Kot se klin s klinom zbija, se ljubezen z ljubeznijo ubija. Francoski pregovor Številka 22 Letnik 48 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 31. maja 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST Peterle v Globasnici, v soboto, 1. junija (ob 20. uri v ljudski šoli) praznuje MePZ „Peca“ v Globasnici 40-letnico. Slavnostnega koncerta se bodo udeležili mdr. predsednik parlamentarne DS za zamejske Slovence, Lojze Peterle, klubski predsednik koroške OVP Ferdinand Sablatnig in dr. Peter Vencelj. Reportažo o jubileju „Pece“ objavljamo na strani 12. s6^®J je bila zadnjič v Grabštanju dvojezična prireditev, Ta 'a hitro nihče ne spomni več - po vsej verjetnosti je nikoli ni bilo. pfjr^hovinski dogodek, ki ga lahko primerjamo s prvo slovensko at|et'd'tvij° v velikovški Neue Burg, je uspelo izpeljati Slovenskemu Iskemu klubu na binkoštno nedeljo. V navzočnosti deželnega športnega referenta Ausservvinklerja in grabštanjskega župana Deutschmanna je na slavnostni prireditvi (v dvorani pri gostilni Hambrusch) ob odprtju in blagoslovitvi (župnik Poldej Zunder) novega treninškega centra SAK bil dvojezičen spored s slovenskimi pesmimi Okteta Suha in Smrtnikovih bratov. POLITIKA ^Vezni kancler Franz Vranitzky Se J® jasno izrekel za celodnev-Manjšinski program v okviru batnega radia. Strani 2/3 GOST V NT Sonja Sturm, nova predsednica PUAK, ni povsem zadovoljna s koriščenjem izobraževalnih seminarjev. Stran 9 KULTURA Mladinska skupina Ledince, ki jo vodi Anica Lesjak-Ressman, bo jutri, v soboto, predstavila svojo prvo zgoščenko. Stran 17 Politika pl 31. maj19: ,e» Mek, 31. maj 1996 Politika 3 Janko Kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Za stari cilj z novimi sredstvi Neumarkt na Štajerskem ni samo lep kraj ob štajersko-koroški meji, je tudi simboličen za uradno koroško in štajersko manjšinsko politiko. Že skoraj 30 let prireja v tem kraju Evropsko federalistično gibanje binkoštni manjšinski seminar. Prireditelj sam predstavlja sicer vse drugo ko gibanje, ki bi bilo močno zasidrano v avstrijskem prebivalstvu; ima pa vso podporo dunajske, graške in celovške vlade, ker služi kot forum javnega prikazovanja in uveljavljanja avstrijske uradne manjšinske politike. Seminarskih tem in predavateljev ne izbirajo po naključju, temveč nadvse načrtno in rafinirano. Odločijo se za tiste teme in predavatelje iz vrst narodnih skupnosti, ki najbolj ustrezajo v koncept uradne Avstrije, v javnosti pa ustvarjajo vtis, da je njena politika usklajena z manjšinami. Tema letošnjega seminarja je bila „Evrops-ke pobude na področju manjšinske zaščite11. O evropskih pobudah samih ni bilo slišati posebej obširnih in konkretnih prispevkov. Je pa bilo v ospredju vprašanje manjšinskega zastopstva, tema, ki igra tudi v aktualni manjšinsko-politični razpravi osrednjo vlogo. Tako ni čuda, da so prireditelji na prvo mesto dnevnega reda postavili vprašanje sosveta. Sicer je dr. Heinz Tichy, ki je vodil razpravo o sosvetu (in to ne kot nevtralni diskusijski vodja, temveč je razpravo vsebinsko usmerjal kot komentator in informant v enem), skušal na vso moč zatrjevati, da sosvet ni zastopstveni organ, vendar mu to ni uspelo. Najbolj ga je (nehote) zavrnil predsednik hrvaškega sosveta Leo Radakovits, ki je v pogovoru za Naš tednik priznal: „Sosvet je, če tako hočete, manjšinsko zastopstvo.“ Da je resnična skrb uradne Avstrije namenjena vprašanju, kako čimbolj učinkovito kontrolirati manjšine s pomočjo nekaterih manjšinskih funkcionarjev, pa je dr. Tichy priznal tudi v primeru EL. Prvič, dal je jasno razumeti, da Enotne liste ne želi v sosvetu. Kot je znano, imajo svoje mesto v sosvetu vse ostale stranke, od SPO pa do „F“. V zakonu namreč piše, da morajo biti v sosvetu vse svetovnonazorske skupine reprezentativno zastopane. Na osnovi tega določila ima „F“ dva zastopnika, EL pa nobenega, pa čeprav se ne bo našel nihče, ki bi bil resno mnenja, da so Haiderjevi svobodnjaki za slovensko narodno