V Parizu seveda ne nastopam kotGuskers, tukaj večkrat menjam svoje ime. Po dogodku v Amsterdamu sem se izdajal za F ranči sa. Dal sem si o-striči in obriti brado, nisem vzel stanovanje na Montmartru marveč sem se naselil v Quatie-ru Latinu. Miru nisem imel. Prav zato sem izhajal z denarjem od Jordeansa tako dolgo. Sele sčasoma sem zadihal Svobod ne je, zaživel prijetno, urejeno življenje. Opoldne sem kosil, zvečer pa večerjal r Rue Jacob, nedaleč od akademije tsa lepe umetnostih To je majhen lokali&k, ki imK 8 papirjem pokrite mize. Stfkarji in arhitekti vrb tja v ogromnem številu. Kramljal sem z nekaterimi Hrtned njih, posebno z nekim Jeanton Sftbrieuxom. Nekega dne pHšel tja, ker je hotel kakor jaz, obedovati in večerjati v istim' lokaht.. Ptf-hajal ja v iwrtavrhcfjo s ^vojo prijateljico, kf mu jef bila za model TA OMk je bUa Pftri-žanka od glat* dopete.'Wca-na; Ijnbk* visela, — prekleto L bolj simpatična! Kdo ve. soda je odločila drugače. Nekega večera, zunaj je vel hlad, smo ostali skupaj delj časa nego po navadi. Sedeli smo za mizo. Prej je bilo nekaj ljudi v restavraciji, zdaj so odšli, in tako smo bili mi zadnji. Ka U-1 Louisetta je nenadoma spregovorila: *4Glejte nu, kako dobro vam ta plašč pristoja." Jean je pripomnil. '4Stoji vam kakor ulit." Bil sem izven sebe. Vse se je zgrnilo okoli mene. f'emu? 4tKaj pa naj pri vragu v teh žepih! ('uden plašč!''' Jean Sabrieux in ravnatelj sta me pozorno motrila. Ravnatelj je zdaj pa zdaj z očesom ošinil Sabricmxa, temu pa se je na licih risal nasmeh, ki ga dotlej še nisem bil opazil pri njem. "Guskers!." me je pozval, "Bodite kavalir! Saj vidite, da se ne obvladate dovolj dobro v kočljivem položaju. Ta trik mi je uspel. Opazili smo takoj kako ste v žepih otipali vlomilske priprave. To je vaš površ nik. Kaj niste vi tisti, ki je u- dili smo in kramljali. Nikamor Vtaknil sem bil namreč roke v'moril Jordeansa, menjalca v se nam ni . nudilo. Posebno o Lonrsetti se mi je zdelo, kakor da nas hoče zadržati nreko običajne ure. Zuna.i >> nastala mrzla rimska uoc. Natakarji žepe, v katerih je bilo še vse I Amsterdamu ? Vidite, jaz sem vlomilsko orodje. Zdajci sem i kriminalni nadzornik Sabrienx. mislil, je treba vse prevariti.| Louisetta je bila izginila. Ta-To je nastavljena past! Le j ko se je končalo. Nimam več čvrsto in pozor! Rekel sem: i kaj pripomniti. "Naši Kraji" KAMNIŠKE PLANINE . . . OTOK BLESKI.. . . BOHINJSKO JEZERO .. . TRIGLAV . . . KRANJSKA GORA . . . SAVSKA DOLINA . . . GOLICA ... BEGUNJE... ŠT. LOV RENC NA DOLENJSKEM . . . ŽUŽEMBERK ... OB KRKI... OTOC-. CE PRI NOVEM MESTU... CERKNIŠKO JEZERO ... CELJE.. .1,0-! GARSKA DOLINA . . . ROGAŠKA SLATINA ... ITD. - 87 SLIK v fi-I nem takrotisku, tiskane na dobrem pa-pirju% Oglejte si teh lepot Slovenije. Knjiga Vas stane — NAROČITE ___ pod Golico KNjlfcAKNl "GLAS NARODA", 216 WEST I StlvST.. NEW YORK Knjigarna "Glas Naroda r 216 Wast 18th Strwt Mew York, V. T. IGRE ANTIGONE, Sofoklej. «0 strani .............. JI AZAZEL, trdo ves. ...........................L— »rotirana M BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz ▼ 5. dejanj---- M KlaslCne Igre najslavnejšega dramatika, kar jili poena svetovna' literatur*- Dela Je prevedel v krasno slovenščino nas jOolj fil pesnik Oton Župančič. c vran de bergkrac. Heroična komedija t -petih dejanjih. Trdo vezano ..............1.7i Cene maske Spisal Leonid Andrejev, 32 sir. Ona.....33 Globoka ruafc« drama je podana v i-ko lepem slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih .................... .«• GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .73 KREUTZERJEVA SONATA »pisal L. N. Tolstoj, I'M stran). Cena.... S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovltost za gro-zorltoatjo do strafinega konca. .M LJUDSKI ODER; 6. it. P« 12 letih, 4. dejanj. ............ M MAGDA. Spisal Alozlj Remec. 88 strani, lena...43 Žaluigra ubogejja dekleta v dvaoajstld pri-zorlh. "To je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi. pada In odpuSča ln umira po krivdi mo2a." MARTA. SEMENJ V RICHMOND!], 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN, Mllčlnskl, 52 strani .... .35 NAMIŠLJENI BOLNIK. Mollere, 80 str....... OB VOJSKI. Igrokaz v Stlrib sllkab .......... M OPOROKA LUKOVSKEGA GRAjSCAKA 47 Rtranl. Cena ............................. Ta veseloigra znanega ieSkega pisatelja Vrh-llckega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRCKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena.......4e Božična Igra v Štirih sllkab, primerna sa ve?je odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerbnrt Hauptmann. 12-» «» Una...50 Dramatska bajka v petih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana .............13 R, U. R. Drama t 3. dejanjih a predigro, (Čapek). Vezano ....................... .49 ROKA V ROKO ............................ 51 MACBETH, Shakespeare. Trda vezano. 151 itr. Cena: mehko vezano.....W Vez..... J9 OTHEIX), btimkespeare. MAko vezwio^^ M SEN KRESNE NOft. Shakespeare. Mehka ' vezana. Cena----------------------- SKOPUH. Mollere, 6. dejanj, 112 str. ........ M SPODOBNI LJUDJE ('•ŽIVETI ) Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... To Je ena izmed petih enodejank. čijlh dejanje se vr» pred svetovno vojno. Namen ki ga Je imel pisatelj, nam odkriva na Wa knjige z besedami: — Ni stm^ ^fefi adra- ; ▼Uo, kar ti dalem. - > TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.... -S3 Ljudska drama v Štirih dejanjih. Vprizorl-tev Je omogočena povsod, tudi na takih o-drib, ki ne morejo sa svoje predstava prevelikih stroSkov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VECEB Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .... M ZAPRAVLJIVEC, MoUere, 3. dejanja, 1OT str. .M ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... M ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igroka* v S. dejanjih iS ZBIRKA LJUDSKIH IGER. IsnopK. MU« poJ ttmh* Sv. N*^ Sanje M 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije lwrto, — Mvjta otrak .......................M 14. snoplC. Sv. BaMJaa, Jonaika deklin^ Materin hlngaatov .................. M 15. snopič. Turki pred Di—Jias, Fakjala in Neia ................................ J* 2J. snopič. Sv. Just, LJ*eee Marijtoet* trska ............................... M broSirana L— PESMI in POEZIJE AKROPOLU IN PIRAMIDE ................................M BALADE. IN ROMANCE, trda ves........................lil KBAGUUČU (Utva) ............................................Ji BOB ZA MLADI ZOB. trda ves............................M MOJE OBZORJE, (Gangl) ...................U» NABOB (Gruden), hroi. ........................................J> NARODNA PESMARICA. Cena ............................Jt POLETNO KLASJE. Cena........................................M PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez.................X SLUTNE (Albrecht), broi. ....................................M POHORSKE POTI (Glaser), broiraao................JI STO UGANK (Oton ZupanKC) ..............................JI VIJOLICA. Pešal sa mlado« ......................M ZVONČKI. Zbirka pesnlj aa slovensko asladlno. Trdo varno ..............................................JI ZUXVBQg pravljice, trta ........................JI lil atraM. Osna...... M PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOČKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............i.