DEMOKRACIJA
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15,— Naročnina: Mesečna L. 65,—
Poit. iiek. rač, St. 9-18187
Leto II. - Štev. 14
Gorica - Trst, 2. aprila 1948
Izhaja vsak petek
Razum in čustva
Kdor zaničuje se sam .. .
N 1 M A M O n a m e n a podžgati nacionalnih strasti in vzbujati narodno mržnjo, vendar je dogodek, ki se je pripetil v torek 30. marca v Štandrežu pri Gorici tako značilen in žalosten, da ne moremo mimo njega.
Že večkrat smo na tem mestu doprinesli dokaze, kako marksizem radi svojih mednarodnih teženj ogroža našo slovensko narodno bit? nosi. Na podlagi dejstev smo ugotovili, kako je marksizem že pred prvo svetovno vojno kvaril naše ljudi po Tržaškem in Go* riškem, ker jim je vcepljal narodno mlačnost. Ni jih vzgajal v zdravem ponosu. Nasproti močnejšim sose* dom so se čutili šibkejše in manjvredne ter so se utap* Ijali v tujih morjih.
Ponovno smo tudi trdili, da je zlonamerna, zahrbtna »fratelanca«, ki jo v zadnjih letih pri nas pridiga komu* nizem, za naš narodni ob: stoj pogubna in nevarna. Tudi ta zavaja naše ljudi, da zanemarjajo svojo mate* rino besedo in se izpridijo v polovičarske značaje, ki se ne zakoreninijo v last* nem narodu in vsem njega? vem bitju, od soseda si pa izposodijo samo nekaj zu* nanjega bleska brez vsake* ga globjega d o z o r e n j a. Ljudje, ki rasejo iz takega okolja, so brez srčne kultu* re in pravega znanja, rod kričačev in gobezdačev. NU majo ogrevajoče ljubezni do svojega lastnega naroda in ne spoštovanja do svojih sosedov.
Komunistično časopisje, zlasti »Soča« in »Primorski dnevnik«, skušata- zgrešen nost in škodljivost svojega materialističnega programa prikriti z lepimi, varljivimi besedami o slovenstvu in o pravicah, ki gredo sloven* skemu človeku. Prevarati hočejo človeka, da ne bi spoznal, kako komunizem ne priznava človekove oseb* nosti in svobode, kako mo; ra vsakdo vse svoje bitje podrediti komunističnemu molohu. Vendar pa nam ko= murtizem včasih s kakim ne* pričakovanim dejanjem raz* gali svoje odurno bistvo. Tako se je zgodilo zadnji torek 30. marca v Štandrežu pri Gorici. »Demokratična ljudska fronta« je za ta dan proti večeru sklicala v to prijazno goriško vas voliv: ni shod. Za shod, ki naj bi bil »množično zborovanje vseh Slovencev iz Gorice in okolice od Tržiča do Štever* jana«, je bila izvedena ŽU vahna in podrobna propan ganda. Izdana je bila paro* la, da se morajo spraviti na shod vsi goriški Slovenci.
In zdaj strmite! Komuni* stični kandidat dr. Gino Beltrame iz Vidma je imel tu % urni votivni govor v _ italijanščini. Ali ni to iz> zivanje, kot so ga sposobni samo komunisti, katerim človek ni oseba, ampak sa: mo številka.
Št andr ež je znana, zavedna slovenska vas. Pokojni
V	zgodovini najdemo po? gosto primere, ko je pri res ševanju važnih vprašanj obstojalo nasprotje med navedenima vodiloma člo* veškega ravnanja. Običajno nam dogajanje dokazuje trajnost takih rešitev, pri katerih je prevladal razum in izpremenljivost tistih, o čijih vsebini so odločala vihrava čustva. Eden takih primerov je tudi vprašanje Trsta.
Od svojega daljnega in celo bližnjega neitalijanske* ga zaledja odvisno pristani* ško mesto je živelo mirno in v blagostanju vse dotlej, dokler je politično in gospodarsko pripadalo svojemu zaledju. Toda prišlo je 19. stoletje s »pomladjo narodov«, ki je v ljudskih množicah vzbur* kalo nova čustvovanja, ka* tera so se v konkretnem primeru Trsta znašla v nas sprotju z njegovim ekonom* skim poslanstvom. Ne sme* mo se čuditi, ako so se trs žaške množice kljub temu navdušile za tako čustvom odgovarjajoče delovanje, kajti veliko lažje in popu* larnejše je biti sentimenta* len, ravnati po srcu ter se tolči po prsih kot pa ostati hladen in ubogati razum.
Po svojem prebivalstvu večinoma italijansko mesto je razumljivo težilo po združitvi s svojo matično državo. V trenutku pa, ko je izreklo te svoje želje, se je znašlo v ostrem nasprot* ju s svojo lastno mjestno o* kolico in zaledjem, ki je te* žilo na drugo stran. Kaj pri* pada mesto zaledju ali zaledje mestu? Spor je star in nerešen. Tudi mi ni* mamo ambicije, da bi dali na eno ali drugo pritrdilen odgovor. Raje upoštevamo oboje, kajti realnost ni nik* dar samo enobarvna.
Mesto, ki radi svoje ob* čutene nacionalne pripad* nosti radovoljno prekinja vezi s svojim zaledjem, se v primeru Trsta nujno izpo* stavi veliki gospodarski ne* varnosti. Akt je sicer z na* cionalnega stališča, s ču* stvene plati, popolnoma ra* zumljiv, a zavedati se je treba žrtve, ki jo tako rav* nanje zahteva. Posebno še ako upoštevamo, da. je da* nes Trst po svoji legi med svojima dvema glavnima tekmecema. Benetkami in Reko, v skrajno neugodnem položaju. Jugoslavija, ki i* ma v svojih rokah Reko in
prvoboritelj in ustanovitelj Šolskega doma dr. Anton Gregorčič si je zato zbral štandrežko pokopališče za svoj poslednji dom. Štan* drež, zdrava kmečka vas, je slovela po svojem pevskem zboru, ki mu še fašizem ni mogel do živega. In v tej vasi, kjer večina ljudi le slabo razume italijanski, ob* deluje komunist slovenske volivce z enournim it ali jan: skim govorom. Vodstvo ko* munističnih Slovencev in njihovih	»narodno*zaved*
nih« prisklednikov na Gori* škem to žalitev mirno spre j: me in na zaušnico niti ne črhne.
»Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti«, pravi slovenski pesnik.
tarifno obvlada zveze Trsta z zaledjem, se prav gotovo nikdar, pa naj se prilike še tako izpremene, ne bo mo* gla odreči logičnemu po* stopku, katerega mora uve* ljavljati napram nekemu za* njo politično in narodno iz* gubi j enemu, a gospodarsko v bistvu nepotrebnemu me* stu. Tipično tržaško zaledje bi si prilastila Reka, Trst bi si pa lahko delil edino z Be* netkami to, kar prav za prav teži na Benetke. Ver* jetno je, da Italija sama ne bo imela interesa zapostavi* ti Benetk samo zato, da bi
od katerih si minogi iz sto* j tih obzirov ne upajo odkri* i to povedati svojega iskre* j nega mišljenja, da je inter* | nacionalizacija, odnosno sa* j mostojnost Trsta in vseh j narodnostno močno meša* nih področji najprimernej* ša in naj razumnejša rešitev tega, kar Trst in Julijska krajina prav za prav pred* stavljata. Obžalovati je bi* lo le, da internacionalizaci* ja ni izvršena v takem ob* segu, da bi mestu omogočila vsaj minimalno resnično sa* mostojnost in vsaj eno di* rektno samostojno zvezo z njegovim zaledjem neodvis* no od volje dveh držav, ki se borita za njegovo posest.
V	taki obliki bi Svobodno ozemlje res ne predstavlja*
umetno živelo to na perife* i I® ozivotvoritve ne ene ne rijo in v skrajno nevaren 1	nacionalistične	tez*
ter neugoden strateški po* T-°da obenem ne bi bi* ložaj potisnjeno mesto. Tu* [ 0ZemJje ne za Jugosla* di ako bi Italija skušala v , V1J° ne za Italijo zgubljeno.
bodočnosti razširiti politič no Trstu pripadajoče ozem* Ije s povečanjem svojega teritorija proti severu je Iz* ven dvoma, da tega ne bo mogla nikdar doseči v taki meri, da bi Trstu lahko za* jamčila nemoten obstoj. Se* verno od slovenskih meja se namreč nahajajo še da* leko močnejši sosedje, ka* terih težnje napram Trstu so že dovolj znane.
Kako bi izgledala druga rešitev, to je, ako bi bilo mesto politično priključeno svojemu zaledju? Smatra* mo, da nam novejše doga* jan j e zadnjih 40 let s svo* jimi iredentističnimi težnja* mi dovolj dokazuje vso bo* lečino, ki bi jo taka rešitev nosila s seboj. Ta bolečina ne bi niti vladajočim nik* dar dopustila mirnega spa* nja. Kljub sicer morda u* godnim ekonomskim pogo* jem bi se mesto zvijalo v stalnih krčih. Napram šte* vilni in zavedni manjšini bi nudila sjla in avtoriteta lah* ko le začasno a nikdar ne trajno rešitev.
Iz vseh teh razlogov sma* tramo lahko skupno z ve* likim številom poedincev iz raznih političnih taborov,
vsaj v nacionalnem] pogle* du. Področje, kjer žive že stoletja pomešani njihovi narodi, bi nekako postalo skupna last, ne bi bilo nad* vlade ne enega ne drugega, izginil bi jedek občutek manjšine. Prejšnje jabolko razdora bi postalo nova vez. Na tako ozemlje ne bi niti Jugoslavija niti Italija gle* dale kot na nekaj tujega, nobena ne bi imela interesa Trsta zapostavljati. Ob tek* mi dveh glavnih partnerjev za njegovo naklonjenost bi področje lahko uspešno u* veljavljalo svoje koristi. Vsaka drugačna rešitev pa uničuje in odpravlja ta dvo* stranski interes, ki je edina osnova, na kateri to sporno ozemlje lahko v razumnem ravnotežju zadovolji svojim zapletenim obojestranskim političnim in ekonomskim aspiracijam.
Žal nam bo, ako bi tre* nutni politični računi, po* manjkanje potrpljenja in vztrajnosti preprečili ures* ničenje teh sicer ne čustve* nih, a zato vsekakor razum? nih teženj in načrtov. To bi bil znak nezrelosti in ne* j resnosti.	Dr.	Ž.
Po ital o ~ komunističnem mitingu v Štandrežu dne 30. marea so zboro~ valei zapeli „Buei morje..," Tovariša JVIakue in Viljem, ki sta zbor vodila in oba kandidata dr. Mermolja in dr. Gino so si od ganotja brisali solze.
Krivim apostolom
Slovenski kandidat na ko* munistični listi dr. Mermo* lja je priobčil v »Soči« od 27. marca poziv slovenske* mu ljudstvu, naj voli za ko* muniste. Poudaril je, »da si ne smetno zgraditi še druge meje, da ne bomo ločeni mi* selno, duhovno še s kako nevidno mejo, ki je težja od državne: ta nevidna me* ja se ne sme ustvariti pod nobenim pogojem, čeprav si tega želi peščica razdiral* cev narodne sloge«.