skupnost najmanj tako „reprezenta-tivni" kakor Enotna lista. Uradna Avstrija kljub temu zavestno zagovarja ta absurd, ker ji je samostojno slovensko gibanje trn v peti. Tega pač ne more kontrolirati. Hkrati pa se tudi zastavlja vprašanje, kako dolgo bo samostojno politično gibanje to nevzdržno stanje še lahko mirno prenašalo. Vendar to še ni vse. Dr. Tichy, ki je bil eden od avtorjev zakona o sosvetu, je udeležence binkoštnega manjšinskega seminarja seznanil tudi s tem, da je bila želja očetov zakona boljše sodelovanje strank pri integracijski politiki. Ali drugače povedano:že v času, ko je zakon o sosvetu nastajal, je uradno Avstrijo zelo mučilo vprašanje, kako preprečiti nadaljnje uspehe EL. Medtem ko je tedanji deželni glavar Leopold VVagner zavestno določil volilna okrožja tako, da Enotni listi onemogoči izvolitev v deželin zbor (kar je pozneje priznal njegov ožji sodelavec dr. Hellvvig Valentin), so na Dunaju upali, da bodo, tako Tichy, koroške stranke - na občinskih volitvah - kandidirale čimveč koroških Slovencev. Samo zato so v zakon o sosvetih zapisali, da naj bi zastopniki strank bili pripadniki manjšin. Tako daleč jim VVagner ni mogel slediti. Očitno se mu je ta korak zdel za socialdemokratsko nemškonacionalno politiko preveč tvegan. Enako velja za OVP. To pa seveda ničesar ne spremeni pri dejstvu, da sta si Dunaj in Celovec slej ko prej edina v oceni: uspešna prizadevanja manjšin je možno najlaže zatreti tako, da manjšine (strankarskopolitično) kontroliraš in da pri tem nikoli ne izgubiš ipred oči glavnega nasprotnika - samostojnega političnega gibanja koroških Slovencev. Cilj ostaja stari, le sredstva za dosego se lahko spremenijo. Kakor kaže, bo Ausservvinklerjeva SPO skušala VVagnerjevo „zamudo“ nadoknaditi na naslednjih očinskih volitvah. Pri tem se zaveda, da ima v dr. Sturmu zvestega služabnika. Ali bo uspela, pa bo navsezadnje odvisno od pripadnikov slovenske narodne skupnosti, od naše politične zrelosti in odgovornosti. Kokor kaže, bo Ausservvinklerjeva SPO skušala VVagnerjevo „zamudo“ nadoknaditi na naslednjih občinskih volitvah. Celodnevni manski program v privatnem radiu? j AKTUALNI POGOVOR N ^akor smo že v prejšnji izdaji Mag. Marjan PipP, ase9a tednika poročali, je Libe- je poslovodja radij5* družbe Korotan. Zvezni kancler Vranitzky se je jasno izrekel za celodnevni manjšinski pr°gram v okviru privatnega radia. kot pravilna , n' forum zastavil zveznemu nc|erju nujnostno vprašanje g,ede medijske oskrbe narodnih nrenidabPn°stL V zadevi slovenska od- „ixiasa oce' aa]a v okviru 0RFga je UF se je izkaza12g(.asal- ali je pripravljen se zav- 1 -1 n za to, da postanejo narod- s,ne manjšine del programske-naloga ORF (Programmauf-9). To bi mdr. pomenilo, da bi fal orf resneje jemati naša Zad.evanja za celodnevni slo- Naš tednik: Kako ocenjuješ odgovor zvezfl6 "ski program, kanclerja na nujnostno vprašanje LiF? Vranitzky je v odgovoru odklonil Mag. Marjan Pipp: Naša ocena, da bo razš"1)fj°treb0 po upoštevanju narodnih slovenskih oddaj možna samo v okviru privatnVanjšin v programskem nalogu radia, se je izkazala kot pravilna. S pritožbo ratLL • Njegov izgovor se glasi: v družbe Korotan na ustavno sodišče, ki je bila P0(Cn’leru, da bi ekciplitno upošte-no odločena, smo položili v lanskem letu temelj j ai' v programskem nalogu ORF celodnevni slovenski radio. ar°dnostne manjšine, bi morali Kaj pomeni kanclerjeva izjava za nadaljnjef (6°stevati tudi ..druge manjšine11 stopanje radijske družbe Korotan? 'aranto h —■-------1— ^ \ Upamo, da bo parlament še pred poletjem pop(f zakon o regionalnem radiu, ki ga je ustavno sod|S razveljavilo kot protiustavnega, in da bodo lahk^ šeni že ponovno razpisane oddajne licence. Korotan ima izdelan oddajni koncept in se bo polj no potegoval za licenco za zvezno deželo KorO’ Po Vranitzkyjevih besedah ni dvoma, da bo slov ska radijska družba dobila licenco. tiska je Vranitzky mnenja, da že veljavni zakon o pospeševanju tiska iz leta 1985 upošteva posebne ugodnosti za narodne skupnosti. Poleg tega je omenil finančne podpore iz proračuna, ki je manjšinam neposredno namenjena. Resnica je seveda drugačna: pore namenjene glasilom strank. Ta glasila imajo nizko naklado, da pa jih ne bi ukinili, so uvedli posebne podpore. Tako želijo zagotoviti pluralnost mnenj. Ravno iz ..piskra11 za posebne podpore pa ni niti groša za manjšinske časopise, pa čeprav ti lahko že zaradi svojega manjšinske- 9rante, homoseksualce, itd.). :J6 P3 avstrijski zvezni kancler cei^ povec|al, da vidi možnost za 2g°dnevni manjšinski program nemar°dnostne manjšine v privat-. lokalnem radiu, ki ga bi l? nitzkSlne same pripravljale. Vra-Za ky '2haja iz tega, da bo organ Ve^ionslni radio v svojem no-w načrtu o uporabi radijskih venc upošteval tudi narodne RAT DER KARNTNER SLOV/ENEN NARODNI KOROŠKIH OVCI SLOVENCEV vabi na KRAJEVNE SESTANKE s predsednikom NANTIJEM OLIPOM Za območje občin Pliberk in Suha: ponedeljek, 3. junij 1996,, ob 20. uri Posojilnica Pliberk Za območje občine Globasnica: torek, 4. junij 1996, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici Za območje občine Šmarieta v Rožu: sreda, 5. junij 1996, ob 20. uri Camping Rož, Kočuha Za območje občine Bistrica pri Pliberku: petek, 7. junij 1996, ob 20. uri Kavarna Ldutta", Šmihel Dobrodošli vsi, ki se zanimate za narodnopolitična vprašanja ali želite razpravljati o krajevnih zadevah. Was ein ganztagiges Horfunkprogramm tur ethnische Min-derheiten betrifft, gehe ich davon aus, daB ein solches Programm im Rahmen des Regionalradiogesetzes als Lokalradio von den Minderheiten selbst veranstaltet vverden kann. Im Freguenznut-zungsplan tur Lokalradios, wie er dem HauptausschuB bereits vorlag, vvaren aber Freguenzketten vorgesehen, die tur ethnische Minderheitenprogramme geeignet vvaren. Ich gehe davon aus, daB auch im kunftigen Freguenznutzungsplan entsprechend Vor-sorge getroffen wird und daB die - unabhangige - Regionalradio-behorde ethnischen Minderheiten auch die Moglichkeit der Ver-anstaltung von Regionalradio bzw. Lokalradio einraumen wird. Zvezni kancler dr. Franz Vranitzky Tisk. V zadevi manjšinskega zakon o tisku (velja samo za dnevnike in tednike) predvideva splošne in posebne podpore. Medtem ko so splošne podpore namenjene vsem dnevnikom in tednikom, ki so razširjene nadre-gionalno, torej ne samo v eni zvezni deželi, so večmilijonske vsote iz „piskra“ za posebne pod- ga položaja nagovorijo samo omejeno število bralcev. In da bo mera polna: lansko leto so manjšinskim glasilom, ki izhajajo najmanj štirikrat na leto (vendar ne kot tednik ali dnevnik), črtali publicistično podporo. Pri tem so se sklicevali na to, da ne izpolnjujejo pogoja nadregionalnosti. Z razliko GLAS IZ LJUDSTVA FRLOZEV LUKA Ti Angleži se pa v Evropski uniji že obnašajo tako, kakor da blaznost ne bi bila napadla njihovega goveda. Vodstvo ZSO pravi, da je v vseh zadevah mogoče dobiti soglasje z NSKS, samo ne pri skupnem narodnem zastopstvu. Saj tudi. Kako pa naj bojo za kaj takega ljudje, ki so o sebi prepričani, da imajo v vsem absolutno prav, da imajo z vsemi strankami usklajeno absolutno resnico in da torej zastopajo vse v vseh stvareh. Se imajo pač še vedno za izvoljeno klaso. do splošnih podpor za tednike in dnevnike tudi v tem primeru zakonodajen za manjšinsko publicistiko ni pripravljen delati izjeme.. -Kuj- Mihaela Logar: „Podpiram NSKS!