Stev. Št Milu flitm t (etertnl Ljubljana, 23. decembra 1931. Cele XII. fi Uhaja vsaka »oda. — Haročnina: M eolo leta 30 Dta, aa pol leta lt Dim, n taosemrtr« aa eelo leta M Dia. — Iaserati pa tarifa. — Pismenim vprašanjem aaj »a ^prilati —amho i odgovor. — Nefrankirana pisma m aa »prejemajo. Rokopisi m a« rraiajo. - Plaža ia MU m ▼ Ljubljani. — UredniStre ia aprava je ▼ Ljubljani v Kolodvorski ulici it. 7. — Telefaa in ter. it 32-69. Račun pri poštni hranilniei .it 14.194 in vcreen naprej Ustanovitev nove vsedržavne stranke. — Nova stranka bo imela predvsem gospodarski značaj. — Podlaga vsega našega gospodarstva je kmetijstvo < Pretekli teden so nam iz Beograda poročali,, da se pripravlja..ustanovitev nove vsedržavne stranke, ki ima začasno ime »Jugoslovanska radikalno-kmetska. demokracij a«. (Naziv. »Jugoslovanska radikalna, kmetska demokracija«, kakor smo, gai taitli ;Vi joekaterih časopisih ni točen, op. ur.J. Poročali so nam dalje tudi p začasnem programu nastajajoče, stranke; ,ta program je, silno obsežen in ga priobčujemo na drugem mestu. Od poslanskega kluba .sprejeto besedilo programa pa tudi. Se ni končno vel j av.no, ker bo ,o tem še sklepal kongres stranke, čim bo organizirana. V .programu i nove stranke nas zanima najbolj stališče nove stranke do'kmetijstva izi drage volje priznamo, da imajo tvorci nove stranke upopalnoma prav, da hočejo - svojo-stranko nasloniti v glavnem na kmeta in skrbeti v v prvi Krsti za gospodarski napredek kmetskega,-stanu, ne da bi pri tem zanemarjali druge stanove. V državi, kakršna je naša, Iti; je takoi izrazito poljedelska, drugače tudi' lliti ne more, kajti čei je .kje na svetu resni-tan izrek, da je kmet »narod«, je to *pri nas in vsled tega se mora vsaka politična tvorba' V.naši državi opirati v .prvi vrsti na ogromno knetsko večino, če hoče živeti. In z zadovoljstvom zato ugotavljamo, da posebno poudarja, besedilo programa nove stranke edinstven pomen kmeta za našo državo in za naš narod. In če bo daova stranka ta del svojega programa-tudi držala in izvrševala, bo moč. na in trdna. Da se imenuje nova stranka »jugoslovanska«, je čisto naravno, kajti ona hoče ustvariti svoje organizacije po celi kraljevini, ki se imenuje »Jugoslavija«. Za naš bodoči politični razvoj bo nova stranka že zato velikega pomena, ker bo vsedržavna. Mi smo imeli pred6. januarjem samo pokrajinske in krajevne stranke, ki so vse skupaj bile plod starih razmer in se zato kar nobena izmed njih ni mogla znajti in vživeti v nove razmere. Te razkosanosti in razcepljenosti bo po ustanovitvi nove vsedržavne stranke vsaj v centralnem parlamentu konec, pokrajinske organizacije pa se bodo mogle izživljati le še v banovinah, dokler še tam ne bodo izginile, če se ne bodo znale vživeti v novo dobo. Močan vsedržavni zastop v Beogradu pa bo najboljše jamstvo, da se vsaj v centrali tisti nesrečni stari prepiri in prepirčiči ne bodo več ponavljali; s tem pa bo pot do resnega, gospodarskega dela za vso državo odprta. Tudi za nas v Dravski banovini je nova strankarska tvorba silno važna. Nova stranka, ki se hoče opirati na vse kmete v državi, kliče tudi nas, da vendar že enkrat prenehamo s starimi »idejnimi« prepiri, ki so močno, močno podobni znanemu boju za oslovo senco, in da si zakličemo: Kmetje, bodimo složni! Nas tlačijo enake skrbi in , nas vse skupaj more enake težave, pa najsi govorimo nemško ali slovensko ali pa molimo Boga po katoliško ali po protestantsko Spoštujmo jezik vsakogar, ki ga kdo govori, pa tudi vsakomur pustimo njegovo vero; toda kot kmetje in kot kmetski gospodarji bodimo eno, strnimo svoje vrste v mogočno celoto, a ta naša ožja celota naj postane važen del vsedržavne kmetske politične organizacije, kjer bo naša beseda toliko več zalegla, kolikor več nas bo! To zahteva od nas pametno razumevanje nove dobe. •f,iT. Ppcgpazn „ Jugoslovanske vadi« kalno ~kmelske demokracije" Namen stranke. Jugoslovanska radikalno-kmetska demokracija si postavlja nalogo, da organizira narod za izvrševanje svojih političnih pravic ter političnih dolžnosti^ da bo mogel uspešno so. delovatipri vodstvu celotne državne politike, ter vzgojiti ga, da bo sposoben ceniti svojo svobodo in svojo državo, ki jo brezpogojno potrebuje tako za obrambo svojega obstoja, kakor tudi za napredek svojega blagostanja in svoje kulture. Narodna načela. Jugoslovanska radikalno-kmetska demokracija bo razvijala svoje delo v duhu narodne misli na podlagi državpe ureditve, določene z ustavo od 3. septembra 1. 1931. V vsem svojem zgodovinskem razvoju je bila prava srbska, hrvatska in slovenska narodna misel po svojem bistvu jugoslovanska. Vedno je stremela po medsebojnem sodelovanju, po ustvarjanju skupnih kulturnih dobrin in uresničenju skupnih narodnih idea- lov. To stremljenje je temeljilo na is£em krvnem in jezikovnem poreklu ter na geografski skupnosti ozemelj, in je bilo nujno zaradi očuvanja narodnega obstoja pred napadi skupnih neprijateljev ter je bilo uresničeno z narodnim in državnim zedinjenjem. To zemljepisno dejstvo in zgodovinska nujnost sta podlaga vsega dela Jugoslovanske radi-kalno-kmetske demokracije, ki naj s složnim in skupnim prizadevanjem čuva ter izpolnjuje obstoječe kulturne, gospodarske, socijalne in politične pridobitve vsega naroda ter ustvarja nove. Za največjo in najvažnejšo pridobitev smatra Jugoslovanska radikalno-kmetska demokracija skupno državo, zgrajeno na podlagi narodnega in državnega edinstva. Samo taka Jugoslavija more obstojati kot močna država in uspešno služiti svoji osnovni nalogi, da čuva in brani skupen obstoj Srbov, Hrvatov in Slovencev kot dele enotnega naroda. Ta cilj mora državna politika dosegati.,z enako skrbjo za razvoj in napredek tako celote kakor vsakega njenega dela. \ ■-■ s.. Politična načela. Jugoslovanska radikalno-kmetska demokracija bo zastavila vse svoje sile, da z ustvarjajočim sodelovanjem ojači in pospešuje največjo pridobitev jugoslovanskega naroda, njegovo neodvisno in svobodno državo kraljevino Jugoslavijo. V strogem izvajanju načela državnega edinstva in v skladnosti z načeli decentralizacije državne uprave in de-koncentracij e državne oblasti ter širokih samouprav v občini in banovini, je jamstvo za uspeh ustvarjajočega političnega dela. Jugoslovanska radikalno-kmetska demokracija bo delala na to, da se v vseh krogih naroda ojači državljanska zavest, da bi se mogel narod s pravilnim razumevanjem svojih pravic in dolžnosti napram sebi . in državi koristno po-služiti demokratičnega sistema naše notranje ureditve. Prava demokracija zahteva na eni strani od državljana disciplino in spoštovanje zakonov ter oblasti, na drugi strani pa od državne oblasti spoštovanje državljanskih pravic. Javna uprava, državna in samoupravna, naj služi državi in državljanu. Upravni aparat je treba sistematično oprostiti krutega bi-rokratizma, poenostaviti njegove metode ter ga približati potrebam in interesom širokih slojev naroda. Ustvarjanje poštenega, sposobnega in dobrega uradnika, ki mu mora biti zagotovljena njegovemu pomenu in njegovim velikim dolžnostim odgovarjajoča materijelna eksistenca ter službeni položaj, bo s,talna skrb Jugoslovanske radikalno-kmetske demokracije. Finančna politika države in vseh samoupravnih enot od občine do banovine, mora enako upoštevati neobhodne javne potrebe, kakor na drugi strani pogoje razvoja gospodarskih moči naroda ter njegove plačilne sposobnosti. Načelo razunmega štedenja naj še dosledno izvede na vseh področjih javne delavnosti, načelo pravične in enakomerne razdelitve davčnih bremen na vse stanove naroda in dele države pa je treba izvesti do konca. Gospodarsko-socijalna načela. Jugoslovanska radikalno-kmetska demokracija bo vodila socijalno.gospodarsko politiko v duhu narodne solidarnosti. Kmečki stan tvori pretežno večino našega naroda. Njegove prave interese je treba predvsem braniti, imajoč vedno v vidu harmonijo z ostalimi gospodarskimi sloji, brez katere ne moremo ohraniti svoje gospodarske neodvisnosti. Kmetski dom je osnovna, gospodarska in kulturna enota, ki je glavni temelj narodne kulture, narodnega gospodarstva in fizične sile naroda in države. Skrb za kulturni in fizični napredek tega doma zahteva v prvi vrsti skrb za njegovo blagostanje. Rentabilnost kmetske proizvodnje kot osnovne naše proizvodnje mora biti zagotovljena. Zaščita dela in zagotovitev življenja vseh delavnih slojev mora biti glavna skrb države. Usposabljajoč s tem delovni narod, da postane uspešen producent in sposoben konzument, bomo ustvarili glavne pogoje za napredek in razvoj celotnega narodnega gospodarstva. V skladu s temi načeli bo Jugoslovanska radikalno-kmetska demokracija podpirala z vsemi silami nacijonalno-gospodarsko delavnost v trgovini, obrti