»Tovariš« dr. Mermolja tava naivno v temi, ne po* zna komunizma, ne razume bistva demokracije in očita »peščici razdiralcev« to, kar je njegov komunizem že zakrivil.
Ne pozna komunizma, ko pravi, da ne smemo biti lo* ceni »duhovno«. Komuni*
zem duha ne priznava, ker je strogo materialističen in s tem nas je že on sam ločil. S tem izrazom je dr. Mer« molja povedal vse: da ko* munizma ne razumje in da je v zmoti!
Druga napaka: »da ne bo* mo ločeni miselno«. Človek ne ve, ali ima opraviti z in* telektualcem ali z neukim fanatikom. Saj se ravno te* mu ves narod upira: biti miselno, duhovno ločen od matičnega kulturnega sre* dišča. Upira se proti komu* nizmu, ki je absolutno po* metel z vso slovensko na* rodno kulturo in miselno* St j o.
Tretja napaka: »peščica razdiralcev«. Toda to pešci* co razdiralcev tvori tistih par odstotkov komunistov, ki so se nasilno polastili
oblasti in zločinsko vladajo s pomočjo sopotnikov, pri* sklednikov, kukavic in »ko* ristnih tepcev«. Nasprotno pa so tisti, ki se komunizmu upirajo, le narodni borci in ne »razdiralci«.
Nadalje pravi dr. Mer* molja, da nam bodo itali* janski komunisti dali vse naše pravice.
»Tovarišu« Mermolji po* vemo, da niso italijanski ko* munisti niti s prstom mig* nili v prid Slovencem v ita* lijanskem parlamentu, ko je šlo za avtonomijo s po* sebnim statutom. In prav največji komunist Scoci* marr® je odločno in hrupno ukazal komunistom glaso* vati proti posehnemu statu* tu. To je neizpodbitno dej* stvo! Vse, kar je bilo izgla« sovanega v prid manjšinam
v	Italiji, je delo in zasluga nekomunistov.
Če bi prišli komunisti v Italiji na oblast, bi le nada* ljevali tam, kjer so Titovi komunisti pri nas končali. To je: nadaljevali bi s krva* vim plesom, ki ga naš na* rod že prav dobro pozna!
In dr. Mermolja otročje ponavlja komunistično fra* zo: »Kdor pa svetuje, naj volijo naši slovenski voliv* ci za take stranke (nam so* vražne), je prav gotovo za* skrbljen za svoje osebne ali pa stanovske koristi.«
Kolikor nam je znano ni nobeden bolj kot dr. Mer* molja zaskrbljen za svoje osebne in stanovske koristi, ker se komunizma boji ra* di njegove krutosti in radi odločnega boja, ki ga komu* nizem vodi proti prostemu poklicu kot ga izvršujejo zobozdravniki itd. »La lin* gua batte dove il dente duo* le« — pravijo Italijani. In ker se komunizma boji, se ravna tudi po znanem pra* vilu, da je treba z volkom tuliti!
Dr. Mermolja meni, da gre za revolucijo, ki zajame vsakega posameznika: kdor se hoče rešiti, naj se vda. Takega zajčjega junaštva, »tovariš« dr. Mermolja, slo* vensko ljudstvo ne pozna. Slovensko ljudstvo ve, da je komunizem zločinski, za* to se komunizmu upira!
»Delal sem in hočem de* lati v korist svojega naroda, svojega ljudstva« — trdi dr. Mermolja. Vprašamo »tovariša« dr. Mermoljo : ali se narod — ljudstvo isto* vesti z komunizmom? Da je bil dr. Mermolja od leta 1945. zvest spremljevalec zloglasnega »tovariša Jan* kota« vemo! Vemo tudi, da je »tovariš Janko« peklen* sko žugal imenoma, da bodo on in »tovariši« poklali vsaj vsak pet * šest reakcio* narcev in, da so našli nekaj mesecev po tej grožnji tru* plo duhovnika Zavadlava strašno razmesarjeno.
»Velika noč je« — vzkli* ka dr. Mermolja — in pri tem najbrže niti ne ve, da se komunisti rogajo vsem kristjanom in imenujejo Kristusa zapeljivca člove* štva, vero pa opij narodov. »Tovariš« dr. Mermolja, Kristusovo vstajenje pome* ni za naš izmučeni in krva* veči narod vse drugo kot propagando za komunizem. Vi pa niti od daleč ne razu* mete, kako globoko v zmoti ste — kot komunist ali so* potnik —, ko vzklikate k velikinoči! Ali komunizma ne razumete, ali pa Vam tu*
di vera služi le za propagando.
»Tovariš« Mermolja, no* benemu slovenskemu voliv* cu ali volilki ne bo žal, da odda svoj glas proti komu* nizmu. Nasprotno, vsi slo* venski volivci pokažejo 18. aprila, da se slovenski na* rod ne istoveti s komuniz* mom in z njegovimi hlapci, »koristnimi tepci«, krivimi apostoli, ki so odgovorni za vse zločine, ki jih je komu* nizem zagrešil nad narodom. Vaše grožnje »tova* riš« Mermolja nas sloven* skih volivcev ne plašijo. Vsak glas, ki ga ne oddamo komunistom, je solza manj, je ura trpljenja manj, je vzdihljaj manj za naše brate, ki ječijo in umirajo pod težkim jarmom komunizma.
Od srede
do srede.
25. MARCA : 53 držav je pod* pisalo v Havatmi listo mednarod* ne trgovinske organizacije IT O. Med temi državami ni ne sovjet ovne njihovih satelitov. — Angleži so obtožili Titovo Jugoslavijo, da je uvedla na svojem zasedbenem področju tržaškega ozemlja totalitaristično diktaturo. — Dr. Šte: fan Osuski, star sodelovalec To* maža Masaryka, je začel organu zirati Čehe in Slovake v tujini. Dejal 'je, da se sedaj Zahodu nudi zadnja prilika, da ustavi Sovjet* sko zvezp in osvobodi tlačene narode. — Predsednik Truman bo zahteval nove poviške za državno obrambo. — Omenjajo svote od 2 do 10 milijard dolarjev. — Pred* sednik senatnega odbora ameriškega kongresa, ki je pristojen za odobritev kreditov, je predložil načrt za ustavitev pohoda komu* nizma, ki nima, kot je rekel Brid* ges, nobenega spoštovanja do človeškega življenja in ki se prav nič ne pomišlja potopiti človeštvo v-’ morju krvi, če bi to pospeie\'a1o komunistične načrte. Bridges je tudi zahteval, naj začno Združene države podpirati protikomunistični na gibanja v zatiranih državah. —
V	Ameriki so znanstveniki izder lali tako imenovani »radioaktivni oblak«, ki jelše mnogo nevarnejše orožje od atomske bombe. — Od* stopilo je spet nekaj češkoslova* ških diplomatov v inozemstvu in sicer v protest proti komunističnemu državnemu udaru. — V Moskvi so začeli z uradnimi raz* govori za sklenitev sovjet skomin* ske pogodbe o vzajemni pomoči.
26. MARCA : Dr. Ivo Duhaček. bivši predsednik češkoslovaške parlamentarne komisije za zunas nje zadeve, je pobegnil v Pari?r kjer je ob svojem prihodu izjavil, da živi njegova domovina pod vlado ledenega terorja. — A meri: čani so izjavili, da nimajo pra\’ nobenega namena zapustiti Berti: na. — Na sovjetskem zasedbenem področju v Nemčiji so se začeli pojavljati protikomunistični partir zani, ki pobijajo komuniste. — Sovjetski poveljnik v Avstriji se je uprl predlogu ameriškega gene--rala Keyesa, naj bi ukiniti vsako cenzuro v deželi. — Grški partir zani se v množicah predajajo grški vojski. Ponekod so se uprli in poročila govore o tem, da so ubili tri znane gveriljske povelji nike; Pateologueja, Tsollasa in Peltekosa. — Število odstopivših češkoslovaških diplomatov se veča iz idneva v dan. Tako je danes od> stopil češkoslovaški podkonzul v Parizu dr. Metod Svezil. ■— Na obalah Tihega oceana v Kalif or* ni ji so odkrili podmornice, o katerih menijo, da so sovjetske. — Neznani elementi so hoteti te dni umoriti bivšega romunskega krat tja Mihaela, ki je nedavno po da?
Od srede _____________do	srede___
nekaj ostrih protisovjetskih izjav v Washingtonu. ■— Predsednik ameriškega odposlanstva na konferenci Združenih narodov, Bens ton, je dejal, da je največji krivec vojnega hujskaštva — monopol nad vestmi in cenzura, kot jo še danes najdemo v nekaterih »pro. gresivnih« državah. — Tajnik največ je ameriške delavske organiza: cije CIO, James Carey, je opozoril italijanske delavce, da se bodo ameriške delavske organizacije uprle vsaki nadaljni pomoči Italiji, če se bodo v Italiji polastili oblasti komunisti. — Iz ameriškega za: sedbenega področja v Nemčiji po: ročajo o povečani aktivnosti organizacije »Osvobodilno gibanje ru: skih narodov«. Organizacija je že navezala stike z drugimi protiko* munističnimi in protisovjetskimi gibanji in organizacijami. — Tur* ki so izdali posebne ukrepe v ob: moč ju Carigrada za borbo proti morebitnim napadalcem iz zraka zlasti proti padalcem.
27. MARCA : Angleži predvidet vajo zmago demokristjanov pri italijanskih volitvah. — Pripadni: ki grških gveriljskih tolp se nada* Ije predajajo v velikem številu. — Američani so obtožili sovjete, da so spet odprli zloglasna nemška koncentracijska taborišča Buchen: wald, Oranienburg in druge take mučilnice — za ljudstvo, ki noče z njimi sodelovati. — Angleški os brambni minister Alexander je izjavil, da bi nemiri v Grčiji knws lu prenehali, če bi jih ne podpirali severni sosedje. — Znameniti če: ški virtuoz Vaša Prihoda je zapro: sil za turško državljanstvo, ker noče v zasužnjeno domovino.
28. MARCA :	Načelnik	ameri:
škega glavnega stana general Brad: ley je zahteval trikratno poveča: nje ameriških oboroženih sil. — Letalski minister Symington pa je poudaril, da novi bombniki B 36 danes lahko odletijo na kateri koli kraj na svetu, ga zasujejo z, bom; bami in se vrnejo domov. — Na Kitajskem so vladne čete dosegle nekaj pomembnih uspehov v bo: jih proti komunističnim tolpam.
— V Ameriki bodo morali rezerv: ni častniki, ki jim je potekel rok službe, ostati še -nadalje v vo: jašnicah, dokler ne urede vpraša: nja obvezne vojaške službe. — Grški zunanji minister Tsaldaris je poslal glavnemu tajniku Zdru: Ženih narodov protestno brzojav: ko zaradi ugrabljanja grških otrok, ki jih komunisti vlačijo na sever.
