Poštnina plačana v gotovini.
Številka 8	j
Izhaja tedensko Velja po pošti dostavljen: ua mesec .	. . Din 10"—
za pol leta .	.	.	Din 55'—
na leto .... Din 100'— za tujino letno . Din 150’— Oglasi po tarifi Rokopisov ne vračamo
N
Maribor, 27. februarja 1937
mo VI
N
Tednik za vsa javna vprašanja
Leto II.
Uredništvo in uprava: Maribor Prešernova ulica Brzojav: Neodvisnost Maribor Račun Poštne hranilnice Ljubljana št. 17.160 Telefon uredništva in uprave 26-16
Vsebina:
Slovenci imamo pravico do popolne slovenske univerze. — Naše gibanje hoče gospodarsko in politično svobodo. — Kaj pričakuje slov. delavstvo od kmečko-delavskega gibanja.
— Uredba o minimalnih mezdah. — Dajte delovnemu ljudstvu boljše socialne zakone. — Prava podoba »Ju* goslovenskega nacionalizma«. — Složen nastop kmetov Pesniške doline,
— Gospodarstvo. — Novice. — Za-
piski. — Dopisi.
»Neodvisnost« izhaja v soboto zjutraj. Posamezna številka stane Din 2.50.
Nova pota zavezniške Francije
V demokratični Franciji žanje lepe uspehe vlada delovnega ljudstva
Kako izkoriščajo tujci naše premoženje
Namesto gospodarske svobode in samostojnosti, doživljamo pogrezanje v tujo odvisnost in lastno siromaštvo.
Pred tedni so ugotovili evropski listi, da izpodriva bolgarska podjetnost v de* narništvu, industriji in trgovini tuji kapital, ki je tako prisiljen zapuščati Bolgarijo in se umakniti bolgarskemu. Pa tudi iz ust bolgarskih državnikov smo slišali, da je želja Bolgarije osvoboditi se položaja kolonije tujega kapitala, ki se ne vtika samo v domače gospodarstvo, ampak skuša vplivati tudi na politiko. Tako je v mali Bolgariji, ki je bila v svetovni vojski premagana.
In kako je v tem oziru pri nas v Jugoslaviji? Ob prevratu je bila naša največja želja, da se osvobodimo ne samo politično, ampak tudi gospodarsko, kajti politična svoboda brez gospodarske nikoli ni polnovredna in trdna. V tem oziru so se storili tudi neki ukrepi in koraki, ki so se pa po političnih veljakih in s pomočjo za njimi stoječih stran k večinoma nesramno izigrali. Poglavje o nacionalizaciji našega denarništva, industrije in trgovine je eno najbolj sramotnih, m kadar se bo o njem napisala zgodovina, bomo šele v celoti videli, kdo je tedaj vodil našo usodo. Skoraj vse zadevne odredbe so se brezvestno izigrale!
Vendar smo mislili in upali, da bomo v bodoče stremeli po tem, da si ustvarimo domače denarstvo, industrijo in trgovino. Upali smo, da se bo naše denar-sto množilo in da bo mogoče zlasti na zadružni podlagi doseči postopno gospodarsko osamosvojitev. Toda ti naši upi so bili prazni, kakor toliki drugi. Naša država je postajala od leta do leta bolj kolonija tujega, francoskega, angleškega, nemškega, avstrijskega, madžarskega, italijanskega in kdo ve še katerega kapitala, v zadnjem času pa ustanavljajo sploh vsa večja nova podjetja, posebno tovarniška in rudniška, samo tujci. Razen tega ustanavljajo često nova podjetja tudi za izdelovanje blaga, za Katero imamo stare domače tovarne, katere potem ta tuja podjetja s svojo denarno premočjo duše in zaduše.
S temi tujimi podjetji prihajajo v našo državo tudi tuji ravnatelji, uradniki in razni »strokovnjaki«, tako da naši ljudje ne najdejo nikjer zaposlitve, ali pa samo kot za sramotne plače in mezde garajoči nižji uradniki ter delavci. Tako redimo na svoji zemlji s svojimi krvavimi žulji tuje kapitaliste, ki izpodjedajo domačinom kruh in nosijo bogate dobičke izven mej naše države, kjer se uporabljajo često naravnost proti našim političnim in gospodarskim interesom. Razvoj tega stanja je naravnost grozoten in mora trezno mislečega človeka prevzeti strah za našo gospodarsko in s tern seveda tudi socialno bodočnost.
Kako nas ta tuja podjetja izkoriščajo, je pokazala nedavno zagrebška »Nova Riječ«. Naj navedemo samo nekaj primerov, L. 1929. je francoska družba »La Dalinatienne« prevzela podjetja dalmatinske družbe »Sufid«, in pogodba je postala po odredbi z dne 23. aprila omenjenega leta zakon. Družba se je obvezala, da bo zgradila nove tovarne, izkoriščala električne energije itd. in je zato bila od države za dolgo vrsto let oproščena vseh državnih in samoupravnih davkov ter drugih dajatev. Razen tega se je država obvezala napram tej družbi, da bo odjemala od nje 10°/» električne energije ter jo bo plačevala, ako jo bo potrebovala in uporabljala ali ne. Toda »La Dalmatienne« sploh ni izvršila svojih obveznosti in je, namesto da bi podjetje povečala, pričela ustavljati še že od prej poslujoče obra te. Izkazalo se je namreč, da ie kupila »Sufid« samo zato, da ne bi jugoslovansko podjetje delalo konkurence francoskim fosfatnim podjetjem v afriškem Tu-
Slovenskim kmetom in delavcem ne more biti vseeno, kaj se dogaja v eni izmed največjih in najmočnejših držav na svetu, — to je v Franciji. Prvič je Francija naša dolgoletna zaveznica, ki skupno z nami brani mir in spoštovanje doseženih mednarodnih mirovnih pogodb. Drugič je danes v Franciji na vladi »ljudska fronta«, ki že uresničuje tiste ljudske zahteve, za katere se slovenski de* lavec in kmet šele začenjata boriti.
Pred nastopom vlade ljudske fronte so bili v Franciji žalostni časi. Protiljudski režimd, zlasti Laval, so trgali plače uradnikom, mornarjem in drugim državnim uslužbencem. Prav tako je bil izveden napad na pokojnine in delavske mezde, invalidi, ki so na Marni prelivali kri »za boljše čase« so stradali ob vedno manjših pokojninah. Kmeta so tlačili težki davki in kapitalistični špekulantje, ki so jeseni kupovali njegovo žito za 40 frankov stot, pomladi pa ga prodajali naprej za 160 frankov ali še več. Tako nekaznovano se je izkoriščala denarna stiska francoskega kmeta. Kakršna je bila notranja politika, takšna je bila zunanja! Laval se je dogovoril z Mussolinijem, da prepusti slednjemu proste roke v Abesi-niji! Že takrat je bila zapečatena usoda abesinskega ljudstva! Kaj so pomagale poznejše sankcije, če je ena najmočnejših držav na svetu govorila zanje, delala pa proti njim!
Francosko ljudstvo stopa v politično areno.
Te nezdrave razmere so gnale francoske delavce in kmete v politiko. Delavec in kmet sta se začela živo zanimati, kaj delajo vlade! Zahteva po svoji ljudski vladi je postala vedno močnejša. V nekaj letih se je razvil pokret Ljudske fronte, ki je pod vodstvom stranke delovnega ljudstva — socialistične, komunistične in radikalne stranke — objel ves francoski narod razen »200 rodbin« m njihovih agentov. »200 rodbin« — to je skupina bankirjev, kraljev trustov in kartelov, ki je odločala o vsem francoskem gospodarstvu, izvajala svoj odločilen vpliv na vlado in s pomočjo svojega tiska v milijonskih nakladah »delala« javne mnenje. Proti tem »200 rodbinam« je bila naperjena ost ljudskega pokreta francoskih kmetov in delavcev. Program Ljudske fronte je bil enostaven: Zvišanje delavskih mezd,moderna so-cijalna zakonodaja, 40umi tednik, plačani dopusti delavcem;
Znižanje davkov kmetom in obrtnikom, brezobresten kredit malemu človeku, pomoč kmetom v denarnih podporah s strani države, osvoboditev kmetov od kapitalističnih špekulantov;
Črtanje redukcij, plač in pokojnin nižjemu in srednjemu uradništvu; velika organizacija javnih del, kar naj odpravi Brezposelnost;
Izredno obdavčenje »200 rodbin« in vseli oogatašev, ki naj nosijo bremena krize;
Čuvanje in osiguranje demokracije, odtočna mirovna zunanja politika.
Ta program obsega tiste najmanjše zahteve, ki so potrebne če ljudstvo hoče vsaj malo izboljšati svoj položaj.
Francosko ljudstvo vodi svojo ljudsko politiko.
Parlamentarne volitve aprila in maja 1936. so prinesle Ljudski ironti sijajno zmago. Francosko ljudstvo je odločno, da hoče vlado Ljudske fronte; Kmalu po volitvah je socijalist Blum to vlado sestavil. Danes je preteklo že dobrega poi leta, odkar je ljudska ironta na vladi. V tem času je bilo dovolj prilike spoznati njen značaj. Precejšen del programa ljudske fronte je že izveden.
Kmetu je bilo najbolj pomagano z uvedbo žitnega zakona. Po tem zakonu je država pokupila žito po 140 frankov stot. Požrešni špekulanti so se obrisali za svoje posredovaiske proiite! Francoski kmet je prodal svoje žito trikrat dražje kot nekoč!
Delavci so dosegli zvišanje mezd in plačane 14 dnevne dopuste. Ze 5 miljo-nov francoskih delavcev dela samo 40 ur na teden! Dva dneva v tednu sobota m nedelja sta namenjena za oddih m izobrazbo. Na otokih irancoskih rek organizirajo delavske strokovne organizacije letovišča za počivajoče delavce in njihove družine.
Vsem državnim nameščencem, ki so bili krivično prizadeti po prejšmh režimih, so zvišane piače. Vse državne nameščence in delavce, ki so pod prejšni-mi režimi izgubili delo radi svoje stro-Kovne borbenosti, so morali biti zopet sprejeti v delo.
Notranji nemiri, pretepi, barikade in krvava razračunavanja med policijo in ljudstvom, ki so bila prej tako pogosta, so danes, ko ima delovno ljudstvo svobodo, skoraj izginila.
Plačajo naj »bogataši«.
»200 rodbin« predstavlja v Franciji še vedno veliko silo. Ko je vlada Ljudske fronte», o »prepadu narodnega gospodarstva radi Blumovih reiorm« itd. — vse te fraze je lansirala v svet francoska reakcija. In vse te fraze blebeče in tisočkrat premelje vsa mednarodna reakcija! Saj tudi pri nas ne manjka tiska, ki se ne bi polnil z ideologijo »200 rodbin«. Toda kljub vsej tej gonji sloji vlada Ljud-
ske fronte trdno in tudi francosko narodno gospodarstvo je danes še dalje od propada kakor pred majem 1936. Vendar ta gonja »200 rodbin« in njenih agentov otežkoča izvajanje programa Ljudske ironte. Se danes nekatere točke programa niso izvedene, se ne izvajajo ali pa se izvajajo v nezadostni meri. Tako na pr. je bil v parlamentu že davno izglasovan zakon o 40 urnem tedniku, toda še danes dela mnogo francoskih delavcev 48 ur! Organizacije podjetnikov z vsemi silami sabotirajo novo socijalno zakonodajo in se najčešče uklonijo šele pred enodušnimi štrajki delavstva.
Poleg nedosledne zunanje mirovne politike se najmočnejše čuti moč »200 rodbin« v finančni politiki vlade. Za znižanje plač, za finansiranje javnih del in za denarno pomoč malim in srednjim producentom so bili potrebni novi državni dohodki. Kako priti do denarja — to vprašanje se je stavilo vladi Ljudske fronte. Odgovor nanj je dan že v njenem programu; »Bogati naj plačajo:	»200
rodbin naj plača«! V Angliji krije davek ua dohodke 40°/» proračunskih izdatkov, pri nas le 20°/o. Tako se je glasil odgovor na to vprašanje. Toda Blumova vlada se ni lotila temeljite izvedbe te točke programa. Izvedla je nekatere manj pomembne finančne uredbe in devalvacijo
franka, s čimer se je vprašanje višjega obdavčenja »200 rodbin« samo zavleklo, v bodočih mesecih bo vlada Ljudske ironte brezpogojno prestopila k reševanju tiste točke svojega programa, ki se giasi: »Plačajo naj bogataši!«
Sodelovanje ljudstva in vlade.
V	Franciji je do neke mere ustvarjeno sodelovanje ljudstva in vlade. Ko so v sKupsčini sprejemali zakone o delavstvu je v tovarnan stavkalo nad 1 milijon delavcev za taKojsno izvedbo teh zakonov. Parlament m delavstvo sta se skupno borila proti kapitalu. V siučaju neodobravanja vladne politike izraža ijud-stvo svoje nezadovoljstvo v množičnih zborovanjih. »vpnv ceste«, ki ga taivo Kategorično zametujejo nekateri politiki se smatra v današnji demokratični Franciji za prednost.
Nova pota zavezniške Francije so sorodna poia deiovnega ljudstva v Sloveniji. V programu našega »kmečko-delav-sKega gibanja« bo vsekaKor morala biti točka: Najozje je prijateljstvo z zavezniško Francijo. Ta točiva m le izraz naše povezanosti z mirotvorno Francijo! Ta tOčKa je tudi izraz naših simpatij do irancoskega ljudstva, ki s svojim bojem za svobodo m napredek kaže pot delovnemu ljudstvu po vsem svetu.
Nemški obisk na Dunaju
Ali bo Avstrija obnovila habsbursko monarhijo/
sar ne more, kajti v pogodbi, ki je zakon, smo dali »La Dalmatienni« vsemogoče pravice, »pozabili« pa smo na svoje pravice in jene dolžnosti!
Drugi primer: »M i n e s d e B o r« je
Krvavi dogodki v Abesiniji
Atentat na podkralja Grazziania v Adls Abebi in spopadi po notranjosti
Italijansko zavoje vanje Abesinije še vedno ni popolnoma končano, pa tudi tam, kjer so Italijani gospodarji, ni in še dolgo ne bo pravega miru. Poznavalci razmer zatrjujejo, da se bodo atentati in vstaje ponavljali stalno in bo morala Italija vzdrževati v Abesiniji neprenehoma veliko vojaških čet, kar bo posest te dežele silno podražilo in najbrže povzročilo, da od nje ne bo pravega dobička.
Da so ta mnenja pravilna, je dokazal tudi atentat, ki je bil izvršen pretekli petek opoldne v abesinski prestolnici Adis Abebi na podkralja maršala G r a z-z i a n i j a, njegovega pribočnika generala Liotto in vrhovnega poglavarja abesinske cerkve abuno Cirila. Ko je Grazziani delil ob priliki proslave rojstva italijanskega prestolonaslednika med ljudstvom darila, je skupina Abe-sincev vrgla proti njemu in njegovemu spremstvu več ročnih bomb. Maršal je bil po italijanskih zatrdilih ranjen le lažje, general Liotta in abuna Ciril sta pa bila poškodovana bolj nevarno. Liottu so morali celo odrezati levo nogo. Pa tudi maršal je baje ranjen bolj nevarno, kakor poročajo uradno. Več vojakov in drugih oseb iz spremstva je bilo tudi ubitih. Napadalci so v zmedi pobegnili,
a doslej niso še nobenega izsledili, dasi so aretirali okoli 2000 Abesincev.
Manjši napadi in upori se ponavljajo po vsej Abesiniji dan za dnem. Italijani se morajo zato posluževati najhujših sredstev in sodijo upornike kar drugega za drugim ter jih potem streljajo na javnih prostorih. To pa Abesince le še bolj odbija. Skoraj istočasno z napadom v Adis Abebi so nastale vstaje tudi drugod in vneli so se krvavi boji. Da položaj v Abesiniji ni normalen, -dokazuje tudi to, da odpošiljajo iz Italije tja sedaj zopet nove čete. V Italiji so ti dogodki uplivali zelo vznemirjajoče. Abe-sinija bo delala Italijanom še dolgo težke preglavice.
»Posvečuj naše narodne praznike, zahajaj predvsem v tiste templje umetnosti in prosvete, kjer se goji naša umetnost, naša znanost in naš jezik!«
»Jezik, ki je ves živ tujk, ni naš jezik, ni zrcalo naših misli, predstav, dojmov, naše izobrazbe, ampak glavnica tujega duševnega blaga.« Prof. dr. A. Breznik.