in industriji z organiziranjem delovnih razmer ter z zaščito domačega gospodarstva in zasebne pobude. Braneč interese širokih slojev naroda bo Jugoslovanska radikalno-kmetska demokracija delala za razvoj narodnega kapitala, preprečujoč vsako njegovo zlorabo v škodo delovne moči, narodnega blagostanja in narodnega zdravja, kakor tudi v vsaki drugi smeri. Jugoslovanska radikalno-kmetska demokracija bo zlasti podpirala zadružno samopomoč ter si prizadevala, da bo organizacija industrijske proizvodnje vedno v službi zdravega narodnega gospodarstva. Kulturna načela. Skrb za duševne in etične dobrine naroda mora biti ena prvih nalog državne politike. Prosvetna povzdiga naroda v duhu jugoslovanske ideje in v svrho ustvaritve enotne jugoslovanske narodne kulture se ima skupno z njegovo etično vzgojo sistematično izvajati v šoli in izven nje. Narodna in dr- Gospodarski odsek parlamentarnega kluba se je takoj po svoji ustanovitvi bavil z vprašanjem, kako bi se dala omiliti sedanja težka gospodarska kriza, kolikor je takšno omiljenje odvisno od javne uprave. Po obširni razpravi je gospodarski odsek sprejel sledečo resolucijo: 1. Državni proračun je treba znižati, da bo v skladu z današnjo zmanjšano gospodarsko močjo naroda in z njegovo zmanjšano plačilno močjo. Gospodarski odsek je mnenja, da bi državni proračun skupaj z banovinskimi proračuni ne smel biti večji kakor je bil državni proračun takrat, ko banovin še ni bilo; danes so namreč banovine prevzele velik del poslov in stroškov za stvari, ki so nekdaj bile stvar države in zato bi moral biti državni proračun temu primerno nižji. V interesu ohranitve davčne moči naroda je danes bolj kot kdaj potrebno, da se vsi samoupravni proračuni maksimirajo in da se izdatki samouprav strogo nadzorujejo. V državnem gospodarstvu je treba začeti uvajati največjo varčnost pri osebnih in materijalnih izdatkih. Treba je opustiti tudi- žavna misel, spoznavanje razmer in potreb vseh delov naroda ter njihovo razumevanje, kakor tudi čustvo neskaljene narodne solidarnosti mora preiti v kri in žile narodnega naraščaja. Pouk mora biti državen in šolstvo mora voditi račun o posebnem zemljepisnem, gospodarskem in kulturnem ustroju posameznih delov naroda in države. Razen splošni vzgoji mora država posvetiti posebno pozornost v šoli in izven nje strokovno-go_ spodarski vzgoji naroda. Jugoslovanska radikalno-kmetska demokracija bo podpirala tudi vse sile za fizično izpopolnitev naroda, zlasti s pomočjo Sokol-stva, kakor tudi vse druge akcije za povzdi-go narodnega zdravja. Kot zvesta predstavnica širokih narodnih krogov bo Jugoslovanska radikalno-kmetska demokracija v svoji delavnosti upoštevala verska čuvstva jugoslovanskega naroda, braneč pri tem svobodo vesti državljanov ter medsebojno versko strpnost, verski mir in enakopravnost vseh veroizpovedi. Vprašanje narodnih manjšin smatra Jugoslovanska radikalno-kmetska demokracija kot kulturno vprašanje. Zahtevajoč od državljanov drugih narodnosti popolno lojalnost želi njihovo aktivno sodelovanje pri državnih in samoupravnih poslih ter jim priznava polno pravico za očuvanje njihove kulture. Zunanjepolitične smernice. Naš cilj je, da postane naša kraljevina steber miru, reda in obstoječega mednarodnega pravnega reda na jugovzhodu Evrope. Da v tem uspe, mora skrbeti za vzdrževanje in organiziranje svoje obrambne moči, da bi mogla v vsakem trenutku učinkovito braniti svojo neodvisnost, svobodo in neokrnjenost svoje celotnosti ter svoje državne meje. Iskreno prežeta s prepričanjem o potrebi mednarodnega sodelovanja za učvrstitev miru, mora državna politika naše kraljevine stremeti po ojačenju in razvoju mednarodnih ustanov, ki jim je cilj, da se omogoči mirna rešitev vseh sporov med državami v duhu sloge ter mednarodnih konvencij. Skrbeti mora, da se sistematsko ojačijo in razvijejo politične in kulturne zveze našega naroda z ostalimi narodi. Zavedajoč se svojega slovanskega značaja, mora naša država zastaviti vse svoje sile, da dokaže kulturne in civilizatorične sposobnosti slovanskega plemena. vse investicije, ki niso neobhodno potrebne. Vse stroške je treba znižati in odobre naj se le najbolj potrebni izdatki za resnično neodložljive stvari. Ravno tako si je treba prizadevati, da bodo ljudje varčevali tudi v svojem zasebnem gospodarstvu; to varčevanje je prvi in tudi najbolj učinkovit korak za olajšanje splošne gospodarske krize. Diplomacija pa naj dela na to, da bo država še nadalje deležna reparacij, kakor to določajo mirovne pogodbe; ravno tako pa naj diplomacija dela na to, da bo tudi naša država deležna koristi, ki jih daje predlog predsednika Hooverja o moratoriju. 2. Narodu je treba znižati z obširno reformo državne in samoupravne davke. Ta korak je posledica zahteve, izrečene v točki 1. Predvsem bi bilo treba znižati današnjo trošarino na vino in na žganje. Ta davek je treba izpremeniti ali pa popolnoma odpraviti, tembolj, ker so stroški za pobiranje tega davka skoro večji kakor pa njegov čisti donos; narod pa je za današnjo obliko tega davka silno občutljiv. Omiliti je tudi treba današnji način iz- terjavanja davkov vsaj preko zime; kjer pa to ni mogoče, naj se davek izterjava po obstoječih zakonskih predpisih (sredstva za produkcijo, kakor vozovi itd. naj se ne prodajajo na dražbah). 3. Narodna banka in Agrarna banka naj v današnjih časih povišajo svote za dajanje kreditov. Narodna banka naj v današnjem času ne odpoveduje kreditov svojim najboljšim klijentom. Odsek priporoča, naj se najde način, da pride med narod več denarja, ki pa mora imeti sigurno podlago. Agrarna banka pa naj omili svoj sedanji sistem pri izterjavanju dolžnih svot; tudi sistem dovoljevanja kreditov naj poenostavi, zlasti zadrugam. 4. Sedanji žitni režim, zlasti trgovino s pšenico, je treba reformirati in polagoma likvidirati in pripraviti pot svobodni trgovini. Poskrbeti pa je treba za sredstva za odkup pšenice potom posojila ali na drug ugoden način. Žitne bone pa1 naj sprejemajo davčne oblasti tudi za plačevanje davka. Dokler pa ta sistem obstoji, naj se ga organizira tudi v krajih, kjer ga doslej se ni bilo in naj se odkupuje tudi pšenica slabše vrste, zlasti tam, kjer boljša pšenica ne raste, seveda po primerni ceni. To pšenico lahko porabi država doma. 5. Izvesti je treba pametno kontrolo cen v celi državi, zlasti kar se tiče glavnih življenjskih potrebščin naroda, i a kontrola uaj velja v prvi vrsti za kartenraiie cene onega blaga, ki ga neobhodno rabijo kmetje m delavci. Ceno kruha m soii je ireoa ulkuj zuuati, za prevoz najnujnejših potrebščin pa naj se prevozni tarit zniza. 6. Trgovinsko bilanco je treba napraviti z vsemi sredstvi aktivno; zato je treba podpreti izvoz naših pridelkov na primeren način. Otežkočiti pa je treba uvoz vsega blaga, ki nam ni potrebno oziroma ki ga imamo doma. Pri tem se je treba seveda ozirati na obstoječe trgovske pogodbe. 7. Podpirati je treba domačo industrijo in obrt; pri državnih dobavah morajo imeti domača podjetja prednost. Med ljuoi pa je treba zanesti živo propagando za nakup domačega blaga. 8. Dosedaj izrečene kazni zaradi kršenja trošarinskih in gozdnih prestopkov je treba revidirati, kakor se je to že zgodilo glede tobaka. Način odkupa tobaka pa je treba omiliti. Siromašne kraje je treba preskrbeti s kurivom iz državnih gozdov in s premogom iz državnih rudnikov. 9. Agrarno reformo je treba izvršiti čimprej, v prvi vrsti na korist zadružnih za-jednic. Občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani bo v sredo, 30. decembra 1931. ob enajstih dopoldne v »Mestnem domu« v Ljubljani. Spored: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1930. 3. Sklepanje o izpremembi pravil. 4. Volitev glavnega odbora in računskih preglednikov. 5. Sklepanje o računskem zaključku in bilanci za 1. 1930. 6. Sklepanje o proračunu za 1. 1932. 7. Sklepanje o predlogih glavnega odbora. 8. Sklepanje o predlogih podružnic. 