29. MARCA : Ameriški obrambs ni minister Forrestal je zaključil konferenco med načelniki vseh oddelkov ameriške vojske, na ka: teri so jasno orisali naloge v pri: meni izbruha vojne. — Sovjeti so prepovedali nekaterim najugled: nejšim švicarskim novinarjem vstop na sovjetsko področje v Nemčiji. — Američani poročajo iz Nemčije, da je v zadnjih tednih skušalo pobegniti iz sovjetskega področja več kot deset tisoč oseb.
— Švedi so izdali ukrepe za na: dal j n je ojačen j e vojaških sil. — Konferenca španske socialistične stranke v emigraciji je soglasno odbila predloge za sodelovanje s komunisti. — Ameriški zunanji minister Marshall je odpotoval v Bogoto, da se udeleži panameriške konference. — Znameniti ameri: ški katoliški voditelj mons. Sheen je izjavil, da bi komunisti, če bi zmagati pri italijanskih volitvah, udarili vrhovnega poglavarja kr: ščanstva s kladivom in zabodli srce krščanstva s srpom. — V Egiptu so odkrili široko razprede: no mrežo komunističnih zarot ni: kov. -X V sov jeti ji naprej čistijo glasbenike, ki nočejo komponirati na ukaz. —• Na Češkoslovaškem pridno »čistijo« nezaželjene čast* nike iz armade.
30. MARCA : Ameriški senat je odobril nadaljnjih 55 milijonov dolarjev za hitro pomoč Franciji, Avstriji in Italiji. — Posebni pred< sednikov svetovalec in znani ame* riški državnik Bernard Baruch je predložil takojšnjo izvedbo indu* strijske In gospodarske mobiliza: cije Amerike. — Španski državni
poglavar Franco je dejal v svojem govoru, da ni daleč čas, ko se bo: do vse zahodne države, vključno Španija, borile ramo ob rami za ohranitev krščanske kulture. — Pri romunskih volitvah je seveda zmagala vlada, in sicer kot so to pričakovali že v naprej, s preko 90°lo. — Moskva je zagnala velik krik zaradi ameriških načrtov za podpiranje podtalnih protikomu: nističnih gibanj v Sovjetski zvezi in drugih deželah za železno za: veso. -— Bivši irski ministrski predsednik De Valera je izjavil, da bo sigurno izbruhnila nova voj: na, če se vsi svobodni narodi sve: ta ne združijo v obrambo pravice in resnice. — Američani gradijo velikanska letališča na Aljaski. —
V Washingtonu so odločno zani: kali govorice o bližnjem sestanku med Trumanom, Attlejem in Sta: linom. — Osebni T rumanov za: stopnik Myron Taylor je od polo ■ val v Lizbono in Madrid na raz: govor s portugalskim in španskim državnim poglavarjem. Iz Španije bo Taylor odpotoval v Rim na razgovor s svet[m očetom.'— Gr: ška vlada je vpoklicala pod orožje nov letnik rekrutov. — Sovjetski vojaki so v Dunajskem Novem mestu streljali na avstrijske civi: liste v plesni dvorani. Ubili so dva, težko ranili pa so jih 15. — Indijske oblasti so prepovedale komunistično partijo v provinci Novi Delhi. — Američani so iz: dali potrebne ukrepe za pospeše: vanje atomskih raziskovanj. —
V Beogradu so ustrelili spet dva »saboterja«. .— V Egiptu so zaprli večje število komunističnih zarot: nikov. — Družine sovjetskih čast: nikov v Berlinu in na Dunaju so prejele ukaz, naj se nemudoma vrnejo v domovino.
31.	MARCA : Združene države so poslale v letu 1947 v Evropo blaga za 5 in četrt milijarde dolar: jev ali tri tisoč pet sto milijard lir. — V Atenah so aretirali do: pisnika uradne sovjetske agencije TASS, Teodorja Vokosa, ker so našli pri njem zapiske političnega in vojaškega značaja. — Ameriški zunanji minister Marshall je podal izjavo, da Združene države ne priznavajo priključitve Litve, Le: tonske in Estonske k Sov. zvezi. — Ameriški senat je včeraj soglasno odobril predloženi zakonski osnu: tek za podelitev podpor Kitajski v skupnem znesku 463 milijonov dolarjev za dobo enega leta. — Razgovori pri organizaciji Zruže--nih narodov glede ustanovitve mednarodnega odbora, ki bi moral nadzorovati atomsko energijo, so propadli zaradi nasprotovanja Sov: jetske zveze. — Angleška delav: ska stranka preučuje ostre mere proti svojim članom, ki podpirajo komuniste. —- V zadnjem času je pribežalo s Češkoslovaške na ame: riško zasedbeno področje v Nem: čiji preko 1500 beguncev. — V Grčiji so začeli sodno pdstopanje proti 7 velikim grškim industrijah cem, ki so enako kot nekateri slo: venski neznačajneži hoteli rešiti svojo kožo in premoženje s tem, da so podpirali komuniste z de: narjem. — Bivši jugoslovanski ve-, leposlanik v Združenih državah Konstantin Fotič je obtožil Tita, da je prekršil obveznosti o koali: cijski vladi v Jugoslaviji, ki so jih zavezniki sprejeli v Jalti. Izjavil je nadalje, da predstavlja Titov režim nevarnost za mir zaradi svo: je napadalne politike, posebno proti sosedni Grčiji. — Ameriške ladje, ki so te dni priplule v tur: ška pristanišča raztovarjajo težke tanke, avtomobile, topove in drugi vojaški material za Turčijo. — Čilski delegat pri Varnostnem svetu je označil Gromykovo obna: šanje in govore v'zvezi z obtožba* mi proti sovjetskemu vmešavanju na Češkoslovaškem kot »prostaški izbruh neodgovornega hujskača«. Titove oblasti hite zatrjevati, da ni res, da bi Jugoslavija pošiljala orožje v Italijo z nameijom pod: preti komuniste. — Francoski ko: munisti hočejo na vsak način iz: zvati v Franciji inflacijo. Včeraj so izjavili, da ne bodo podprli po: bude vlade za znižanje cen, pač pa zahtevajo zvišanje mezd kar za 20°U. — Tudi na Češkoslwaškem so ustanovili tako imenovana »ljudska sodišča«, da bodo sodila vse one, ki se nočejo slepo poko: ravati komunistom.
POLITIČNI OBZORNIK'
Mednarodna kriza
Od 20. februarja dalje, ko je prišlo do komunističnega državnega udara v Češko* slovaški, je zahodni svet doživljal eno presenečenje za drugim. Imeli smo obču* tek, da gre za izzivanje, ki ga svobodne države Zahoda ne morejo pustiti v nemar.
V	VVashingtonu se je po-spešil zakonodajni pošto* pek glede evropskega obno* vitvenega programa. Na bruseljski konferenci je u* spelo britanskim, franco* skim in nizozemskim, bel* gijskim ter luksemburškim delegatom ugotoviti besediš lo gospodarske, politične in obrambne pogodbe za ev* ropsko zvezo tako naglo in lahko, kot se to še ni nikdar dogodilo na mednarodnih sestankih. Pogodba je bila podpisana sedemnajstega marca. Kot strela iz jasne* ga je nato prišla iz Prage vest o tragični smrti zuna* njega ministra Jana Masa* rvka.
Posledice smrti Jana Ma* sarvka lahko vidimo v na* glem sporazumu, ki ga je doseglo v Parizu šestnajst držav glede Marshallovega načrta in v sklenitvi brušelj* ske pogodbe za zahodno zvezo. Gotovo je Masarv* kova tragedija vplivala tudi na odločitev predsednika Trumana, da je izdal za skupno zasedanje ameriške* ga kongresa znano poslani* co. Obljuba predsednika, da bodo Združene države po* magale svobodnim državam zahodne Evrope, ki branijo svojo svobodo in njegova energična zahteva po uved* bi obvezne vojaške službe, ki cunogoča njegovi državi večji odpor proti vsakemu uadaljnjemu ogrožanju, nadaljnjemu ogrožanju ima* jo ■ lahko svoj vzrok le v prepričanju, da je sedanja grožnja trajna in stvarna.
Ali ne grozi mogoče obo* rožen spopad? Nobeden pameten opazovalec svetov* nih dogodkov ne more zani* kati obstoja nevarnosti, to* da nihče ne more tudi trditi, da se ga‘ ne bi moglo pre* prečiti. Edino Sovjetska zveza bi na naše vprašanje lahko jasno odgovorila.
Govor predsednika 1 ru* mana pred kongresom je bil strnjena obtožba politi* ke, ki so jo vodili sovjeti od konca vojne dalje; isto* časno pa ni pripuščal dvo* ma o dejstvu, da niso niti Združene države niti vlade zahodne Evrope zaprle vrat sporazumu s Sovjetsko zve* zo.
General Smuts iz Južne Afrike je izrazil željo po izmenjavi odkritih in prija* teljskih misli s Sovjetsko zvezo »od osebe do osebe«, in avstralski zunanji mini* ster dr. Ewatt je izjavil, da bi morali biti Združeni na* rodi in ne »politika sil« sredstvo za dosego spora* zuma.
Vsi oni, ki ljubijo mir, morajo v bistvu soglašati z mnenjem teh dveh odličnih političnih osebnosti.
K predlogu generala Smlutsa moramo pa dosta* viti sledečo pripombo: Raz* govor od osebe do osebe, o katerem govori on, se more vršiti le, ako udeleženci razgovora govorijo isti je* zik ali se vsaj lahko ta jezik točno prevede. To pa je ravno težkoča pri odnošajih s Sovjetsko zvezo. Ljudje, ki vladajo tam, govorijo in kot izgleda tudi mislijo le z besedami komunistične i* deologije, katerih do zdaj še ni nikomur uspelo preve* sti v jezik demokratične
svobode Zahoda. Predlog dr. Ewatta, ki zahteva Združene narode za dosego sporazuma pa očvidno ne vodi računa o dejstvu, ki j ga je v svojem govoru ome* I nil predsednik Truman, da so v preteklih dveh letih sovjeti že 21 krat z vetom onemogočili sporazum.
Moj odgovor na vpraša* nje, če pride do oborožene* ga spopada ali ne, je pogo* jen.
»Če bi se gotovi pogoji izpolnili, je moj odgovor »ne«; če se pa ti pogoji ne bodo izpolnili, ne moreni reči, da bi se moglo računati z verjetnostjo bodočega mi* ru. Prvi pogoj jc, da ostane* jo svobodne države zahoda skupno z Združenimi drža* vami popolnoma trdne pri svoji odločitvi, da raje tve* gajo vojno, kot da dopusti* jo še nadaljnje miniranje in uničevanje načel človečan* ske svobode, na katerih slo* ni njihova civilizacija in da ne dopustijo nobenega dvo* ma o tej svoji odločitvi.
Drugi pogoj pa je, da bo njihova politika previdna in oprezna, ki ne bo nikdar podlegla skušnjavi, da bi dobila prednost le taktične* ga značaja.
*	$ &
Amerika se pripravlja
Amerikanci so zgradili nedavno nova velikanska letalska oporišča na Alja* ski. Zgrajena so tako, da lahko služijo največjim zračnim trdnjavam sveta, to je ameriški bombnik B 36, ki je 50 metrov dolg in ima razpetino 90 metrov. Ta ogromen stroj lahko od* leti s tovorom atomske bombe nad kateri koli del sveta in se spet vrne na iz* hodiščno letališče, ne da bi se med potjo ustavil.