V začetku tega tedna je prišel na Dunaj nemški zunanji minister Neurath, da razpravlja s predsednikom avstrijske vlade o prašanjih, ki zanimajo obe nemški državi. To priložnost so avstrijski narodni socialisti zopet izkoristili za velike demonstracije proti dunajski kleri-kano-fašistični vladi in manifestacije za Hitlerja ter nacistični fašizem. Zbralo se jih je ogromno število, ki so vzklikali Hitlerju, Nemčiji, združitvi Avstrije z Nemčijo itd. Pa tudi Sušnikovi klerikalni fašisti niso mirovali in so pred nemškim poslaništvom, kjer je bil Neurath nastanjen, vzklikali Sušniku in klerikalni Avstriji. Narodni socialisti so bili v velikem številu pozaprti, klerikalce je pa razgnala policija.
V takem ozračju sestanek ni bil posebno prijeten, posebno še, ker je prišel Neurath na Dunaj v prvi vrsti zato, da pove Sušniku, da Nemčija pod nobenim pogojem ne bo dovolila, da bi se vrnili na avstrijski prestol Habsburžani in bi nadvojvoda Oton postal cesar. To
je bil višek razgovorov, vse drugo je stalo za tem v senci. Govorilo se je še o gospodarskem in kulturnem sodelovanju med nemško Nemčijo in nemško Avstrijo ter o tem, da bi dunajska vlada dovolila v Nemčijo pobeglim narodnim socialistom vrnitev v domovino. V tem oziru menda ni bilo posebnih uspehov.
Kaj bo storila sedaj klerikalna bušni-kova Avstrija glede svoje ljubezni do cesarskih Habsburžanov, še ni znano, nekateri pa vendarle trdijo, da bo hotela tudi z glavo skozi zid in bo oprta na Italijo, kljub odporu Nemčije, Francije, Anglije in držav male zveze obnovila monarhijo. Glede ciljev obnovljene monarhije se pa postavljajo tri trditve. Po prvi naj bi bil namen uvesti le monarhijo v Avstriji, po drugi naj bi Habsburžani potem delali na to, da bi postali vladarji vseh katoliških Nemcev, po tretji pa naj bi bil njihov namen »obnoviti nekdanjo cesarsko-kraljevo Av-stro-Ogrsko«. Zadnji račun je gotovo zamišljen — brez krčmarja.
Republikanski uspehi v Španiji
Srditi boji na jugu, pred Madridom in v Asturijl — Prepoved pošiljanja prostovoljcev in blokada mej
V	španski državljanski vojski zadnjega tedna je bil najvažnejši dogodek ta, da se je posrečilo vladnim republikanskim četam zaustaviti nacionalistično ofenzivo na jug pred Almerijo, v sredini pri Madridu in na severu pri Oviedu. Po zavzetju Malage so nacionalisti upali, da bodo lahko naglo nadaljevali pohod proti severovzhodu ob morski obali, a vladne čete so se tu tako močno utrdile, da so jih prisilile k zastoju. Ker je fronta tij sedaj strateško izravnana, zaenkrat za republikanske položaje ni nevarnosti in tudi ne za pristaniško mesto Almerijo.
Pri Madridu so frankovci navalili z vsemi silami na republikanske položaje in zasedli tudi skoraj že vse ceste, do zadnje, ki vežejo Madrid z Valencijo, kjer sedaj sedež ljudske vlade. Toda republikanci so prešli v protinapad, ki se je tako dobro posrečil, da so bili nacionalisti vrženi mazaj v izhodišča ofenzive. Tako je bila neposredna nevarnost za popolno obkolitev in padec Madrida zaenkrat srečno dovrnjena. Vendar se boji stalno nadaljujejo, in to s precej menjajočo se srečo.
Velik uspeh so pa dosegli republikanci nad nacionalisti na severnem bojišču, kjer so vdrli v glavno mesto asturske dežele. Oviedo, in ga zasedli. Nacionalisti so se umaknili po strašnih bojih na nož, pri ka-
terih je padlo na obeh straneh več tisoč bojevnikov. Izguba Ovieda je za nacionaliste pomemben udarec, ker je to zmaga republikancev, ki je bila dosežena za nrbtom glavne fronte.
Pogajanja med velesilami za blokado vseh mej Španije so se med tem nadaljevala. Londonski nevmeševalni odbor je dosegel, da so že skoraj vse države izdale odredbe, po katerih prepovedujejo odhod prostovoljcev v Španijo in do-oavo bojnega materiala tako republikancem kakr frankovcem. Razen tega se je dosegel tudi že sporazum za zastraženje španskih mej in strogo obmejno kontrolo. Sklenjeno je, da bodo stražile in nadzirale republikanske meje v glavnem bojne sile fašističnih držav, nacionalistične meje pa demokratičnih in sovjetske Rusije. Kdaj bo kontrola dejansko uvedena, kljub napovedim raznih datumov še vedno ni točno gotovo.
Gotovo pa je eno, da so Nemci, Italijani in Portugalci dobro izkoristili zadnje dni za odpošiljatev novih »prostovoljcev« generalu Francu, kakor tudi bojnega materiala. Republikanci so pa sami doma mobilizirali več letnikov za boj sposobnih moških. Po blokadi bo zmagal v Španiji tisti, ki je bolje založen z ljudmi in materialom.
Poljska sili k diktaturi
Slovanska Poljska se že davno odmika od demokracije in leze veano bolj v diktaturo. Sicer je res, da ze več let nima čiste demokratične in parlamentarne vladavine, a sedaj izgleda, aa jo je popolnoma zamikal zgied nacistične iNemcije, katero namerava posneti tudi glede režima. Tako je polkovnik Koc, glavni zaupnik vrhovnega poveljnika poljske oborožene sile, maršala R y a z a o m y g 11 j a, napovedal te dni, da bo v Kratkem uveden avtoritarni režim.
V	tej zvezi je govoril tudi o zadih in dejal, da jih Poljska sicer ne namerava preganjati, kakor Nemčija, a iztrgati jim mora vendarle iz rok upliv na poljsko gospodarstvo. Posledica tega bo seveda obubozanje poljskih Zidov in izseljevanje. Toda pomisliti moramo, da je Zidov na Poljskem okoli tri milijone in pol! Kam se bo usmerila ta zidovska reita? bojimo se, da bo pričela teči tudi proti nam, kakor teče iz iNemčije, zato bomo morali biti zlasti mi biovenci v tem oziru budno na straži, da ne postanemo počasi izraelska obljubljena dežela. Ti zajedaici se množe že sedaj pri nas ka-Kor gobe po dežju.
išicer pa dvomimo, da je uvajanje diktature res v interesu poijssega naroda in ^oljske. Prepričani smo nasprotno, aa se bo vtiKanje generalov v poijsko politiko izkazaio za prav tako siaoo in pogubno, katvor se je aosiej še v vseh državah na svetu. Vojsica je zato tu, aa urzavo brani, ne pa ua jo pomično voai m vtepa s sabljo ljudstvu v giavo svojo vojasnisKo voijo. FoijSKa je taKe zablode že trikrat piacaia z izgubo svoje svobode in razaentvijo. Ali smo siovam res nesposobni za spoštovanje m cenje-nje svobode m postanemo sami svoji tirani, ako nas ne tiranizirajo tujci?
najbolj dobičkanosen rudnik bakra na svetu, ki pridobiva na leto okoli 40.000 ton čiste kovine, zlato in srebro, ki se dobiva poleg bakra, pa že samo krije vse stroške, tako da dobi rudnik ves baker — zastonj! Ta rudnik je plačal svojim tujim delničarjem v najslabšem
letu 135°/o dividend. Ta denar gre ven, nisu! In vendar družbi sedaj nihče niče- [delavstvo pa je plačano najslabše za
kitajskim. — Tretji primer: »Trepča Mineš L T D« je imela lani čistega dobička 503.000 angleških funtov šterlin-gov. ali okoli 125 milijonov dinarjev. Od tega so prejeli delničarji 428.000 funtov
Šterlingov, ali obresti po 25°/» od vrednosti delnic, ki so pa že za 420°/o več vredne, kakor je bila njih kupna cena. Tudi to podjetje plačuje delavce kakor prvo in uživa vse mogoče ugodnosti in pravice.
Četrti primer: Svoječasno je dal znani propadli in sedaj že pokojni »švedski kralj vžigalic« Iwar Strenger naši monopolski upravi posojilo 22 milijonov ameriških dolarjev in spravil s tem vso to panogo naše industrije in trgovine v tujo odvisnost. Pogodbo je sklenil v času svojih zadnjih spekulacij,
in danes visi ta dolg v Ameriki, kjer bi se ga mogli rešiti radi nizkega kurza papirjev že za 3 milijone dolarjev, a Američani rajši špekulirajo, da bi ta denar tudi sami investirali znova pri nas in nas tako obdržali v šahu. Se bo tudi to zgodilo? — Peti primer: »Zletovo Mirt e s L T D« s 400.000 funti angleškega kapitala, sploh še ni pričela poslovati, a njene delnice so že vnaprej poskočile od 5 na 13 šilingov, kar pomeni, da prinaša kapital že pred obratom 160°/o obresti. Tako dobičkanosni so za tujce posli v Jugoslaviji! O šestem primeru, »Teh-
nični Unij i«, poročamo zaradi politične zanimivosti na drugem mestu, a našteti bi jih mogli še vse polno.
»Nova Riječ« pripominja k temu:	V
Drežnici na Kordunu tolče kmet kubični meter kamenja za posipanje ceste, za kar žrtvuje dva dni dela, za — 10 Din... Mi pa vprašujemo: Ste že kdaj slišali, da bi o tem resno spregovorile naše politične stranke in njihovi poslanci ter senatorji v narodnem predstavništvu? Ne, oni molče dopuščajo, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi sužnji tuje gospode in stradamo, ko se ona na naš račun mastil
Noivo nesoglasje med Italijo in Anglijo.
Ker Anglija še ni priznala itahjansKe aneksije Abesinije, ima neguševa vlada v Londonu še vedno svoje poslaništvo. Zato velja tudi cesar Hajle ibeiasije uradno še vedno za vladarja Abesinije in je prejel, kakor vsi drugi državni poglavarji, tudi povabilo h kronanju novega angleškega kralja, ki bo letos v Londonu. To je Italijane silno razburilo m groze sedaj, da se ne bodo udeležili kronanja ter bodo mislili celo na to, ali ima sploh kakšno vrednost nedavno med Italijo in Anglijo sklenjeni gosposki sporazum.
Rusija in baltske države. Sovjetski Rusiji se je v zadnjem času posrečilo, da je odtegnila izpod nemškega upliva in pritegnila nase vse male baltske države. Prva je zapustila Nemčijo in se zvezala z Rusijo Finska, nato je sledila Litva, nazadnje pa še Estonska in Latvija. Med Kusijo in Litvo je bil te dni sklenjen celo vojaški sporazum, po katerem bo Rusija Litvo moderno oborožila, Litva pa bo v primeru vojske dovolila Rusiji, da se bo čez njeno ozemlje branila. Za Nemčijo je to hud zunanje-politični udarec.
Italijanski kralj obišče Budimpešto. Kakor se zatrjuje, bo italijanski kralj letos spomladi obiskal madžarsko prestolnico Budimpešto, da tako slovesno potrdi veliko prijateljstvo, ki vlada med Italijo in Madžarsko. V Budimpešti se delajo že sedaj za sprejem velike priprave.
General Goring na Poljskem. Pruski ministrski predsednik in za Hitlerjem najmogočnejši mož nacistične Nemčije, general Goring, je' bil te dni na obisku na Poljskem, kjer se je sešel na lovu z voditelji državen in razpravljal z njimi o utrditvi v zadnjem času precej razrahljanih zvez med Berlinom in Varšavo.
Sporazum med Cehi jn nemško manjšino. Hitlerizem je segel v zadnjih dveh letih močno tudi med Nemce na Češkoslovaškem, kjer mu je postal vodja Hen-lein, ki je dobil pri zadnjih volitvah večino nemških glasov. Razmerje med praško vlado in Henleinom je bilo dolgo napeto, sedaj se je pa dosegel sporazum, po katerem je vlada sprejela nekatere točke Henleinovih zahtev glede ugodnosti za nemško manjšino na Češkoslovaškem. V Pragi zatrjujejo, da bo ta sporazum znatno okrepil državo, na prave posledice bo pa treba najbrže še počakati.
Silno oboroževanje povsod. Vse države se vedno strahotneje oborožujejo. Tudi Anglija je sedaj sklenila silno oborožitev, da bo postala zopet najmočnejša sila na morju in v zraku. Po zanesljivih podatkih se bo letos zgradilo po vsem svetu okoli 25.000 novih bojnih letal. Obetajo se nam torej res lepi »mirni« časi!
Turčija kupuje orožje. Pri češkoslovaških tvornicah je Turčija te dni naročila večje množine materiala za vojsko. Pri neki tvornici je naročila tanke in traktorje za znesek 210 milijonov dinarjev.
NE
se bori za neodvisno slovensko gospodarstvo, za neodvisno slovensko kulturo, za neodvisno slovensko politiko in za slovensko socialnost.
Slovenci imamo pravico do
popolne slovenske univerze
Vsak dan beremo v listih poročila o debatah v narodni skupščini in v banskem svetu — po dolgem času se je vendarle čula tudi beseda o slovenski univerzi. Govoril je o tem važnem prosvetnem in političnem vprašanju ljubljanski podžupan dr. Vladimir Ravnihar, oče svoječasnega predsednika »Akademske akcije za izpopolnitev univerze v Ljubljani«. Zanimivo je, da naši dnevni listi o tem gavoiru poročajo prav na kratko.
Žalostno, toda resnično dejstvo je, da se borijo za izpoplnitev univerze študentje sami, ne pa za to poklicani javni činitelji — slovenski zastopniki v parlamentu in senatu, politični voditelji Slovencev, poklicana oblastva, seveda skupno z rektorjem in dekani ljubljanske univerze. — Niti opozorila, niti intervencije študentov niso pomagale, da bi se gg. narodni predstavniki zganili. Še zavedali se niso naloge, ki jih je čakala, niti pomislili niso na to, da mora kulturni slovenski narod, ako hoče biti hrvaškemu in srbskemu enak, imeti prav tako lastno popolno šolstvo, kakor ga imata oba bratska naroda, da moramo Slovenci dobiti popolno vseučilišče, svojo akademijo znanosti in umetnosti, izpopolniti svojo narodno galerijo, dobiti za svoje ljudi štipendije in podpore za študij na tujih vse' učiliščih, da mora biti slovensko šolstvo vsaj sorazmerno enako subvencijonirano, kakor srbsko in hrvaško, — na vse to so gospodje pozabili. Zganili se niso niti takrat, ko je slovenski univerzi grozila redukcija, bodisi redukcija fakultet ali oddelkov, bodisi redukcija nastavljencev, profesorjev in pomožnega osebja, bodisi redukcija pri podporah in subvencijah za laboratorije, institute, seminarje, knjižnice. Izpremenila se ta stvar ni mnogo niti tedaj, ko so študentje sami začeli z akcijo za zgraditev vseučiliške knjižnice in io kasneje razšrili v akcijo za izpopolnitev ljubljanske univerze.
Rezultat vsega tega je, da je danes ljubljanska Altna mater gotovo najrevnejša od vseh univerz v Evropi, da torej ne more nuditi svojim obiskovalcem tega. kar lahko nudijo druga vseučilišča.
je, naše Trbovlje, našo Kočevsko?
AZaročite ttA e odvisnost'
Več ko jasna je torej svoječasna namera beograjske vlade, da slovensko štolstvo vedno bolj slabi, potem ga pa polagoma ukine, ter potkaže ponižanim Slovencem pot za študij v Beograd, kamor morajo že sedaj hoditi na nekatere oddelke, ki jih mi nimamo. Velikanski gradbeni načrt za izpopolnitev beograjske univerze, predvsem pa tehnične, medicinske, agronomske in juridične fakultete nam jasno in glasno priča, da je temu tako. Slovenci na imamo kot državen, enakopraven in kulturen narod polno pravico na neokrnjeno univerzo z vsemi pomožnimi ustanovami, zgradbami, instituti, laboratoriji in oddelki, imamo polno pravico do slovenske akademije znanosti in umetnosti ddo svoje narodne galerije, do lastne medicinske klinike.
Več ko jasno je, da nam beograjska vlada vsega tega ne bo ponujala; Slovenci se moramo za vse to šele iboriti, boriti se moramo za to, do 6esar imamo pravico ne samo kot kulturen narod, ampak tudi kot najboljši davkoplačevalec.
Slovenija plačuje letno 600 milijonov Din več kakor pa dobiva. In to kljub temu, da je pasivna pokrajina, kljub temu, da ima na tisoče brezposelnih v vrstah ročnih ter inteligenčnih delavcev, kljub temu, da so mnogi slovenski kreditni zavodi insolventni, kljub temu, da poje boben dan na dan iti se število konkuirzov vedno bolj množi, kljub temu, da prehajajo slovenska posestva ob meji v nemške roke, ker jih Slovenci ne morejo obdržati, odnosno kupiti!