— Orlovske himne. (Vodopivec) ................UM Pomladanski odmevi, U. zv................... .4» SLOVENSKI AKORDI 22 mešanih iu molkih zborov, oglasmi Kari Adamič ............................ Cena LSI PLANINKE Pesnil zu sopran, clt, tenor lb ugiasbU J. Laharnar .....................',..Cena 1JI MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek ........ 43 Trije moški zbori. (Puvčič) Izdala Ulasbvua Matica ...................45 OVOGLAS NO Mail hhnoi .................................. JI MLADINI Osem mladinskih pesmi oh 100 letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. Uglasil ErniI Adamič ................Cena I.— MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .< .45 (L\ZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini (Foester) Izdala Glasbena Matica .. .41 Gorske cvetlice. (Laharnar) Četvero In petero raznih glasov.......... .41 V pepelnltni noli. (Sattner) Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica ....................,... .15 Dve pesmi. (Prolovec). Za inoSki zbor ln bariton solo ................................ M MALE PESMARICE št. 1. Srbhke narodne himne ................ .15 At. la. Što čutiš, Srbine tuini ................ .15 St. 11. Zveter ...............................15 St. LS. Podoknira ...........................15 Slavček. zbirka Šolskih pesmi. (Medved) ...... .85 Ura. Srednješolska, ....... M MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (A1J;«> - \ 5. zvezek. Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Dirna noC ...............................41 6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noC; Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki; Ge- •lo ...................................... M % CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za meSan zbor L— Tantam Ergo (Premrl) ...................... JI Mašne pesmi za meSan zbor (Sattner) ........ JI Pange Lingua Tantam Ergo Geni tori (Foerster) M K svetemu Reinjema telesu (Foerster) ........ .41 Sv. Nikolaj .................................. * II EVHARISTlCNIH PESMI Za meSanl zbor ..................... MISSA in Hooorem 8t. Joseph!, Kjrie Cena L— HVALITE GOSPODA ' Pesmi v čast svetnikom, m efts n zbor.... Cena L— PRILOŽNOSTNE PEMC i sa lzvan cerkvene ln društvena slavoosti, sestavil A. Gram. Mešani ln m očki zbori...Cena L— NOTE ZA CITRE Koželjskl. Poduk v Igranje na dtrah, 4 4eski 1M Bori pridejo, koračnica .....................'. M NOTE ZA TAMBURICE terenske narodne pesmi 1» tamboraikl zkar In petje (Bajuk) ............................LM Bom tel na planine«. Podpori slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................L— Na Gorenjskem je ftotaa ......................L— RAZGLEDNICE Newyarike. Različne, ducat .................. .4« ( Iz raznih slavensUh krajev, ducat ........ Narodna neto, ducat ...................... POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 Naročilom je prUoiiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 renta. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 116 WEST 18th STBEET NEVTORK.H.T. nBl2B VI ROD 2" New York, Friday, October 8, 1937 THE LARGEST gLVVtNE DAILY 737 U293. ME MOREM TI BAZODETI... ROMAN IZ ZIYUEH1A (TD ZA "6LAS NARODA" PRIRE6IL; I. H. (O ■aSGt Rena kriči, vpije. "Kaj pa misliš s tem, Rena!" Rena se tru zlomilo, ko ti bom povedala, kar vem. Garda — s»«daj moraš biti zelo močna, da ne bos omagala. Ali se mores spomniti, ko sem ti enkrat rekla, da tvojemu stricu zaupam, da more storiti prej kaj slaibega kot |>a kaj dobrega; ali ...... Iz Slovenije MATI Z OTROKOM POD VLAK da je zasnoval grozen zločin. In res je našel Jurčan v njegovem žepu 170 din, uro in kova-Ko je pri vozil osebni vlak iz nec za "><» din. Obdukcija de- Podrožce v Celovec, so našli blizu Doma brezposelnih v Št. Ru|>ertu v Celovcu strašno razmesarjeno truplo neke ženske, in kraj njegu med tiri hudo ranjenega dečka. Neki kolesar, ki se je pel jal mimo, je slišal krike nesrečnega otroka in je obvestil ^orožnike. Takoj je odšla tja policijska komisija. I)«*-ček j«' bil še živ in so ga naglo pr« p«'ljali v bolnišnico. Policija je ugotovila, da je nesrečni-ca na progi pogrešana žena krojaškega pomočnika Doroteja Xapečnikova iz Št. Ru|»erta. ISKALA JE ŠKORCE, NAŠLA JE SMRT se s]H>mmjas Garda prikima in vsa prepadena gleda Reno. "To ti bom povedala — toda — bodi trdna in močna. Veliko veselje je jHtgosto težje prenesti kot pa veliko gorje, Garda, vrzi od sebe »vse tforje, kajti brez skrbi moreš biti srečna z WVrnerjem. Tvoj stric j«' velik lopov; natvezil ti je veliko pravljico, kji..... da bi ti preprečil, da se ne bi poro- Pri Žerdinmih v ljendavi so čila s kom drugim, kot z njegovim sinom. Xi hotel, »la bi .našli mrtvo 18-letno Marijo bil Ratiek vzet njemu in njegovim otrokom; tukaj je hotel Žerdinovo. Bila je v krvi in je ostati gospodar, tebe je vedno hotel obdržati v svojih rokah'imela na glavi široko odprto ra. ill s pravljicami ti je hotel odvzeti vso moč. Ali boš ostalaino. Poleg nje je bil samokres, mirna, moja uboga Gania! Po>lušaj — nikdar ne veruj, kar ti j<- |Miveo]>olnoma črne. "Kaj govoriš! Rena — kako moreš proti mojemu stricu dvigniti tako strašno obdolžim f — To delaš menda samo zato, da mene potolaži-, da mi |mniaga*. Toda to ne more biti res." Rena jo zopet pritejrne k sebi. ".Govorila sem samo resnico. Garda. Tvoj stric je nad telnij napravil zločin. Tvoja mati je bila ravno tako zdrava kot ti in jaz, bila je vtnek, živahna gos|ia, kot tudi tvoj oče. Res je vstrelila tvojega očeta, toda samo ]x> naključju, bila je necsiei'a. In tvoja mati se tudi ni vstrelila, temveč tvoj oče je imel v rokah pu^ko, ko ga je zadel strel in ko je padel zadet na tla, mu je odpadla puška. Puška se je tudi sprožila in ►trvl je zadel tvojo mater. Tako sta umrla oba isto uro. In samo to je resnica!" Garda jo |mgleda, in je bleda in izmučena, da bi si* je usmilil kamen. ^Rena oh, Rena — kako jm moreš vse to vedeti! Nikar si ne izmišljaj dobrotljive pravljice, da me obvaruješ obupa. Saj to ne more biti." pravi globoko ginjena. Renata prime obe njeni roki. "Sedaj vem, zakaj me je ljubi Bog pripeljal sem. zakaj je napotil mojega očma, da mi je pred svojo smrtjo vse to povedal. Bo* j«* dol>er. moja Garda, ni dovolil, da bi bila tvoja življenjska sr^ča uničena. Preveč si že trpela in tega, žal, ni mogoče več preprečiti, toda mir ti morem zopet vrniti. Zdrava si in prihajaš iz zdrave družine. To ti inore izpričati zdravnik, ki je poznal tvojo mater,, ki je zdravil tudi njene stari;«*. O vas je