Bernard Baruh, posebni svet ova 1 e c predsednika Združenih držav v obeh svetovnih vojnah je predla* gal takojšnjo izvedbo načr* ta za industrijsko in gospo* darsko mobilizacijo Ameri* ke. Če hočejo Združene dr* žave izvesti načrt predsed* nika Trumana glede obvez* ne vojaške službe in sploš* nifi vojaških vaj, se mora prej izdelati načrt industrij* ske in gospodarske stano* vitnosti. Hitra in celotna o* borožitev bi utegnila po* vzročiti inflacijo, če ne bo uvedeno pravočasno in mo* dro nadzorstvo. Baruh je zaključil: »Če hočemo pre* prečiti vojno, moramo utr* diti svojo narodno varnost, preden pride kriza nad nas. Nikdar več ne smemo s svojo nepripravljenostjo o* pogumiti napadalca, da vde* re in preplavi druge miro^ ljubne narode.«
*	# #
Čistke v češkoslov. vojski
Te dni so prvič sodelovali predstavniki češkoslovaške vojske na kongresu praške komunistične partije. Pol* kovnik Štuhli je napovedal izločitev nezaželjenih oseb predvsem v vrstah častni« kov. Tudi brigadni general Papoušek, ki je tudi komu* nist, je zahteval tako ime* novano resno čistko v voj* ski, da se s tem utrdi novi režim.
*	* *
Za razseljene Čehoslovake
Dr. Štefan Osusky, ki je leta 1918. sodeloval s Toma* žem Masarykom pri ustano* vitvi češkoslovaške republi* ke, je objavil načrt za orga* nizacijo demokratičnih Če* hov po vsem svetu in za ob*
veščavanje svojega naroda z radijskimi oddajami in tajnimi organizacijami, da zahodni svet razume in so* čustvuje s trpljenjem, ki ga prenaša Češka. Osusky, ki je bil vodja tajnih češko* slovaških organizacij v o* beh svetovnih vojnah in ki je trenutno na obisku uni* verze v Colgatu, misli, da biva pol milijona Čehov in Slovakov izven območja vzhodne diktature.
Pri neki konferenci je bivši češkoslovaški mini* ster izrazil mnenje, da se zahodnim narodom zdaj nudi zadnja prilika, da usta* vijo Sovjetsko zvezo in isto* časno preprečijo vojno.
*	* *
Perzija in Sovjetska zveza
Iz perzijskih uradnih kro* gov poročajo, da je teheran* ska vlada 22. marca izročila sovjetskemu veleposlaniku diplomatsko noto, v kateri perzijska vlada formalno protestira proti sovražnemu zadržanju Sovjetske zveze proti novi vladi ministrske* ga predsednika Hakimija.
V	isti noti nadalje tehe* ranska vlada ugotavlja, po* tem ko je obtožila Sovjet* sko zvezo, da že nad sto let grozi perzijski neodvisno* sti, — da ne morejo njeni odnošaji z Združenimi dr* žavami predstavljati nobene zaskrbljenosti za katero ko*
lo	tujo vlado.
*	* *
Devetletnica španske državljanske vojne
Ob priliki devete oblet* nice osvoboditve Madrida za časa španske državljan* ske vojne, dne 29. marca je imel general Franco z bal* kona palače »El Pardo« go* vor pred 4.500 kadeti falan* gističnih mladinskih orga* nizacij. Med drugim je iz* javil:
»Španija^verujc v svobo* do, enakost in bratstvo, ka* kor druge države. Mi ne do*
volimo tujih intervencij na španski zemlji, toda prišel bo v kratkem čas, ko se bo* do tudi tiste države, ki so zdaj nasprotnice Španije in njenega režima, borile z na* mi ramo ob rami v istih vr* stav.
Vzgled Španije v protiko* munistični borbi, ki ga je ostali svet toliko časa pre* ziral, bi lahko mnogo rešil in bi danes ne bilo 12 evropskih držav, ki morajo trpeti pod komunističnim jarmom. Ob tej priliki se spominjam tu* di na tisoče španskih otrok, ki so jih za časa državljan* ske vojne odpeljali v Sov* jetsko zvezo. Ne zanima nas zlato, ki so nam ga u* kradli, pač pa otroci. Tudi drugod so komunisti odpe* 1 j ali otroke v Sovjetsko zvezo. Zato poudarjam, da ves ostali svet boluje na du« še vnem mraku, katerega je Španija prebolela že pred desetimi leti. Rešila se je te bolezni z državljansko voj* no, ki je bila sveta križar* ska vojna.
Danes živi 28 milijonov Špancev v miru in napred* ku. Druge države imajo so* vražnike v lastni hiši. Nas je pa rešil »blazni genij« ve* likih Špancev: Cervantesa, Cortesa, Pizarra, Loyola in drugih. Bog čuvaj Španijo!«
Francov govor so sprejeli kadeti z gromovitim klicem: »Živijo Španija!«
V	političnih krogih so mnenja, da je hotel Franco s svojim govorom predvsem poudariti načela revolucije in nadaljevanje dosedanje politike zaradi sedanje ko* munistične grožnje v svetu.
Burma med Združ. narodi
Odbor za sprejemanje novih članov med Združe* ne narode je sklenil pripo* ročiti vstop Burme med Združene narojde. Pristop sta podprli zlasti Velika Britanija in Združene dr* žave.
Kako bomo uolili
Zakon določa, da bomo. volili hkrati poslance in senatorje: 574 prvih in 237 drugih. Po redu prvo poslance, nato pa senatorje. Kas kor smo že povedali v »Demokra* ciji« od 26. marca, ki naj jo vsi volivci hranijo, da se bodo na vo* lišču pravilno ravnali -— imajo pravico voliti poslance vsi držav* ljani — volivci, ki so dopolnili 21. leto s.tarorti, in sicer /. zeleno vo* livno izkaznico. Tisti pa, ki so do* polnili 25. leto starosti imajo belo izkaznico in bodo volili dvakrat: prvo poslance, rtato pa še sena* torje.
Kdor ne bo volil, ga bodo vpi* sali v posebni seznam, ki ga žu* panstvo njegove občine pribije na občinsko desko. Proti vpisu v ta seznam, ki ima namen pokazati javnosti sramotno zadržanje vol iv* ca, ki se iz bojazni ali nezavedno* sti svojih državljanskih dolžnosti volitev ni udeležil, je možno vlo* žiti utok na prefekta, če se lahko dokaže višjo silo, ki je udeležbo onemogočila. Ko prefekt utoke pregleda in reši, zabeležijo' v ka* zenski list vsakega, ki je ostal na seznamu, besedi: »Ni volil«. Pn si* cer jza dobo 5. let, to je do pri* hodnjih Volitev.
Če se volitve .ne bodo končale v prvem dnevu, se bodo nadalje* vale drugi dan od sedmih zjutraj do dveh popoldne. Po tej uri ni moči več voliti.
Volivni sedež
Vsak volivec ima naveden na volivni izkaznici volivni sedež, kjer bo glasoval. More, torej, vo* liti samo v tem kraju in ne na drugem votivnem sedežu. Na vsak sedež pride približno 700 volivcev.
Le vojaki, orožniki in drugi var* nostni organi ali službujoči javni uradniki in funkcionarji sinejo vo>
liti v tistem sedežu, kjer vršijo službo.
Glasovnica
Glasovnica je papirnata in ima približno obliko navadne brzojav* kc. Jc torej skoro četverokotna, toda' eden od štirih robov je neko* liko daljši in polepljen. Lepilo slu*
ii,	da ga volivec, potem ko je volil, naslini in glasovnico zalepne, predno jo vrne predsedniku.
Ob robu glasovnice so ra/pore* jeno ponatisnjeni znaki vsake stranke. Komunisti in njihovi pod*. repniki imajo n. pr. lik Garibaldi* ja z brado in čepico sredi petero* krake zvezde, demokristjani pa ščit s križem, ki nosi počez besedo »LibertasPrav na sredi glasov* nice SO1 potegnjene tri črte, kakor
v	navadnem šolskem zvezku. Na vsako od teh črt volivec lahko napiše ime tistega kandidata, ka* teremu hoče dati prednostni ali preferenčni glas. Pri tem je treba paziti na to: prednostni glas se more dati le kandidatom, ki so na listi, za katero hoče kdo voliti. Volivec mora oddati glas le ani od tolikih list in preferenčni glas samo kandidatom te liste. Tako ni moči voliti listo z Garibaldijem in dati preferenčni glas kakemu kandidatu iz druge liste, in obrat* no. Ni rečeno, da je volivec pri* siljen napisati ime kandidata, lahko napiše tudi samo številko, ki jo dotični nosi' na listi. Ali pa tudi nič. Glavno je, da glasuje za eno listo. Kandidati bodo potem izvoljeni po redu, kakor stojijo na listi. Liste pa so vse izstavljene v votivnih sobicah ali »kabinah«, volivcem na ogled, da ,se .ne po* motijo.
Glasovanje
Ko volivec prejme od predsed* nika komisije glasovnico in svinl•
Zemlja - kmet - narod
V	»Demokraciji« z dne 23. januarja smo čitali pod zgornjim naslovom članek, ki razpravlja o načelni re* šitvi našega kmečkega vpra* sanja. V »Demokraciji« z dne 13. februarja pa beremo razmišljanja k - prejšnjemu članku, ki bi se morala še nadaljevati, kar se pa do danes še ni zgodilo!
Nas je par takih, ki ima? mo zemljo oddano v najem in zato nas seveda zadeva zanima. Zato naj nam »De* mokracija« dovoli nekoliko prostora, da izrazimo svoje misli.
Kolonstvo je pri nas še razširjeno zlasti po Brdih in le malo po Vipavskem in na Krasu. Kako in kaj je s tem kolonstvom, ni naš nas men ugotavljati, pač pa že* limo izraziti svoje osebne misli k rešitvi tega vpraša; nja, kakor ga je postavil članka r v »Demokraciji« dne 23. januarja.
Predvsem naj ugotovimo, da nam zemlja ni bila po* darjena za kake naše ple* miške usluge, temveč smo si jo sami pridobili s trdim
nik, stopi k posebni mizici, v po5 sebni sobici ali »kabini«, in s •svinčnikom, ki mu ga je dal pred* sednik, prečrta znak tiste liste, kateri hoče svoj glas oddati. Nato napiše, če hoče, še priimek enega, dveh ali največ treh kandidatov iste liste, ali pa njihove na listi označene zaporedne številke. To napiše volivec na tiste tri črte (na vsako enega kandidata ali njego? vo številko), ki 'stojijo sredi gla? sovnice.
Če volivec nc prečrta liste, ampak samo napiše na črte sredi glasovnice priimek (ne zaporedno številko) kakega kandidata, velja njegov glas za listo, kateri ta kan* didat pripada.