In pri vsem tem še trdijo nekateri srbski poslanci, da je Slovenija 'bogata in da plačuje še premalo! Ali so že kedaj pogledali po naših kmečkih domovih, ali so že kedaj videli, kako trdo dela naš krnet od jutra do večera,- da mu da zemlja vsakdanji kruh? 'Kako se muči in trudi za davke, ko mnogokrat še za sol ni ma? So pogledali kedaj pa Halozah in Slovenskih goricah k viničarjem in ofer-jem, so opazili trpljenje naših lukarjev, prekmurskih malih kmetov, ki se morajo izseljevati, naših pohorskih drvarjev, na
ših splavarjev ob Dravi in Savinji? So »Spoštuj jezik svojega o&eta in svoje videli naš Kozjak, naše industrijslke kra- matere, da bo večm> živel tvoj rod!«
Vsemu temu se razumen slovenski človek upira; želi si — ne želi, zahteva zase kot državen narod svobodo, enakopravnost, bratstvo, zahteva spoštovanje slovenskega jezika, slovenskega dela in slovenske kulture, zahteva upoštevanje slovenskega političnega, prosvetnega in gospodarskega programa. Dajte nam za naš denar institucije, ki jih nujno rabimo! Dajte nam popolno univerzo, kliniko. bolnišnice! Dajte nam za naš denar osnovne, meščanske in strokovne šole, dajte nam za naš denar zvezo z morjem, popravite nam ceste in železnice! Dajte našim brezposelnim zaslužka pri javnih delih, dajte nezaposlenim inteli-gentom možnost dostojnega življenja? Dajte nam red v upravi in enakopravnost v službah! Ne zivišujte po nepotrebnem poslancem dnevnic — nastavite raje učiteljske abiturijente in profesorske kandidate. sodne pripravnike, stažiste in volonterje v bolnišnicah, inženjerje in diplomirane tehnike! Predvsem pa: dajte nam popolno vseučilišče, dajte nam dela in kruha! In želi boste dvojen uspeh: ne-zadovlinost med ljudstvom bo čezdalje manjša in bo sčasoma sploh izginila, pa tudi borba proti komunizmu bo znatno lažja, ako bo potem sploh še potrebna!
Jesenice, Ljubljana, vsa obljubljena in neizvršena javna dela v vsej Sloveniji, m preko tega gredo v praznino vsa gnusna govoričenja o potrebi centralizma, unitarizma, »jugoslovenstva«!
Delavstvo bo šlo preko svojih voditeljev, preko vseh ki ga hočejo zavestno ali podzavestno zapeljati na stranska pota. Nagon delavstva je močnejši, ker ga v to silijo vsakdanje potrebe, ki mu narekujejo način boja za življenski obstoj, močnejši je delavski nagon spoznavanja prave poti kot pa vsa demagoška, lažnjiva govoričenja »voditeljev«, ki b; hoteli delati le za koristi!
ZAPISKI
Dekretirani narod Pod tem naslovom je objavil naš pesnik dr. Igo Gruden v 1—2 številki neodvisne slovenske revije »Sodobnosti«, ki izhaja že V. leto v Ljubljani in zastopa neizprosno slovensko stališče, sledeči epigram, ki ga radi izredne posrečenosti ponatiskuje-mo:
Ne troimeni niti troimenski, ne srednji in ne moški in ne ženski; pustimo vso lingvistiko ob strani, ime mu dajmo: tromenovani.
Cenj. naročnikom in prijateljem!
Današnji številki smo priložili položni-1 ki se nameravajo naročiti na naše glasilo, ce in vljudno prosimo vse tiste, ki so zlnaj nam po priloženi položnici nakažejo naročnino za december, januar in febru-1 naročnino za mesec marec, ali pa nam
ar v zaostanku, naj nam jo nakažejo na naš poištno-čekovni račun.
Najvljudneje prosimo vse naročnike in prijatelje, naj upoštevajo, da nima naš list, ki je glasilo slovenskega delovnega ljudstva, kapitalističnih rezervnih skladov, marveč so mu zagotovili redno izhajanje zvesti naročniki s točnim plačevanjem naročnine v naprej, ker mora tudi konzorcij plačevati redno vsaki me-1 sec vnaprej stroške za tisk lista.
Naši naročniki naj nam blagovolijo po položnici najkasneje v osmih dnsh nakazati zaostanek naročnine in naročnino vsaj za en mesec vnaprej, da jim bomo mogli neovirano še nadalje pošiljati list na njihov cenjeni naslov.
Lista ne bomo več pošiljali
naslovom, ki so ga prejemali v mesecu februarju na ogled. Vljudno prosimo vse,
Ne le proti krutemu, proti vsakemu centralizmu! Minister Dragiša Cvetkovič je govoril nedavno na nekem shodu JRZ v Nišu, na katerem je dejal, da je proti krutemu centralizmu. Mi pa izjavljamo, da nismo samo proti »krutemu centralizmu«, ampak sploh proti vsakemu, naj bo krut ali mil. Odklanjamo ga in ne bomo nikoli pripravljeni v tem oziru na noben kompromis. Slovenci- hočemo svojo popolno samoupravo!
Peter Robič
Naše gibanje hoče
gospodarsko in politično svobodno slovensko delovno ljudstvo na slovenski zemlji
Slovensko kmečko-delavsko gibanje je zbralo pod svojim okriljem slovenske delovne stanove, vse tiste, ki se žive od svojega dela in se morajo boriti s kapitalom. Ta združba slovenskih delovnih stanov izhaja iz slovenskih razmer, kakršne so. Slovensko kmečko-delavsko gibanje smatra vse delovne stanove za enakovredne borce za izboljšanje razmer in ne priznava nikomur prvenstva, ki bi bilo utemeljeno v preteklosti, v zgodovini socialnega razvoja. Zametavamo vsako ideologijo, ki bi smatrala enega izmed delovnih stanov, bodisi kmeta, delavca ali obrtnika za osnovni družbeni razred, kateremu pripada iz zgodovinskih razlogov in iz razlogov njegovega števila — vodstvo med drugim delovnim stanom. Graditi je treba torej le na podlagi obstoječega stanja in inicijativo, odnosno vodstvo gibanja je treba dati našemu revnemu kmetu in delavcu, ki morata v vzajemnem boju preobraziti politično, gospodarsko in socijalno lice Slovenije.
Med kmetom in obrtnikom je brez dvoma neka podobnost. Oba imata lastna produkcijska sredstva. Oba sta, vsaj navidezno, gospodarja na svojem. Pritisk čutita posredno: Ne moreta konkurirati s toVamo, oziroma z veleposestvom, cenejša produkcija na veliko, s stroji jih duši. Sočasno obstoja vprašanje davčne obremenjenosti. Kmet in obrtnik sta v resnici produkt starih, fevdalnih časov. V boju s kapitalom, ki si je prisvojil tehnične pridobitve, sta se slabo izkazala. — Delavec pa je produkt novih razmer. Nima produkcijskih sredstev in prodaja
svojo delovno silo. Dočim kmet in obrtnik le počasi spoznavata, da je njuna privatna posest le navidezna, da sta baš po lastnih produkcijskih sredstvih izkoriščana, delavec že davno ve, da nič nima, čeravno dela in to še celo na strojih, ki pomnožujejo učinek njegovega dela. V primeri z delavcem je naš kmet slabo organizran. Kmeta motijo lastninski predsodki. Dočim kapital zbere množice delavstva na majhnem kraju in s tem tudi omogoči tesno delavsko organizacijo, je kmet raztepen na široko okrog, kar mu otežkočuje zbiižanje in sodelovanje. Osemurnik mogoča delavstvu, da se tudi kulturno, strokovno in politično udejstvuje. Napredujoče obuboževanje kmetov pa jih žene k temu, da delajo več in več, 16, 18, 20 ur na dan. Pa je treba pri takem stanju neizrečeno mnogo požrtvovalnosti za vsako organizacijo na kmetih. Zato ni čuda, da je do pred kratkim vodil vso kmečko politiko, vse kulturno delo med kmeti, vse podeželsko gospodarstvo, — farovž. Zato je slovenski kmet plitično tako nepismen. Večino slovenskega kmetstva tvori mali kmet, bajtar! Samokmečko gibanje pa je mogoče tam, kjer se opre na trdne kmete, na zdrave kmečke domove. Zato kmet sam do danes pri nas ni bil nikak važen politični faktor. Čeravno tvori kmet čez 60% prebivalstva Slovenije! Zanimivo dejstvo pri nas je to, da je dobil večino vsak režim pri volitvah. Neko samokmečko gibanje pri nas bi bilo navezano na tanko plast boljših kmetov im vaške buržuazije. Zavest, duša malega kmeta, bajtarja, viničarja, gozdnega delavca se
pa čimdalje bolj proletartzira. Ni še proletarec radi svojega posestva, ki ga ima, pač pa je proletarec po svojem čutenju. Težko je dobiti slovensko vas, ki ne bi imela nobenega delavca. Fantje, dekleta hodijo na delo v tovarno, ali gredo služit v mesto ali pa za hlapce in dekle. Tako se izpreminja duša slovenske vasi.
Tako je za nas edino mogoča pot, pot kmečko-delavske vzajemnosti. Le slovensko kmečko-delavsko gibanje je v stanu dati tudi kmetom lastno politično pot, da se bodo otresli .pokvarjene gospode, pofašistenega farovža in političnih pustolovcev. Edino mogoči zavezniki kmetov so delavci, nameščenci m obrtniki, vsi, ki žive od svojega dela. Vsi delovni stanovi skupaj potrebujejo tako stanje v državi, da bodo lahko uveljavili svojo voljo, izvolili na odločujoča mesta svoje ljudi in ustvarili zakone, ki bodo koristili njim. Kdor trpi iin plača, naj ima pa še besedo!
Slovensko kmečko-delavsko gibanje je torej tu! Širi se, čeravno so razmere v Sloveniji izredne. Gibanje je izšlo iz ljudstva samega. Tu je delavstvo politično jak element, krepko strokovno organiziran. Tu so kmetje najštevilnejša slovenska narodna plast. Tu so obrtniki najsposobnejši del prebivalstva na deželi. Vsi morajo skupaj, vsi za enim ciljem. Temelji starih političnih tvorb se rušijo, slovensko ljudstvo se razočarano odvrača od njih. Od obljub še nihče ni bil sit, niti od španskih laži. Slovensko kmečko-delavsko gibanje hoče več, hoče gospodarsko in politično svobodno slovensko delovno ljudstva na slovenski zemlji. —
naj blagovolijo pao navadni dopisnici sporočiti, da se na list naročajo m naša uprava jim bo list redno tudi nadalje pošiljala.
Prepričani smo, da so naši naročniki in. prijatelji z vsebino našega glasila popolnoma zadovoljni in pričakujemo, da bodo tudi v bodoče naši zvesti naročniki.
Dano težavno in veliki nalogo bomo skupno rešili tem boljše m tem lažje, čim večji bo krog naših naročnikov m prijateljev. Zato prosimo vse, naj zastavijo svoj ugled in upliv za naše glasilo slovenskega kmečkega delavskega gibanja?
»Neodvisnost« se bori za neodvisno slovensko gospodarstvo, za neodvisni slovensko politiko, za neodvisno slovensko kulturo in za slovensko socialnost
Uredba o minimalnih mezdah
Nova uredba narekuje delavstvu, da se organizira v svojih strokovnih organizacijah in strne
okoli slovenskega kmečko delavskega gibanja
Končno je minister za socialno politiko in narodno zdravje izdal že dolgo napovedano uredbo o min. mezdah. Objavljena je bila pretekli teden, v veljavo pa stopi 14. aprila t. 1.
Že pred letom dni so prodrli v javnost prvi glasovi o sestavljanju te prepotrebne uredbe in je tudi ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje meseca maja 1. 1936, dalo Delavskim zbornicam v pretres načrt za to uredbo. Že takrat je delavsko-kmečki list »Stara pravda« opozoril na nekatere najvažnejše nedostatke načrta, ki je bil že v takratni svoji sestavi za delavstvo popolnoma nesprejemljiv.
Dočim je načrt uredbe iz 1. 1935 narekoval, da se upoštevajo pri določanju minimalnih mezd minimalne življenske potrebe delavstva, sedanja uredba enostavno določa, da znaša minimalna mezda na uro Din 2.— (§ 1. odst. 1).
l..	 —	   Današnja
uredba je tedaj opustila princip, ki ga je uveljavljal že načrt za njo iz leta 1935, da mora delavstvu zajamčiti minimalne življenske potrebe, in je vzela za svoje
izhodišče, današnje r°  stanje na
našem delovnem trgu.
Po uredbi določa minimalne mezde za posamezne pokrajine ban, ki zasliši prej predstavnike Delavske in Trgovinske obrne in industrijske zbornice. Ta funkcija bana pri določanju minimalnih mezd spominja na hitlerjevskega mezdnega komisarja v Nemčiji, ki tudi določa vsakokratno minimalno mezdo na podlagi mnenja posebnega odbora.
Dnevno časopisje, posebno vladno, povdarja, da uredba uzakonjuje načelo, za enako delo, enako plačilo ter ne dela razlike med mezdami delavk in delavcev. Povdariti pa moramo v tej zvezi,
da je minimalna mezda določena tako nizko, da je bilo popolnoma izključeno mezde delavk potisniti še nižje. "
z precejšno skepso. Skuša jo zagovarjati »Slovenec« z dne 23. t. m. ki pravi, »da uredba še ne bo ustvarila zlate dobe na zemlji za delavstvo«, da pa je vseeno »korak naprej k potrebnemu omejevanju pretirane osebne svobode(!) in končno, da je »uredba v rokah oblasti močno orožje«. Proti komu in za koga, tega »Slovenec« sam ne upa povedati. Izkušnje iz raznih stavkinih gibanj pa jasno govore! Nova uredba delavstva ne more zadovoljiti. Minimalne mezde so popolnoma nezadostne in od njih delavstvo ne more niti živeti, niti umreti. Obsojeno je na nadaljne životarenje v sedanjih obupnih razmerah, ki jih lova uredba pravno opravičuje.
Nova uredba otežkoča delavstvu, da se posluži svojega najmočnejšega sredstva za izboljšanje svojega gospodarskega položaja in delovnih pogojev — stavke. Daje mu zato poravnalno postopanje in razsodišče, ki nista enakovredno nadomestilo za pritisk. > v stavko. Kolektivna pogodba v tekstilni stavki septembra 1936. je jasen dokaz za to. Kljub obvezam, ki so jih tekstilni podjetniki sprejeli na sebe. da ne bodo odpustili radi stavke nobenega delavstva je še danes nad tOOO delavcev radi stavke na cesti, obenem z nekaj desetinami delavskih zaupnikov'.
Delavstvo bo dobilo zadovoljivo ure-iene tai^uiu t šele. ko bo v državi vladala zopet prava demokracija in parlamentarni sistem z močnim delavsko kmečkim zastopstvom v parlamentu. Zato tudi nova uredba o minimalnih mezdah narekuje delavstvu, da se čim bolj oklene in organizira v svojih strokovnih organizacijah in strne okoli kmečko-deiavskega gibanja v Sloveniji, ki mu je “'^31 cilj vzpostaviti pri nas demokratične Dnevno časopisje je sprejelo uredbo I razmere in uvesti socialno pravičnost.
V svojem drugem delu ureja uredba sklepanje kolektivnih pogodb. V tem pogledu, razen nebistvenih formalnosti nc prinaša novost, razen da lahko na strani delodajalcev sklepajo pogodbe tudi njihove prisilne organizacije, če ni svobodnih delodajalskih organizacij. Nadaljna novost je. da se kolektivne pogodbe registrirajo pri banski upravi.
Tretji del uredbe ureja spor med delavci in podjetniki. V primeru sporov med delavci in podjetniki sta dolžni obe stranki obrniti se na okrajno glavarstvo, predno stopita v stavko, oz. izpro delavstvo. Tu se uvede posebno poravnalno postopanje tekom katerega je prepovedana vsaka stavka in lzprt]e.
Poleg obveznega poravnalnega postopanja uvaja uredba tudi razsodniško postopanje v primeru sporov, katerega se stranki poslužita če hočeta. V tem primeru je razsodba razsodišča enako obvezna, kakor kolektivna pogodba, ki bi io stranki sklenili, če bi se sporazumeli. Morajo se pa zateči k razsodiškemu postopanju delavci v državnih, banovinskih in občinskih podjetjih, ki s\už\jo poglavitno javni koristi, kakor so prometna, vodovodno podjetje, plinarne, elektrarne itd. V teh podjetjih je prepovedana vsaka stavka.