“ II Prejšni torek je bila Mihaela Logar (Slovenska ludska stranka) izvoljena za novo predsednico rz3vnozborskega odbora za mednarodne odnose. Nač° IZVolifvi je posebej za bralce j tako tednika izjavila, da so ji | njih. °sebno kot po programu | nja stranke bližja prizadeva-| S|Qv Narodnega sveta koroških : z0 *e"cev, ki si v nasprotju z Zve-va b °venskih organizacij prizade-' tona 9 di 'meli Slovenci kot avto h-lj6r| Manjšina v Avstriji zagotovili Mandate na vseh ravneh ob- sedn' 0 do v teJ smeri kot Pred~ odb ICa enega najpomembnejših tuHj°.r°v slovenskega parlamenta : Cj0f delovala, saj do zdaj ni prišlo | ki jee?nejših pogovorov o tej temi, r0l zivijenjskega pomena za ko-je 6 Slovence. Eden od vzrokov 0 njenem tudi premajhna vlo- ga urada za Slovence po svetu in v zamejstvu, ki deluje v okviru ministrstva za zunanje zadeve. „To je še posebej opazno pri pogovorih s predstavniki manjšin in pri sprejemanju pomembnih odločitev v državnem zboru. Te stvari bomo skušali urediti tudi v okviru odbora za mednarodne odnose, vse pa je odvisno od članov odbora, ki se bodo morali odločiti, ali bodo dali prednost slovenstvu ali strankarskim interesom," je dejala Mihaela Logar’in dodala, da je pred njimi pomembna naloga sprejema zakona o financiranju manjšin. Glede same izvolitve za predsednico je malo preseneče- Mihaela Logar, nova predsednica državnozborskega odbora za mednarodne odnose na, ker so jo podprli tudi nekateri zagrizeni nasprotniki SLS, vendar upa, da ni dobila podpore samo zaradi medstrankarskih razprtij, temveč tudi zaradi njenega dose- danjega dela na mednarodnem področju. Kot je dejala, bodo razpravo o novem veleposlaniku v Nemčiji na odboru za mednarodne odnose nadaljevali najbrž prihodnji teden, kaj več pa Mihaela Logar ni želela povedati. Dodatno se je namreč zapletlo zaradi novih članov LDS v odboru, saj bo imela vladajoča stranka, ki kandidatu SKD za veleposlanika v Bonnu Petru Venclju (sedanji direktor vladnega urada za Slovence po svetu in v zamejstvu) ni naklonjena, po novem šest članov, tako da bodo imeli skupaj s SNS in ZLSD večino. Neuradno se sicer sliši, da naj bi Združena lista podprla Vencljevo kandidaturo, vendar je vsa zadeva še predmet medstrankarskih dogovarjanj. Jože Biščak Z 4 Politika pel®1, P 31. majj* 3 Adrian Kert Z MOJEGA VIDIKA In se le suče Kdo ne pozna znamenite izpovedi neuklonljivega Galilea pred s pridevnikom sveto označeno inkvizicijo. Galilejeva trditev je resnična prvič kot dejstvo, da se Zemlja suče in v prenešenem pomenu kot trajajoča resničnost, da vse, kar se giblje, prinaša spremenjene položaje, čas mnogo prinese in prav toliko odnese. Čeprav ni vse trajno ali tradicionalno tudi slabo, so spremembam podvržene tudi navidezno dobre ureditve, tako rekoč: včeraj dobro, jutri slabo. Svet se suče naprej in tudi predsednik ZSO Sturm vse bolj prihaja do spoznanja, da je med organizacijama pravzaprav konsenz v vseh manjšinsko relevantnih vprašanjih in se zatika edinole pri poenotenju (bolje rečeno poli- tičnem nazoru). Na žalost je do danes ostal dolžen argumentov, ki bi utemeljili to dvojnost kot eksistencialno relevantno za slovensko narodno skupnost, kar naj bi bilo tudi bistvo njegove funkcije. Argument, ki ga Sturm navaja v komentarju v SV z dne 23. maja ne obvelja in ni z ničimer razložljiv. Meni, daje 1955 institucionalizirana (v glavah bržkone že davno obstajajoča) dvotirnost nekaj pozitivnega tudi še danes. Vprašanje je, iz katerega zornega kota on to gleda. Ali iz nostalgičnega? Ali zaradi odgovornosti do predhodnikov? Ali misli na osebne koristi (bognedaj)? Ali pa se ZSO vsem zanikanjem navkljub le pojmuje kot politično obarvana? Zaman je iskati vidike, iz katerih bi se spoznala koristnost te dvojno- sti za manjšino. Videant consu-les, ne quid res puhlica detrimen-ti capiat. Tako je nekdanji rimski senat v nevarnih časih določil izbrane, ki naj bi pazili, da država ne bi utrpela škode. Tudi za koroške Slovence bi se lahko ustanovila komisija, ki bi preverila smisel dveh ..nadstrankarskih" organizacij in presodila, kakšno zastopstvo (brez politične opredelit- Če so zastopniki obeh organizacij nekoč lažje našli k skupnemu jeziku, to ne pomeni hkrati, da je dvojni aparat zaradi tega dobra ureditev. ve) je objektivno in seveda finančno najboljše. (Iz razumljivih razlogov vnaprej postavljam, da takšne komisije ne bi sestavljali strokovnjaki koroških Slovencev.) Zdajšnje dlakocepstvo dela manjšini samo škodo, in ne samo finančno. Kje so torej naši konzuli-čuvaji? Ali