Ki treba s svinčnikom preveč pritiskati na znak liste, za katero se voli. Zadostuje tudi le kratka črtica na znaku liste, za katero se voli, toda samo na znaku fe liste in ne tudi na drugih, ker bi sicer bil glas neveljaven. Glasovnico mora volivec nato zalepiti in vi'* niti predsedniku komisije. Volivec ne sme niti kvariti'niti staviti po* sebnih znakov na glasovnico, ker bi sicer že volivna komisija gla? sovnico uničila, ne 'da )bi imel vo* livee pravico do druge. Vse to ve? lja za volitev poslancev.
Glasovnice za volitev senatorjev so enake prvim, toda poleg zna* kov raznih strank (ali list) nosijo že tiskana imena kandidatov vsa? ke stranke ali liste. Volivec napra*
vi	črtico s svinčnikom čez priimek kandidata, in s tem je opravil svo* jo dolžnost. Zalepi glasovnico kakor pri volitvi poslancev in jo odda predsedniku komisije.
in vztrajnim delom in varč* nostjo. Deloma je to naša dedna lastnina, ki smo jo tudi mi pomagali pridobiti. Ako je rečeno v Jugoslaviji, da je zajamčena privatna* lastnina, zakaj bi se potem nam smela odvze* ti zemlja brezplačno in brezplačno darovati našim dosedanjim kolonom? Če je privatna lastnina po usta*
vi	zajamčena, tedaj velja ali bi vsaj moralo veljati to za vse!
To smo hoteli mimogrede omeniti z ozirom na propa* gando, ki so jo v času borbe vodili med našimi koloni razni Janezi in Slavkoti, češ, zakaj ti kolon garaš in se mučiš za gospodarja, zem* lja je tvoja last, ker le ti jo obdeluješ. Z drugimi bese* dami: zemlja naj bo tistega, ki jo obdeluje.
Poznali smo komunistič* no teorijo in metode: vse obljubi, samo da dosežeš svoj cilj v revoluciji, ko pa
bomo na oblasti, bo naša železna disciplina podprta z mitro in ječo prisilila te neumneže, da bodo udarni* ško delali s prepevanjem udarniških pesmi... Niso to prazne fraze, to je potrdil sam Lenin v znanem govo* ru dne 29. marca 1922 v Mo* skvi, ko je izjavil: »Do da* nes smo narekovali progra* me in delili obljube, to je bilo neobhodno potrebno. Brez tega bi ne bilo mogoče sprožiti svetovne revoluci* je. Belogardisti in socialisti, ki nam očitajo to dejstvo, dokazujejo le, da ne razu* mejo, kako se pripravljajo revolucije.«
Da je res tako, imamo dokaze na dlani. Poglejmo naše kolone, ki so vsi drve*
li	za komunističnimi propa* gandisti, ki so jim obljub* Ijali: »ta zemlja bo tvoja«.
V	njih zaslepljenosti in ne* kritičnem gledanju niso ver* jeli nam in so tiste, ki so jim govorili resnico celo na*
padali po ukazu raznih Duj* cev in Beltramov. Danes so naši koloni sprevideli, toda prepozno:	zemlja	postaja
državna last m jo bodo mo* j rali skupno obdelovati ter bodo plačani le kot tovarni* ški delavci.
Kje je njih sen po osamo* svojitvi? Mi smo od vsega početka videli nujno po* trebo, da se pri nas Sloven* cih odpravi kolonstvo. Ugo* tavljamo pa, da smo.se mi vsi skupaj borili ves čas fa* šizma in med zadnjo borbo v gozdovih. Tudi nismo zemlje ukradli ali kako dru* gače prisleparili. Zato smo vedno čakali, da bomo po* klicani mi in koloni, da to zadevo rešimo v obojestran* sko zadovoljstvo: da se ko* Ioni osamosvojijo, a mi da bomo za našo zemljo pri* merno odškodovani. Stri* n jamo se z mislijo, da bi fU nansiranje prevzela država. Naj se ta akcija izvede vsaj za one kolone, ki so ostali pod Italijo, ker mi vsi si moramo v tej težki uri pred* vsem medsebojno pomagati.
Nekaj posestnikov.
Slouensko gospodarsko udruženje u trstu
Slabi komunistični izgledi za volitve
(Štandrež - Podgora - Krmi n)
»Primorski dnevnik« z dne 28. marca je vabil na zborovanje demokratične ljudske fronte pod našlo* vom: »Vabljeni vsi iz Go* rice in okolice« s sledečim besedilom:	Demokratična
ljudska fronta sklicuje vse Slovence Gorice in okolice, od Tržiča do Števerjana na predvolivno zborovanje, ki bo v Štandrežu v torek 30. marca ob 17.30 na prostem.
Spričo takega vabila smo mislili, da navalijo v vas ti* soči ljudi. A kako smo se spogledali, ko ob napoveda* ni uri ni bilo na trgu niti dvajset ljudi in še to po ve* čini le tisti, ki so imeli že več dni posla z lepljenjem Garibaldijevih glav, ki ne* kam v zadregi gledajo raz zidov vedno tako narodno zavedne slovenske vasi. Treba je bilo čakati, da še kdo pride vsaj iz radoved* nosti, če ne ravno iz navdu* šenja. In napovedovalec pri mikrofonu je zato večkrat ponavljal, da bo govor kmalu začel. In tisti kmalu je tra* jal točno eno uro. Po eno* urnem čakanju je bilo pri* šotnih morda 100 do največ 150 Štandercev in še do dve* sto komandiranih tujcev. To je bila vsa množica in »množično zborovanje vseh Slovencev iz Gorice in oko* lice, od Tržiča do Štever*
jana«!?!
In sedaj se je začelo. Vsak bi mislil, da bo vsem Slovencem »od Gorice do Števerjana« govoril Slove* nec. Kaj še. Videm,čan dr. Gino Beltrame, ta je po* vzdignil svoj italijanski glas pri prvem frontaškem mi* krofoničnem zborovanju! In kaj je govoril? Potem, ko je udaril po Ameriki, je ob* ljubijal šole in prosveto v slovenskem jeziku in pri ; tem pozabljal, da vse to že I imamo pod De Gasperijevo J. vlado, in da imamo edino le skrb, da bi nam kaka druga vlada vsega tega ne vzela. Nato je prepričaVal ljudi, da bi bilo treba priti do spo* razuma med Italijo in Jugo* slavijo na podlagi prepu* stitve Trsta Italiji.
Kratko rečeno: poraz je bil popoln; udeležba Štan* dercev sramotno majhna, vsebina govora pomilovalno naivna. V resnici več Gari* baldijevih glav po zidovih nego slamnatih (z izjemo radnovednežev) na trgu ! Ko je g. dr. Beltrame zaklju* čil svoj govor in se ni nihče oglasil k besedi, je neki sta* rejši domačin glasno pri* pomnil: »Žalostno je in da* leč smo prišli, da v Štandre* žu pitajo slovenske volivce z italijanskimi govori. Tega komunistom in njihovim
podaj ačem ne bomo poza* bili.«
*	* *
Dne 29. marca so imeli komunistični frontaši sesta* nek v Podgori. Nastopilo je več govornikov, med temi tudi tovarišica Nežica. Oči« tala je beguncem, da so bili najprej fašisti, potem so -sodelovali z Nemci in z za* vezniki, danes pa z De Ga* sperijem. Vsi so plačani od anglo * ameriških šovinistov in se smukajo okrog »Slov. Primorca« in »Demokra* cije«. Udeležba je bila pičla in grda obrekovanja niso vzbudila navdušenja. Ne* kateri se samo vedno po* gosteje vprašujejo, odkod dobivajo razni komunistič* ni priganjači denar, da lah« ko dobro živijo, ko nimajo skoro nikake zaposlitve ra* zen nadlegovanja ljudi.
*	* *
Tetka »Njanja«, kakor naši ljudje pravijo tovarišici Nežici, sc | je močno zagledala v te kraje, zlasti v naše ljudi na Plešivem.
S Dala je sklicati že štiri volivne j shode, vabeč vse narodno zavedne ; Slovence, toda do pravih shodov | še ni prišlo, ker se naši ljudje nočejo odzvati njenim vabilom, ker vedo, da se za Janjo skr.iva komunizem. Komunizem pa naši ljudje že predobro poznajo in ga seveda ne marajo. Brda nudijo ! preveč bridko šolo.
V	predzadnji številki je »Demo* kracija« objavila dopis o nalogah in nadlogah tega gospodarskega udruženja, ki bo Smelo v nedeljo
4.	t'. m. svoj redni občni zbor. Slo* vensko gospodarsko udruženje je bilo zamišljeno kot steber gospo* darske stavbe, gospodarskega de* lovanja in tvornega ustvarjanja, brez katerega si je nemogoče za« mišljati svoboden razvoj sloven? skega in hrvatskega naroda na kulturnem, socialnem in gospodar? skem polju STO. To združenje je imelo zato ob svoji ustanovitvi pred seboj dalekosežen program in težko nalogo. Njegovim usta? noviteljem ni primanjkovalo do* bre volje, v izbranem odboru je bilo dovolj sposobnih in požrtvo* valnih mož, ki bi bili ob podpori članstva tudi kos prevzeti nalogi. Ali v gospodarsko združenje in njegov odbor se je vrinilo nekaj fašikomunističnih elementov, ka* terim ni bilo mar, da postane go* spodarsko udruženje nositelj slo* venskega gospodarskega udejStvos j vanja, ampak kamufirana ekspozi?1 tura fašikomunistične organizacije i in propagande. Zato je pričela v j udruženju samem notranja borba med pravimi gospodarstveniki in med fašikomunističnimi eksponen* ti. Ta borba je paralizirala vsako resno delo za razvoj in napredek in za dosego postavljenih si go* spodarskih ciljev. Zavezniške ob* lasti kakor tudi italijanski gospo* darski krogi so videli v udruženju organizacijo v službi • komunizma ravno zato, ker so komunisti ho* teli namenoma pritisniti ustanovi svoj strankarsko politični pečat. Od tod nezmožnost' te naše naj* večje povojne gospodarske orga* nizacije na STO za vsako tvorno udejstvovanje. Od tod 'izključitev gospodarskega udruženja od vsa? kega javnega gospodarskega sode? lovanja na tem ozemlju v nepre? cenljivo škodo slovenske in hrvat* ske trgovine in obrti. Od tod *po* jemajoče zanimanje naše javnosti in samih lastnih članov za svojo gospodarsko organizacijo.
Kriza gospodarskega udruženja je na vrhuncu. Ona je zopet nov nepobiten dokaz, da je vsako so* delovanje z eksponenti komuniz* ma utopija. Zastonj dobra volja s strani nekomunističnih članov in odbornikov. Komunizem je razdi? rajoč in uničujoč element, on sa* mo ruši in ne gradi. Zato je ka? tegorični predpogoj za vsako u? stvarjalno delo zlasti na gospodar? skem polju: brezpogojna odstra? nitev vseh komunističnih elcmen? tov. Samo tako je mogoče rešiti krizo v kateri se nahaja slovensko gospodarsko udruženje. V nedeljo bo padla odločitev. Borba so vodi med nekomunističnimi gospodar? stveniki, ki hočejo iztrebiti iz go* spodarskega udruženja vsako ko* munistično politiko ter postaviti to organizacijo slovenskih in hr? vatskih trgovcev in obrtnikov na izključno gospodarsko podlago v očividno korist vseh njenih članov
kot posameznikov kakor tudi kot nositeljev našega gospodarskega ustvarjanja in napredka.