Nadaljne določbe določajo kazni za Drekršitve uredbe. Delavec ki stopi v stavko, ki jo uredba ne dovoljuje, se kaznuje lahko z do 500 Din denarne kazni ali zaporom do 5 dni. F
Rudolf Rojc:
Kaj pričakuje slovensko delavstvo
od kmečko-delavskega gibanja
Kaj pričakuje — veliko! Slovensko delavstva se dobro zaveda, moči ki jo predstavlja to gibanje, zaveda se pa tudi, da to gibanje še ni takšno kakršno bi moralo biti, tako močno, da bi lahko izvedlo že danes svoje namene. Delavstvo pričakuje, da bo doseglo v skupnosti z ostalimi narodnimi sloji,, s pomočjo in sodelovanjem, kmetstva, obrtništva in izobraženstva, predvsem in najprej tole: enakopravnost slovenskega naroda z ostalimi narodi v državi, ter politično svobodo v skfipni državi Jugoslaviji. Ti dve pridobitvi bosta za cetokupno slovensko delavstvo velike važnosti. Služili bosta kot osnova, ne samo delavstvu, marveč vsem narodnim slovenskim plastem za nadalnje kulturne prireditve, izmed katerih bo brez dvoma najvažnejša ureditev vseh medsebojnih odnošajev, da bo zavladala družbena pravičnost v vseh področjih, naravno v okviru slovenskega naroda in skupne jugoslovanske države.
Vsak človek želi in dela zato, da se v okviru danih družbenih možnosti čim lažje in uspešnejše razvija, ter izživlja, prav tako tudi dela v smeri izboljšanja vseh pogojev, od katerih zavisi življenje. Kar velja za posameznika, velja tudi za posamezne ljudske skupine v narodu, orav tako pa tudi za narod sam kot celoto. Pri tej priliki naj omenim, kaj je narod, odnosno narodna skupnost
Narod je zgodovinsko nastala ljudska skupnost, skupnost enako govorečih lju-
di, zgodovinsko nastala skupnost pokrajine, gospodarske in duhovne povezanosti, kar vse se odraža v skupnosti vsakokratne narodne kulture.
Slovenski narod je razcepljen, razcepljen je politično in socialno. Delavstvo, kot najbolj disciplinirana in najbolj organizirana narodna skupina, stremi predvsem za tem, da se ves slovenski narod politično enotno organizira, da se strnejo vse poštene in demokratične narodne skupne, na podlagi potreb in zahtev, ki so enake vsem skupinam ali pa vsaj podobne, in to radi tega, da se čim bolj ojači kmečko-delavsko gibanje, katero brez dvoma s svojimi demokratičnimi načeli in zahtevami, predstavlja ves slovenski narod, tu in onstran mej, in da se čimprej doseže pravica, ki jo bo, in mora doseči slovenski narod.
Neki slovenski delavski voditelji, so vsa leta, kar kmo v skupni državi, stali popolnoma ob strani, zavajali so delavstvo na stranpota, niso hoteli radi svojih napačnih načel, da bi se delavstvo priključilo skupni narodni borbi, zlasti niso hoteli, da bi se delavstvo povezalo čim tesneje s kmetstvom, ki je največji številčna skupina našega slovenskega naroda. Zavedno delavstvo pa je kljub temu, da ni imelo voditeljev samo od sebe in se priključilo boju za narodio osamosvojitev, odnosno za enakopravnost slovenskega naroda. — Poudariti moram, da se je priključilo temu
boju najprej pravo internacionalno čuteče delavstvo, in še to lahko poudarim, da je prav internacionalno čuteče delavstvo najbolj nacionalno, ker ono izhaja s stališča naroda, kajti brez narodov, tudi ne more biti dober nacionalist odnosno narodnjak tisti, ki gleda in deluje za svoj narod brez ozira na vse ostale narode. Ako bi bili vsi slovenski narodnjakarji takšni kot je ta v zadnjem primeru, če bi vsi Slovenci delali le za svoj narod brez ozira na ostale močnejše m šibkejše narode, tako v naši državi kot tudi v zamejstvu, potem, prepuščeni sami sebi, bi pač kmalu bili zbrisani iz človeške zgodovine. Močnejši narodi bi nas vsrkali z lahkoto, še prej pa bi seveda razlastili slovensko zemljo, namesto Slovencev bi tujci postali gospodarji slovenske zemlje. V tem zadnjem pravcu delajo pot za tujce slovenski nacionalisti, z njimi se družijo »jugosloveni« vseh branž, od centralistov pa do unitaristov!
Med prav zadnjimi, je tudi še vedno nekaj delavskih voditeljev. Toda njihova moč peša iz dneva v dan, ugaša ko brle ča sveča. Delavstvo se vedno bolj zaveda, da je njegov obstoj, da so njegove gospodarske koristi in potrebe tesno zvezane z skupnim narodnim vprašanjem, z vprašanjem enakopravnosti slovenskega naroda z ostalimi narodi v državi. To mu dokazuje demontaža slovenske industrije, to dobro čutijo trboveljski in ostali revirski rudarji, to dokazujejo
Prava podoba
jugoslovanskega nacionalizma
Kdo financira fašistični unitarizem in s kakšnimi nameni — Afera ..Tehnične Unije"
»Neodvis- nemško politično usmeritev v mednarod- odcepila od slovanskih bratov in starih
Mi smo že v zadnji številki nosti« opozorili slovensko ljudstvo na stremljenje fašizma, ki se hoče pri nas v Jugoslaviji razširiti pod firmo Ljotiče-vega »Zbora«, Hodžerove »Borbe« in JNS. Povedali smo .tudi, da se je pričelo o Ljotičevem gibanju v zadnjem času mnogo govoriti in pisati in so padle celo v narodfni skupščini besede, da financira »Zbor« neka tuja država v obliki raznih trgovskih transakcij. Med tem so pa prišle v javnost tudi že zelo zanimive podorbnosti.
Nemški narodni socializem, ki se zelo trudi, da bi dobil stike z raznimi »nacionalističnimi« gibanji v srednji Evropi in na Balkanu, in bi potem potom njih upli-val na gospodarsko ter zunanjo politiko teh držav, ima, kakor znano, že davno svoje prste pri snovanju fašističnih front v Romuniji, Bolgariji, Grčiji itd. Da bi jim pomagal do napredovanja, jim nudi tudi možnost denarnih dohodkov v obliki trgovskih transakcij, ali vsaj tako, da se financiranje pod temi transakcijami skriva. V povračilo morajo pa seveda služiti ta gibanja — nemškim namenom!
V Jugoslaviji si je izbral nemški narodni socializem v ta namen Ljotičevo gibanje, ki je po svojem bistvu izrazito fašistično in »jugoslovensko unitaristično«, to se pravi cenraiističino. Da gibanje denarno podpre, je dal zastopnikom »Zbora« že lani neke izvozne kontingente za Nemčijo, nato pa je ustanovil še posebno nemško-jugoslovansko trgovsko družbo »Tehnično unijo« (Technische Union), s središčema v Berlinu in Zagrebu. V Zagrebu je stopil na čelo tej »Tehnični uniji« član Ljotičevega gibanja dr. Luka Kostrenčič. Delniška glavnica se je določila v Zagrebu na 500 tisoč dinarjev, v Nemčiji, kjer je stala za družbo nemška težka industrija, je pa bilo stavljenih »Tehnični Uniji« na razpolago 500 mfljonov dinarjev. Namen te ogromne vsote je bil, financirati Jugoslovanski fašzem In zavojevati Jugoslavijo pod plaščem »domačega nacionalnega gospodarstva« za — Nemčijo, potom gospodarstva In fašizma pa uplivati tudi na
nih zadevah.
Morda bi bilo vse to ostalo dobremu slovenskemu, hrvaškemu in srbskemu ljudstvu prikrito, da se ni zgodilo nekaj nad vse zabavnega. Glavni delničaT zagrebške družbe, ki je prevzel nase kar 450.000 dinarjev, je postal namreč neki Milan D a n i č, ostalih 50.000 dinarjev je pa odpadlo na dr. Kostrenčiča im druge ljotičevce. Pri podružnici, ki se je ustanovila tudi v Beogradu, sta pa bila udeležena poleg Daniča še neka gospoda Bergmann in Mandl, čeprav pri krito. Ze ti dve imeni dišita po Židih, a največja senzacija je nastala šele tedaj, ko se je razkrilo, da tudi sam veliki »ju-goslovenski nacionalist« in zaupnik nemškega narodnega sozializma v Jugoslaviji Milan Danič, ni nihče drugi kakor nekdanji židovski komunisti — Alfred Dia-mantstein, ki je b3 za časa kom*»ktične vlade Bele Kutna na Madžarskem komunistični komisar in je tudi v Jugoslaviji, kamor je po polomu na Madžarskem pribežal, presedel nekoč dve leti v Ječi zaradi komunizma!
Nemškim narodnim socialistom, ki so v sedanjem veku najhujši nasprotniki Židov, se je torej vtihotapil v jugoslovanski posel — Žid Alfred- Diamantstein, prekrščen v »jugoslovenskega nacionalista« Milana Daniča. In da bo komedija Še večja, naj omenimo, da je ta Alfred Diamant-stein deloval roko v roki z vod te'Jem narodnega socializma za Vzhodno Prusijo, dr. Erhom Kochom, ki je bil predsednik berlinske centrale »Tehnične Unija« in je kot tak že večkrat obiskal Jugoslavijo in vodil akcijo za širjenje jugoslovanskega fišizma in nemških interesnih mrež!
VendaT moramo biti spretnosti tega madžarskega Žida od srca hvaležni, kagti če ne bi bilo njega in njegove afere, naj-brže še ne bi bili izvedeli, kaj se nam pripravlja in kakšni so prav za prav začetki in nameni tega »jugoslovenskega fašizma«. Ta fašizem je hotel torej za sužniti kar colo Jugoslavijo nemškemu kapitalu in nemški politiki, ki naj bi nas
preizkušenih zaveznikov. Vendar moramo biti tudi nadalje previdni, kajti zelo verjetno je, da nemški narodni socializem ni dobil za svoje namene samo ljotičev-cev, ampak tudi še katere druge politike v naši državi!
Upamo, da bo vsaj to odprlo oči tisti peščici zaslepljencev, ki skušajo tudi med Slovenci širiti misel »nacionalističnega« ljotičevstva. Krasen nacionalizem, ki ga usmerjajo bi finauterajo hitlerjevcl v Nemčiji in iz Madžarske pribegli Židje!
ZAPISKI
Tudi tu nam je zadosti jugoslovenstva! Jugoslavija se je v dveh desetletjih udeležila že neštetih mednarodnih telovadnih, športnih, šahovskih in drugih rastopov, pri katerih pa so sodelovali na prvih mestih vedno in izključno samo Slovenci. Samo Slovenci so bili tudi tisti, ki so dosegli pomembne uspehe, nikoli jih ni dosegel noben Srb ali Hrvat. Toda kadar smo brali o teh mednarodnih zmagah poročila, smo videli vedno eno in isto: — zmagali so Jugosloveni! Trpeli smo dolgo to skrivanje Slovencev, sedaj pa nam je tega dovelj. Zato zahtevamo, da se pove ne samo doma, ampak tudi pred svetom, kdo nastopa v imenu Jugoslavije, da ne nastopajo morda kakšni brezimni Jugosloveni, ampak nastopamo mi — Slovenci, Zato tudi ne dovolimo, da bi se celo v sami naši Sloveniji slovenski pomembni ljudje imenovali Jugosloveni, kakor je imenoval »Slovenski Narod ob priliki nastopa v Mariboru našega slovenskega tenorista Marija Šimenca »jugoslovenskega tenorista«. Marij Šimenc je slovenski operni pevec, sin našega slovenskega naroda, ne pa morda neki brezimni »Jugosloven«. Svojih odličnih mož nočemo nič več prepuščati drugim, ker so naši in hočemo, da ostanejo naši, to se pravi — slovenski!
Pripravite delovnemu ljudstvu
boljše socialne zakone
Razmotrlvanje o načrtu uredbe o zavarovanju delavcev za primer onemoglosti, starosti in smrti
Sl o v e n j g rad e c, 2. febr.
vanje slovenskega rudarja nov udarec. Medtem ko plačujejo slovenski delavci in podjetniki na področju ljubljanske bratovske sklad.nice po 14 odstotkov zavarovanega kategorijskega zaslužka, znašajo prispevki po drugih delih države le 6 do 8 odstotkov. Ker plačujejo vse bratovske skladnice v državi po 10 odstotkov brutto dohodkov v ta fond, prispeva Slovenija dvakrat več kakor drugi predeli države.
Predložena uredba predvideva plačevanje 3% od kateg. zaslužba za fond za predvideno starostno zavarovanje. Ker so pri nas delavske mezde znatno višje kakor po drugih predelih države, je nevarnost, da bo pri tem zopet udarjeno slovensko kdelavstvo in gospodarstvo
Nekje pod Mariborsko kočo je mlada vdova-viničarka s trojico malih. Hrana — krompir, streha — razbita bajta, obleka — cunje, zdravstveno stanje —? Samo to vemo, da je vse tuberkulozno; da je moral sinček z vročico iz bolnišnice, da ni za najmlajšo hčerko s tuberkulozo v najvišjem štadiju nikjer prostora, da je prehodila obupana mati pot od »doma« do Celja k zdravniku; da nimajo do življenja pravice na tem božjem svetu.
Ali preštejete vse take koče?
Včeraj pa sem izvedel: Da je nekdo iz »boljših krogov« potrošil v baru tekom l1/* ure 1600 Din; da je neka družba
na račun ostalih predelov države.
Nadalje naj na osnovi splošne uredbe, ki velja za celo državo, dobijo posamezni okrožni uradi ali banovine pravico, da regulirajo izplačevalno razmerje in razpolagajo s fondom. Oh tej uredbi je treba zaščititi slovenski živelj in slovenski denar.
K temu še pripomnimo, da se nam zdi ta razlog najvažnejši, ker še ni dolgo, ko je pisalo dnevno časopisje o milijonskih zneskih, ki jih dolguje samo mesto Beograd OUZD na prispevkih. Iz tega sklepamo, da se gotovi zakoni, posebno glede dajatev izvršujejo precizno samo v Sloveniji in se menda opravičeno bojimo da 'bo isto s to uredbo. Slovenci samo dajemo, koliko pa dobimo, je vprašanje.
Zgoščena slika
tekmovala, kdo si upa več plačati za Šampanje; da je vendarle res, da ima ta in ta gospod 60.000 dinarjev mesečnih prejemkov; da so bila naša državna podjetja opeharjena za več sto milijonov. In končno: Da je treba dandanes drago plačati tudi molk in da ima tudi ta svoje nepredvidene izdatke; zato, da bo ta molk odslej dalje dobival poleg svojih mesečnih 7500 Din še 1500 Din v kritje izrednih troškov.
Uboga siromašna koča. ki se ti klanjajo le najvišji duhovi, — kdo ti bo zdravil tvoje jetične otroke?
Naše delavstvo je zavarovano za primer bolezni. .Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pa je izdelalo načrt uredbe o zavarovanju delavcev za primer onemoglosti, starosti in smrti. Načrt uredbe je razposlalo vsem gospodarskim in delavskim socialnim ustanovam, da ga prouče in da izjavijo svoje pomisleke. Omenjeni načrt je proučevala tudi uprava Trgovskega združenja 7,a Slovenjgradec in Prevalje, ter se zedinila na naslednje zaključke, ki jih radi aktualnosti objavljamo na tem mestu:
1.
izvedba zavarovanja delavstva v praksi bo nujna posledica današnje diuioe-ne razvojne stopnje. £> to lzvedoo hi Pila v Življenju izpolnjena ena izmed glavnih vrzeli ter nedostatkov v naši sociala ai zakonodaji, kaitor je to izvedla že večina kulturam in demokratsko urejenih držav, in to brez močnejšin notranjih gospoda:skin pretresov. Smatramo, da pri realizaciji tega navrta ne sme odločati vprašanje, ali se je naše gospodarsko stanje že toliko opomoglo radi krize, da bi laliko pristopili k izvedbi tega načrta, ker bo vprašanje nezgodnega in starostnega zavarovanja stopilo iz dneva v dan z večjo nujnostjo v ospredje za vse delavstvo, kakor je to že desetletja izvedeno v rudarski stroki. Tovrsti»o zavarovanje bo stopalo v ospredje toliko bolj, ker stremijo države s popolnejšo m naprednejšo socialno zakonodajo k obveznemu zadevnemu zavarovanju ne samo kmečkih poslov, temveč tudi kmetov samih.
Poleg tega moramo upoštevati dejstvo, da so pri nas nekatera industrijska podjetja v dobi najsilnejše gospodarske depresije ustanovila sporazumno s svojim delavstvom prostovoljno zavarovanje. Ce bi zavarovanje predstavljalo zares tako obremenitev našega gospodarstva, predvsem industrijskih ustanov, potem čisto gotovo ne bi ti gospodarski krogi prestopili k prostovoljnemu izvajanju takšnega zavarovanja. Pri izvedbi tega načrta bodo iz vrst gospadarskih krogov prizadeta v prvi vrsti industrijska podjetja, najmanj pa trgovski krogi. Nasprotno vidimo za trgovstvo v tem zavarovanju velik phis. Znano je, da so po mestih rentniki in upokojenci najboljši odjemalci, na deželi pa velika nadlega brezposelni in siromašni berači največ iz delavskih vrst.
