//letnik 21, številka 03, oktober 2015 33 2 Kako naprej Pričakujemo, da se bosta Zuri in Fortuna ustalili v pasu Sa- hela, kjer lahko ostaneta tudi do tri leta. Približno toliko namreč traja, da štorklje spolno dozorijo. Nekatere se na gnezdišča vrnejo tudi prej in celo oblikujejo pare, ki pa gnez - da zasedejo pozno v sezoni in praviloma nimajo mladičev. Nekatere druge mlade štorklje, ki se predčasno vrnejo iz Afrike, pa se združujejo v jate nekaj deset osebkov, ki se nato vso gnezditveno sezono klatijo naokrog po Evropi in jih je mogoče opazovati tudi po različnih koncih Slovenije. Oddaj - nika na naših štorkljah bi zaradi napajanja s sončno energijo načeloma lahko zdržala neomejeno dolgo, zato upamo, da bomo lahko čez nekaj let spremljali tudi njuno povratno se - litev v Evropo. Spremljanje njunih poti v Afriki pa bo verje- tno precej oteženo. Največja omejitev za redno sprejemanje zabeleženih lokacij je pokritost s signalom GSM, ki je slaba predvsem v nenaseljenih predelih, teh pa je tam veliko. Raziskavo nam je finančno omogočila družba Comita d.d. v okviru združenja EBC (European Business Congress). Kako letos kaže koscu na Ljubljanskem barju // Tomaž Jančar in Tanja Šumrada Letošnji popis koscev (Crex crex) na Ljubljanskem barju razkriva, da se je njegov življenjski prostor močno skrčil. Na Barju so le še tri nekoliko večja območja s pomembnim deležem primernega življenjskega prostora za kosca, in si- cer ob reki Iščici, okrog Naravnega rezervata Iški morost in vasi Lipe ter med Bevkami in Notranjimi Goricami. Ljubljansko barje je že vrsto let pod posebnim drobno- gledom ornitologov, saj gre za eno izmed najbolj drago- cenih območij za travniške in druge vrste ptic kmetij- ske kulturne krajine pri nas. Tukaj med drugim prebiva tudi največja slovenska populacija koscev, saj jih na barjanskih mokrotnih travnikih gnezdi skoraj polovica. Prostovoljci na društvu število pojočih samcev prešteje- mo vsako leto že od leta 2002, dvakrat pa smo jih tudi v 90. letih. V letošnjem popisu smo zabeležili 126 pojočih samcev, kar je nekoliko več kot zadnja leta. To verjetno lahko pri- pišemo predvsem dejstvu, da smo letos popise opravili časovno bolj skoncentrirano in prej, ko je bilo pokošenih še nekoliko manj travnikov. Sadove so obrodile tudi spo- mladanske delavnice za popisovalce, ki so prispevale k bolj natančnemu določanju lokacij. Velik del ploskev je bil namreč popisan s pomočjo naprav GPS ali triangulaci- je. To je zelo pomembno, saj bomo tako lahko natančneje analizirali, kaj se je s temi travniki dogajalo v teku leta in koliko koscev sploh lahko uspešno gnezdi. Za kosce je na Ljubljanskem barju vse manj prostora Žal je populacija koscev na Barju od začetka 90. let upadla že za skoraj polovico, nič bolje pa ne kaže tudi na večini drugih pomembnejših območjih zanje v državi. Glavni vzrok za nazadovanje je intenzivno kmetijstvo, v zadnjih letih na Ljubljanskem barju predvsem v obliki intenzifi- kacije ekstenzivnih travnikov in zgodnje košnje, ki koscu ne omogoča niti vzreje prvega legla. Z namenom večjega razumevanja vpliva intenzifikacije rabe travnikov na koščevo populacijo smo zato na dru- štvu hkrati s popisi koscev tudi letos organizirali popis pokošenosti travnikov in rabe drugih zemljišč, s čimer želimo posredno raziskati njihov gnezditveni uspeh. Te podatke ornitologi trenutno še analizirajo, zato bodo re- zultati znani pred koncem leta. • 1: Število pojočih samcev koscev (Crex crex) se je na Ljubljanskem barju, najpomembnejšem območju zanje v Sloveniji, od začetka 90. let že skoraj prepolovilo. foto: Iztok Geister 2: Pojavljanje kosca na Ljubljanskem barju v letu 2015 (rdeče pike ponazarjajo pojoče samce (kombinacija lokacij iz obeh popisov), rjavkasta polja pa zgostitve koscev po kernelovi metodi).