9. Slučajnosti in predlogi članov v zmislu 3. odstavka § 12. dr. pr. Ljubljana, dne 9. decembra 1931. Predsedilištvo Kmetijske družbe v Ljubljani. Oton Detela, s. r., predsednik. Ia omil/en/e gospodarske hrize Vesele božične praznike želita vsem bralcem in prijate-Ijem »Kmetskega lista« uprava in uredništvo V kmečkem srcu Za ogromnim Burgtheatrom, v neposredni bližini Parlamenta in impozantne stavbe mestne občine dunajske, bije kmečko srce. V veliki štirinadstropni stavbi zavzema ogromne prostore pritličja, I. in II. nadstropja. Skozi glavna vrata, ven in noter, skozi celo leto, vsak dan dopoldan, koraka nebroj kmetovalcev Nižje-Avstrijske. To je namreč njihova kmetijska zbornica, ki jo imenujejo >kmečko srce«. Ne samo radi tega, ker se lahko na tem mestu potožijo in iščejo nasvete v vseh gospodarskih vprašanjih, temveč v tem poslopju se odigrava celo gospodarsko življenje nižje-avstrijskih kmetovalcev. Stalna in neposredna zveza med vasjo in mestom, oziroma boljše rečeno med kmetovalcem in njegovim stanovskim zastopnikom, kmetijsko zbornico, povzroča in osposobljava, da ta organizem ni mrtvo dete, temveč da je, kakor jo kmetovalci sami imenujejo »njihovo gospodarsko srce«! Leta 1922 se je porodilo! Deželni zbor Nižje-avstrijske zvezne države je 22. februarja izglasoval »Zakon o ustanovi jenju kmetijske zbornice«. Prvi predsednik zbornice je imel takrat sledeči programatični govor: »V zahvalo za veliko avtopomijo, ki je z novim zakonom dodeljena kmečkemu stanu, hoče nižje-avstrij-sko poljedelstvo in gozdarstvo poslej kot doslej z razumevanjem zadovoljevati potrebe dežele in države in jim zvesto služiti. Zbornica hoče delovati v polnem soglasju z deželno in državno vlado. Država in dežela lahko vedno in vsakrat računajo na našo neomajno pripravljenost sodelovati za blagor in povzdigo gospodarskega in javnega življenja. V zameno zahteva vsestransko podporo in priznanje od strani javnih oblastev.c Zbornica je vzvišena nad dnevno strankarsko politiko. Blagodejno deluje, da se nasprot-stva med posameznimi skupinami in stanovi ublažijo. Medsebojno razumevanje, spoštovanje, zaupanje in ljubezen je temelj gospodarske sloge in napredka. To je kažipot voditeljev kmetijske zbornice. Kmetijska zbornica zastopa in brani vsestransko in pred vsakomur celokupne stanovske interese. V zakonodaji ima odločujoč vpliv. Dežela Reifeisnovk Mlekarskih zadrug Burgenland 113 49 Koroška 191 6 Nižje-avstrijska 563 608 Gornja Avstrijska 283 23 Solnograška 74 — Avstr. Štajerska 276 21 Tirolska 186 57 Vorarlberška 85_48_ Skupaj . . . 1774 812 Slična slika je v vseh drugih gospodarskih panogah. Ogromno strokovno delo, ki ga izvršuje dunajska kmetijska zbornica, kaže v resnici svoje plodove v vseh kmetijskih panogah. Iz-drževanje ogromnega aparata, kar človek v prvem trenutku obsodi kot nepotrebno razmetavanje z kmečkimi žulji, se v tem slučaju vendar izplača. Precizno poznavanje in izdelovanje vsakega od nebroj kmetijskih vprašanj, po posebej za dotično panogo določenem strokovnja- Brez kmetijske zbornice se ne sklene niti ena davčna odredba ali obremenitev, carinski odloki, tarifske in prevozne določbe, pristojbinske določbe, itd. Vse kar zadene kmečki stan, gre skozi Kmetijsko zbornico. Dunajska kmetijska zbornica pa ni samo stanovski zastopnik, temveč je obenem in istočasno organ za povzdigo celokupnega kmetijstva. Razven agrarno-političnega razdelka, ima zbornica za vsako kmetijsko panogo poseben strokovni aparat: 1. Razdelek za pravne nasvete in pravno zaščito kmetovalca. 2. Kmetijsko šolstvo in praktična izobrazba kmetskega naraščaja; a) zimske kmetijske šole in tečaji; bi enoletne kmetijske šole; c) specialne kmetijske šole; d) gospodinjske šole. Šolstvo je bilo do sedaj v rokah deželne vlade. Po novi odredbi pa pride tudi celokupno kmetijsko šolstvo v delokrog kmetijske zbornice. 3. Razdelek za raziskovanje zemlje in gnojenje. 4. Razdelek za kmetijske stroje. 5. Razdelek za kmetijsko gradbo in izdelovanje načrtov. 6. Razdelek za kmetijsko delavsko vprašanje. 7. Razdelek za kmetijsko zadružništvo. 8. Razdelek za promet. 9 Razdelek za kmetijsko propagando in izložbe. 10. Razdelek za omelioracijo tal. 11. Razdelek za splošno poljedelstvo, z odrazdelki: a) referat za žitarice; b) referat za krompir; c) referat za špiritno industrijo; d) referat za vrtnarstvo; e) referat za pridelovanje krme; f) referat za industrijsko rastlinstvo; g) referat za sladkorno peso; h) referat za rastlinske bolezni; i) referat za rastlinske škodljivce. 12. Razdelek za živinorejo z referati o: a) konjereja, b) govedoreja, c) svinjereja, d) ovčarstvo, e) perutninar-stvo in zajčjereja, f) čebelarstvo, g) ribogojstvo, h) planinsko gospodarstvo (pašništvo), i) mlekarstvo. 13. Razdelek za vinogradništvo in sadjarstvo. 14. Razdelek za gozdarstvo. Ves ta velik aparat služi za povzdigo Nižje-avstrijskega kmetovalca, ki ima skupno okrog 1,200.000 ha poljedelske zemlje. (Približno toliko kot ima Slovenija.) Da je nižjeavstrijski kmetovalec na prvem mestu kmetijske organizacije v Avstrijski republiki, naj služi v dokaz statistika o kmetijskih zadrugah. Stanje koncem leta 1929: Prodajnih Zivinorej- Specijalnih Skupaj zadrug skih zadrug zadrug 6 49 54 21 28 10 3 13 14 290 9 87 1 4 31 72 27 72 19 6 171 414 231 185 291 1587 363 74 484 276 _142_ 3402 ku, ima to dobro stran, da trditve in prinešeni dokazi stojijo neupogljivo pred vsakim, naj-ostrejšim napadom. V tem tiči uspeh in ugled, ki ga avstrijski kmetovalci pridobivajo od dne do dne v javnem in političnem življenju. Ne bi bilo slabo, če bi tudi naš kmetovalec imel takšno organizacijo, vpliv in moč v naši izključljivo agrarni državi... Inž. J. Teržan. Mladina Zgornja Hudinja pri Celju. O Zgornji Hudinji se malo sliši. Je to prijazna vas, ki kaže, da v njej bivajo ljudje, ki hočejo naprej v duhu časa. Zbrali so se v gostoljubni hiši tov. Filipa Zupanca mladi fantje in dekleta, navdušeni po veliki kmetski manifestaciji ob priliki tekme koscev v Celju. Tudi oni hočejo na plan, da pokažejo svetu, da so tu in hočejo, da doprineso na oltar napredka naše vasi toliko, kolikor zmore agilno društvo. Novo ustanovljeno društvo kmetskih fantov in deklet v Zg. Hudinji je jasna priča, da kmetska mladina noče zaostati. Navdušenja, ki je vladalo ob ustanovitvi, ne srečamo povsod. Bilo je spontano navdušenje, ki preveva našo kmetsko mladino za novo nestrankarsko kmetsko ideologijo. — Kmetska mladina, ti bodoči gospodarji in gospodinje, se že danes pripravlja na veliko nalogo za bodočnost. Prijateljskega sestanka ob ustanovitvi novega društva sta se udeležila tudi tov. zvezin predsednik Kronovšek in tov. ravnatelj Gomišček iz Celja, kakor tudi tov. Jesenek in Humar. — Tov. Kronovšek kakor tudi Gomišček sta orisala pomen in cilj naših društev, nakar so fantje in dekleta iz Zg. Hu-dinje sami posegli v debato. Izvolili so si odbor in takoj tam pri priči nabrali nekaj dinarjev za prve potrebe. Pri tem moramo povedati, da je tov. Brumen Jakob iz Zg. Hudinje prvi daroval Din 20 v društvene namene. Izbral se je sledeči odbor: Predsednik tov. Alojz Zupane, podpredsednik Cigelšek Konrad, tajnik Fran Brecelj, blagajničarka tovarišica Alojzija Kolenc. Pregledniki računov Golihleb Franc in Zupane Franc. Odborniki so: Zupane Karel, Jakob Klo-kočovnik, Majcen Matevž, Kincil Ljudmila, Ivana Kruleč, Zurej Marija. Sedež društva je v gostoljubni hiši tov. Zupanca. Po zaključenem sestanku sta tov. Filip Zupane in gospodinja pogostila vse navzoče z moštom in prigrizkom, tako da so se člani mladega društva počutili v tej hiši kot doma. Tov. Filipu Zupancu izrekamo za gostoljubje najlepšo zahvalo, a gospodinji stotero hvalo za pogostitev. Z upanjem in uverjeni v uspeh zremo v novo društvo in mu kličemo naprej po začrtani poti! Člani bodite složni, ker v tem je naša moč in bodočnost kmetskih domov. Celje. Seja Pododbora »Zveze kmetskih fantov in deklet« za celjsko okrožje se bo vršila v nedeljo, 27. decembra 1931. v klubski sobi hotela »Union«. Pričetek ob pol 9. uri do poldne. Na dnevnem redu je poleg organizacijskih zadev tudi razprava o prireditvi pro_ svetno-organizatoričnega tečaja v zimski sezoni. Prosim, da se seje vsi tovariši odborniki brezpogojno udeleže. Ivan Kronovšek ml., tč. predsednik. Zg. Hudinja pri Celju. Tukaj se je pred kratkim vršil sestanek kmetskih fantov in deklet iz Zg. Hudinje in okoliških vasi, kjer se je sklenilo, da se ustanovi »Društvo kmetskih fantov in deklet«. Za predsednika pripravljalnega odbora je bil izvoljen tovariš Alojz Zupane. Kakor že po mnogih vaseh, tako bo tudi novo društvo na Zg. Hudinji imelo važno nalogo, nuditi kmetski mladini vsestransko izobrazbo in zabavo. Upamo, da se bodo vsi zavedni fantje in dekleta resno zavzeli, da bo tudi njih društvo eno najagil-nejših in jim pri tem stremljenju želimo mnogo uspeha. — B. Orla vas. Knjige zastonj se danes nikjer ne dobe. Tukajšnja knjižnica »Društva kmetskih fantov in deklet — Zimzelen« pa izpo-sojuje knjige proti mali odškodnini. Knjižnica « 111VIKI III« j£f preurejena in šteje nad 350 knjig. Izbira je za stare in mlade. Vsak lahko dobi, kakrš«-nekoli želi. Knjige se izposojdjkjo vsako nedeljo in praznik dd 2—4 ure popoldne. Posluh žujte se jih pridho sedaj v zimskem času, ko je več časa v dolgih večerih. Knjige vam razširjajo znanje, so vam pa tudi v prijetno razi vfedrilo. Poleg lepega številk knjig so na razpolago tudi razni listi in revije, kakor: Kmetski liSt, Griida, Zadružni'veštnik, Zertski svet, Kmetovalec, Sadjar in vrtnar, Zdravje, UspfeliJ Domači prijatelj itd. Tudi tartiburaški Odsek je pridno na1 dčlll irt zbor ima zopet redno' tamburaške vaje dvakrat na teden. S 1. decfelhbrom si j te dhištvo zopet vpostavilo radio, ki' jfe počival' skozi celo poletje ker bi radi preobilice dela ne imel poslušalcev. Slednji šo se v zadnjdm času pomnožili, ko je več eask' za1 to. Kdor ga želi poslušati, ali kdor ga še ni' čul, riaj pridte. VsBlti naročnikom Kmetijske Matice spo^ ročtfmO, da! bodo letošnje knjige, ki' so se radi rtepredvideniH zaprek znatno zakasnile, dotiskane db novega leta in takoj razposlane vsem; ki so jih namočili. Prepričani smo, da Bbttio člani Kmetijske Matice tudi letos s knjigami prav zadovoljni, ker niso samo lepe, temveč predvsem koristne. Ker je tiskanih iiekaj izVodoV več, kot znaša število prijavljenih članov, sprejemamo še nova naročila, seveda' le toliko časa, dbkler nam majhno število odvišnih izvodov ne poide. Žepni koledar za leto 1932, okusno in trpežno vezan v celo platno, starte samo Din 10'—, po pošti Din 11'—. Pri naročilu vsaj 5 komadov 20 odstotkov popusta. Ga toplo priporočamo! Glinje pri Braslovčah. Tudi pri nas smo dobili za božične praznike hud mraz, kakršnega nismo pričakovali. Mrzlo je tako, da se moramo kljub temu, da imamo še zunaj polno dela, stiskati okoli toplih peči, katerih vrednost znamo ceniti šele v zimskem času in opravljamo vsakovrstna hišna dela. Prav posebno pogrešamo kakšne knjižnice, ker lastnih knjig nam kaj hitro zmanjka, da bi ši jih pa v sedanjem času kupovali, tega še misliti ne smemo. Zato bi bilo prav potrebno, ko bi se pri nas ustanovila knjižnica ali še boljše izobraževalno društvo. Saj je tudi pri nas dosti fantov in deklet, ki bi bili zmožni ustanoviti in voditi takšno društvo. Samo začeti bo treba! Braslovče. Kakor povsod, tako smo imeli tudi v naši občini še nekaj takšnih zagrizen-cev, ki so hoteli ob času volitev vplivati na volilce, naj bi ne šli volit. Ti ljudje nikakor ne morejo pozabiti strankarske dobe, ko se je kmet ščuval proti kmetu le radi strankarsko pripadnosti in ko so nekateri ljudje delali le razprtije in ničesar drugega. Vsa nagovarjanja, da bodo prišli zopet stari dobri časi, če ne bodo volili, niso pomagala, ker vsi dobro vedo, da le v edinosti in slogi se da nekaj napraviti in ker ljudje nočejo več starih strankarskih razprtij in klerikalnega strahovanja. Med ponesrečenci celjskega avtobusa, v katerega je trčil savinjski vlak v Medlogu pri Celju, je bil tudi tukajšnji posestnik in krojaški mojster g. Ivan Krete, ki je po dobljenih težkih poškodbah v bolnici umrl. Prepeljali so ga domov in je bil pokopan na tukajšnjem pokopališču ob veliki Udeležbi ljudstva. Njegova tragična smrt je pretresla vso okolico, ker je bil pokojnik splošno priljubljen!. Naj mu bo žemljica lahka, preostalim naše iskreno sožalje! št. Pavel pri Preboldu. Ciril-Metodova podružnica je priredila v soboto 19. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo 20. t. m. ob 3. uri popoldne igro »Učiteljica,«,' komedija v treh dejanjih, v dvorani g. Pikla. Uspeh kakor tudi obisk igre je bil povoljeh. Pozna se pač, da še tU obratuje tkalnica in da še ljudje lahko nekaj zaslužijo, drugače bi bile razmere še »tebše kakor so. — Tukajšaji kmetje eo pred prazniki in že prej, poklali mnogo goveje živine in prašičev za nadrobno prodajo, ker ni kupcev, in tudi če so, plačajo'tako nizke cene, da kmet dobi komaj napitnino. Govedina se je prodajala nekaj časa po 8 Din kg, svinjina pa po 20 Din kg; zadnje čase pa še ceneje, ker še cene vedno padajo in ljudje s strahom gledajo v bodočnost. Upajmo pa, da gremo boljšim- časom nasproti. • Orla vas. Dne 15. decembra t. 1. se je na naši ljudški šoli pričel pouk Kmetijske nadaljevalne šole in sicer II. letnika, šolo bodo menda obiskovale tudi dekleta, kar bi bilo le pozdravljati. Naš smoter mora biti vedno: čimveč izobrazbe kmetski mladini,, da bo v tem oziru dobro podkovana za prihodnje čase, k: bodo zahtevali vedno več znanja od našega kmetskega človeka, šolo vodi g. upravitelj g. Josip Jarh,. ki se vedno potrudi za dobrobit kihtetskega stanu. — Kmetska sokolska četa je proslavila 1. december kot narodni in sokolski praznik s predavanjem v tukajšnji šoli. Predaval je prosvetar brat Jarh o postanku naše države. Predavanje je bilo prav dobro obiskano in je žel predavatelj mnogo odobravanja. — Na praznik 8. decembra je priredil naš Sokol tudi Miklavžev večer v dvorani g. Kapusa na Groblji. Sv. Miklavž je obdaroval ob 3. uri popoldne otroke, ob 7. uri zvečer pa ctdrasle. Prireditev je bila zelo dobro obiskana, seveda postajajo današnje pri-reditve skromnejše radi občutne denarne krlzte. Voščila naših fantov-vojakov! Slovenski fantje' služeči pri 21'. peš-polku /Čehoslovaškemtt v 2. četi 1. bati v Skopljii' že* ' liio vsem naročnikom, čitateljenv in čitateljibam ; kmetskega' lista« vesele Božične praznike, ter veselo; srečno in zadbvoljno«ti' polno Novo Ifeto! Alojzij' Hočevar, Zapoge pri Kranju; Jttštin Slano-vec, Gustelj SedUšek, Tuiijiče pri Kamniku; Ivan Saje, Jezersko nad Kranjem; Viktor Lipovec, Jarše pri Dbmžalah; Janez Šinkovec, Kokra nad Kranjem; Ivan Podbevšek, Krasil je Brdo pri Lu-kovici; Valentin Špendal, Brezje pri1 Tržiču: Jakob Hrovat, Vošče pri Radovljici; Vodopivec Anton, Roje pri št. Jerneju; Franc Ravnik, Bohinjska Bistrica; RndOlf Bartolj, Loški Potok; Pavel Vodičar, Zdenska vas. Dobro polie; Vinko Šuštar, Dobro polje; Joško Gorjanc, Bolbtina pri Celjn: Franc Krašovec. Vrhnika; Mirko Praznik, Brezdno ob Dravi-Maribor; Pušnik Mihael in Ja-! vornik Mihael s Celjskega okmgti. — S 3. čete Bohinc Filip iz Zapog; Jane/. Bilban z Vodic nad Ljubljano: Franc Krničar, Jezersko nad Kranjem. — Z 10. čete Andrej Štern, Aljaž Franc iz Z a pod in Ivan Lavrač z Moravč. — Slovenski fantje 2. čete, 1. bat.. 21. ipeš-puka. Vsem čitateljem in čitateljicam »Kmetskega lista, slovenskim fantom, dekletom in znancem želimo >Vesele Božične pravnike in srečno Novo leto« slovenski fanfje-vojaki 1. prikomandovane čete 2. pešad. polka v Beogradu: Joško Rajšp, Danilo Gabrovec. Matija Šinkovec, Ludvik Rode, Andrej Jernejčič, Franc Perko, Janez Debevc, Franc Petrič. Anton Bogataj, Joško Mihelčič, Franc Petkovšek, Janez Rastresen, Franc Rihar, Alojz Žavbi, Anton Rozman, Rudolf Dobovšek. Franc Korošec, Karol Zvezda, Ivan Langtis, Mirko Slanič, Jože Ceve in Verdriik Hanzi. Pr! slabem počutju je naravna »Franz Josefova« erenSca prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z niim znatno /manjšajo težko-če in češče zanesljivo koristilo že male količine. Dopiai ženskih zdravnikov hvaliio soglasno prav milo učinkovanie^ Fnliiz Josefo-vode. ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobiva' v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Volitve v senat. Naše narodno predstavništvo obstoja" iz. poslanske in- senato-rske zbornice. Senatorske volitve se vršijo 3. januarja 1932. Za- našo banovino je potrjena naslednja kandidatna lista: 1. dr. Ravnihar Vladimir, odvetnik, Ljubljana. 2. dr. Novak Fran, odvetniki Ljubljana: 3. dr. Rajar Janko, veterinarski delegat v pok. na Dunaju. 4. dr. Ploj Miroslav, veliki župan v pok. v Mariboru. N a m est~n i k i: , 1. dr. Goričan Alojzij, župan, Celje. 2. Pittr Ciril} župari; Kranj. 3. Sancin iVo, kmetijski svetnik v pok. Ljub-t Ijana. f - ! 4. Zadravec .Jakob, industrijalec iz Središča; ! Delavsko vprašanje naše banovine; Odkar se je pojavilo na denarnem trgu pomanjkanje gotovine, je opažati rapidno napredovanje gospodarske krize. Število zavarovanih delavcev je bilo nianjše nego istega džituma lanskega teta: 15! avgusta za 2794 delavcev, 1. septembra, za .4591 delavcev, 15. septembra za 4069 delavcev, 1. oktobra za 5468 delavcev, 15. oktobra za 6821 delavcev, 1. novembra za 9119 delavcev, 15. novembra za 10.577" delavcev, 1. decembra za 11.023" delavcev. Tudi za poostritev gospodarske-krize je značilno, da se mnogo bolj odpuščajp moški delavci i nego ženske. Na eno odpuščeno žensko odpade že-več kot 6 odpuščenih- moških delavcev mesto nekdanjih štirih. Na vsako zavarovano žensko pa odpadeta samo dva zavarovana moška delavca. O pridelovanj« in kupčiji krompirja. (Sreski kmetijski referent Prevalje). Da' spada krompir med najkoristnejše kmetijske rastline in da ga potrebuje za hrano revež kakor bogataš o tem ni dvoma. K nam v Evropo so ga prinesli Španci in Angleži okrog leta 1564. Po njivah so ga začeli saditi šele cd' leta 1770. naprej. Spočetka se je krompir polagal za krmo samo živini: Splbšno saditi in uživat! so ga' začeli naši predniki okrog teta 1808, ko so se vzgojile že nekatere boljše vrste. Ker raste krompir v vsaki zemlji, da je le primerno zraMjana. ga danes sadi vsak, ki razpolaga le z malo površino