Res je, da je bil preccjšen del. nekomunističnega članstva gospo? darskega udruženja razočaran v» sled krize, ki mori gospodarsko udruženje. Ali v to organizacijo je bilo. investirane preveč sile in energije, da bi jo sedaj prepustili njeni usodi. Zato se morajo vsi nekomunistični člani organizacije združiti in nastopiti na prihod* njem občnem zboru kot en mož proti komunističnim eksponentom. Od čuta odgovornosti in globoke zavesti, da se bo odločevalo na občnem zboru o biti in nebiti slo* venskega gospodarskega zdvuže? n ja, je sveta dolžnost vsakega tr* govca in obrtnika, ki hoče izklju* čiti komunistično politiko iz svoje stanovske organizacije, da se obč* nega zbora udeleži in glasuje ka* kor mu narekuje njegovo prepri* Čanje svobodnega in demokratič* nega moža. Samo tako bo mogoče pridobiti, gospodarskemu združes nju vpliv in pomen, ki ga zasluži v tržaškem gospodarskem svetu.
Ako bi pa nekomunistični trgov* ci in obrtniki zanemarili svojo dolžnost, bi s tem zapečatili usodo slovenskega gospodarskega zdru* žen ja. Vsakdo ve, da soi danes ko* munisti nesposobni da bi na trža? škem ozemlju mogli voditi k na? predku in razvoju kako gospodar* sko podjetje, najmanj pa še go< spodarsko udruženje slovenskih in hrvatskih trgovcev in obrtnikov tega ozemlja.
OB ROBU
1
G. u.rednik:!
V	zadnji številki »Demon kracije« ste priobčili ko< men tar neke angleške agens cije, ki pravi:
»Slovenci tržaškega o* zemlja, ki bodo protestirali proti vrnitvi Trsta Italiji, naj se za vse to zahvalijo svojemu maršalu Titu.«
Gospod urednik! Imam občutek, kakor da mi je nekdo iz lahkomiselne ne: pazljivosti povaljal klobuk po blatu in mi ga potem zo< pet postavil na glavo.
Mi Slovenci nismo nikdar imeli maršalov in jih tudi ne maramo.
Kdo od Slovencev, Hrvat tov ali Srbov pa je do leta 1942 sploh vedel, da je neks je na svetu veličina, ki ji je ime Jožef Broz * alias Tito? Kdo nam ga je predstavil? Radio Moskva, London in Tiflis! Kdo ga nam je vsilil? Naši zavezniki ali kakor se pravi »štirje veliki«! Kdo mu je držal stremena, da je zlezel na oblast! Zopet »štirje veliki« s pomočjo »Krasna j e armije« in bob
Sreča je preprosta. Pa kdo jo v tem hrupnem svetu išče v prepro? ščini? Nihče, ali skoraj nihče. Za? to je nihče ne najde. In vendar po njej hrepenimo. Otroci, ki si ne* česa želijo, nečesa iščejo, pa sami ne vedo kaj. Oh, zašli otroci v hrupu sveta.
*
Zato prihaja kakor čudežna zvezda Mati ljubezniva in milo* stipolna, da nam da nekaj, česar zaman iščemo v svetu, da nam da srečo otrok božjih.
*
28.	februarja je prišla Marija na Placuto. Zvok njenega imena in žarek njenih milosti je prodrl ne? oviran v srca in duše, ki so prihi* tele, da jo počastc, se ji poklonijo, da jo prosijo, se ji priporoče s ti? stim starim zaupanjem, ki ga svet ne omaje, še manj izruje. In zvo? novi in luči in loki zelenja so bili odraz veselja v dušah. Sveti Vid, mučenec, se je veselil, ko je videl
roma.. .
zbrane vernike okrog Nje, ki je bila gotovo tudi njemu zvezda Danica in Vodnica.
*
3. marca je Marija zapustila mesto in šla kot čudežna cvetka rahlo se zbujajoče pomladi v Št. Maver, kjer je bila kot milostipol* na in draga Kraljica sprejeta z lučjo in pesmijo. Luči po oknih, kresovi pred vsako hišo, ognji ob poti, goreči polžki lin še plapola? joči grmi — vse je bilo kakor ra? dostna pesem, ki je sama privrela iz duše in donela in odmevala v slavo Njej, ki je najbolj vredna, da jo pesem slavi in da ji luči gore.
*
5.	marca gre Marija v Pevmo. Luči in kresovi ji s šentmaverske* ga pobočja gorijo v slovo, luči in ognji in pesem in cvetje jo spre* jemajo. Bogorodnica, ki je upo? dobljena na Efeškem koncilu, je videla, da njena slava po petnaj*
stih stoletjih ni manjša, da niso pogorele vse baklje, ki so škofe spremljale po Efezu, ki so njeno čast branili in razglasili, ivsak ko? lobran ob poti na Oslavje je za* gorel in plapotal z veselim utri* pom, da bi Ona prinesla življenje in milost in odpuščenje in spravo in mir na kraje, kjer sta se izdiv* jali dve svetovni vojni.
*
7. marca je šla Marija v Števcr* jan. Kokor da bi se hotela z višine ozreti po Brdih, po Vipavi, po Krasu in po Furlaniji. In se je res ozrla z milim pogledom. Neviden je bil, pa duše soi Iga vjele iiv iz globeli in obronkov • so zagoreli ognji tistih, ki niso mogli pred Njo poklekniti, ki ji niso mogli od blizu povedati, da jim bo ona vedno zvezda Danica. Ne le Ma* rijin smehljaj, tudi jluči iz Štever* jana in zvočniki iz zvonika in ra* dostna in hkrati vdana pesem je zavalovala in. se razlila v vse sme* ri kakor čudežen zvok angelskih gosli: Zdrava Marija.
*,
10. marca nadaljuje Marija svo*
jo pot. V Podgoro gre. Ž njo gre* do odmevi pesmi in veselje src, ki čutijo nekaj, česar črka ne mo* re izraziti. Še Soča za hip postoji, da lahko vsrka nekaj luči in akor? dov, da potem še sama zašumi svoj sinji pozdrav. — Marija, se* dež modrosti, modra in razsodna, želi povedati nekaj božjih besedi tudi tam, kjer se krhajo in med seboj borijo ideje sodobnega sve* ta — v tovarnah. In Marija gre ne le k svojemu Sinu v cerkev, gre tudi k svojim otrokom v to* varno, da bodo njih roke, ki se trudijo za kruh in grade bodoč* nost, blagoslovljene po njenem obisku in da ,bodo roke delavcev in delavk hkrati gradile tudi Mari* jino kraljestvo za bodočnost.
*!
12.	marca gre Marija zopet čez Sočo in zre na .Gorico in ena gore za njo in se dobrohotno smehlja, ko vidi, da jo že čakajo nove mno? žice mož in žena in otrok in fan* tov in dekleti in najstarejši gori* ški duhovnik, častitljivi starček Kosovel. Z vsemi temi pride Ma* rija v Štandrež in ne more pre?
šteti vseh luči in lučic, zlasti nej cvetja in vencev, ki jih je pripra? vila mladina. Vse je kakor skriv* nostna pesem: spevi iz zvočnikov v zvoniku in polnočnica in moli* tev in angelski kruh, ki se deli dušam.
*
14. marca je bila tiha nedelja. Marija je šla še v zadnjo sloven* sko vas v bližnji goriški okolici, ki jo je bilo mogoče doseči. Ma* rija je šla proti Sovodnjam. Tudi tam je Marijina misel zmagala, tudi tam so zagorele luči, zapla* polali plameni, zatrepetale pesmi, zadehteli cvetovi, zadoneli zvono* vi. In Marija, svetla zvezda, je na? pravila kakor v Lurdu: iz neznat* nega studenčka so zažuboreli mo« .gočni vrelci: Misel, ki je ležala nekako skrita v srcih nekaj fantov in deklet, je zajela vse, ki so do* jemljivi za klic iz večnosti. In Marija, ki je sprejela darove časti in slave, je vračala dušam z mi* lostjo, ki je polnila ssrca. In božje veselje jih je prevzelo in zavalo* valo še do tistih, ki so ob meji in z mirenskih (streh od daleč sledili
Marijini poti in Marijini slavi.
*
Kakor venec iz cvetja in luči in pesmi zvonov in človeških glasov in rahlega zelenja prve pomladi in šc utripa zvezda in njihovega od* bleska v sinjih Sočnih valovih se je zaključevala Marijina pot, ko se je skozi Stražice vračala v Go* rieo v cerkev Srca Jezusovega.
Koder je šla, je Marija trosila tiho nebeško srečo, koder je šla, je ponižno sprejela vdano češče*. nje; koder je šla, je šla kot naj*' dražja Mati in znanka, kakor naj* preprostejša deklica in kakor naj* mogočnejša kraljica. Šla je mimo visokih in riizlcih in je gotovo vsem hotela povedati: Bodite vsi le moji otroci.
Ko je šla Skozi Stražice drugič mimo podgorskih tovarn, je bila njena mila postava čudežen klic srcem za. stroji in turbinami k več« nim vzorom.
Naj ,bi njena pot ne bila le kot presenetljiv meteor, marveč večna svetla zarja, ki ožarja pot življe* nja človeškemu rodu.
garske vojske. Mi Slovenci srno bili pri tem poker ju le gledalci.
Ne mislite, da je to le moje osebno mnenje. Tega mnenja smo v Trstu vsi Slovenci brez izjeme, ne glede na politično usmerjenost. Res je sicer, da je odkritih demokratov malo. Morate pa upoštevati, da v Trstu še davno ne vladajo razmere, ki bi dopuščale izražati svobodno svoje prepričanje brez škode za zdravje, življenje in premo> žen je.
Gotovo nam dela komen; tator angleške agencije silo. ko nas hoče istovetiti s komunizmom. Ne samo nam Tržačanom, temveč vsem Slovencem, doma in v svetu.
Ali je svet gluh za žvižganje nagajke, krike bolečin in vzdihe po svobodi izza »železnesga zastora«? Ali je svet slep in ne vidi dolgih kolon političnih preganjan; cev, ki jih že tri leta poši? Ijajo »ljudska sodišča« v koncentracijska taborišča, v ječe, v smrt. Ali svet ne vidi nešteto beguncev, ki bežijo dan na dan iz Jugoslavije. Ali je svet res slep in ne vidi polnih ječ in pre* polnih grobov, a tudi polnih cerkva, kjer je danes na do; ločen način še edino lahko mogoče manifestirati svojo miselnost.
Ali so to dokazi istovet: nosti naroda z režimom in njegovim maršalom?
Slovenci slovenskega funkcionarja, tako tudi slovenskega nadzornika (inšpektorja) pri šolskih skrbni* štvih v Gorici 'in v Vidmu.
»Patrie dal Friul« zaključuje z upravičeno trditvijo, da če vlada ne ho slišala na pravo uho, se bo* mo Slovenci obrnili za svoje pra* vice na organizacijo Združenih na* rodov.