Ne smemo še pri tem prezreti dejstva, kakor ga navaja že razlog predloženega načrta, ki ga moramo posebej podčrtati, da je pri nas večina industrijskih obratov v rokah tujega kapi ta/a, ki izrablja in izžema našo delavsko silo, dokler je izčrpane ne vrže na cesto, kjer je prepuščena največji bedi in pomanjkanju. Z uvedbo starostnega zavarovanja pa se ne 'bo dvignil samo socialni nivo našega delavstva ki s tem celokupnega našega življa, temveč bi bilo s tem znatno preskrbljeno za naše delavstvo v tuiini, ker bi bilo s tem omogočeno ratificirati odgovarjajoče medsebojne konvencije z mednarodnim uradom dela, kar dosedai ni bilo mogoče.
n.
Naloga vseh javnih ustanov, ki so pri izvedbi tega zavarovanja prizadete, gospodarskih krogov m delavskih korporacij pa je, da najenergičneje zahtevajo, da bo že z uvedbo samo zajamčeno, da bodo prispevki delavstva in podjetij vloženi v ta namen, resnično služili svojemu namenu. Zadevno nam nudi poučen vzgled dosedanja praksa starostnega in nezgodna zavarovanja pri bratovskih skladnicah, predvsem Glavne bratovske skladnice v Ljubljani.
Kljub temu. da so rudarji in rudarska podjetja desetletja vlagala svoje prispevke v pokojninski sklad pri Glavni bratovski skladnici v Ljubljani, in je ustanova razpolagala pred vojno z ogromno vsoto 4 milijonov zlatih kron, staro in novoupkojenci pa morajo beračiti. Z zloglasno sanacijo iz leta 1934, ko je bil Pokrajinski pokojninski sklad v Ljubljani, ki je znašal 7 in pol milijona dinarjev potegnjen v centralni sanacijski fond v Beograd, je dobik) posmrbninsko zavaro-
n. t.
Iz popotne torbe
II.
Pri političnem nasprotniku.
S	tem poglavjem prehajam k dnrfemu vaOnejš emu delu svojih razmotrivatij. Iz preračnnanosti se nisem hotel preje spuščati v podrobno politično vrednotenje ljudi, ker bi po razdelbi — »veliki kmet
—	srednji in mali kmet — težak in viničar — trgovec in obrtnik itd.« izgledalo, kakor da sem razdelil ljudi našega podeželja v kaste, ki imajo strogo ločene politične in socialne interese in ne morejo biti somišljeniki enotnega slovenskega kmečko-delavskega gibanja. Ne smemo pozabiti, da je naše gibanje v prvi vrsti narodno slovensko in demokratično in kot tako vsenarodno. Že v uvodu sem omenil dejstvo, da sem skupno z ljubljanskimi somišljeniki meščani hodil po slovenskem podeželju in delal za gibanje. Poleg kmeta in delavca je meščanstvo postalo važen činitelj našega gibanja.
Kljub zavidnim uspehom, ki jih je doseglo gibanje pri 5. majskih in pozneje pri občinskih volitvah, ne morem trditi, I da so vsi volilci zavedni in organizirani I pristaši slovenskega kmečko-delavskega |
ODMEVI
Kako željno je slovensko delovno ljudstvo odkrite slovenske besede, nam najbolj zgovorno pričajo številni dopisi in naročila našega tednika, ki jih prejemamo iz vseh krajev slovenske zemlje. V naslednjem objavljamo dopise, ki jih je prejelo uredništvo, odkar podpira naš tednik gibanje slovenskih kmetov in delavcev.
Učitelj nam piše.
Zadnja številka (6) se nam predstavlja v znamenju poslanstva skrajno perečega problema naše kmečko-delavske. torej prvenstvene socialne skupine. To me je tako razveselilo, da vam hitim čestitati in stavim moje moči na razpolago za izvojevanje one socialne pravičnosti, ki po njej kliče 90% naroda. Zdravo! — J F.
Delavca nam pišeta.
Podpisana naslova vljudno prosiva, da oošljete vsakemu časopis »Neodvisnost«. Midva si bova časopis naročila. Pošljite pa vsakemu posebej poštno položnico. Z odličnim spoštovanjem M. R. in J. F.
Kaplan nam piše.
Ker soglašam z novo usmeritvijo Vašega cenj. lista, ga naročam. Pošljite mi tudi številko prejšnjega tedna. S pozdravi S. F.
Inžiner nam piše.
Naročam list »Neodvisnost«. Obenem priložite prosim položnico. List naročim samo v slučaju, da res simpatizira s po-kretom delavsko kmetske koalicije. V obratnem slučaju ni treba pošiljati lista. S spoštovanjem ing. D. V.
Posestnik nam piše.
Z velikim veseljem sem prejel Vaš lisrt. Sem seveda naročnik. Prihodnji številki priključite, prosim, položnico. List dam čitati od hiše do hiše. Vsakemu je všeč
— samo škoda, da si ga tuk. reveži ne morejo naročiti. — Na vsak način se mi pa čudno zdi, da mi niste poslali takoj 1. številke, ki najbrž znate, da sem poslal tudi za tiskovni sklad »Slov. zem-lie« primeren znesek in da smo tukaj z malimi izjemami prav vsi Vaših idealnih
— pravih misli ter odobravamo edinole Vaš pokret. Bog daj listu trajno življenju v spodbujo in blagor revnega ljudstva ter mnogo naročnikov! Iskreno Vas pozdravlja J. 2.
Mali trgovec nam piše.
Z zanimanjem zasledujem vsa Vaša poročila od prve številke naprej do sled-
gibanja.
Prav jasno se nam to predoči takrat, 2, kadar je bil pred nami v vasi kakšen premeten in izkušen politični agitator nasprotnik, ki je ponovil m potrdil ljudem vse, kar dan za dnem pišejo o našem gibanju protiljudski in protislovenski časniki. Prepričani smo lahko, da tak agitator ni imel lahkega dela, ker so postali ljudje že do skrajnosti nezaupljivi, toda nekaj se je ljudi vendarle prijelo.
Pri enem več, pri drugem manj. Kljub temu boš na vsak korak srečal ljudi, ki bodo radi poslušali tudi tebe, opozicio-nalca, če si politično čist, nekompromitiran, če si bil celo preganjen, ter si se bojeval za zmago resnice in pravice v politiki in družbi.
Brez razlike vsi se zavedajo, da bi po porazu Jevtiča, proti kateremu so tudi sami oddali svoje glasove, morala priti na vlado zmagovita opozicija, edina legitimna predstavnica Slovencev, Hrvatov in Srbov. Namesto te pa je prišla v imenu Slovencev na vlado skupina, ki je pri volitvah propagirala abstinenco, skupina, ki je tudi po Radičevi trgačni smrti stopila na stran nasilnikov.
To vedo vsi, po večini vedo še več (in v koliko ne vedo jim je treba v poljudnih besedah raztolmačiti. Vedo in čutijo:
1. da še vedno nimamo obljubljenih taj-
nje. katere mi pošiljate tedensko in skoraj neverjetno se mi zdi, da so se našli taki Slovenci v tem času, ki si upajo tako neustrašeno nastopati, ter zagovarjati našo lepo slovensko besedo in slovenske pravice, o katerih že nikdo več ni smel oziroma upal spregovoriti.
Izgledalo je, in tudi tako so pripovedovali in pisali, da smo Slovenci itak majhen narod, ki bo utonil v novi generaciji v Jugoslovenstvo, zato tudi ni potrebno, da bi se izdajale tiskovine, davčne pole, vrednostni papirji itd. v slovenskem jeziku poleg srbohrvaščine, še manj pa, da bi celo mogel biti na bankovcih slovenski napis. Da, skoraj smo ga že zatajili, nekateri pa izročili usodi.
In vendar nam dajete žarek upanja? Ali je sploh mogoče da bomo Slovenci enakovreden in spoštovan narod, kakor drugi sobrati v Jugoslaviji? Rekli ste, da smo sami tega krivi. Res je, vendar kdo nas je zadnjih 10 let vprašal ali hočemo ostati Slovenci?
Ce smo pohlevno prenašali barantanje naših zastopnikov, ki niso bili nikdar izvoljeni od naroda, je bilo pač to nasilje in njihova moč. proti kateri niti mi privatnih poklicev nismo smeli ugovarjati.
Večina pa smo le ostali Slovenci in ne bomo, kakor tudi pod Avstrijo nismo, nikdar zatajili svojega jezika.
Le v tem tempu naprej, še več pišite, organizirajte vse poštene Slovence v ene fronto, kakor je to Vaš cilj, in kakor to čitamo v »Neodvisnosti«.
Sem mali trgovec, navdušen demokrat (v pravi besedi), boril sem se na naši severni meji, pa ne za naše židovske tekstilne industrije, ampak za slovenski živelj, za samostojne Slovence v Jugoslaviji.
Prostovoljci smo bili, šli smo za generalom Maistrom, osvobodili smo sko-raij vse Slovence na severu, ni pa naša krivda, če so diplomati zaigrali in je bil na Koroškem naš pohod zastonj.
Gospod urednik! Veliko bi Vam lahko napisal, pa trgovci nimamo pravega ta-'enta za članke. Žalostno je, da se danes povsod omenjajo samo dobrovoljci iz Solunske fronte, Dobrudže itd., le oni imajo zasluge za Jugoslavijo, oni imajo vse ugodnosti, slovenski prostovoljci, k’ so pa marsikaj rešili na naši severni meji. posebno v Mariboru, jih nikdo ne omenja, še manj pa da bi jim padla kakšna drobtina ugodnosti, ki jih imajo dobrovoljci...
Upam, in prepričan sem, da boste tudi o tem spregovorili v naši »Neodvisno-
nih in svobodnih volitev; da nimamo svobode tiska, govora zborovanja, združevanja, ustanavljanja strankinih organizacij;
3. da nimamo popolne univerze, klinike z bolnišnico, svoje svobodne znanosti, umetnosti in kulture;
4. da nam je vzeta pravica razpolagati s svojim denarjem;
5. da nimamo svoje zastave, slovenskih tiskovin in zares slovenskega šolstva;
6. da še vedno ni izvedena agrarna reforma.
,	•-	<-	  ■	**•	'lt'1	coHi-
<	zakoaj	-oCKo	_
Ko boš nasprotnika podučil, bo postal lojalen. Toliko, da se ne bo opravičeval, da je sploh mogel ravnati drugače kakor ravnajo tisti, ki so se pridružili slovenskemu kmečko — delavskemu gibanju. Disciplina iz časa, ko so njegovi voditelji vodili boljšo politiko, ga je moralno vezala, da jim je sledil tudi v času, ko njihove politike ni mogel več odobravati in zagovarjati. Ti si ga podučil, spoznal je, da ga disciplina v znamenju laži in demagogije ne more več vezati in da je njegova sveta dolžnost, stopiti v vrste tistih, ki se bojujejo za staro pravdo slovenskega kmečko-delavskega ljudstva.
sti«, saj tudi to spada v slovensko zgodovino in enakopravnost.
Kakor sem že omenil, z veseljem pričakujem vsaki teden »Neodvisnost«, navdušen sem zanjo, tudi svojim odjemalcem ga priporočam in posodim. Želim Vam, gospod urednik, in vsem Vašim sodelavcem, da bi postal iz tednika »Neodvisnost«, dnevnik »Neodvisnost« in ta želja naj postane dejanje.
Nas vseh Slovencev, ki ljubimo svoj narod, svoj jezik, je sveta dolžnost, da Vas podpiramo, vsak po svoji možnosti in sposobnosti • U V'w ki VUU «. v 0 c	—j za pravice, za enakoprav-
nost vseh Slovencev v svobodni demokratski Jugoslaviji, kjer bomo z brati Hrvati in Srbi res enakovredni brati, kakor so si to zamislili idealisti, ki so gradili Jugoslavijo.
Naj Vam bodo, gosipod urednik, te moje skromne vrstice izraz mojega čustva in simpatije do Vaših člankov, ki iih prinašate v »Neodvisnosti«. Mogoče hom v prihodnje zbral boljše svoje misli ter napisal skromen članek za »Neodvisnost« s podpisom A. K.
NOVICE
* Obljube... V Ljubljani je zasedal
6	dni banovinski svet in v proračunski razpravi pretresal gospodarsko, socialno in kulturno življenje Slovenije. Ob zaključku zasedanja je ban dr. Natlačen med drugim naglasil, da je proračunska razprava razkrila izredne težave, v katerih živi danes slovenski človek. Ogromno je bilo število predlogov, ki so jih sprožili banovinski svetovalci, na žalost pa ne bo mogoče izpolniti vseh želja in prošenj, ker so potrebe naše Slovenije tako tesno odmerjene in so sredstva, s katerimi razpolaga proračun, zelo skromna. Iz podanih poročil je razvidno, da namerava banovina zgraditi še v letošnjem letu več cest in mostov in drugih javnih zgradb in naprav, če bodo na razpolago zadostni krediti. Most bo banovina zgradila na Jezerski cesti čez Soro, pri Petanjcih čez Muro, čez Savo v Mokrem Logu, čez Bistrico v Bohinjski Bistrici, rez Savo pri Javorniku, čez Nevljico v Vrhpolju, čez Bregančico v Bre-gani, čez Kamniško Bistrico v Beriče-vem, čez Ljubljanico v Podpeči, čez Le-davo v Murski Saboti, čez Raduljo v Zalogu, čez Mežo v Dravogradu in most čez Radovno v Krnici. Nove ceste pa namerava zgraditi v raznih predelih Slovenije, nadaljevati započeta cestna dela in modernizirati nekatere važnejše ceste, med njimi cesto Maribor—Št. Hi državna meja.
* Naš sladkor. V naši državi smo letos pridelali 86,624.427 kilogramov sladkorja. Konzum sladkorja je vkljuib obilnemu pridelku slab, kar ni čudno, saj je sladkor-pri nas silno drag.
* Za 6 milijonov so ogoljufal; državo. Crikvenica >2 privlačen letoviščarski kraj, kjer se zbirajo domači in tuji bogataši. Ugledni meščani Crikvenice pa so radi neplačanih davkov in taks ogoljufali državo za 6 milijonov dinarjev. Finančno ministrstvo je zaplenilo premično in nepremično premoženje vseh, ki so zapleteni v to afero.
* Ubogj jeseniški kovinarji. Kolektivna pogodba pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah je biJa te dni podpisana. Po novi kolektivni pogodbi, ki je odpoved-ljiva na mesec dni, je delavstvo sicer doseglo plačane dopuste, urne mezde pa so za 10 odstotkov nižje kolektivno, kakor so bile po stari kolektivni pogodbi, individualno pa bodo nekateri delavci izgubili 25 odstotkov dosedanje mezde Delovni pogoji so po novi pogodbi slabši. Delavstvo je izgubilo tudi stanovanjsko doklado, akordne postavke niso določene po pogodbi, pač pa je dano jamstvo, da bodo za 15 odstotkov višje od urnih mezd. Po novi pogodbi so okrnjene tudi pravice delavskih zaupnikov.
* Obupen po'ožaj mladih zdravnikov.
Položaj naših mladih zdravnikov, ki prakticirajo v bolnišnicah, kjer brezplačno opravljajo zdravniško delo, je slabši kakor položaj navadnega brezposelnega delavca. Koliko je bilo potrebno tem mladim ljudem učenja in truda, koliko žrtev so doprinesli njih svojci, predenj je postal takšen mlad človek zdravnik. Zdrav-nik-volonter je moral najprej prebiti osem 1et na gimnaziji, potem še pet let na univerzi, potem še nekaj let prakse. Naši mladi zdravniki-volonterji ne preje-
Kdo bo gibanje organiziral?
Gibanje ima že svoj ožji in širši izvršilni odbor, kakor tudi 4 okrožne odbore. Toda to še ni dovolj, ker je gibanje osnovano demokratično, ima pravico do dela v gibanju vsak, tako intelektualec kakor delavec in kmet. Glavno je, da pridejo na teren in v naše vrste vedno nove, zdrave, še neizrabljene moči. Tisti, ki se vozijo v Maribor, Ljubljano, Zagreb ali celo Belgrad, da bi dobili legitimacijo za udejstvovanje v slovenskem kmečko-delavskem gibanju, so za gibanje izgubljen!! Legitimacijo dobiš ?. delom na terenu in pri akcijah!
Člani ožjega izvršilnega odbora so: predsednik dr. V. Kukovec, glavni tajnik dr. D. Lončar, S. Lubienski, dr. R. Do-hovišek, dr. Gros in drugi.
Pred 5. majem je slovenska javnost organizacijo bojevnikov smatrala za fašistično, pri volitvah pa so bojevniki stopili odločno na stran slovenskih ljudskih množic proti Jevtičevem nasilju. Tako so se rehabilitirali in si omogočili priključitev k slovenskemu kmečkode-lavskemu gibanju. V najnovejšem času so dobro voljo pokazale tudi še mnoge druge manjše skupine.
Akcije.