zemljišča. Danes 'ko je splbšria svetovna kriza, vkljub temu krompir dobro vriovči' in tudi povpraševanje po dobrih vrstah je na dnevnem i redu. Marsikateremu Kmetovalcu je letošnjo jesen ravno prodaja krompiria bila velika pomoč. V Dravski banovini je splošno znano, da pride lamo najokusnejši krompir, po katerem radi sežejo tudi inozemski kupci. Da mr kupčija krom-.oirja poveča naj služi v opozorilo- naslednje: Naši trgovci s krompirjem se često-pritožujejo, da je krompir v reVaterifc krajih Dravske banovine močno degeneriran, kar povaraea- sfabo kupčijo in tudi Škodo producenta. Da se izognemo tej napaki, bo nar mestu izmenjava krompirja iz kraja v kraj in =krb za nabavo dobrih semenskih vrst no katerih je s strani trgovcev veliko povpraševanje. Znano je, da ako sadimo eno in isto vrsto krompirja po več let na enf in isti zemlji, da nam krompir izrodi f. j. degenerira. Pridelek je majhen, kvaliteta slaba. V interesu kmetovalca je, da pridela lep in zdrav krompir, V dravograjskem srezu ima dobro ceno Vrompir vrsta »Sohneeflockeric m roža krompir. Pri v«em omenjenem naj tudi fu velja stari pregovor »Kakrajp setev takaaa fetev«. Vuzenica. V nedeljo 13. t. m. se je vršilo v tukajšnji šoli predavanje po radiju o živinoreji. Kakor znano je predaval odlični kmetijski strokovnjak kr. banske uprave gosp. ing. Zidanšek. Predavanje je bilo za prvikrat dobro obiskano. G. šolski upravitelj Volmaier bo poročal na kr. bansko upravo kdaj bi bil najprimernejši čas za bodoča predavanja. Po radiju predavanju je sledilo predavanje sreskega kmetijskega referenta iz Prevalj o splošnem kmetijstvu. Tudi to predavanje je bilo dobro obiskano. V Vuzenici se bo v najkrajšem času ustanovila tudi živinorejska zadruga. Kmetovalci so kr. banski upravi hvaležni, ker je pokrenila tako važno akcijo t. j. kmetijska predavanja po radiju, ki so v veliko korist za našega kmetovalca. Pregrad ob Kolpi. Letošnje leto je tudi Poljansko dolino zadela silna suša. In čimbolj se približuje zima, tem trše občutimo vse zlo in posledice te suše. V vsaki hiši in družini s skrbjo gledajo in premišljujejo, kako se bodo pretolkli skozi zimo. Povsod manjka živeža; manjka ga ne le ljudem, tudi živina je prav občutno prizadeta. V tem pogledu je zato javna pomoč nujna in takoj potrebna. 5 občin šteje ta naša Poljanska dolina. Pri posledicah suše ni bila izvzeta niti ena sama vas katerekoli občine. Sleherni, ki resnice ne zatajuje, mora brez odloga pritrditi dejstvu, da so bili vsi naši pridelki od sile prizadeti. Vse to mizerno stanje v naši dolini smo že parkrat prikazali v »Kmetskem listu«. Tudi smo ob takih prilikah že ponovno povdarili, da je naše ljudstvo potrebno podpore in pomoči. Doslej pa še ničesar prejeli nismo ter radi tega z vsakim dnem bolj in bolj zaskrbljeno zremo v bližine dni. Večkrat beremo v časopisju o različnih javnih podporah in dajatvah za kraje prizade te od suše. In vsakokrat bolj in bolj upravičeno prištevamo tudi našo dolino med one ki so nujne pomoči takoj potrebne. Upamo, oa nas razni podporni odbori ter odbor s Rdečega križa« ob naših prošnjah ne bodo prezrli, temveč upoštevali z vso resnostjo. Da, »dvakrat da, kdor hitro da!«. Naša Poljanska dolina, od tujcev priznana kot »Mala švioa«, je v vsej resnici lepa in dobra dolina, toda lelo.šJije leto nam, prizadeta od suše, ni mogla dati niti toliko, da se pošteno preži-vimo, do setve, kaj šele do žetve. Zato pričakujemo od merodajnih strani potrebne podpore, kakor tudi upamo, da tale naš dopis ni »glas vpijočega v puščavi«. — Prizadeta L1UBL1ANAG REGORČIČEVAšJ-23 Tako, dragi vitez, tu gresta najini poli vsaksebi. Srečno potujte domov in zdravi ostanite!« Vitez Henrik je na moč prigovarjal menihu, naj gre ž njim in naj bo, če že noče sprejeti ničesar drugega, vsaj priča veselega svidenja, toda menih je tako spretno odklanjal vse Henri-kove ponudbe, da se je končno vitez moral vdati. »Verjemite, častitljivi redovnik, da ste me hudo užalostili,« pravi nazadnje Henrik, »ker ste vse moje prošnje odklonili.« Menih obmolkne kakor bi kaj posebno vneto in važno premišljeval, potem pa pravi: >Ce me že na vsak način želite nagraditi, bi želel krpico vaše čudovite bele srajce. Ljub in drag spomin mi bo na to najino dolgo potovanje.« Vitez takoj odreže kos bele srajce in jo izroči menihu, nakar se poslovita in odideta vsak svojo pot. Na Gorenjskem se vitez vstavi pri gostoljubnih znancih, ki z občudovanjem poslušajo njegovo zgodbo in mu tako prijateljsko toplo prigovarjajo, da ostane pri njih nekaj dni, me-nih-Hilda pa vzdržena nadaljuje svojo pot in pride precej pred Henrikom domov, kjer odloži meniško obleko, skrbno skrije košček vitezove srajce in čaka soprogovega povratka. Grajski sprejmo Hildo kakor tujko in pri-tepenko. Nihče je ne pozdravi, nihče, ji ne privošči prijazne besede. Od nekdaj je imela Hilda navado, da je rada šla večkrat pogledat v grajsko grobnico, kjer je pomolila za pokoj rajnih, ko pa je zdaj stopila na ta mrko-sveti kraj, je zapazila tam drobno, majčkeno rakev, ki je pred njenim odhodom ni bilo. Zdrznila se je; kajti spomnila se je Djaur bega in tistih dni, ko je navadno Amanda kakor senca spremljala tega čudnega gosta. Vsiljevale so se ji maščevalno porogljive misli, vendar se ji je inako storilo, ko je zaslutila, kam je padla ponosna Amanda. Nehote jo je premagalo ganotje in ji je zapol-zela solza po licu, ko hipoma začuje za seboj. »Oho, tak smo te le ujeli, golobička nedolžna!? Je bila kri res močnejša od tvojega poltenega veselja, ali. pa se je mogoče ljubeznivi ljubček naveličal tvoje pohote in te je odslovil?« Gospa Hilda se kakor, od strele.zadeta ozre in ugleda Amando, ki se v besni zmagovitosti ZIMA JE TU — mraz pritiska. Našim bralcem in naročnikom priporočamo nakup blaga za zimske suknje in obleke pri znaui domači tvrdki FR. NOVAK v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 15 (nasproti nunski cerkvi). Tu kupite najbolje in poceni! Edvard Kukec f. V Žalcu je v četrtek popoldne pretekli teden umrl v starosti 60 let znai-i narodni in gospodarski delavec Edvard Kukec. Pokojnik je bil pomembna osebnost v žalskem in sploh vsem savinjskem narodnem življenju. Vse svoje razpoložljive sile je vložil v delo za splošni napredek v gospodarstvu in kulturi. Vrlemu možu bodi ohranjen časten spomin! Na stopnicah se je smrtno ponesrečila 70-letna prevžitkarica F. Rupreht. Na stopnicah ji je spodrsnilo ter je padla par metrov globoko. Požar je v par urah uničil gospodarsko poslopje posestnika Renarta iz Podgore pri Slovenjgradcu. Z veliko muko so komaj rešili živino. V Novem Celju so zgradili in uredili novo bolnico za umobolne. V svoje prostore more bolnica sprejeti do 100 bolnikov. Vračajo se. Pretekli teden se je vrnil iz Argentine večji transport naših izseljencev. Potovali so na državne stroške. Prinašajo žalostne novice o naših ljudeh, ki komaj čakajo da se vrnejo v svojo domovino. V Ljutomeru je ogenj upepelil del gospodarskega poslopja Srleševe. Kako je požar nastal, ni znano. Živega kozoroga je vjel vneti lovec F. Krašnja z Jesenic. Ko se je mudil na lovu na gori Rožešci, se je mirno približal kozorogu ter ga prijel. V Sp. Hočah pri Mariboru se je primerila težja nesreča. Sedemletni Veselijev sin je z lovsko puško po nesreči ustrelil lovca Štera, ga zadel v glavo ter mu prebil senca in del obraza. Zopet žrtev noža. V prepiru je zabodel neki mladenič 27-letnega mesarja Alojzija Pungartnika od Sv. Primoža pri Ljubnem z nožem v desno pleče in mu prizadel veliko krvavečo rano. Pungartnika so prepeljali v celjsko bolnico. strupeno reži za njo. Noge se ji tresejo in niti besede ne more izustiti, tako jo zadene nepričakovana obdolžitev, Amanda pa sika: »Si mislila, da ne pride tvoj greh na dan, pa si podvalila mrtvo dete na pristavi! Sram te bodi! Ubogi Henrik! Blagor mu, da ga je pokosil turški meč! Stokrat boljše zanj tako! Kako bi sedaj siromak prenašal takšno sramoto, če bi se vrnil!? Le pomislite in poglejte!« Ta hip se vsuje roj grajske služinčadi v grobnico in strmi in zavija oči ter bolj ali manj odločno psuje gospo Hildo, ki se trese po vsem telesu in komaj še izpove: »Vitez Henrik se v kratkem vrne in meni bo lahek obračun ž njim! Kdo pa leži v tej mali krsti, veš gotovo edino Ti, Amanda!« Amanda sikne kakor kača, toda reči ne utegne nobene besede več; kajti gospa Hilda omahne in se kakor brez življenja sesede. Služinčad se prestraši in tudi gospodično Amando za trenotek premaga groza, najbolj pa je presunjena Vitalija, ki poklekne k gospe in jo začne prositi odpuščanja: »Jaz sem kriva, samo jaz, ki vas nisem hotela spremljati, moja zlata, blaga, dobra! Vse bom povedala, vse bom popravila, samo odpustite —« Gospodična Amanda plane in jo udari z bičem po obrazu, da je naenkrat vsa krvava. »Odnesite kačo!