pa bi bil bolj potreben revizor? V današnjem času, ko proračuni pokajo križem kražem po „bo- Referendumska tekma Slovenska ustava določa, da se poslanci volijo neposredno, kar omogoča samo večinski volilni sistem. Toda obstoječa zakonodaja dopušča tudi posredno izvolitev, torej tako, da je lahko izvoljen kandidat, ki na volitvah ne dobi nobenega glasu, je pa zato dovolj visoko na nacionalni listi. Tak izkrivljen proporcionalni volilni sistem, ki politične stranke s podobnimi volilnimi programi namesto k medsebojnemu zbliževanju sili k nizkim udarcem in v umetno ustvarjeno rivalstvo, je denimo v Italiji povzročil korupcijo, politične krize in predčasne volitve, saj so se vlade menjavale kot vreme, poslanci pa so bili bolj kot na volilce vezani na svoje ..sponzorje" in lobiste. Slovenija še ni mafijska država, lahko pa to postane, če pravna država ne bo začela kmalu delovati. Kar predpostavlja, da je treba najprej spoštovati ustavo. Tega se je lotil Janez Janša. V SDS so se - tudi zavoljo poštenih volitev, da bi volilci vedeli, kdo je njihov poslanec - odločili, da zberejo 40.000 podpisov, kolikor jih je potrebnih, da parlament razpiše referendum o njihovi zahtevi po večinskem volilnem sistemu. Minuli teden jim je to zaradi dobrega operativnega in organizacijskega dela uspelo, toda tako imenovani „libe-ralni novinarji", ki simpatizirajo z vladajočo stranko Liberalne demokracije Slovenije, so ta Janšev uspeh označili za dokaz, da je SDS stranka reda in demagogije, nekakšna militantna, malodane fašistična organizacija. Ni se zgodilo prvič, da bi SDS označevali za fašistoidno stranko. Tovrstne etikete lepijo takrat, ko javnomnenjske raziskave pokažejo, da priljubljenost Janeza Janše in SDS narašča. Ogroženo se počuti vladajoča LDS, ki se zato, predvsem njen radikalnejši del, ki je ostanek nekdanje Zveze socialistične mladine Slovenije, zateka k proceduralnim spletkam in glasovalni moči, ko jo ima v državnem zboru. Vendar je šla tokrat LDS SLOVENIJA V ŽARIŠČU v namenu, da za vsako ceno onemogoči Janeza Janšo, malce predaleč. Skupaj s SKD so zbrali ' potrebnih 35 podpisov poslancev za razpis tako imenovanega poslanskega referenduma, ki ga je predsednik državne- gati“ Evropi, je absurdno, da [n mo Slovenci dve organizaciji * večinoma istimi nalogami in is“ poslanstvom in z željo združen vse koroške Slovence. Je up,a i vičeno iz gole želje po neki n8 \ pačno razumljeni samobitnosti1 demokratičnosti vzdrževati aparata? Svet se suče in kar je ri^S l C V bilo (mogoče celo potrebno), nujno, da mora biti tudi dan* tako. Tudi neutrudljivi zagovor11* bipolarizacije med korošk18 Slovenci naj bi to končno vzeli81 znanje. Če so zastopniki obeh01 l( ganizacij nekoč lažje našli k sN V nemu jeziku, to ne pomeni hkr3 da je dvojni aparat zaradi te?; s dobra ureditev. Ker nesoglasje|Z P vira iz različnih političnih nazor0* bi bila logična poteza, da se ust8 novi nova organizacija, ki prev* _ me proračun, zdajšnji dve pa P 5 stita nadstrankarstvo in neobr menjeno delata politiko. (Mih18 grede bi tako prenehalo stal8 enačenje NSKS in EL, prav ta*1 ZSO in SP, z druge starni P krčevito razlaganje, da to ven* sploh ni eno in isto.) Drugače pa mislim, da 'f treba osrednji organizaciji Pf svetliti in razčistiti, katera po* čja so upravičeno in katera 0 smiselno dvojna, nato pa Pr organizirati vse pod eno na strankarsko organizacijo. ga zbora Jožef Školč nemudo' ma razpisal, s tem pa diskrimini' ral tako podobno zahtevo držav-nega sveta kot volilce SDS, ki s° podpisovali zahtevo za referen' dum, čeprav sta bili slednji zah' tevi prej v proceduri. V referendumsko tekmo je poseglo ustavno sodišče, ki b° presodilo, ali je Školčevo „prehi' tevanje po desni" ustavno ali ne, odgovorni za morebitno ne-ustavnost pa bodo liberalni ir krščanski demokrati, ki se naj' bolj bojijo večinskega sistema' saj bi morali, če bi bil na referen; dumu izglasovan večinski volil* sistem, izbirati koalicijske pa* nerje