Kakor hitro bo mogoče, bo treba izve-
majo v bolnišnicah za svoje delo nobene nagrade, ne dobe niti hrane niti stanovanja. Zato ni čudno če so zdravniki-volonterji v bolnišnicah pričeli stavkati, da si na ta način pribore vsaj najpotrebnejše za življenje, to je hrano in stanovanje.
’ Uredba o minimalnih mezdah. Socialno ministrstvo je izdalo uredbo o minimalnih mezdah, o sklepanju kolektivnih pogodb, o spravi in o razsodiščih v delavskih sporih. Nova uredba dopušča vsako stavko kot zakonito sredstvo v delavskem boju, prepoveduje pa stavke v državnih in samoupravnih podjetjih. Uredba ne dela razlike med moško in žensko delavno močjo. Uredba določa kot osnovno minimalno mezdo 2 dinarjev na delovno uro, to je za 8urni delavnik 16 dinarjev na dan. Na temelju te osnovne mezde bodo bani določili minimalne mezde za vse svoje področje.
* Stanovanjsko vprašanje v Ljubljani.
Ljubljana je dobila lani 481 novih stanovanj. Vkljub živahni gradbeni akciji pa je potreba po cenenih stanovanjih še vedno velika.
* Trafikanti se pritožujejo. V Ljubljani so zborovali trafikanti in se na zborovanju zavzemali za boljši zaslužek pri prodaji tobaka. V resoluciji so združili svoje zahteve in naglasili, da ima država radi eksportnih cigaret, ki jih tihotapijo ljudje na škodo trafikantov v državo, nad 50 milijonov škode.
* Beograd dobi novo radio-oddajno postajo. Po izjavi ministra pošte in br-zojava bo dobil Beograd novo radio-oddajno postajo, ki je bila pred nekaj meseci naročena v Londonu pri znani angleški radio-tvrdki Marconi. Glede ljubljanske radio-oddajne postaje pa je izjavil, da bo potrebno radi povečanja njene moči, še nekaj časa počakati.
* Cesta Ljubljana—Sušak. Načrt in trasa za novo avtomobilsko cesto Ljub-'jana—Sušak je končana. Za dosedanja dela je ljubljanska banska uprava potrošila že nad pol milijona dinarjev. Kje pa bodo dobili denar za gradnjo nove ceste, o tem bo razpravljala konferenca predstavnikov države in banovinskih uprav dravske in savske banovine.
* Birokracija in oligarhija. Na sestanku delavske organizacije v Subotici je minister socialne politike g. Cvetkovič ostro nastopil proti birokraciji in oligarhiji v naših delavskih socialnih ustanovah ter naglasil, da se bo vprašanje delavskih socialnih ustanov rešilo v najkrajšem času na zelo radikalen način.
* Izčrpano slovensko gospodarstvo. Ljubljanska finančna direkcija že nekaj časa ne izplačuje redno svojih materialnih obveznosti, za katere sme uporabljati samo preseške plačanih davčnin v primeru s plačanimi zneski v istih mesecih prejšnjega leta. Ljubljanska finančna direkcija potrebuje okrog 60 milijonov dinarjev teh preseškov, da bi pokrila svoje materialne in druge obveznosti. Ta višek pa bi morala dobiti od neposrednih davkov. Tega viška pa ni, ker se je gospodarski položaj Slovenije zelo poslabšal. Po podatkih banske uprave je bil narodni dohodek v Sloveniji za pol milijarde dinarjev manjši. Zato v Sloveniji ne bodo mogli pobrati niti toliko davkov, kolikor so iih lansko leto.
* Državni uslužbenci in upokojenci.
Po statistiki finančnega ministrstva je bilo lani v naši državi 212.634 državnih uslužbencev in je naraslo njih število za 4357 v primeri s prejšnjim letom. — Upokojencev je bilo v državi 65.631, invalidov pa 69:827. Osebni izdatki za državne uslužbence so znašali 4947 milijonov dinarjev, za upokojence 1086 milijonov dinarjev, za invalide pa 103 milijone.
* Proračun dravske banovine. V Ljubljani zaseda banovinski svet in razpravlja o proračunu za novo gospodarsko leto. V uvodnem govoru je ban dr. Natlačen obrazložil gospodarski, kulturni, politični in socialni položaj v dravski banovini. Proračunski načrt znaša skupno 119 milijonov 990.000 dinarjev in je od 'auskega večji za 22 mlijonov 406.566 dinarjev. Povečanje gre na račun izdrža-vanja osnovnih šol, ki bo s 1. aprilom prešlo popolnoma na ramena banovine Posamezne postavke v proračunu so raz deljene takole: za splošni oddelek in glav no pisarno 6 milijonov 272.826 dinarjev za upravo 1,197.348, za poljedelstvo 8 milijonov 917.627, za prosveto 22 milijonov 119.084. za tehnični oddelek 39 mi-
sti organizacijo somišljenikov od spodaj Vsaka vas in vsaka tovarna mora imet svojo organizacijo kakor to predvideva jo statuti. V času, ko bomo imeli demo kracijo, se mora gibanje poslužiti vseh atributov, ki pomorejo k ojačanju slo venske narodne in socialne zavesti. Mi slim na shode, manifestacije, kulturn-prireditve, na proslave obletnic 29. 10
5.	V., obletnice kmečkih uporov, Gubčeve smrti itd., da vseh kmečko-delavskih praznikih moramo pokazati, da smo res vseslovenska skupnost.
H koncu še enkrat: V slovensken kmečko-delavskem gibanju vlada demokracija dela! Do sedaj je ogromno delo za gibanje slonelo na ramenih peščice agilnih in požrtvovalnih ljudi. Z vsakim dnem je število tistih, ki .se dela za slovensko skupnost oprijemajo z velikim navdušenjem, večje, in tako smo tudi z vsakim dnem bilžje cilju, bližje svobodni Sloveniji v okviru demokratične Jugoslavije!
Op. ur. S tem člankom, ki ga je na posebno prošnjo uredništva^ napisal eden najagilnejših pristašev našega gibanja, otvarjamo anketo o podrobnem delu na podeželju. Pričakujemo^- da se bodo oglasili tudi delavci iz revirjev in naši intelektualci.
ijonov 064.241, za socialno politiko in narodno zdravje 12,267.348, za finančni oddelek 13,934.320, za trgovino, obrt in industrijo 2,461.050, za podpore raznim banovinskim zavodom in ustanovam 12 milijonov 529.873, za proračunski rezervni kredit pa 1,226.277 dinarjev
* Proračun mestne občine ljubljanske. Po razpravah finančnega odbora mestne občine ljubljanske je proračun za novo gospodarsko leto znižan v izdatkih in dohodkih od 103,589.542 dinarjev na 96 milijonov 752.385 dinarjev. V novem pro računskem predlogu so zvišani dohodki mestnega župana od 86.400 na 96.000 dinarjev, prejemki občinskih uslužbencev pa od 12,092.618 na 13,370.373 dinarjev. Za socialno skrbstvo je predvidenih 900 tisoč dinarjev več kakor za letošnje leto. Med davščinami je znižana vodarina od 8 na 6 in pol odstotka.
* Proračun mestne občine mariborske. Mariborski mestni svet je na zadnji seji sprejel proračun za novo gospodarsko leto, v katerem so predvideni izdatki na 57 milijonov 210.170 dinarjev in na prav toliko tudi dohodki. Proračun je večji od letošnjega, vendar so davščine ostale iste. Dolgovi mestne občine mariborske so znašali ob koncu letošnjega gospodarskega leta 65,598.936 dinarjev.
* Bojeviti Židje. Večja skupina Židov je z veliko silo navalila na židovsko agencijo v Jeruzalemu. Agencija ni namreč pravično delila dovoljenj za priseljevanje v Palestino.
* Nadzorstvo nad zavarovalnimi družbami. V trgovinskem ministrstvu je izdelan načrt o nadzorstvu nad zavaroval nimi družbami. Novi načrt daje zavarovalnicam tudi pravico, da smejo iztožiti zavarovanca, če preneha plačevati premije.
* Zakon o zavarovanju privatnih nameščencev. Zakon o zavarovanju privatnih nameščencev, ki je bil doslej veljaven samo na ozemlju Slovenije in Dal macije, se bo razširil na vso državo in bo stopil v veljavo 1. septembra 1937. Do njegove uveljavitve pa bo minister socialne politike izdal potrebne pravilnike za vršenje tega prepotrebnega socialnega zakona.
* Produkcija zlata v Ameriki. Lani so v zlatih rudnikih v Severnih ameriških državah pridobili 4329 unc zlata v vrednosti za 7 in pol milijarde dinarjev.
* Dom »Gospodarske sloge« v Zagrebu. »Gospodarska sloga« bo zgradila v Zagrebu svoj dom in je že razpisala natečaj za osnovne načrte. Odkar deluje je dosegla še neverjetne uspehe. Naj bi tudi slovenski kmetje v tem pogledu sledili hrvaškemu vzgledu.
* Nove bolnišnice v vrbaski banovini.
V	proračunu vrbaske banovine je predvidenih 5 in pol milijona dinarjev za gradnjo novih bolnišnic v raznih mestih.
* Moč v zraku. Po neki ameriški statistiki bodo letos države sveta zgradile okrog 29.000 vojaških in drugih letal. Rusija bo imela oib koncu letošnjega leta 3000 vojaških in 200 trgovskih letal, Nemčija 2900 vojaških in 250 trgovskih, Anglija 2700 vojaških in 500 trgovskih, Francija 2500 vojaških in 700 trgovskih, Italija 2300 vojaških in 65 trgovskih. Češkoslovaška 700 vojaških in 70 trgovskih. Vse v 'znamenju miru med narodi!
* Nemška armada. Nemška vojska šteje 800.000 mož. V enem letu je Nemčija ustanovila 10 vojnih armadnih zborov in šteje 100 polkov pehote in 67 topniških polkov.
* 800 ljudi zgorelo. V južni Mandžuriji se je v Shantungu pripetila strašna nesreča. Pri neki predstavi v kino-gledali-šču je izbruhnil požar, ki se je bliskovito razširil po dvorani. Med gledalci je nastala strašna panika in so izpod ruševin kino-gledališča izvlekli 800 zoglenelih trupel.
Lodnarov Andrašek piše
Spoštovani urednik! Od našega kraja prav malo čujete, če glih vsi radi štejemo Vaše cajtinge, ker vse resnico povejo.
Doma sem tam kak se tista blatna Dr-vanja steka v Pesnico, ali če Vam boj na tenko poven, tam kak majo en gospod tak hujdega psa, da nilbeden petlar ali brezposelni coj k hrami nemre.
Pri nas je dosti novega, gnes Vam ne-mrem vsega napisati. Volitve smo meli decembra, zmagali so krščenski možje in pebari, pa zdaj so že ne vsi krščenski, ker so na fašenk plesali ali pa plesati svoje ti mlade piistli.
Imamo tudi novi cerkveni dom, kje se shajamo, pa saj nas je sploh menje, ker 'e vsakič keri bit.
Sokole mamo, zdaj pa še mo meli orle. Se že eden v Marprugi viči, potle pa de >n druge, zato so mu že štondari iskali carabinko. Toti tjeden smo bili vsi pre-;trašeni, ker so g. fajmešter predlagali, la so v Španiji enemu mešniki odrezali >be rolki, te pa so pravit, da si je tudi ena Jeklina mislila dati odrezati roke, noge in tudi glavo. Hvala Bogi, zdaj še majo pri nas vse dekline glave, pač pa ene gučijo, da so gospod včasi brez glave.
Politiki smo pri nas fsi. Zdaj so še en stric 'kiipli par starih juncov pa nibeden neče k sebi pelati; oh sta politiš.
Novi občinski odbor je zlo delaven.
o :;•<>.	•'
rr r' :C. c_ _:	\ 'C.”.
:! ?'.• L. *	, K.*»’:> A!•+*. Toti
tjeden pa so gonili rubeže in pse spravljajo k šintari, da so pre stekline fer-dehtik.
Druga še so ne naredli. Gospod predsednik sadjarskega društva, so nam obe-čali, da mo meli skoro v novem dumi sadj. predavanje. Najboj vihtik bi bilo sortiranje, ker vačih jih žmetno stane, kda so jabokov mašetar za ptujske Židove. Drugokrat še Vam bo več napisa Lodnarov Andrašek.
Dopis kmeta svobodnjaka s severne meje
Prejeli smo dopis g. Ivana Drei-siebnerja s Špičnika pri Svečini, ki pošilja nekaj resničnih besed slovenskim kmetom in politikom v razmo-trivanje.
Slovenski kmet je postal nezaupljiv in prav gotovo ne brez povoda. Nezaupljivega so ga storile razne organizacije društva in politične stranke, od katerih si je mnogo obetal in pričakoval, a ničesar dosegel in nič doibil. Največ dobrin pa je pričakoval od nekaterih zadrug, ob katerih pa je doživel naj večje razočaran je.
Poznam svoje in 'nekaj zelo dobro stoječih kmetov, ki so se preveč vdimjali nekaterim zadrugam-. Zato so ti kmetje, ko je ena naših slovenskih zadrug propadla, propadli z njo tudi oni, če tudi indirektno. Mi, ki smo v pravem pomenu besede pošteni kmetje, se predobro zavedamo kaj pomeni, če se nekateri denarni zavodi in privatniki vknjižijo na polovico kakšnega posestva v znesku 1,700.000 ali v znesku 1,800.000, z besedami milijon osemstotlsoč dinarjev! Mi kmetje vemo, da takšnega zneska kmet ne bo mogel plačati, če tudi se bo po-služ!" ivvnesrečf " odredbe o zaščiti kmeta. Odredba o zaščiti kmeta se je v nekaterih naprednih in kulturnih državah izborno obneslo, pri nas pa ni ‘rodila za-željenega sadu.
V	družbi svojih stanovskih 'tovarišev sem prečital pravila »Sloge«, gospodarske in podporne zadruge slovenskih kmetov in delavcev v Ljubljani r. z. z o. z. Vsi navzoči kmetje pa smo se po prečkanju pravil zedinili, da ta zadruga v tej obliki zaenkrat še ni za nas. Še manj je pa za nas kmete stara Kmetijska družba, ker je slednja politična organizacija,
vsled česar menja svojo obleko od časa do časa.
Ker še torej slovenski kmetje nimamo nič svojega in smo radi tega odvisni od drugih šibkejših slojev, si moramo kmetje, to je vsi, ki smo lastniki sdovenske zemlje, ustvariti močno nepolitično stanovsko organizacijo, ker se bo le po tem dala 'Ugotoviti naša (kmečka moč, za-tnogla se bo oceniti naša kmečka vrednost.
V	naši agrarni državi se vrednost nas kmetov podcenjuje. Pocenjujejo naš kmečki stan vsi ostali sloji, čeprav je znano, da jih vzdržuje in redi naš kmet. Znana sta kmečka pregovora: »Naj ljubi Bog po svoji mili voflji gospodari, kmet je tisti1, ki redi ves svet.« { i%.. m ..en “
  ____________ -jr1'	)	ali: »Če ima kmet
denar, ima denar ves svet, če kmet denarja nima, ga nima svet.« ^at
In kako je pri nas? Ali si je že kdo resnično pobrigal, da bi se izenačile cene kmetijskih in industrijskih proizvodov? Kje je še država, kjer bi bille cene med kmetijskimi pridelki in industrijskimi proizvodi tako nesorazmerne kakor pri nas? Ali se je kdo pobrigal, da bi se to krivično nesorazmerje odpravilo? Pobrigali se niso niti tisti, ki se prištevajo državljanom prvega 'reda. Nas kmetov se spomnijo le nekaj tednov pred volitvami. Takrat nam obljubljajo raj na zemlji, na shodih javno povdarjajo in se trkajo na prsa, da jih je rodila kmečka mati, v prestolnici pa se sramujejo tega priznanja.
Takšne so misli in trde besede nas kmetov na skrajni severni meji, na tisti
slovenski zemlji, ki je bila že izgubljena, a smo si jo priborili zavedni slovenski kmetje, ter jo poklonili z našimi srci vred državi Jugoslaviji.	1	v
Naročite „Neodvisnost‘
Ker kmetje nimamo časa, niti sposob* nosti, da ibi pisali dolge članke, če tudi bi bilo to zelo potrebno, da bi' se razgalili nad narodom storjeni grehi, zato za ključujem svoj dopis s prošnjo in iskreno željo, da bi naj kmeta v njegovem velikem gibanju podprl tudi vsak pošten človek. Razumniki, bodite prepričani, da se vam bo kmečki narod, če mu iboste pomagslj iz sedanjih nevzdržnih razmer, izkazal zelo hvaležnega.
Šalo
Prlek v Mariboru.
V neko mariborsko brivnico vstopi Prlek, da bi si dal ostriči lase.
»Koliko stane pri vas britje in koliko striženje?«
»Britje tri, striženje pet dinarjev.«
»Potem mi glavo obrijte«, se odreže Prlek.