« sikne hlapcem, ki zmedeni ne vedo, ali naj pograbijo deklo ali celo lepo grajsko gospo. Nihče se ne gane, ko zadone od nekod trompete. Amanda se strese. Ali je mogoče res, kar je pravkar napovedala Hilda? i......* t>. ■ - J | »f>"7 . ■ > «■ Promet na največjem mostu Amerike. — 1450 metrov dolg most preko reke Hudson so nedavno izročili prometu. Most veže Newyork z New-Yersev-em. Markov trg v Benetkah pod vodo. Gasilčeva poroka. Načelnika gasilcev Higgs-a v Readiu-gu (Anglija) so njegovi tovariši odpeljali k poroki nt gasilskem vozu. Spomenik 17 ponesrečenim rešilcem. V mestu Harbour (Anglija) so odkrili spomenik posadki rešilnega čolna, ki pa je na viharnem morju sama potonila. Potopilo se je 17 mož. Nova nemška kri-žarka »Leipzig«. -Meseca oktobra je v Wilhelmshavenu nastopila svojo službo nova nemška križarka >Leip-zig«. Nova križarka ima samo 1 dimnik. Pogled na mesto Bagdad. Bagdad je danes glavno mesto nove arabske kraljevine Irak v srednji Aziji. Pes kot pomočnik za gluhoneme. V Nemčiji se je posrečilo psa izučiti tako, da vboga . gospodarja samo na njegove znake. Z mezdami za gozdne delavce je ušel. Iz Mije poročajo, da je neki Milevkovič, doma nekje iz okolice Banje Luke, pri gospodarju in> lesnem: trgovcu. Strmanu iz Šmartnega pri Litiji dvignil denar za gozdne delavce. Toda njegovi tovariši so ga< zaman čakali. Z denarjem je pobegnil. Oblast pa ga je kmalu izsledila. T Beogradu je pretekli teden izbruhnil ponoči požar, kakršnega že dolgo tte pomnijo; Ogenj, je popolnoma uničil velike mline tvrdke Popovič. Škoda znaša okoli 10 milijonov dinarjev. Skaja ubila dečka. Nad vasjo Breznico na Gorenjcem se je pred leti dvakrat utrgala ogromna gmota, približno čez 1000 kubičnih metrov, prodaja pozimi in pomladi se skale še vedno trgajo. V ponedeljek se je plazil s svojo, mlajšo sestrico 8-letni, Zupan Filip, sin tovarniškega delavca, po nevarnem terenu. Naenkrat- se je odtrgala velika skala, ki je nesrečnemu dečku glavo skoro preklala in je obležal na mestu mrtev. Obupen beg pred volkovi. V severni Dalmaciji je- zavladal zadnje dni hud- mraz in so začeli: prihajati z Velebita- v doline sestradani volkovi. Seljak Joso Barčic iz Jasenic pod Velebitom se je zvečer vračal z vozom domov, kar je pričel njegov konj divie hrzati, nato pa se je že spustil v divji-beg. Kmetic se spočetka ni- zavedel, za ka j gre, hip nato pa je že začhri' za seboj tuljenje volkov. Ves preplašen: je sam pognal konja v še huiši dir. Pričeli) soi skakati nanj ter ga spravili na tla. K sreči'se je prav tedhj pojavil na cesti avtomobil« in so se volkovi svetlobe in ropota pre-strašiJi ter pobegnili v noč. Barčic je bil že stbkel do domače hiše, ko pa se je vrnil, je našel konia precej razmesarjenega; volkovi so mu odtrgali iz stegna kose mesa. Start v premogovniku. V državnem premogovniku Brezju pri Sarajevu se je zrušila plast premoga in prsti na rudaria Rusima Pa-viča in mu stisnila prsni kos. Tovariši so ponesrečenca odkopali, a je Pavic kmalu nato izdihnil. Koniiška kmetiiska nadaljevalna šola je te dni pričela svoj drugi letnik. Letos poseča šolo 25 mladeničev iz vse okolice. Na letališča nekje na Angleškem se je zgodila nenavadna tatvina. Medtem, ko se je lastnik nekega- letala nahajal; v gostilni^ je neznan uzmovič sedel v njego aero-plan ter z njim odfrčal; Iskanje je bilo zaman. Toda tatu se je kraja o tepla, zmanjkalo je bencina in moral je na zemljo, kjer ga je policija prijela. Mbrajo piti vino! španska vlada je ukazala, da morajo gostje v hotelu ali krčmi, kadar zahtevajo kosilo ali večerjo, popiti zraven tudi' najmanj i četrt litra španskega vina. Pri Dagenhamu na Angleškem se je pripetila večja železniška nesreča. Pri tem je bilo več oseb mrtvihs več pa ranjenih. Zel progo LastVa—Bileče . so te dni otvorili. — S sekiro razsekal taščo. Kmet Gjuro Go-nan iz Otočca pri Križevcih je živel že dolgo v neprestanih prepirih z ženo in taščo. Sovraštvo je privedlo končno do groznega umora, ki ga je izvršil Gonan v četrtek na dvorišču pred hišo. Ko je hotela njegova tašča Kata Jajič gnati živino napajat, jo je Juro napadel s sekiro in ji zadal šest smrtonosnih udarcev. Tri krat ji je presekal lobanjo, & četrtim udarcem desno roko, s petim pa trebuh. Krvoločni zet je pobegnil in ga še niso izsledili. Krava požrla 4000 Din. Mesar F. Kočijam iz Greberanca pri Križevcih je spravil denarnico s 4000 Din v slamnjaoo tako, da žena ni, vedela za denar. Žena je- zamenjala staro slamo s svežo, pa ni opazila denarnice in jo. vrgla s slamo, vred: v jasli. Tako so krave pojedle tudi 4000 Din. Ko je žena zvečer možu povedala, da bo na^ sveži slami udobno spal, je bil! ves iz sebe. Prišel je tako ob. vse prihranke in vse tarnanje mu ni nič pomagalo. Za 5 Din škode — dve leti ječe. Brezposelni delavec S. Jevtic je v Smederevu ponoči razbil šipo v delavnici nekega ruskega emigranta. Dežurni stražnik je početje opazil ter preprečil tatvino, ki jo je delavec nameraval. Sodišče je Jevtiča obsodilo na dve leti ječe, dasi, je storil škode komaj za celih 5 Din. Tri roparje ugnal. V Starem Sivcu v Vojvodini je posestnik H. Schadt kratko obračunal z napadalci. V noči se je vračal domov. Predenj so stopili trije neznanci ter od njega zahtevali denar. Prvega je posestnik oplazil z gorjačo, da se je zgrudil nato pa je nameraval še ostala, ki sta pa k sreči pravočasno odnesla pete. Zatem je mirno nadaljeval pot proti domu. Žalostna svatba. Iz Pariza poročajo o žalostnem koncu neke svatbe s plesom. Svat je, ki so se bili zbrali ob poroki, so plesali vso noč od sobote na nedeljo. V nedeljo zjutraj pa se je pod plesalci vdrl pod in vsi so zgrmeli v nižje nadstropje. Dve osebi sta bili mrtvi, nad 50 pa ranjenih. 3 Tesla štorasta,« zavpije nad služinčadjo, »ali ne bo nihče pogledal, kdo se bliža gradu?« Star hlapec se prestopi in odide, pa se kmalu vrne: »Truma viteških ljudi, gre proti mostu. Ali naj odprem?< Služinčadi se poloti radovednost. Kakor da gospodične Amande sploh ni več, planejo ljudje venkaj in se razgube po dvorišča, po stolpu in po obzidju. »Imenitna gospoda prihaja,« sodijo nekateri po sijajnih opremah. »Snubit gredo Amando,« menijo drugi. »Gospod, gospod!« premaga zdajci vse druge glas starega hlapca, ki hiti vitezu nasproti. Kakor vojvoda zajaha na grajsko dvorišče vitez Henrik, obdan od čete raznega ulemstva, ki se mu je ponudilo za spremstvo. SlUžinčad prevzema konje in jih odvaja v hleve. Vse hiti in bega ter se previdno izogiba gospodarju, da ne bi bfto treba odgovoriti na vprašanje, kje je gospa Hilda in kaj je ž njo. Končno pridrži vitez Henrik starega hlapca: >Je gospa zdrava?« Starcu se šibe kolena: »So in niso,« zajeclja in pristavi: »Doli spodaj so gospa — v grobnici — in gospodična Amanda tudi « Henriku se rdeče zasveti pred očmi: »V grobnici, praviš?! Kaj se je vendar zgodilo, človek, govori!« Ž obema rokama strese hlapca, ki se zamaje kakor oBJ&ffefc Skop fli Jjft&a Ia ste clnteri, ga Henrik nazadnje izpusti in skokoma zdirja v grobnico. »Ako le zineš, te zmeljem v prahk sliši krikuiti Amando,- ki ji odgovarja samo pretrgano ihtenje Vitalijino. »Zakaj taka jeza?« se začudi Henrik in Amanda se splašena ozre. »O, Bog te sprimi, dragi bratranec!« se odločno obvlada in mu stopi nasproti »Vidiš, hotela sem ti prihraniti vsako nevoljo, ko sem slišala, da prihajaš, a si me prehitel*.« Vzlic Amandini spretnosti opazi vitez na tleh ležečo, žensko, stopi bliže in spozna svojo soprogo. »Hilda!« Bliskoma šine k njej, poklekne in jo jamej klicati in; buditi, medtem ko se Amanda medlo, opravičuje: »Vprav to je bilo, kar sem ti hotela prikriti. Hilda se je bila malo prej tako razburila, daj nam je tukajle omedlela, vendar se nič ne 'boj, ker bo kmalu vse dobro.« »Oh, gospod, milost, milost,« zavije Vitalija m vkljub Amandinim. pretečim pogledom po-, klekne na drugo stran k gospe Hilčtf, toda vitez Henrik se ne zmeni zanjo in je niti ne sliši. Tedaj odpre gospa Hilda oči: »Henrik!« Tako blažen, tako topel in zvesto vdan je njen. glas, da se vitez nehote domisli meniha tam doli' ha; turškem dvoru, ko je slavil zvestoba »Hiliia, Jivijenje moje, kaj Je vendar s te-. boj?« jo vzame v naročje, jo začne poljubljati in jo kakor dete odnese iz grobnice, za njim pa moleduje okrvavljena Vitalija: »Milost, gospod, milost, vse bom povedala.