še pred volitvami. Po poli' , tičnih programih sodeč bi LDS iskala partnerja pri Združeni lis*1 socialnih demokratov, SKD Pa ( pri SDS in SLS. Zato vsi nest8' ; pno pričakujejo odločitev ustav- , nega sodišča, vendar bi bilo naj; 1 bolj pošteno, da bi bili razpisan1 i vsi referendumi, volilci pa bi pre' sodili o volilnem sistemu. JaV' nost je za zdaj naklonjena sod' aldemokratom, ki bodo ne gled6 na odločitev ustavnih sodnikov vsaj moralni zmagovalci, saj ji* je kot prvim uspelo zbrati 40.000 podpisov. letel 19» Razno 5 ing ;iji i# gvai m i našli i' m '>■, an» >rnf 0 iO? h o1' ie Koroški Slovenci - manjšina, elita ali... ? Slovenski znanstveni inštitut in založba Drava sta predstavila v avorani grbov v Deželni hiši v Celovcu knjigo, ki je nepogrešljiva za Vse izobražence na Koroškem. Knjiga je tudi razumljiva in osegljiva za vse Korošce, ker i/iio (m=n—isana v nemščini z p , njsim) slovenskim delom. S snn ?Čamo j° vsem, ki se re-;; Dniit,ukvar)aj° z narodnostno ' ' A !k(0VkerJ°je sestavil prof. stroj ^eitener, dolgoletni rokovni spremljevalec usode lPa škemnSke manjšine na Kor°- 'Jj 7hnfm Predsednik Deželnega 5 D^a Adam Unterrieder je Va, ravil lepo število obisko- dštsolir! ''h spomnil’ da ie kn)r ' # ”so dna osnova za politična a t f idrc n« prt U pogajanja, ki so potrebna za rešitev še odprtih vprašanj . . . Načelo: - Mi smo mi - ne more veljati več, za nobeno stran!" Izhodišče knjige je zadnje ljudsko štetje (15. 5. 1991) oziroma razveseljiva vest, da se je asimilacija končno ustavila. Ali se je res? Knjiga daje izčrpen odgovor, da je namreč vse odvisno od zornega kota, iz katerega hoče kdo stvari obravnavati. V prvem delu se knjiga ustavlja pri splošni manjšinski problematiki: Že izraz „manjšina“ je pred- ^ razpravi se je jasno pokazalo, da so mnenja manjšinski politiki dokaj različna: 5j^£avel Apovnik: ” Vključevanje mora pomeniti, da ostane narodnostna skupnost organizacijska enota; posameznik se ne sme integrirati." Udarjan Sturm: ” ■ ■ ■ vključevanje v državne strukture zagotavlja vsem v državi enake pravice; v medsebojnih stikih lahko rešujemo vsakdanje probleme sožitja!" ^-Blatnik: ”Sožitje je več kot demokracija; vključuje razumevanje, enakopravnost, soodgovornost." ^Plškogovoreči udeleženec: "Koroška enojezičnost je kriva za mnogo nerešenih Problemov. V resnici je dvojezičnost res rpednost in mi enojezični smo zapostavljeni. Dajte nam več možnosti Za učenje drugega jezika v deželi; predsodke za slovenščino se dejansko zmanjšujejo. “ met neštetih razprav, ker izraz demokratske politike, kjer „vla-dajo“ številke, prevladujejo večinski sklepi, odločajo odstotki o usodi celote. Toda globalna zaščita narodnih skupin v Evropski skupnosti zahteva določeno merilo za raznovrstne skupine v zboru narodov. Iz tega se razvijajo nadaljnja vprašanja: Kaj je narod, kaj nacija, kdaj je kdo narodnostna skupina? Kaj je identiteta? S kom se človek lahko istoveti -z narodom, jezikom, z ena-komislečimi, ideološko združenimi strankami, z državnimi ali drugačnimi skupinami ali z vsem istočasno? Kako nastanejo manjšine? Kakšni so odnosi med večino in manjšino in kakšni naj bi bili, da so vsi zadovoljni? Drugi del knjige je neusahljivi statistični vir za vse tiste, ki se radi naslanjajo na »neizpodbitne podatke". Toda koliko je odvisno od tega, kako človek bere statistiko? Samo en primer: Vse številke o koroških Slovencih govorijo o tem, daje odstotek izobraženih znatno višji kakor pri nemškogovo-rečih. Celo v višjih poklicnih strukturah so Slovenci »nadre-prezentirani". Toda nobena statistika ne pove, koliko Slovencev na Koroškem je na resnično odločilnih mestih in kolikšen odstotek Slovencev odločilno vpliva na javno mnenje in realno politiko na Koroškem! Ali je torej slovenska narodnostna skupnost res »elita"? nec kolon na mejnih prehodih? 9osrvS,ek aPrila je Slovenska 10v“apisma zveza.