Pri nas tega ni.
V Marenberg je prišel neki brezposelni inteligent ter spraševal Marenber-žane po krajevnih znamenitosti. Čudil se je, da nimajo nobenega spomenika in vprašal je, če se v Marenbergu ni rodil še noben veliki človek.
»Zalibog ne«, je odgovoril Marenber-žan, »kajti pri nas se rodijo samo mali otroci.«
NASI KRAJE
ŠOŠTANJ
»Slovenski vsčer« je priredila podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda s sodelovanjem prosvetnih društev mesta in okolice v Sokolskem domu 25. t. m. zvečer. Na sporedu je bilo predavanje o naši narodni obrambi, zbo-rova recitacija Zupančičeve »Dume«, deklamacija in petje. Nevarnost povodnji še nikakor ni odstranjena, kakor bi Ž2leli vse posestniki nižje ležečega dela mesta. S to ugotovitvijo pa Lnti najmanj ne omalovažujemo uspeha g. Kocjanca, ki pa je dosegel, da je železniška uprava poglobila in razširila jarek na severni strani proge. To bo sicer ob povodnji malo koristilo, dokler se ne poglobijo in razširijo predori pod cestami in poti. skozi katers je ta jarek napeljan, vendar — začetek je storjen! Tako upamo, da se izvrši kmalu tudi omenjeno delo in potem je zadnji čas, da pride na vrsto — Paka!
VELENJE
Kranjske deželne elektrarne, nameravajo zgraditi še letošnjo pomlad daljnovod visoke napetosti iz naše centrale do Mežios, kar bi bilo velikega pomena za našo okolico. Pri gradnji bodo nekaj zaslužili delavci, drugič pa je upati, da se bo s priključkom daljnovoda poraba električnega toka tako povečala, da bo potreben nov agregat. Potrebno bo zvišati produkcijo premoga, kaT bo zopet omililo bedo in brezposelnost naših rudarjev. V zvezi s tem so se pojavile tudi govorice, da bo banovina prevzela naš rudnik, ker ima država z njim samo izgubo. Tudi to bi bilo koristno, zlasti če bi se opustil okorel način uporabe in bi se podjetje postavilo na zdravo trgovsko podlago, šaleška dolina je še polna premoga. Veščaki trdijo, da ga pri normalnem izčrpanju zadotuje še za tisoč let.
ZAGORJE
Pritekli mesece je bil v prostorih predsednika g. Drnovška, občni zbor gostilniškega združenja, ki se ga je udeležil tudi zvezni ravnatelj. Glavna debata, v katero so posegli skoro vsi navzoči, se je razvila glede podeljevanja gostilničarskih koncesij in šušmar-stva. Kljub temu, da je v Zagorju mnogo gostiln, med katerimi obratujejo nekatere le v toliko, da obdrže koncesijo ter absolutno ni krajevne potrebe, sta bili v preteklem mesecu otvorjeni zop^t dve novi gostilni, odnosno krčmi. Nanovo je preuredil gostilniške prostore g. V/elnberger in bo v kratkem gostilna zopet otvorjena. Zvezni ravnatelj je zdru-
ženju obljubil, da se bo z vso vnemo zavzel za ureditev teh zadev, pripomnil, da je bilo i združenje i zveza proti podelitvi omenjenih dveh koncesij. Nadalje je poročal o snovanju stavne zadruge za gostilničarkso okrevališče ki naj bi se zgradilo iz delnic po Din 100.—. Ker je članstvo uvidelo nujno potrebo lastnega okrevališča je soglasno pristopila k stavbni zadrugi in pristalo na Din 5.— socialne dajatve, ki se bo pobirala sikupno s članarino. Nekaj delnic bo kupilo tudi združenje iz svojega fonda. — Tukajšnje delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« je prejelo od banske uprave odlok s katerim se društvo razpušča. Odlok temelji na temi, ker se je na društvenem miklavževem večeru »Miklavž« predstavil občinstvu kot Nikolaj Proletarec, tsr, da je društvo s to prireditvijo sramotilo običaje Miklavževega večera in vzbujalo simpatije za komunizem. — Delo v rudniku TPD že nekaj časa kolikortoliko teče. vse prebivalstvo naše doline je izključno navezano na to edino industrijo v kraju. Vendar se pa rudarji boje kaj bo v pomladnih in poletnih mesecih ko ne bo naročil in jih bo rudnik zopet reduciral. Zagorskim rudarjem na merodajnih mestih sicer obljubljajo zlato bodočnost s povečanjem obrata — vendar dvomimo če se bo to obetanje v doglednem času realiziralo, ker se je že mnogokrat prav zagorskemu rudniku od vseh strani vsemogoče obljubljalo in je ostalo le pri obljubah. Omenili smo že, da je od te edine industrije odvisen i trgovec i obrtnik i kmet, zato res vse želj zboljšanja neznosnega položaja. Velika škoda za Zagorje je, ker se je pred leti izselila steklarna, ki je zaposloala okrog 400 ljudi. Tudi če bi bilo povečano obratovanje pri rudniku TPD, ne bi bila kriza Zagorja rešena — temveč le z vselitvijo nove industrije, ki bi bila nekakšen nadomestek za težko pogrešano steklarno.—
Abesinska vas, tako imenujejo Zagorjani naselje 4 družin to je .brezposelnih rudarjev, Lukačan, Lebeničnika, Korena in Skoka, ki so bili deložirani iz rudniških stanovanj, in so si nad Toplicami na zemljišču katerega iim je brezplačno odstopil veletrgovec gosp. Michelčič zgradili vsak svojo hišico. Gradili so približno 14 mesecev po lastnih načrtih in okusu in z žilavostjo rudarja dogradili — svoje. Ves gradbeni materjal so dobili zastonj od raznih dobrotnikov, kupili so le strešno opeko in plačali dovoz materijala. Hišice so zelo lične ter stojijo na prijaznem solnčnem gričku. Mnogo je bilo treba volje, truda in žrtev predno so dogradili toda sedaj so v svojem in nihče več jih ne bo metal iz stanovanj
VITAN PRI SREDIŠČU
Preteklo nedeljo se je vršil v bolfenski šoli redni občni zbor Prostovoljne gasilske čete Vitan, ki je bil izredno dobro obiskan, saj je bilo navzočih poleg 50 rednih članov še precej podpornih članov in nekaj članov sosednjega društva iz Stanetincev. Predsednik gosp. Franc Mlinarič je oitvoril zborovanje pozdravil zastopnika župe gosp. Antona Kolariča, zastopnika občine g. Jočefa Breznika in vse vaščane. Iz poročil posameznih sunk-cioriarjev je razvidno1, da .ie bilo društveno delo v pretekli dobi zadovoljivo, ter da so se spori in razprtije, ki so nastale v zadnjih letih popolnoma likvidirale. Dolg, ki je nastal z gradbo doma, je povsem poravnan, ter ima društvo že nekaj gotovine, za katero se bedo nabavile potrebne nove cevi. Ker je raion čete zelo obširen in zaradi terenskih prilik v gotovih letnih časih z veliko prevozno brizgalno, ki je v spravišču na Vitanu do vseh objektov nedostopen, bo četa nabavila še ročno prenosno motorko, ki naj bo spravljena pri Sv. Bolfenku od kodsr bo vsak čas na razpolago v vsako potrebno smer. Pri volitvah z vzklikom je bila izvoljena sledeča uprava: predsednik Franc Mlinarič, poveljnik Jakob Munda, namestnik Čurin Stanko, tajnik Lukman Lud., 'blagajnik Bolfenk Gre-gorinčič, orodjar Peter Majcen, odbornika Zadravec Ignac in Ročkar Jožef. Nadzorni odbor: Karl Dečko, Smodič Matija, Ciril Zabavnik, Franc Šegula in Ciril Zorec. Imenovani so znani kot marljivi javili delavci in gasilci, ter upamo, da bodo v upravo uvedli red in disciplino, kar bo prineslo naši četi nov ugled pri občinstvu, ki bo rado podprlo njegova stremljenja, ter se bo povrnila sloga, tovarištvo in vzajemnost, kakoT ie vladala v začetku obstoja čete in dolga leta pozneje.
LJUBLJANA
Dogodki se vrste z veliko hitrostjo, tako da se ljubljanski delovni sloji le z tečavo orijentirajo, posebno radi tega, ker naše slovensko kmečko-delavsko gibanje, po zatretju »Slovenske zemlje« ni imelo enotnega glasila, katerega smo dobili sedaj v »Neodvisnosti« ki bo podpirala naše gibanje. Naše geslo je: »Slovenska zemlja« — »Stara pravda«, hočemo, da bo slovenska zemlja vedno sloven-ska, hočemo, da bo vladala na njej slovenska ljudska skupnost, hočemo, da bo vladala na njej in m?d nami vsemi, sloveska stara pravda, da bo človek slovenski res lahko živel kot človek.
Naj spregovorim nekoliko o določenih zahtevah ljubljanskega prebivalstva, posebno onega, ki je bilo priključeno k Ljubljani, onega iz prejšnjih okoliških občin.
Sedanji ljubljanski občinski svet je bil — imenovan — da vodi naše potrebe
LJUDSKA SAMOPOMOČ
reg. pomožna blagajna v Mariboru. Grajski trg 7/1. POVERJENIŠTVO; Ljubljana, Tyrševa 34 naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu januarju 1937
Oman Alojz, delavec, Sv. Lenart v Sl. gor.
Cvirn Alojz, viničar, Polana, p. Slivnica,
Stopar Frančiška, prevžitkarica, Maribor, Pobrežje,
Štruc Jožef, pismonoša, Črešnjevec,
Oberster Marija, pos. in trgovka, Zasap p. Cerklje ob Krki, Preskar Marija, pos. in gostilničarka, Podsreda,
Voda Marija, prevžitkarica, Krčevina pri Ptuju,
Šimenc Marija, žena trgovca, Celje,
Novak Cecilija, posestnica, Varaždin,
Herber Ivan, grajski šofer, Gor. Bistrica,
Kogelnik Miha, prevžitkar, Sv. Vid p. Vuzenica,
Bohm Marija, zasebnica, Maribor, Pobrežje,
Peruš franc, posestnik, Sv. Primož na Poh.,
Močnik Marija, prevžitkarica, Rihtarovci,
Klampfer Josip, delavec, Maribor.
Cestnik Mihael, posestnik, Loke,
Jauk Terezija, zasebnica, Maribor,
Imenšek Simon, mizar, Maribor,
Steiner Ana, zasebnica, Črni vrh p. Sv. Jurij ob Taboru, Gastinčnik Josip, prevžitkar, Podgora p. Guštanj,
Valentan Johana, vdova po viničarju, Košaki pri Mariboru, Lirbec Ana, zasebnica, Ptuj,
Mlakar Marija, zasebnica, Ptuj,
Geiser Johan, zasebnik, Ledinek p. Sv. Ana v Sl. gor.,
Roth Alojz, posestnik, Sp. Radvanje pri Mariboru,
Hausman Franc, trgovec, Radenski vrh p. Kapela,
Pušnik Julijana, prevžitkarica, Sv. Vid p. Vuzenica,
Kuk Jože, kaplan, Sv. Marjeta niže Ptuja,
Pončič Franc, pos. in mlekar, Moravci p. Tešanovci,
Jaklič Ana, posestnica, Župečja vas,
Tabor Ana, zasebnica, Radeče pri Zid. mostu,
Vivod Anton, že!, v pok., Sp. Polskava,
Hedžet Aleksander, posestnik, Žerovinci p. Svetinje,
Žumbar Jakob, prevžitkar. Gradišče p. Sv. Barbara v Hal., Vuk Franc, posestnik, Ljubljana,
Semlič Leopold, prevžitkar, Črešnjevci pri Radgoni,
Šmidi Neža, zasebnica, Petroče,
Cijan Terezija, posestnica, Ljubljana VII,
Horvath Franc, klep. mojster, Maribor,
Vovk Alojzija, prevžitkarica. Prečna Loka
Zweukel Johan, vojni viš. upravnik v pok., Ranca p. Pesnica, Goliath Boštjan, nadsprevodnik v pok., Maribor,
Božovsky Katarina, vdova vis. rev. j. žel. v pok., Teharje, Vaupotič Miroslav, žena poštnega uradnika, Mota Prešeren Jožefa, prevžitkarica, Poljčane Zavec Franc, viničar, Zavrh p. Sv. Rupert	v	Sl.	gor.
Kodela Neža, zasebnica, Gabrje pri Celju,
Bartolo Marija, zasebnica, Hrastnik,
Kramar Marija, žena kov. mojstra. Gorce p. Libelič;,
Lešnik Ana, posestnica, Zerkovce p. Hoče,
Kurent Ignac, zasebnik, Maribor,
Prijatelj Neža, prevžitkarica, Gor. Skališče p.	Vel.	Lašče,
Černe Marija, posestnica, Log p. Krško Kocbek Marija, prevžitkarica, Sv. Martin pri Vurbergu, Domanjko Anton, delavec, Sv. Lovrenc na Dr. p.
Praprotnik Marija, prevžitkarica, Stara vas p. Velenje,
Jeler Ana, posestnica, Sevnica ob Savi,
Gregorec Franc, prevžitkar, Desenci, p. Sv. Urban, pri Ptuju. Gabršek Fran, višji šolski nadzornik v pok-, Ljubljana, Rupnik Marija, viničarka, Polički vrh Vrenko Jera, prevžitkarica, Brežice,
Smolnikar Neža, zasebnica, Gornji grad.
Hvalec Marija, prevžitkarica, Sp. Breg p. Ptuj,
Fric Marija, prevžitkarica, Orehova vas.
Jaunik Jožefa, hišna posestnica, Maribor,
Smrečuik Marija, prevžitkarica, Brestemica.
Cajzek Josip, posestnik, Brezovce p. Rogatec,
Pečovnik Ivana, vdova po nadučitelju v pok., Celje.
Legadič Marija, posestnica, Zduša pri Kamniku,
Bastič Matija, zasebnica, Čreta p. Rimske Toplice.
Paurič Marija, zasebnica, Cenkova p. Sv. Anton v Sl. g. Otorepec Jakob, prevžitkar, Serovo P. Šmarje pri Jelšah, Ferlin Mihael, prevžitkar, Maribor,
Ziegler Peter, pos. in koj. mojster, Vuzenica,
Tomc Ana, prevžitkarica, Šujica p. Dobrova pri Ljubljani, Svetilčič Marjana, vdova po rudarju, Studenci,
Jarc Josip, prevžitkar, Rogoza;
Logar Mirka, žena obč. deiovodje, Boh. Bistrica,
Papeš Helena, vpokojenka, Vel. Mislinja,
Bezenšek han, prevžitkar Slov. Konjice,
Romih Pavl, prevžitkar, Grobelno,
Po vseh teh umrlih članih se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku Din 529.550'-Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezne in brezplačno pristopno izjavo.
BLAGAJNIŠKO NAČELSTVO.
in skrbi za nas občane ljubljanske, k;.r
ftsiŽIJj sri: /;	v.	S
Imenovanje občinskega sveta, je bilo za nas občane nepričakovano, radi, do sedaj še neizvršenih vladnih obljub, katere bi pa lahko ž davno izvršila, seveda če bi jih le hotela; imenovanje b». . ... lil • ec s - »v.	. n . . .
Najslabše posledice imenovanje sedanjega obč. sveta, je sedanje občinsko gospodarstvo, h kateremu se bomo še povrnili. Naj povem našo najožjo zahtevo. Pristaši kmečko-delav-skega gibanja v Ljubljani, najodločneje zahte vamo, da se nemudoma razpišejo takojšnje volitve, tajne in z proporcem.	Dren.
PREKMURJE
Včeraj sem prejel zadnji dve številki »Neodvisnosti«, ki je kakor zdravnica priletela v pozabljeno Prekmurje. Prepričani bodite, da bomo »Neodvisnost« širili, ker čutimo, da je to list nas revnih kmetov. Vaš list je čel iz roke v roko in z veseljem smo čitali članke ki nas pozivajo v boj za naše pravice in ki nam kmetom in delavcem kaže pot v lepšo bodočnost, v tisto bodočnost, ko bomo svobodni na svoji zemlji in bomo svobodno volili svoje kmečke in delavske voditelje. Mi pozdravljamo to gibanje in pozdravljamo dr. Mačka in našega dr. Kukovca. I. R.
JESENICE
Prejeli smo vaš list, ki ga z vlikim zanimanjem čitamo. Prihodnjič vam pošljemo dopis o tukajšnjih razmerah. Sedaj je za nas glavno vprašanje — kolektivna pogodba. O tem sedaj razpravljamo, za to se borimo, v trdnem prepričanju, da vam bo mogoče z novo pogodbo zagotoviti našemu delavstvu nekaj novih pravic in zavarovati, kar smo si doslej potom naše preizkušene solidarnosti priborili. Za kmečko delavsko gibanje ie v našem kotu veliko zanimanje. V strnjeni skupnosti vsega našega delovnega ljudstva, ročnega in umskega, podeželskega in mestnega, vidimo edino možnost rešitve vseh zapletenih gospodarskih, socialnih in političnih problemov našega ljudstva. Zato pozdravljamo vaš list, ki nam ugaja, in v katerem vidimo novo uspešno bojno sredstvo za uveljavljanje ljudskih teženj in pravic.