rekel v moji navzočnosti: Tako so bili zdravi, da bi mogli postati stari kot zemlja, toda zaradi smrti njihove hčere so izgubili vso voljo do življenja, umrli so. ker niso hoteli več živeti. Pbgum, Garda, stopi na noge! Resnica je, kar sem ti jmvedala in vsaka beseda tvojega strica je bila zločinska laž. Zdramiti s,, moraš ii najti moč, da mi bm verjela." Garda brez vsake moči h ži na Reninih prsih. "Ne moreni verjeti, |>a vendar bi tako rada. Vse to hi bil čudež. Rena! Od kod pa vse to veš!" Rena jo ftoljubi na i ice in ji zopet nežno l>oža lase. "Da, Garda, čud« ž. za katerega si prosila, se je zgodil; jrn vendar ni čudež, vse je tako pri prost o in jasno, samo da nisi mogla slutiti, da je stric nad teboj izvršil -zločin. Vse to ti mora biti tako jasno, vse moraš takoj razumeti. Sedaj ti moram vse ol^irno povedati, da ti. kakor jaz. slaviš božjo previdnost." Rena ji pri;>oveduje. kako je sedela ob bolniški postelji svojega nema in uredila ž njim pisma in kako ji je dal pisma in sliko Gardinih starišev. ".Vato mi je povedal povest o smrti tvojih starišev. Moj očem je bil njihov najboljši prijatelj; samo on iu vrtnar, ki je tukaj pri oknu knjižnice privezoval cvetlice, sta bila priča katastrofe." 1 Tn Rena ji dalje pripoveduje, da so nameravali iti na lov in da je njena mati smeje izrazila željo, da bi šla ž njimi. Živo ji (»opisuje položaj, katerega si je že sama. odkar je na Ra-♦leku, že |H»arosto naslikala in kako se je v rokah Gardine matere izprožil samokres. Povedala ji je tudi zadnje lmstde, katere je izgovoril njen oče nad truplom -voje mlade žene. V*e ji p« ve. iu Garda jo brez sa|M- |mk|u*» in počasi ji pričn:« žareti lahno U|»anje v njenih očeh. N,n|aj je mogla in tudi morala verjeti, da je vsa njena tuga slonela na zločinski laži. I o jo je seveda zelo potrlo. Zgražanj« se ji dvigne pri misli da Se jo celo njemi življenje nahajalo v oblasti lo|mva. Se daj sama sel»e razume in je na jasnem, da jo j nek not nun ulas vedno svaril pred tem elov« kom. Toda nikdar ji ne bi prišlo na misel, da more biti njen sorodnik, in celo Ranck tak zločinec. y počasi pride do notranje jasnosti. Ko m* (tarda ne koliko pomiri, gre Relia v svojo »oho ter prinese pisma n v nih starišev na Džorža IVrsika. Priin*se tudi fotogr. fiin In ko Garda vidi mlada, življenja ki|»efa in srečna obraza -v« jih starišev, tedaj ji .je, kot hi se ji odvalila velikanska teza s rea in najtle odrešilne, olajševalne solze ter se vrže v Renin objem. Rena se Slliehlia. smilil srnerei nr! •■(•»at! .1.. Na prvi pogled se je zdelo, da je izvršila samomor. Pri natančnejši preiskavi pa se j«' u-gotovilo, da je nj«na smrt posledica nesrečnega naključja. Žerdinova je namreč rada hodila streljat škorce v domači vinograd. Na podlagi sledov so dognali, da je Žerdinovi, ko je stopala po strmem bregu vinograda, najbrže spodrsnilo. Pri tem je tako nesrečno padla, da se je med padcem sprožil samokres in jo je zadel smrtno-nosni strel v levo senco. Smrt nesrečnega dekleta pou./^jejo vsi, ki so jo poznali. SE O LJUBAVNITRAGEDIJI V KOTORIBI N« davno smo poročali o pretresi ji vi ljubavni tragediji v Ko tori bi. Oče zabodene Vere Jurčan je takoj prispel v Koto-•ribo, kjer je pre i skal žepe mrt- vega Josipa Pongraca. Vedel je namreč, da je Josip pred leti podaril Verici žepno uro in kovanec za ">0 din. Pozneje mu je pa dekle menda oboje vrnilo. To je najbrž fanta tako potrlo, kličinega trupla je pokazala, da je bila Vera še nedolžna. S tem so