(.SGZ) našla T" P'sma na ministre Schus- v taJ zKa in Einema iz Slovenije, n«'- nl1 opozarja na situacijo in -'orna Pri vTa nerazumljive probleme SQ2 !0pu iz Slovenije v Avstrijo, tako jf.Pnndahla dejstvo, da se ri2mu ■ ®koda trgovinam in tu-de| j ln da je njihov promet pa-Povan Lansko leto so ku-Qte|k . 0r°šci v Italiji, letos pa kijpcg?1710 vstop slovenskih da^nis,er Einem je odgovoril, 6r|ostavno najti za obe sku- pini zadovoljive rešitve. To pa zaradi tega, ker se od Avstrije kot »sočlanice Schengena" pričakuje postopno zvišanje preglednega standarda na avstrijskih mejah na raven, ki ga predvideva Schengenska pogodba. Avstrija je dala izjavo,, da bo začela uveljavljati Schengen v celoti sredi naslednjega leta. Glede pregledov osebnega prometa je minister Einem v direktnem stiku s pristojnim slovenskim ministrom Šterom predlagal, da se uvedejo dodatni vhodni pasovi. To pa je realistično predlagati samo za Ljubelj in za Karavanški predor, kjer je dovolj pasov na razpolago, kar je tudi mnenje SGZ. Izkušnje, tako minister Einem, ki so jih s tem modelom naredili v zadnjih mesecih na avstro-ogrski meji, kažejo, da je takšen administrativni ukrep primeren za pospešitev opravljanja mejne kontrole. SGZ upa, da bo zdaj konec kolon na mejnih prehodih. Občasno je Republika Slovenija že uvedla dodatni vhodni pas v Slovenijo. O Spoštovane stranke naših bank! Naše zadružništvo na Koroškem ima 9 samostojnih bank, od tega je 8 Posojilnic-Bank ter Zveza Bank v Celovcu. Skupna bilančna vsota znaša 5,7 milijard šilingov. Vključeni smo v Avstrijsko Raiffeisenovo denarno organizacijo, ki je največji denarni sistem v Avstriji in zajema polovico vseh bančnih mest. Za zavarovanje vlog v tem našem sistemu obstajajo stoodstotni zakonski in pogodbeni zavarovalni mehanizmi kot so garancijske skupnosti in solidarnostni sklad. Še nikdar v 125-letni zgodovini našega bančništva niso bili denarji naših vlagateljev v nevarnosti, tako kot niso tudi danes. Iz medijev ste v zadnjih dneh bili informirani, daje revizija pri Posojilni-ci-Bank Celovec odkrila pri poslovanju dosedanjih poslovodij nekatere nepravilnosti: prekoračitve pristojnosti in dajanje raznih kreditov brez dovoljenja pristojnih organov. Zato so pristojni organi Posojilnice bivši poslovodji in prokurista takoj odstavili in imenovali novo poslovodstvo. Kot nove poslovodje sta upravni odbor, kateremu predseduje višji študijski svetnik prof. dipl. trg. mag. Franc Brežjak, in nadzorni odbor pod vodstvom dr. Valentina Kakla soglasno potrdila Franca Keliha, Gertrudo Kraxner in mag. Andreja Uranka, kot prokurista pa VVernerja Oražeta. Ugotovili smo, da bo nastalo nekaj škode, ki jo bo moralo nositi v prvi vrsti Posojilnica-Bank Celovec sama. Če pa bo ta škoda presegla njene zmogljivosti, bodo Zveza Bank in ostale Posojilnice solidarno pomagale. Človeških slabosti in prevar pa se ne da v celoti izključiti. Za stranke, vlagatelje in poslovne partnerje opravlja Posojilnica-Bank z novim poslovodstvom na čelu vse bančne posle kot običajno naprej. Zato ni razloga za kakršnokoli zaskrbljenost in nezaupanje vlagateljev. Prosimo Vas, da tudi v prihodnje v isti meri zaupate našim Posojilnicam-Bank in Zvezi Bank. Zagotavljamo Vam, da se bomo tudi naprej prizadevali in trudili za vestno in pošteno poslovanje. Hočemo biti in ostati Vaš zanesljivi partner in dobri svetovalec. ZA POSOJILNICO-BANK IN ZA ZVEZO BANK: poslovodje, nameščenci, upravni odbori in nadzorni odbor ŽELEZNICA 2000 Prosta pot za gradnjo skozi Podjuno? Celovec. ..Ministrstvo nam je zaenkrat dalo nalogo samo z načrtovanje železniške proge med Gradcem in Celovcem", je na tiskovni konferenci javnosti sporočil direktor HL-AG Hammerschmied. Kar se tiče Roža, pa vidi Hammerschmied vrsto možnosti. Predlog iz študije (varianta Rož) je le eden izmed možnih, tako direktor, ki poleg trase ob Vrbskem jezeru preverja še nekaj drugih variant. Do jeseni '97 želi Hammerschmied imeti na mizi študijo o tem, kakšne so potrebe železnice za odsek Celovec - Beljak -italijanska meja. Na osnovi tega