PTUJ
Tudi v našem kraju se gibljemo, tudi tu ima kmečko delavsko gibanje mnogo pristašev. Kako tudi ne. Življenjske priliki so pri nas skrajno težke. Delavec in kmet propadata, rešiti se moreta, samo ako se združita.
Delavci so imeli nekaj možnosti zaslužka v tukajšnji tovarni »Petovija«, kakor čujemopa so pravkar sklenili, da tovarno zaprejo, to se pravi, da bo s tem ustavljen edini večji tovarniški obrat v našem kraju. S tem pride spet nad 100 delavcev na cesto. Kako naj si to delavstvo v današnjih razmerah pomaga, ne vemo. Vemo samo, da se bo radi tega beda v našem kraju povečala in da bo posledice tega občutil tudi kmet, ker se bokon-ksum kmečkih pridelkov še bolj zmanjšal. Zato polagamo tudi vse nade v združitev delavcev in kmetov v njihov skupni boj za skupne pravice. Program Vašega lista je tudi naš program, zato bomo ta list razširili med ljudstvom kot svoj list. Pozdravljeni!
HRASTNIK
Težak položaj, v katerem živijo rudarski upokojenci (trganje pokojnin), davek na pokojnine itd.), je dovedel do tega. da so si pred kratkim ustanovili organizacijo rudarskih upokojencev v Hrastniku. Že na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil 2. januarja 1937, se je priglasilo čez 50 članov, do 15. februarja pa že šteje organizacija oko.i 130. Ker je pa namen organizacije v Hrastniku, da se razširi tudi na druge kraje, kakor Trbovlje, Zagorje, Jesenice, Mežica itd-, za kar se je že iz posameznih krajev pokazalo zanimanje, prosimo upokojence, ki se zanimajo za organizacijo, da lahko dobijo informacije pri predsedniku Ivanu Domšeku v Hrastniku 172 ali pa pri tajniku Ivanu Jazbecu v Hrastniku 144.
SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU
Zimski čas mineva pri nas v duhu organizacijskega dela. Razne seje, sestanki, igre, predavanja in drugo se‘vrsti neprestano.
Na pustno nedeljo je Izobraževalno društvo »Lipa« priredilo igro »Stari grehi« in nastop pevskega zbora. Obisk je bil zelo iep. pa tudi igralci so se pri izvedbi igre vsi brez izjeme dobro postavili. Zvečer istega dne je bil v proslavo 35. letnice društveni družabni večer, ki je bi tudi dobro obiskan, saj so bili vsi prostori zasedeni. Ob razgovorih, raznih pustnih šalah in zvokih harmonike se je razvi.o prijetno, neprisiljeno domače razpoloženje. Vkljub materijalmm in drugim ne-
pni.kam naši ljudje vseeno ne zanemarjajo svojega kulturnega čuta, kar je zdrav pojav.
— ODčni zdor gasiiske čete, ki je bil pred mesecem, je bil zaradi nekih formalnih po-grešk razveljavljen m se je 14. t. m. vršil ponovni, ki je izvodi z nekaterimi izpopoi-ii.tvami staro upravo. Ljudje, ki so v gasilsko organizacijo hoteli zanesti poiitiko in z njo nered in prepire, so se pošteno vračunali, kajti njih namen tudi to pot ni uspel in ie zadeva konenoveijavno urejena v splošno zadovo.jstvo članstva in občinstva, ki misli z svojo giavo in je vse hujskače gladko odklonilo. — Nedeljsko predavanje Roberta Kosarja o domači zgodovinj je bilo izredno dobro obiskano, saj je bil šolski razred do zadnjega kotička zaseden. Nov dokaz, da dela Društvo kmečkih fantov in dek.et v najožjih stikih v roki z vsemj našimi organizacijami in v splošno zadovoljstvo vaščanov.
— Sedmi redni občni zbor Društva kmečkih fantov in deklet Sv. Bolienk pn Središču se bo vrši v nedeljo, 7. marca popoldne ob pol 2. uri v Narodni hranilnici in posoji.nici. Vabimo vse redne in podporne člane, kakor tudi prijatelje društva k obilni udeležbi. Fante in dekleta, zlasti mlajše, ki so zapustili šo.o, pa pozivamo, da pristopijo k svoji organizaciji, kajti njim je v prvi vrsti namenjena, da se v njej pripravljajo in vežbajo za svoj bodoči stan.
Šale
Gost natakarju: »Naročil sem vendar dve jajci, vi pa ste mi prinesli samo eno in še to smrdljivo.«
Natakar:	»Ne jezite se, gospod. Po-
mislite samo, kako bi šele smrdelo, če bi vam bil prinesel dve jajci.«
•
V	nekem društvu vpraša gostiteljica gosta, kakšne študije ima.
»Končal sem konzervatonj, milostljiva.«
»Tako? No potem mi pa, prosim vas, povejte, kako se delajo konzerve.«
Čitajfe in širite I Jeodvisnosf
Cepc tiskovine
izdeluje
Podravstea tiskarna
Maribor, Gregorčičeva
ZAGORKA:
Republikanci
Hrvaški zgodovinski roman 12
»Dopolnil sem petindvajset let, vere sem rimsko-katoliške.«,
»Iz katerega rodu izhajaš in kakšen je tvoj poklic?«
»Po rodu sem plemič, po poklicu pa dvorni tajnik v Budimu.«
»Kje je tvoja domovina?«
»Na Hrvaškem.«
Ko je to izrekel, ga je prijela 'dvojica za roke in povedla naprej. Hrabro je stopil in občutil, da hodi po preprogah. Spremljevalca sta ga popeljala v ospredje skrivnostnega prostora, kjer mu je neki glas močno udaril na uho. Znan mu je bil ta glas, ki je prihajal iz bližine.
»Bratje, slišali ste, kdo je ta človek. Vi ga vsi poznate. Ponovno vas vprašam, ali je kdo med nami, ki bi imel kaj zoper njega in zoper njegov sprejem v našo bratovščino?«
Grobna tišina. Nihče se ni oglasil.
»Bratje so soglasno za tvoj sprejem,« je svečano odmevalo v skrivnostnem prostoru. Toda Bedekovič je molčal in v neprijetnem položaju mu je kri zalila 'lice. Niti opazil ni, da stoji sredi velike temne dvorane, okrog njega pa so zbrani svobodni zidarji in da je pred njim triuožni stolec, na katerem so pritrjene tri sveče.
»Odgovori nam sedaj na tri vprašanja, da bomo slišali če se ujemajo tvoje misli z našimi!«
»Komu se mora človek brezpogojno pokoravati?«
»Pravici!«
»Kakšne dolžnosti ima plemič do svojih kmetov?«
»Smatrati ga mora sebi enakega in z njim deliti vse pravice!«
»Kaj je dolžan storiti mož za svojo domovino?«
»Za njeno dobrobit žrtvovati svoje sposobnosti, premoženje in glavo svojo!«
»Odgovoril si inam, kakor smo želeli. Toda sedaj poslušaj! Kralj Franjo je napovedal vojno. Ali si pripravljen podati se na trg, sklicati ljudstvo in ga pozvati, naj ne gre na vojsko? Ne odgovori ta> koj! Premisli dobro! Ce ne boš storil kar ti ukazujem, vedi, da te čaka smrt izdajalca!«
»In vendar bom izpolnil tvoj ukaz!«
»Ali s>i še sedaj pripravljen pristopiti v naš sveti krog?«
»Sem pripravljen in želim!«
»Ce 'je tako, potem- priseži!«
Bedekovič je dvignil roko in pričel z mirnim glasom prisegati:
»Jaz, Franjo Bedekovič, prisegam, da bom meni poverjene skrivnosti večno čuval v svojem srcu, da jih ne bom nikdar izdal niti z besdo, niti s pismom, niti z znakom, niti na kakršenkoli način, niti najbližjemu stvarjenju svojega s>rca ali krvi. Prisegam svojim bratom svobodnim zidarjem večno zvestobo in ljubezen, darujem jim svoje življenje in vse kar imam bom delil z njimi v primeru potrebe. Če bom prekršil svojo prisego, se izročam prostovoljno njihovemu maščevanju. Tako ml ,pomagaj bog, svoboda in poštenje moje!«
Bedekoviču je ob prisegi drhtel glas, ki je čudovito skrivnostno odmeval po dvorani, ki so jo razsvetljevale tri sveče. Prisega mu je šla skozi kri in mozek in pred njegovimi zavezanimi očmi se je pojavila grožnja smrti. Bilo mu je tesno pri srcu in v duši, kakor še nikdar v življenju.
»Odvežite mu oči!«
Ob tem ukazu se je Bedekovič stresel
po vsem životu. Koga bo videl, koga ugledal pred seboj. Ko je tako razmišljal, so mu sneli obvezo z oči.
Bedekoviča je prevzel veliki plamen, ki je v tem trenotku zagorel na trinožniku. Šele v naslednjem trenotku si je bil svest svojega položaja. V rdečem plamenu so odsevale ostre sablje, ki so bile naperjene na njegova junaška prsa. Če bi se bil premaknil le za las, bi se desetero ostrin zarilo v njegovo telo. Ob trinožniku pa je opazil velikega mojstra, čigar glas se mu je že med spraševanjem zdel zelo znan. Bil je škof — Vrhovac.
»Kakor smo sedaj naperili napram tebi svoje ostre meče, tako te bo doseglo naše maščevanje in naša kazen če boš prelomil dano besedo. Če pa nam boš ostal zvest, se bodo naperili naši meči napram slehernemu tvojemu sovražniku. Vsakega tvojega prijatelja bomo ščitili. Tvoja bo naša bolečina, tvoje bo naše veselje, v obupu boš našel na naših prsih uteho m mir!«
Besede velikega mojstra so odmevale odločno in svečano. Plamen v bakreni posodi na trinožniku je plapolal in obrazi prisotnih so ibili nekam čudno vznemirjeni.
»Povejte mu geslo!«
Prisotni so uprli svoje sablje v tla, nagnili se k njegovim ušesom in mu skrivnostno izgovorili besede, ki jih še nikdar ni slišal, besede, ki so mu šle skozi kri in mozek...
»Trije so evangeliji, tri so zapovedi za vsakega zidarja svobode,« je nadaljeval veliki mojster, a Bedekovič si je prizadeval, da bi pozabil kar je videl okrog sebe in da bi zvesto poslušal skrivnostne tesede. »Varovati skrivnosti, izvrševati dolžnosti in delati dobra dela! Nikdar izreči javno svetega gesla, ki ga ponesi s seboj v grob in z njim pismo in znake naše. Izvršuj, kar se ti ukazuje, delaj do-
bra dela! Pozdravljam te v naši sredi. Prištel te bom med ‘brate in ti nadel ime
—	Bedem, kar pomeni trdnjavski zid. Prizadevaj si da boš trdnjavski zid našega kroga in naše svete stvari!«
Veliki mojster je pristopil k njemu, ponudil mu roko in ga bratski poljubil na čelo, kakor se poljubljajo ob tako svečanih prilikah svobodni zidarji. Po vrsti so prihajali bratje k njemu in ga pozdravljali s poljubi. Poznal je vse a ni slutil, da so člani lože. Nenadoma se je stresel po vsem životu, ko je pristopil k njemu mladenič visoke postave, plavih las in svetlih oči, gladkega in mirnega čela ter mu pritisnil svobodno zidarski poljulb.
»On? — On je tu? Mladi Josip Kralj njegov tekmec? On je tu, ki ga je pozval na dvoboj radi Jeleninega srca? On, ki ga sovraži iz dna svoje duše in iga bo sovražil vse svoje življenje?«
»Je to mogoče?« je vprašal Bedekovič. Človek, ki ga sovražim, človek, ki me sovraži radi nje. Ta človek me pozdravlja, poljublja, priznava in me naziva svojim bratom. Temu človeku sem prisegel zvestobo! On mi je pred velikim mojstrom prisegel vdanost in svoje prijateljstvo? Ali moram res že pri prvem koraku v ta krog in ob prvem srečanju s temi ljudmi biti hinavec in lažnjivec?«
Ko je veliki mojster vprašal brate, če se kdo protivi Bedekovičemu sprejemu v ložo je Josip Kralj molčal, čeprav bi lahko bil samo z eno besedo preprečil njegov sprejem, se na ta način maščeval nad njim, ga osramotil in spravil s sveta tekmeca srca dekleta, ki ga ljubi. Zakaj ni tega storil? Zakaj je molčal. Ali kuje v svojem srcu še večje maščevanje? Ali je njegov molk sad poplemenitve ljudstva, o katerem je govoril profesor Marič v tisti mali sobici?
Josip Kralj je pristopil k Bedekoviču, mu stisnil roko in ga nekaj trenotkov sa-
mozavestno gledal v oči. Veliki mojster pa je dvignil roko in razglasil, da je seja končana,
Nato je pristopil Marič k Bedekoviču in mu rekel:
»Tvoja želja se je izpolnila.«
»Popolnoma. Presenečen sem.«
»Potrebno je sedaj samo še, da se oženiš z Jeleno in da postaneš srečen. Kdaj bo poroka?«
»Čez mesec dni.«
Ko je slišal Bedekovičev odgovor mladi Josip Kralj, je pobledel. Med tem se je približal k njim mojster Vrhovac in poklical Mariča naj gre z njim.
Profesor je sledil škofu v malo sobo, v kateri sta pred eno uro sedela z Bedekovičem. Tu v sobici so ju pričakovali Delivuk, škofov tajnik Vukasovič in podžupan Spišič. Na mizi je še vedno gorela sveča in slabo razsvetljevala majhen in temen prostor.
»Brat Delivuk,« je spregovoril škof, ko je stopil z Maričem v sobo in položil roko na Delivukova ramena, »tebe čaka velika naloga!«
»Ukaži mojster, izvršil jo bom!«
»Poslušaj kar ti ukazujem. Lepa pastorka ministra policije ni prišla v Zagreb na zabavo. Zdi se mi, da jo je nalašč poslal njen očim. Kaj misliš ti?«
»Dozdeva se mi, da je nagnjena precej na demokratično stran. Tako mi je pripovedovala ko sem govoril z njo. Ne izključujem pa, da ne bi bila vohunka.«
»Prav zato utegne biti nevarna, ker se po svojem mišljenju približuje našim nazorom. Kar sem pravkar slišal, mi povzroča skrb. Ti Delivuk boš prevzel nalogo, da izveš čemu in po kaj je prišla v Zagreb. Mlad si in bister in ne ibo ti težko omamiti njenega srca in izvleči iz njene dulte iskrenega priznanja. Važno je, da ugotoviš, ali je prišla v Zagreb po lastni volji ali jo je poslal očim. Če je zadnje
res, potem je to znak, da nas ima minister policije na sumu. Zato ne smemo odlašati niti dneva. Dognati moramo kaj išče tu?«
Delivuk se je prijel z desnico za vrat in tako pokazal, da je kot s-vobodni zidar pripravljen na obglavljenje, preden bi se izneveril ukazu velikega mojstra Vrhovca, ki je nadaljeval:
»Približaj se mladi dami, dvori ji kolikor je potrebno. Tvoja naloga je, da izveš kaj išče med nami!«
»Poslušam mojster. Izvršil bom ukaz!«
»Sedaj bratje, pojdite k ostalim in se razveselite.«
Vrhovac je odšel v dvorano, kjer je bila poprej seja. Tu so bili zbrani predstavniki posameznih lož. Pri vratih je sedel Ljudevit Mlinarič s svobodno zidarskim imenom »Gratiamus« po poklicu odvetnik, odposlanec varaždinske lože »K svobodni Uniji«, človek štiridesetih let in majhne postave. Poleg njega je sedel vedno nasmejanega lica orjak Franjo Dolovac, nazvan »Jonas«, podžupan vi-rovitički, odposlanec osiješke lože »K Opreznosti«, nato visoki in žilavi mladenič neustrašenega pogleda nadporočnik Tauferer s svobodno zidarskim imenom »Krstitelj«, a zastopnik lože »K Prijateljstvu« v Glini. Nadalje so se vrstili: znan veseljak Anton Hadrovič s svobodno zidarskim imenom »Hadrianus«, zastopnik križevske lože »K Modrosti«, modri župnik Josip Delimanič s svobodno zidarskim imenom »Iamzel«, zastopnik ličke lože »K Resnosti« in drugi. Navzoč je bil tudi zastopnik zagrebške lože »K Svobodi«.
(Dalje prihodnjič.)
Izdaja konzorcij »Neodvisnosti«. Urejuje in odgovarja Stanko Hiti, novinar v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna, predstavnik ravnatelj Stanko Detela.