ovržene govorice, da je imela s Pongraeom ljubavno razmerje. Oba sta bila zabodena naravnat v srce, in sta tak j izdihnila. V ranah je bil nr sar-ski nož obrnjen kakor delajo mesarji, kadar kolejo živino. OSKRUNJENO ŽRTEV VRGEL V REKO V Črni se je te dni izvršil gnusen zločin, ki ga obsoja vse prebivalstvo. Neki raznašalec kruha, ki je znan pohotne-ž iu ki stalno zalezuje mlada dekleta, je napadel slaboumno be-račico Apolinijo Pavšek ter ji storil silo. Po gnusnem zločinu je pohotnež vrgel svojo žrtev v naraslo Mežo. Da niso prav v tem trenutku prihiteli ljudj«, bi bilo dekle utonilo. Zločinec j«- neznanokam po-begnil. NENAVADNE KOLINE Kmeta K. Lokarja na Vrhu pri Stični so obiskali tatovi in mu ukradli tolstega prašiča iz hleva. Pnjsa so odvlekli le streljaj daleč od hiše in ga zaklali. Razrezali so ga povsem strokovnjaško, zavrgli drobovje in meso naložili ter ga od-peljali proti Litiji. Samo po s« bi se razume, da kmeta niso pmabili na koline. Delali so talco spretno, da je kmet šele naslednji dan opazil te ♦vino! NAZNANILO Rojakom po Pennsylvania (posebno v Alleghany, Cambria in S-iraerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskul naš novi potovalni zastopni> FRANK A H LIN Rojake prosimo naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Naroda SSS VAŽNO ZA NAROČNIKE Polt« naslova je .t»*l pa .elo. Da nam prlhrr ni.« tK-nutrelKiega dela In strtfkov, Vas prosimo, da skuftate usročnl-hu ptaroCasoc poravnati PoMJile naroCnino .naravnost nam aU Jo pa i lnte.il« nafiemu zastopniku v Vasem kraju aU p« kateremu izmed xastoplkuT, kojib Imena su tiskana t Mcliad črkami, ker ao upravi-tent obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naJib rojakov naseljenih. večina teh zastopnikov ima v zalogi tudi koledarje in fkatike; ce ne jih pa za vas narobe, - zato obiščete / iUTitPLILr t t/ 1 I nncn»M»-nMM> 01 LIH i UM 4: San Francisco. •'OLOltAlHI: Pueblo, liefer Culi«, A. 8ard« Walsenburg. m. j. Barak INDIANA: Indianapolis. It. TnpanfH ILLINOIS: x Cblcaso, J. Bevde, J. T-gfnkb Cicero, J. Fabian (Cblcago, CV la minola) JoUet, Mary Bamblcb U Salle, J. Spellcb Msscootab, Frank Aa^nstln North Chicago in Wauiegar. thlas Warfek MABILAND: Kltanlller. Fr. Vodnplrec MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chlsbolm, Frank Uoufe Ely. Jos. J. Peabel * Eveleth, I^mln f}«nte Gilbert, Loala Vessel Hlbblng, JoU Povte Vlrgina. Frank Rmtld MONTANA: Bound up, M. M. Paalaa L Jacob Kesolk John 81ajttlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John bis* Yuongatowa. Anton ElkalJ »KZGUN: Oregon City. Ora. J. PENNSYLVANIA: Williams FURNITURE Store FIRST AVENUE and 15th STREET NEW YORK CITY "The Corner of Quality Furniture" EVERYTHING FOR YOUR HOME Five Stories of Furniture Display CASH or CREDIT SVOJI K SVOJIM! LOČITEV "LETEČIH ZAKONCEV- "Leteča zakonca" Jim in Amy Mollisonova, sta se dala, kakor vsi vemo, ločiti. < > vznikih te ločitve krožile najrazličnejše vesti. Te dni je izšla knjiga Jima Mollisona pod naslovom "Playboy of te Air" ki zelo odkrito poroča o pravem vzroku. Amy jo sicer dejala, da je Jim h pogače odstranil najprvo vse rozine in da opisuje samo senčne strani njunega zakona, toda bralec si utegne tudi sam napraviti dobro siiko o tem svojevrstnem letalskem zakonu. "Za spremljevalko na svojih poletih bi si ne izbral nobene! druge nego Amy," priznava Jim. "SamoMa bi bila tudi v j zasebnem življenju tako pogumna in zanesljiva kakor je v letalu. Po nesreči |«i ista ženska ni vedno primerna tako za nevarno podjetje, kakor za prijetnosti življenja." Samega sebe opisuje Jim kot pomočiljaka, ki zaživi šele tedaj, ko se stori noč in se zasvetijo svetlobne reklame. Tem lndj čudna je zato njegova pri-' tožba, da njegova žena nima posebnega smisla za domačnost. Dva tetina po poroki je letel Jim sani iz Anglije v Ameriko in kmalu njegovem povrat-ku je letela Amv iz Londomu proti Kapskemu mestu. Ko j.