« Am&nda ostane par trenotkov sama v zatohlem mraku. Stotero misli jo preganja, naklep zamori naklep in kakor nad strašnim prepadom se zdi sama sebi. V hip se ji zazdi, da bi pobegnila in skrila svojo sramoto kamorkoli, vendar se noga ne gane. Pred to krotko stvarco naj bi bežala in se ji vdala, ji priznala, da je premagana?! Odločno odkima z glavo in odide pozdravljat došlo plemstvo. Kakor da je ne moti niti ena sama senca, opravičuje bratranca, češ, da ga za par trenutkov zadržujejo nežne vezi. Potlej zabava, govori, vprašuje, pojasnjuje ter še vmes ukazuje služinčadi, da pripravi vse, kar se spodobi za proslavo gospodove vrnitve. Končno se vrne k družbi vitez Henrik z gospo Hildo, ki jo lahno senči pravkar prestana bolečina, tako da je njena lepota še vse nežnejša in bolj tiho zmagujoča. Vse ji častita in jo blagruje in celo Amanda ii šepetale vošči. Njuna pogleda se srečata in Hilda čuti, da vitezova sestrična napoveduje boj, neizprosen boj. Mirno vzdrži ostrino njenih oči in se ljubeznivo nasmehne, Amandi pa se naguba čelo. »Čemu nevolja?« opazi vitez Henrik. »Izbrišem jo,« odvrne Amanda in se zanič-ljivo posmehne Hildi, ki se tesno oklene moževe desnice. (tfalje prffeadiiif&) Na morju v bližini šibenika se je ponesrečila jadrnica »Novo Kosovo«. Mornarji so se le z veliko težavo rešili gotove smrti. Novorojenčka je izpostavila mrazu. Pri Horvatovcu blizu Zagreba so našli mrtvega popolnoma zmrznjenega novorojenčka. Poizvedbe so dognale, da je brezsrčna oseba pustila na mrazu živega otroka. Pijanec zmrznil. Dnevničar Pero Simlja-novic iz Kostanjice se ga je v četrtek malo preveč nacukal in pozno ponoči kolovrati! ži-dane volje domov. Ko je hotel odpreti vrata, mu je padel ključ na tla. Iskal ga je, pa je pod težo vinskih duhov padel in zaspal. Zjutraj ga je našel brat zmrznjenega. Četrtič državni predsednik. Švicarski Zvezni parlament je pretekli teden volil novega državnega predsednika. Izvoljen je bil dr. Motta, ki je s tem postal že četrtič državni predsednik. Stroge odredbe proti hišnim posestnikom nameravajo izvesti na Rumunskem. Parlamentu je že bil predložen zakon, ki predpisuje 20 odstotno znižanje vseh najemnin. Kdor bi se temu zakonu ne podvrgel, bo kaznovan z zaporno ali denarno kaznijo. V viharju na Sredozemskem morju se je potopil italijanski pomorski vlačilec »Teseo«. Pri nesreči je utonilo 36 mornarjev. Poleg tega pa pogrešajo še veliko število ribiških ladij. Ljudsko sodišče. Razdražena, 4000 glava množica je naskočila neko bolnišnico v Salis-buryju v Ameriki in se polastila ranjenega zamorca, ki je bil obdolžen, da je ustrelil nekega znanega meščana. Zamorca so vklekli na javni trg nasproti sodišču in ga linčali. Nato so polili njegovo telo s petrolejem in ga zažgali. Številni pogrešanci. V Evropi stoji Pariz na prvem mestu kar se tiče pogrešancev. Preteklo leto je izginilo iz stanovanj nič manj nego 27 tisoč oseb obojega spola, ne da bi jih mogle oblasti izslediti, Za uspeh razorožitvene konference, ki se je pretekli teden vršila v Londonu, se je vršila v londonski katedrali sv. Pavla svečana služba božja, ki je edinstvena v zgodovini te cerkve. Znano pesem »Sveta noč,, blažena noč« je zložil Avstrijec Ksaverij Gruber. Letos se vrši o Božiču na njegovem grobu spominska svečanost. V Švici, ki šteje komaj 4 milijone prebivalcev in še ti pripadajo trem narodnostim, imajo kar sedem univerz (visokih šol); v kratkem pa nameravajo ustanoviti še osmo. Tudi v Italiji, ki je splošno znana po svoji visoki kulturi predvsem srednjeveški, je kljub temu v nekaterih pokrajinah še velika kulturna beda. Pri zadnjem štetju so našteli še precejšnji odstotek nepismenih, posebno v južnejših pokrajinah. Drzen rop. V vasi Kunič pri Karlovcu sta v minulem tednu vdrla v poslopje kmeta Brkopca dva oborožena roparja. Spečo družino sta ustrahovala s puško ter iz omare pobrala vse prihranke. Japonska šteje po zadnjem ljudskem štetju 90 milijonov prebivalcev. Dasi je na Japonskem umrljivost zelo velika, vendar kaže prirastek, da se je na Japonskem od leta 1872. število prebivalstva podvojilo. Usodna poplava. Ob vsej obali Sredozemskega morja je pretekli teden divjal silen vihar. Viharju je sledila še splošna vremenska nezgoda s poplavami, ki so v nekaterih predelih Tu-nisa zavzele velikanski obseg, pri čemur je bilo mnogo človeških žrtev. V vodi je utonilo tudi ogromno število živine. V Rio de Janeiru je v neki trgovini izbruhnil požar. V splošni zmedi, ki je nastala, je vse rinilo k izhodu, pri čemer je bilo par ljudi po-hojenih, več pa težko ranjenih. Ob angleški obali sta v megli, ki je vladala na morju, trčila dva parnika. Eden je bil precej poškodovan ter so le z največjo težavo .rešili potnike.' Iz Argentine poročajo, da je letošnja letina v primeri z lansko nazadovala za 471.837 ton. V Aleksandriji so obsodili 26 trgovcev l mamili (kakor kokain, opij in sličnimi) na zelo trdo kazen, in sicer na ječo od enega do 10 let. Iz Tokija poročajo, da je japonska vlada prepovedala izvoz zlata. To pomeni praktično ukinjenje zlate podlage denarja. Smrt zaradi mraza. V Berlinu imajo nekakšno vrste Galjevico, tako zvano »Lauben-kolonijo« in v njej se je te dni odigrala nenavadna tragedija bede. V neki iz desk zbiti kolibi je neki dveletni otrok dobesedno zmrznil na deskah. Prebivalci kolibe so tako revni, da nimajo ničesar in si doslej še niso mogli kupiti kuriva. Podpora, ki so jo dobivali iz siro-tinskega fonda, je komaj zadoščala za preživljanje. Te dni sta odšla oče in mati čez dan z doma in sta pustila otroka v kolibi samega. Siromaček se je zatekel v neki kot, kjer sta ga našla roditelja zvečer zmrznjenega. Oče je bil nad usodo otroka tako obupan, da je takoj poskusil izvršiti samomor. Hudo zimo imajo na Poljskem. Pretekli teden je skoro po vsej Poljski silno snežilo ter so divjali snežni meteži, ki so povzročili marsikatero prometno nesrečo. SEJMI: 27. decembra: Radeče pri Zid. mostu, Vrhnika, Vitanje. 28. decembra: Dob. 29. decembra: Mirna peč. 31. decembra: Kočevje, Zagorje ob Savi. 2. januarja: Sv. Jurij ob j. ž., Ribnica, Ra-dohova vas. . , . . 'i 1 2Vczz?ccZ v SPreUmavja ' zmvzufe Vsej naši javnosti je gotovo znano, da so lepi gozdovi ob madjarski meji v Prekmurju uničeni. V dobi partizanstva in korupcije ni bilo zakona, ki bi bil ustavil nekulturno uničevanje prirode. Iz mogočnih gozdov, ki imajo veliki vpliv na razvoj vsega kmetijstva so nastale v par letih goličave ali pa že taki izseki, ki uničijo še to, kar je ostalo. Priprosti človek se je moral vprašati, čemu tako negospodarsko, negozdarsko sekanje. Danes se čudimo, kako je mogoče, da se je kaj takega dopustilo. Popraviti se pa več ne da ta ogromna škoda za vso Prekmursko ravnico. žalostno dejstvo je, da je ubogi narod sekal gozdove za najnižje mezde, ki si jih je mogoče misliti. Tujcu na hasek je sužnil in obubožal, da danes zmrzuje, ker nima toliko denarja, da bi kupil drva. V srezu Dol. Lendave prodaja sedaj družba »Našička« drva za kurjavo po 120 Din kub. meter. Taka drva se pa dobijo v Zagrebu za 100 Din kub. meter. Ali se res hoče še večje dajatve od siromašnega naroda. Ali naj nam tuji državljani še vedno režejo kožo. Pri volitvah je naše ljudstvo brez ozira na narodnost izkazalo zaupanje državi in današnji vladi, zato upravičeno pričakuje, da se mu pomaga z zakonom in ne s kakšno podporo. Cene živilom so določene, naj se določijo tudi kurivu, sicer mora siromašno prebivalstvo zmrzniti. Na zadnjem sejmu so prodajali krave po 200—300 Din; cena žitu je tako nizka ln je predelek tako mal, da o prodaji ni govora. Kje naj torej vzame kmet denar, da kupi kurivo. Ali naj proda zadnjo kravico za 2 kub. metra drv, ali pa naj zmrzne. Nič boljše ni danes za obrtnika in malega trgovca, tudi ta se ne more ogrevati. Pričakujemo torej, da bodo naše oblasti napravile današnjemu žalostnemu stanju konec. . tHaldinjak Anton. Težah položaj kmet* shih mlinov na me« vico Intervencija naših poslancev pri trgovinskem ministru. Za odpravo kontrole nad žitom, ki se pridela doma in melje v mlinih na merico. V času zasedanja narodnih poslancev v Beogradu so poslanci iz Dravske banovine posetili ministra za trgovino in industrijo dr. Kumanudija ter ga opozorili na velike in ne-prjetr.e težave zaradi obstoječih odredb o prometu s pšenico in moko v mlinih na merico. Poslanci so ministru obrazložili položaj v Dravski banovini, kjer lastna žitna produkcija krije komaj polovico potreb njenega prebivalstva, medtem ko je treba drugo polovico uvoziti iz Vojvodine in ostalih ži-torodnih pokrajin naše države. Radi tega pšenica, ki se prideluje na kmetskih posestvih v dravski banovini, sploh ne prihaja v trgovski promet, marveč jo porabi naše kmetsko ljudstvo za lastno prehrano. Vsa ta doma pridelana pšenica se zmelje v malih mlinih na merico, ki so obL čajna obrt skoro v vsaki naši vasi ter šteje naša banovina nad 2000 takih mlinov na merico. Vsi ti mlini so dokaj enostavno in primitivno urejeni ter meljejo le po eno vrsto moke in otrobov. Za svoje delo prejmejo plačilo v obliki meric žita in to manjših, kakor jih določa sedanja veljavna odredba. Nekateri teh mlinov so prejemali plačilo tudi v denarju, to pa po običaju, ki vlada že desetletja v dotičnem kraju. Tudi ti mlini so postavljeni z odredbo finančnega ministra pod kontrolo ter morajo radi tega voditi o svojem delu točno evidenco v posebnih knjigah, katerih vsaka stane po 160 Din. Boleg tega pa. so te knjige skoro izključno tiskane v cirilici, ki je večina mlinarjev ne ume Citati.