..Patrie dal Frifll" a aas
»Patrie dal Friul« štev. 3 od prve polovice meseca marca je prinesla članek profesorja	Vigevani*ja z
naslovom: »Naši razlogi«. Profe* sor Vigevani se zavzema za de* želno avtonomijo	Furlanije in
med drugim pravi dobesedno: »Zaščita nemške	in slovenske
manjšine, ki naj spoštuje temeljni splošni zakon, ne odgovarja samo prirojeni nujnosti prava ljudstev, ampak je tudi najboljše jamstvo za nadaljnji razvoj dela razloče* vanja, napredovanja in pravično* sti, ki ga človeški duh .izvršuje.
V	ostalem pa italijanska vlada lahko svobodno ponavlja bolestne napake fašizma, ki ja bil — v oklepaju povedano — kolonizator' in civilizator Furlanije nič manjši kot drugorodcev. Proti temu po* četju ne bomo tarnali preko mere, ker se zavedamo, da že vsako pre* tiravanje doprinaša in vsebuje kal toliko silnejše protireakeije. Želeli bi samo, da bi se, v1 tem obžalova* nja vrednem slučaju (nadaljevanje fašistične politike op. ur.), katere* ga bomo skušali na vsak način preprečiti, naši bližnji sosedi na severu in na vzhodu (Nemci in Sloveči op. ur.) zavedali, da če že ne vsi Furlani, pa vsaj večji del istih (poleg vseh tistih, ki so skozi deset in desetletja vedro z njimi živeli ali pa so v »Nemčijah«, od* nosno v podonavskih ravninah do* bivali kruh, delo in spoštovanje) j ni odobraval in ne odobruje usod* ne politike, ki ni dovoljena niti v slučaju nepravičnega zadržanja nasprotne stranke, če želi Italija biti res dežela višje kulture.«
»Patrie dal Friul« štev. 4 od dru* ge polovice meseca marca pa ob* vešča Furlane z dolgim člankom
o	zahtevah slovenske manjšine v Italiji in pravi, kako je Slovenska demokratska zveza že večkrat zahtevala od vlade v Rimu dejan* sko spoštovanje teh pravic in nji* hovo uzakonitev v posebnem sta* tutu, kakor so že priznane nemški, francoski in ladinski manjšini. »Patrie dal Friul« govori tudi o težkem ravnanju proti Slovencem od strani goriškega županstva, ki noče dovoliti bivanja niti tistim .Slovencem, ki imajo potrdilo, da so italijanski državljani, medtem ko uradnik civilnega stanja pri go* riškem županstvu noče sprejeti od Slovencev, nekdanjih italijanskih državljanov, ki so že pred vojno pridobili jugoslovansko državljan* stvo, izjave za zopetno pridobitev italijanskega državljanstva, kakor predvideno od zakona od 13. 6. 1942 štev. 555. Na prefekturi v Gorici in v Vidmu pa zahtevajo
Iz Slovenije
Naši gozdovi in Titova petletka
Po izjavah ubežnikov iz boljševiškega raja grozi na* šim gozdovom propast. Po gozdovih neusmiljeno poje* ta sekira in žaga — dan za dnevom, od jutra do veče* ra — smrtno pesem drevju. Vsi gozdni delavci in voz* niki so mobilizirani za delo in vožnjo v gozdovih. V ta namen so uvedli tudi po* sebne dodatke živeža za ljudi in živino. Trnovski gozd, idrijski gozdovi, raz* laščeni Windischgraetzovi in Schoenbur * VValdenbur* govi gozdovi in vsi ostali državni in večji zasebni gozdovi, povsod isto gospo* darstvo, Stari ljudje ne pomnijo, da bi se kdaj tako ropalo po naših gozdovih kakor danes. Pod Italijo so pravili ljudje: »Ob gozdove bo, vse bodo posekali!« Kar se pa danes dogaja po go* zdovih, nima primere v na* ši gozdni zgodovini. Seče se vse vprek, kar je količkaj podobno za hlode, trame in pragove. Država rabi devi* ze za propagando v tujini. Doma propaganda ni več potrebna. Zato uničujejo naše gozdove. Niti tujec — prejšnji gospodar — ni ta* ko ravnal z njimi, da ne go* vorimo o knežjih gozdovih, kjer je bilo celo v vojnem času vzorno gozdarstvo. Se* danji gospodarji pač ne po* mislijo, da gozd ne zraste v desetih letih, pač pa da je treba za to vsaj 50 do sto in še več let. Kaj jih briga narod, ki.je živel od gozd* nega gospodarstva in lesne industrije v naši deželi. Ne vprašujejo se, kam bodo šli, ko bodo gozdovi izse* kani? Zares vedno lepša bodočnost se mu obeta.
Težki očitki
V	tovarni vezanih plošč v Št. Petru na Krasu se de* lavstvo ne zaveda svoje dolžnosti do delavske dr* žave, ugotavlja »Slovenski jporočevalee«. V tovarni ni jnikake delovne discipline, ‘celo delavci, ki delajo na akord (v socialistični drža* vi!) izostajajo od dela. Naj* slabši pa je sindikalni od* bor. Sklicuje sestanke v de* lovnem času; na teh sestan* kih pa ni nikogar, ki bi de* lavcem povedal, kaj je go* voril maršal Tito udarni* kom in kakšnega pomena je uredba o vezanih cenah.
Umetnostni kritik
Uradni umetnostni kritik dr. Stanc Mikuž je napisal v sloven* skem časopisju članek, kakšna in kako bodi uradna umetnost. Ob* sodil je Slovenka primorska sli* karja Černigoja in Spacala in dela drugih umetnikov, za katere trdi, da so pod vplivom zapada. O Pu* trihovj »Kopalki« pravi na primer, da je vphv zapada viden v tem, da ima kopalka zatekle noge, ne* dorasle prsi, čokate roke in glavo z idijotsko=ptičjim izrazom: pravo morsko strašilo. Mikuš Stane se zavzema za poudarek na tema, na vsebini slike, ki naj bo povzeta iz obnove, petletke, osvobodilne bor* be nič ne de, če je . taka slika kvalitetno šibkejša. Tako stališče sc nam zdi zelo podobno umetnostnemu načelu pisarja v Prešernovi Novi pisariji:
Bom pel: goserice kaj na repo
var’je;
Kak prideluje se krompir narbolji; Kako odpravljajo te ovcam garje, Preganjajo uUvim glavam gnide, Loviti mi? učil bom gospodarje.
Vesti
Tržaškega
Sredstva komunistične propagande
Po tržaški okolici kroži kakih deset avtomobilov od trgovca do trgovca, od o* brtnika do obrtnika in izva* jajo na njih pritisk, da se ne udeleže nedeljskega obč* nega zbora Slov. gospodar* skega udruženja. Predstav« ljajo se kot odposlanci u* druženja, v resnici pa so sleparji, ki begajo člane Go* spodarskega udruženja. Da bi njih zločinski »meštir« dosegel svoj cilj, zahtevajo od naših trgovcev in obrt* nikov, da jim dajo poobla« stila za občni zbor, češ ta* ko si prihranijo pot v Trst in čas. Upamo, da ne bo slovenskega moža, ki bi na* sedel taki podli propagandi. Vsak naj ve, da so tako iz* vabljena pooblastila neve* 1 javna in da vsak lahko pri* de, tudi če je pooblastilo podpisal, na občni zbor in glasuje po svoji pameti in vesti, ne pa tako kakor ho* če fašikomunistična propa* ganda.
Letaki V noči od sobote na velikonočno nedeljo so neznanci trosili po predmestnih ulicah letake. »Iz; dajalci« teh letakov so ljud* je, ki zapuste svoje brloge le ponoči in jim je policija trn v peti, kar je iz letakov prav dobro razvidno.
Pribežnikiče ne pride gora k Mohamedu, mora Moha* med h gori! Če ni svobode v »Titovem raju«, jo moraš poiskati izven »raja«. Tako so verjetno modrovali mla* deniči letnikov 1922 do 1928
v	FLRJ, ko so prejeli pozive, da oblečejo janičarske suknje. In storili so, kar se jim je zdelo pametno, kajti Slovenec ni rojen za sužnja in si pomaga, če le more. Zbežali so iz »raja«. Težka
in nevarna je bila pot in marsikateri je obležal v ki-
vi	od Kajnove roke. Do 20. marca 1.1. je pribežalo sa* mo v Trst 78 mladeničev. In še vedno prihajajo.
Izredna podpora brezposelnim
j Zvezna zbornica za delo (Ca* j mera cofederale del lavoro) javlja, da je ukaz 179 ZVU dovolil izpla*
1	čevanje izredne podpore v smislu ukaza 392 in za dobo _180 dni, vsem brezposelnim, ki so stopili iz bolnice po 30. septembru 1946 ■in, ki so se zdravili, zaradi tuber* kuloze, kliniškega zdravljenja idt.
Podpora poteka od dneva, ko je bila prošnja vložena. Prošnji je treba priložiti izpričevalo bolnice z navedbo dneva izstopitve in s pripombo, da se prizadeti ne na* haja zopet v bolnici.
Ker so nekatere vrste brezposel* nih od podpore izključeni svetu* jemo vsem prizadetim naj se se* znanijo z ukazom 179 in 392 ZVU.
Avstrijska trgovina preko Trsta
Viljem Pace, zastopnik avstij* skega urada za trgovino z inozem* stvom v. Trstu je pred nekaj dnevi odšel na Dunaj, da bi predložil pristojnim avstrijskim vladnim krogom, naj bi preusmerili avstrij* sko trgovino preko tržaškega pri* stanišča.
Praznik ameriške vojske
Dne 6. t. m. bo ameriška vojska doma v Združenih državah in povsod, kjer ima nastanjene svoje edinice, praznovala »dan ameriške vojske«. Povsod bodo velike pa* rade, mimohodi in nastopi vseh oboroženih sil. Tudi v Trstu bo velika povorka vseh vojaških vrst; razvila se bo ob vsem obrež* ju od železniške postaje na Cam* po Marzio do Korza Cavour.
Bel kruh v mesecu aprilu
Po zaslugi ameriške podporne misije bomo imeli ves april bel kruh. Pekom bodo v ta namen razdelili 2100 ton bele moke.
Goriškega
Tako končujejo, tako sprevidevajo
»Demokracija« od 26. aprila je poročala o smrti dveh članov OZNE, ki sta se z motociklom ubila v Brdih. Eden od dveh je bil Lojze Sirk iz Hlevnika.
Od srede leta 1944. je bjl Lojze Sirk poveljnik Narodne zaščite za .Brda. Zmožnosti za to službo ni imel prav nobene. Po poklicu je bil namreč precej neizkušen kmet lastnik. Toda »tovariši« od okraj* nega odbora,v Kojskem so ga iz* volili na to mesto, ker je slepo verjel njihovim besedam in zvesto izpolnjeval njihove ukaze. Tretje* ga maja 1945. so mu ukazati are* tirati znanega briškega narodnja* ka ali pa ga ubiti. Lojze Sirk je prišel trikrat k žrtvi, ki so le ni hotela vdati krvi žejnim izkorišče* valcem, parasitom in morilcem. Pri tretjem prihodu je nastopil zvijačno: »Tovariš —• je dejal na* rodnjaku — jamčim s svojo glavo zate. Jutri zjutraj ne hodi v Koj* sko, če boš slišal, da so tam četni* ki«. »Javil se bom na okrajno po* veljstvo Zaščite, kjer koli se bo nahajala«, je odvrnil narodnjak, ki je zaslutil zvijačo. Lojze Sirk je nato sprejel nekaj večerje. To* da kmalu zatem stopita na prag hišo še dva zaščitnika. Trije so se pozdravili in si stavili vprašanja, kakor da jih je le slučaj srečal.