-Amy prispela iz Singapura, j<* imela za svojega moža samo nedeljski oddih časa, potem se je spet sama vkrcala, da bi prekosila r«*kord na progi London— Kapsko mesto. "Ali si lahko pre« Ista vi jate mirno zakonsko življenje poti temi pogoji!" vprašunje Mollison. "Že v prvih mesecih najinega zakona sva morala trpeti zavoljo najine medsebojne nostrpnosti. Tu- OOOOOOOOOOOOOOOPOOOOOOOOC, Pilite nam sa cene voanlb 11-TtoT, reserracljo kabin ln pojasnila sa potovanja. 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) <18 W. 18th St, New ltd KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS di to ni dobro, če prideta bolj po ženini krivdi povsod prepozno in zbujata* s teui neprijetno |H>zoniost." Xa večer svojega poleta čez Atlantik je bil Jim v New Yor-ku. Istočasno so li^ti priobčili vest, da je Amy v Londonu izjavila, da se bo dala od moža ločiti. Jim je nato pregledal vremenska poročila in se je od peljal, ker se je čutil popolnoma svežega, v bar llan vja Richniana na Broadway, kjer se je seznanil z mično rjavo-lasko. Sest ur pozneje je bil v Grace Harbor na Novi Fund-landiji in potem je poletel proti Angliji. Priznava, da je imel s seboj preveč brandyja, žganja. Kdor j»> navajen, tla se vozi s cestno železnico, bi ga ozmerjal za pijanca, pravi Mollison, toda on je tvegal svoje življenje in je žganje potreboval skoro še bolj nego bencin. Zjutraj je pristal v Crovdonu in velika množica ga je sprejela. Amy ni bilo zraven. K. le čez teden dni jo je poklical f>o telefonu, toda javil se je samo neki hladni Butler. Vendar sta se — zelo formalno — srečala in sklenila da se ločita. Jim priznava izredne >po?;<>b-nosti za pilotiranje, s katerim razpolaga Amy, to je pa tudi vse, kar more dobrega povedati o njej. Amy sama pa je |K)tem, ko je knjigo prečitala, dejala: "Večina tega. kar pove o meni je neresnično. Čudim se, tla me je tako malo poznal. Predan je odšel v Ameriko, je v najinem zakonu nastala nad vse težka kriza in ločitev je bila neizogibna. Jim ve prav dobro, kaj se je zgodilo." Dobro bi bilo torej vedeti, kaj se je prav zn prav zgodilo. Broogli ton, Anton Ipnvna Oooaaaofh, J. Corerdale ln Export, Farrel Jerry Okora Forest City, Greensbura, Prank Novak Homer City, Fr, Ferenclr k Jobnstown, Ma Patents Krayn, Ant TautelJ Luaaraa, Prank Ballot* Midway. Joda 2uat Pittsburgh la okoUca, Philip J*hilip Pragnr Steel i oil 1 una Turtle Creek, ft. MHhr Weat New Ion, Jaamt Imq WISCONSIN: Milwaukee. Weat AlUa, Pr. NEBRASKA: Oasaba. P. Brodarlek WYOMING: Bork MitffnvL id raasnnadellla. Joe Knllm GEORGE C. APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS edini jugoslovanski pogrebnih v new yorku in POPOLNI IN okolici pogreb uči višje PREDNO GRESTE KAM DRUGAM, OBRNITE SE NA NA& POGREBNI ZAVOD, KI VAM BO NAJ. BOLJ&E POSTREGEL PO NAJNIŽJIH CENAH Osebno ns bo obiskal nai zastopnik, ki vam bo povedal cen« in dal vsa druga pojasnila. new york, n. y. ii brooklyn, n. y. 455 W. 43 St. 219 Atlantic Ave, penn 6—2586 ii maln 4—7811 Ustanovil ik oktobra: Cunte
  • |i'ain v Havre t'onto