- ■ - Kontrola nad temi mlini je izzvala splošno nezadovoljstvo ne le • pri samih mlinarjih, marveč tudi med širokimi sloji kmetskega ljudstva, ki nikakor ne more razumeti, zakaj jim oblast onemogoča mletev lastnega pridelka za lastno potrebo. Posledica te kontrole je ta, da so pričeli kmetje mleti svojo pšenico z majhnimi ročnimi mlini, kar je povzročalo, da imajo mlini na merico čezdalje manj posla ter tako raste med mlinarji splošna nezaposlenost. Poslanci naše banovine so sprejeli skoro od vseh organiziranih mlinarjev pritožbe, nakar so proučili dejanski položaj ter mogli samo ugotoviti, da so pritožbe mlinarjev v resnici utemeljene. Da se odpravi sedanje nevzdržno stanje, so naši poslanci predlagali ministru, naj ukine kontrolo nad temi malimi mlini ter naj jih oprosti dolžnosti, da še nadalje vodijo posebne knjige o svojem poslovanju. Rav-notako naj se zopet dovoli tem mlinom, da v bodoče lahko meljejo kmetom njih doma pridelano pšenico, ki jo rabijo za lastno prehrano, in sicer proti plačilu v gotovini ali v merici kot je bilo v posameznih krajih običajno. Ce se sprejmejo ti predlogi, država v ničemur ne bo oškodovana, ker je promet s pšenico, ki prihaja iz drugih banovin v našo, že pod kontrolo. Te pšenice pa ti mali mlini sploh ne meljejo. Minister trgovine je deputaciji narodnih poslancev Dravske banovine obljubil, da bo ukrenil potrebno, da se tako čimprej uredi vprašanje kmetskih mlinov na merico v zadovoljstvo prizadetega ljudstva. Kdor pridobi našemu listu na leto le enega novega naročnika, je ie veli' ko »torti »a kmettki pokrit. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico Ustanovljena lete 1898 y KcHldijl V laS^j tliŠI registrovana zadruga z neomejeno zavezo » Sprejema hranilne vloge od vsakogar, Jih obrestuie najugodneje, nudi popolno varnost, izplačuje točno - Rentni davek plačuje sama iz svojega Božični običaj drugod. Božične praznike praznujemo v dobi, ko se začne dan zopet daljšati. Ta preokret so praznovali že naši takrat še paganski pradedje z raznimi svečanostmi, da proslave na svoj način »zmago dneva in svetlobe nad temo«; ko pa se je začelo širiti krščanstvo, ki je tudi praznovalo rojstvo Odrešenika baš v trenutku preobrata od najkrajšega dne na daljši dan, so se stari paganski običaji združili z novimi in tako se je tudi v dobo krščanstva preneslo še mnogo starih paganskih običajev in tudi mnogo starega — praznoverja ... V nemških deželah dajejo ljudje mnogo na to, da mora vladati na sveti večer v hiši in okoli hiše popoln mir. Noben voz ne sme voziti ta večer in noben kolovrat se ne sme vrteti Tudi kruha ne smejo peči in tudi prati ne smejo. Tudi sobe morajo biti čiste in pomite, kajti kjer je na sveti večer nesnažno, »tam mrjo prihodnje leto otroci« (kar je jako pameten higijeničen nauk). Kdor pa na sveti večer loputa z vrati, tega zadene prihodnje poletje strela« (loputanje z vrati je res grda in nepotrebna razvada). V južni Nemčiji in v nekaterih avstrijskih nemških deželah pravijo, da se v neki gotovi minuti na sveti večer spremeni vsa voda v vino (v tistih deželah pridelujejo precej vina in prav verjetno je, da si žele vinogradniki, naj bi se jim vsa voda spremenila v vino). Kakor ponekod pri nas, tako so ljudje tudi tam prepričani, da na sveti večer »živina govori in prerokuje«. Drugod pa zopet postavijo na mizo po 7 (sedmica je »sveta številka«) posod, gospodinja pa položi pod vsako posodo karkoli že: ključ, kurje pero itd. Vsak član rodbine si nato »izbere« eno posodo; iz podloženega predmeta prorokujejo potem stare mame in tete »srečo ali nesrečo«. Na sveti večer poskušajo divji lovci priti v posest krogelj, »ki nikdar ne zgreše svojega cilja«. Drugi poskušajo dobiti sredstva, »da se jih noben strel ne prime;« (kar je pri divjih lovcih jako razumljivo); tretji zopet bi pa radi postali »nevidni« (tatovi itd.). Neviden postaneš baje, če se ti posreči o polnoči, baš takrat, ko hoče ura udariti prvi udarec, odrezati košček vrvi, s katero se vleče za zvon, pobegniti pa moraš že, še predno ura odbije... Takih navad in običajev imajo povsod dovolj, kjerkoli na ta ali na drugi način praznujejo skrivnostno sveto noč. Skoro v vsakem običaju pa najdemo kakšno skrivno željo zakopano, ki jo človek pač goji, a se mu nikoli ne more izpolniti. JVa/vec/e veselje v hišo za so v današnjem dragem času samo prikladna in praktična darila! Lep, trpežen in dober šivalni stroj 3dZer za dom in obrt je obenem Gkras vsake hiše in največje veselje vsake dobre gospodinje. 'Du.bied. švicarske pletilne stroje ter najboljša &dZer-jeva kolesa nudi po zmernih nizkih cenah s 15°/o popustom Ivrdha J ©sip Peteline, Gjubljana m Denar naložHe najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom s RaCnn po«, kroniln.ee U. UMI tegisfr. zadrugo z neome|eoo zaveso Brzojav 11 »KMETSKI »tM' Telolon Hov- 2S47 v LJ U B LJ Al 1, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6'/,'/« brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7'/, k r o z o J k i i L a davita na toafo Stfanfe vlog nad 30,000.000 dinarjev Rezervo aod 700.000 dinarjev Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog Vložne fciillfice dragih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjanja obrestovanja. - POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — 18'/. In od 8-4'/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — 12'/. Podružnici v Kamniku, Glavni trg, in v Mariboru, Slomškov trg 5 Osrednja gospodarska zadruga w Ljubljani Kolodvorska ulica štev. 7. « ": i. Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to ■troko spadajoče predmete. VELIKA ZALOGA i vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland menta. I J talij črnsko brinje, istrske brinje, fige, slive za žganj ekubc dobite najceneje pri turdki žL ScLvabon Ljubljana ZAHTEVAJTE VZORCEI Prvovrstno vinsko trsje z garancijo dobiste pri Drevesnice bratov J Dolinšek, Kamnica. p. Maribor. — Zahtevajte naš cenik ! Cena 1 Din za irs. N'a željo plačilne ugodnosti! za prodajo šivalnih strojev, sepaiatorjev, koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov i. t. d. pod zelo ngodnimi pogpji sprejmemo. ,,CENTRA" trgovina šivalnih strojev i. t. d. Ljubljana, Poštni predal 248. 250 dinarjev dnevno zaslužite z obiskovanjem ljudi v Vašem okraju! „KOSMOS", Ljubljana, Poštni predal 307. — Znamko za odgovor. Qovovi se med našimi gospodarsko jasno mislečimi kmetovalci, da se uporaba tudi v današnjih časih dobro izplača. Zato bo it Vašo korist, če tudi VI z Nitrofoskalom. Pri gnojenju travnikor pa m (tpnem i Naročila sprejemajo zadruge, kmefljake podrttintee »EKONOM" v Ljubljani kakor tudi Tvornica za dušik d. d. Ruše a vse v stroko spadajoče blago ku £aneii€ ol/e Firnež Bmailne in ostale lake Oljnate barve pri £ane»e iropine O. Z o. z. Tovarne olja, firneža, laka in barv LJUBLJANA • MEDVODE - DOMŽALE Podružnica: Maribor, »avlSad Lastnik: Fraiia Natfk Faliiani & (utjov'ec Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5 (B S) e 15 N suknenega blaga za moške in ženske obleke. Lepa izbira svilenih rut in različni n šerp. Kroiači >n iivilje, pišite do vzorce OGLASI v ..Kmetskem listu imajo siguren U$P£U J Pristopajte k Kmetijski Matici. Žima za modroce najboljša in najcenejša se dobi v tovarni žime N. Mc isteri d. z o. z. v Sftra žišču pri Kranju Izšla je Blasnikova za prestopno leta 1932 ki ima 366 dni. »VELIKA PRATIKA« je.vnajstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najde« vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliikl koledar i nebesnimi, solnčniml, luninimi, vremenskimi In dnevnimi inamenjl; — šolnine in lunine mrke; — lunine spremembe; — poitne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih driav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Mediimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejostl živine; — popis vseh važnih domačih In tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hlli. Cena 6 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno prt založniku: tiskarni J- Blaspiika nasL«Ld. v Ljubljani. •I Oblastveno koncesi- jonirana Šoferska Sol« Gojko Pipenbacher, Ljubljana Gosposvetska cesta št. 12 Zahtevajte informacije Urednik: Milan Mravlje. — Izdajatelj: Iran Pucelj. — Tijfca tfofcanu Merltnr (predstavnik tiskarne: O. MichileK), LtfuMJana.