Kmalu pa je Lojze Sirk vstal in rekel žrtvi »Jutri, torej, ne hodi nikamor, je že vse urejeno«. Eden od treh pa je zvabil žrtev na prag hiše in vsi trije so namerili mitre nanjo. Toda žrtev jim je spretno
ušla. V družini pa je ostala groza.
Lojzeta Sirka je Bog shranil, po* tem ko so ga »tovariši« počastili s tem, da so ga dali izvoliti za namestnika narodnega poslanca. In njegove žrtve, ki jih ni malo, če se pomisli, koliko ljudi je zbe* žalo iz Brd, ne gojijo mržnje in srda, toda ugibajo, kaj neki po* meni, da se take vrste »tovariši« kar zaporedoma ubijajo z mo* torji...
Mladega, neukega Erzetiča iz Orchovlja pri Višnjeviku so »to* variši« tudi naganjali proti »reak* eionarcem« in »izdajalcem« slo* venskega naroda, ki jih ni bilo malo v Brdih! Mladi Erzetič je ubogal in dejanski napadal narod* no zavedne Slovence z namenom, da jih ubije.
Toda glej, zgodil se je čudež. Pod pritiskom težkih razmer, ki tam vladajo zlasti pa pod pritiskom malodušja, ki ga je ustvarilo razo* čaranje našega ljudstva v rdečem raju, je mladi Erzetič sprevidel. Javno kriči v Orchovlju in Višnje* viku proti varavim »tovarišem« in izpoveduje, kako so ga naganjali k umoru učitelja in gori imenova* nega briškega narodnjaka ter dru* gih zavednih Slovencev. Erzetič glasno zatrjuje tudi, da se silno kesa te svoje grde preteklosti in da se v sramuje, ker se je pustil zapeljati od resničnih zločincev.
Iskanje orožja
Ker je policijski oblasti prišlo na uho, da je v Standrežu pri Gorici skritega mnogo orožja, je v četrtek 1. t. m. v jutranjih urah obkolilo vas 600 karabinerjev, ki so preiskali hišo za hišo. NaSi so 5 pušk, 2 pištoli, 450 patronov,
8 kg raznovrstnega razstreliva ter večjo količino vojaških oblek in perila. Sedem oseb je bilo areti* ranih. Vas je bila obkoljena do prvih popoldanskih ur.
Dve novi telefonski govorilnici
Te dni so v Ločniku in Podgorj otvorili javni telefonski kabini.
Socialno skrbstvo
Zavod za pomoč državnim u* službencem (Ente Nazionale di previdenza e assistenza per i di* pendenti statali) poroča, da osebe, katerim ta zavod pomaga, lahko dobijo brezplačno zdravljenje v toplicah v Salsomaggiore začenši od prve polovice meseca aprila. Gre samo za zdravljenje, .ne pa tudi za stroške potnine, bivanja, prehrane itd. Radi natančnejših pojasnil naj se prizadeti obrnejo na urad zavoda v Gorici, via Ran* daccio štev. 14, ki imaj tudi telefon štev. 861.
Volivne izkaznice
Goriška prefektura sporoča, naj volivni upravičenci ugotovijo, ali imajo pravilno napisano ime in priimek na volivni -izkaznici. V7 slučaju nepravilnosti, naj se obr* nejo na volivni urad pristojne občine in zahtevajo popravo ime* na ali priimka, da ne bodo izklju* čeni od volitev.
Optiranje za italijansko državljanstvo
Goriška prefektura sporoča: ita* lijanski državljani, stari nad 18 let ali pa tudi manj, če so poročeni, italijansko govoreči in ki so 10. ju* nija 1940 bivali na ozemlju, ki je bilo priključeno Jugoslaviji ali k drugi državi, imajo možnost op* tirati za italijansko državljanstvo v času enega leta potem ko je stopila mirovna pogodba v velja* vo, kakor določa člen 19. te po* godbe, torej do 18. septembra 1948.
Tisti, ki bivajo v Italiji, se mo* rajo javiti na jugoslovanskem kon* zulatu v Milanu ali v Rimu, da podajo tozadevno opcijsko izjavo.
IZ BRD
Pri nas je toliko razočaranja, da ga moja preprosta roka ne more zapisati. In tudi nisem toliko učen; ko začnem pisati, se mi v glavi začne kar vrteti od premnogih stvari, ki bi jih rad napisal. Pa ne gre. Imeli smo Veliko noč ali samo v naših srcih, ker je bila ne le brez gubane in maslenega kruha, temveč tudi polente je pri pre* mnogih družinah manjkalo. Za* druge so prodajale sicer po 5 kg črne moke za ceno 800 Din. Le kdo ima toliko denarja! Vino pro* dajamo po 20 Din, v gostilni pa je cena po 56 Din. Živa teleta mo* ramo prodati po 18 Din kg, go* vejo živino pa 12 Din kg, za enega prašiča pa moramo plačati od 4000 do 6000 Din, Tako moramo pro* dati 3 teleta ali govedo za enega prašiča, ki tehta 15 —i 20 kg. K nam hodijo tudi razni nepoznani ljudje in opazujejo naše življenje in običaje, pa slišimo, da so mne* nja, da smo preveč »lušo«. Mi Bri* ci mnogo delamo in imamo zato tudi večje zahteve, a tem ljudem to ne gre v glavo. Živilske nakaz* nice imajo samo oni, ki ,so v dr* žavnem delu in še samo zase* ne za člane družine. O kakih družin* skih dokladah ne smeš niti odpreti ust. — Marsikdo, ki je v državnem delu, bi se rad povrnil na delo k kmetom ali nc sme, — vsaj so slu* čaji, da ni bilo dovoljeno. O, ko bi oni brezvestneži, ki so hodili k nam delat propagando hoteli sli* šati našo bolest .in poslušati naše užaljene duše, hi morali poginiti od sramu. Pozdravljeni vi, ki ste svobodni!
Zadeve ljudskošolskih učiteljev
Prosvetni minister Gonella je poslal tajništvu sindikata ljud* skošolskih učiteljev pismo, v ka* terem napoveduje, da se bodo ustanovila nova mesta rednih učiteljev (di ruolo) v višini 10°/o. Ti učitelji bodo na razpolago rav* nateljem za zadeve, ki se tičejo poučevalnega značaja drugih uči* teljev.
Nadalje sporoča prosvetni mi* nister, da bodo izbrisani iz sernia*
ma rednih učiteljev —• (fuori ruo* lo) in oproščeni poučevanja tisti, ki so nastavljeni v šolskih uradih.
Poleg tega bodo v vseh pokra* jinah ustanovili skupine rednih učiteljic, ki bodo imele nalogo paziti na zdravstveno stanje učencev, in sicer po eno učiteljico na vsakih 25 razredov. Tudi te učiteljice bodo izbrisane iz sezna* ma učiteljev.
Prosvetni minister napoveduje tudi, da bodo natečaji za mesta ravnateljev razpisani v kratkem.
Seznanjamo našo javnost z ukrepi, ki jih misli izvesti pro* svetno ministrstvo in ki so zelo važnega pomena zaradi njihovega socialnega in prosvetnega značaja.
Seveda bo spričo tega lahko dobilo namestitev veliko število novih sedaj brezposelnih učite* ljev.
Vrnitev državljanstva tistim, hi so 1939- leta optiraii za Nemčijo
Mnogi Slovenci iz Kanalske do* line so se leta 1939. pustili zape* ljati od nemških propagandistov in so, na podlagi zakona od 21. av* gusta 1939 štev. 1241 ter nasled* njih dogovorov med Italijo in Nemčijo, optiraii za nemško dr* žavljanstvo. Na ta način so pro* dali premoženje in zgubili itali* jansko državljanstvo.
Vlada je sedaj izdala zakon od 2. februarja 1948 štev. 23, ki do* voljuje zopetno pridobitev itali* janskega državljanstva tistim op* tantom, ki niso še dobili potrdila, da so naturalizirani.
Kdor je tako potrdilo, ki ga za* kon od leta 1939. predvideva, žef prejel, nima pravice si zopet pri* dobiti italijansko državljanstvo.
Od zopetne pridobitve italijan* skega državljanstva so tudi iz* ključcne razne vrste optantov, ki jih navaja člen 5 zakona od 2. 2. 1948 štev. .23. Gre za častnike in podčastnike nemških SS, članov GESTAPO in drugih političnih zloglasnih nemških policij, vojnih kriminalcev, itd. itd.
Tisti, ki želijo italijansko dr* žavljanstvo zopet pridobiti mora* jo vložiti tozadevno izjavo v do* ločenem roku, in sicer najkasneje do 5. maja 1948 tisti, ki bivajo v Italiji, najkasneje do 5. maja 1949 pa tisti, ki bivajo v inozemstvu.
Vojnim ujetnikom in interniran* cem teče rok od dneva, ko sc vr* nejo domov.
Le za težke in opravičene slu* čaje in razloge, radi katerih niso prizadeti mogli pravočasno podati izjave, bo notranje ministrstvo lahko določilo drug termin za izjavo.
Izjavo je treba nasloviti na po* sebnem vzorcu, ki se, dobi na pre* fekturi v Bocnu (Bolzano).
Izjavo je treba nasloviti na pre* fekturo v Bočen. Toda tisti, ki bivajo (risiedono) v provincah Bočen, Trident, Belluno in Videm jo lahko izročijo na županstvo pri* stojne občine. Tisti, ki bivajo v inozemstvu pa na tamošnji itali* janski konzulat ali diplomatsko zastopništvo. Županstva, konzulati odnosno diplomatska zastopništva pošljejo take izjave nujno prt* fekturi v Bočen.
Optanti za Nemčijo, ki so pre* moženje v Italiji prodali, ne mo* rejo zahtevati, da se pogodba raz* veljavi.
Zakon od 2. februarja 1948 do* loča stroge kazni za kršitelje predpisov, ki jih vsebuje in za neupravičeno rabo italijanskega državljanstva od strani optantov. Zato svetujemo vsem prizadetim, da se z določili tega zakona dobro seznanijo.
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije«
Zvesti bralci »Demokracije« iz Mavhinj z željo, da bi list imel vedno večji razmah in uspeh med primorskim ljudstvom 7.000; še dva resnicoljubna v blag spomin na pokojno Rosando Kralj iz Sliv* nega 1000; N. N. iz rdečega raja 100; Sovodnje 500; N. N. iz Trsta 500; N. N. iz Štandreža za kamili* ce, da bi si naši fantje izpirali oči in bi nc pretepali mimogredočih zav.ednih Slovencev 1000 lir.
Vsem iskrena hvala!
Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Goric«
V
t