bo potem sledil predlog za traso. Reklama. V Podjuni pa je, kot kaže, „vlak za gradnjo že odpeljal". Za progo Gradec -Celovec je pripravljenih 170 mio. za načrtovanje in kakor kaže, s tem financirajo tudi reklamno kampanjo za gradnjo železnice. HLAG je predstavila študijo, po kateri naj bi 69% prebivalstva zagovarjalo gradnjo železnice. Po besedah direktorja Hammer-schmieda so povpraševali predsvem prizadeto prebivalstvo, ki pa na drugi strani (npr. v občini Pliberk) pobira podpise proti gradnji železnice. Trasa od Št. Pavla do Celovca bo skoraj vzporedna z obstoječe podjunsko železnico. Od Grabštanja naprej pa bodo sploh obstoječo železniško progo samo izgradili. Vsakih 25 do 30 km pa naj bi zgradili tudi kolodvore, tako da bodo lahko hitrejši vlaki prehitevali počasnejše. Glede trase, tako Hammerschmied, še ni rečena zadnja beseda. Če bo potrebno in če bo želja, bodo v odločitev vključeni tudi prizadeti. Traso želi HL-AG fiksirati do konca leta 1997. Nato mora projekt v naravnovarst-veno oceno, kjer ima prebivalstvo tudi pravno možnost ugovora; to pa le, če se združi v iniciativo, kar se je v Pliberku že zgodilo. Že leta 2010 pa naj bi naj bi peljal prvi vlak od Gradca do Celovca. Silvo Kumer Dobrla vas v klinču z gradbenim podjetjem s Kanal je bil v ospredju na občinski seji. Športna dvorana je še grad v oblakih. Dobrla vas je zašla v organiza-torične težave pri gradnji kanala, poleg tega prihaja stalno do finančnih sprememb. Krive temu so po eni strani nezrele prognoze arhitektov glede stroškov za posamezne odseke, po drugi pa stečaj firme Hamberger in napake pri polaganju kanala firm STUAG in TEERAG-ASDAG. Občina misli procesirati, saj gre za 3 milijone. Gre za stroške asfaltiranja kolodvorskega območja v Sinči vasi. Eklat. Kako je prišlo do ekla-ta? Potem ko je občina odkrila okvare na novem kanalu, je zahtevala od firm povrnitev vseh treh milijonov, ki so bili izdani za odsek. Firmi se sklicujeta na slabe talne razmere, ki naj bi bile krive za okvare. Občina tega ni akceptirala, nakar sta firmi pobrali šila in kopita. Referent za kanal Harald Pfit-scher (F) je na pretekli občinski seji predlagal, da se pogodba z DESK razveljavi in se napravi analiza tal, ki bi štela kot dokaz za tožbo proti izvajajočima firmama in načrtovalcu. Za razveljavitev pogodbe se je izrekla tudi deželna vlada. Župan Josef Pfeiffer (SP) se je v tem sklopu raztogotil in govoril o "represijah" in "objestnem zapuščanju gradbišča", česar "ne moremo več mirno gledati". Župan se boji, da bi si druge firme to vzele kot zgled, če občina zdaj ne poseže konsekventno vmes. Tudi občinski predstojnik Gerhard Gra-scher (VP) je izrazil skrb in dejal, da mora občina preprečiti vsakršno škodo. Občinski svet je soglasno potrdil nalog za polaganje kanala za krajevno mrežo Dobrla vas-zahod (10,4mio.) in kanalskega odseka zveze na območju med Goselno vasjo in Bukovjem (14,8 mio.). Tudi v Sinči vasi bodo lahko kmalu spet sproščeno dihali, saj bodo 10. junija začeli spet asfaltirati. Športna dvorana, že pred dnevnim redom je župan bil soočen z nekaterimi odprtimi vprašanji. Občinski svetnik Rudi Vouk (EL) je vprašal, koliko bi stala v Šinči vasi načrtovana športna dvorana, na kar pa župan ni mogel zadovoljivo odgovoriti, ker da je še prezgodaj. Poročal Veselim se, da bomo i/ naši občini gradili okrajno športno dvorano. To bo projekt med 35 in 70 mio. šil. župan Josef Pfeiffer pa je to, da bi se izdatki pomikali med 35 in 70 mio. Vrhu tega je tudi odprto, ali bi bil projekt sofinanciran od občinske šolske zveze ali od upravne skupnosti. Kakor koli že je treba najprej priti v načrt za športne prostore pri deželni vladi. Vouka je tudi zanimala finančna obremenitev iz obratovalnih stroškov čistilne naprave v Vogljah, ki bo kmalu začela obratovati. Župan na vprašanje ni mogel dati želenega odgovora, ker stroški za posamezne gradbene odseke še niso na mizi, poleg tega še čakajo na odločitev v Žitari vasi. Merilo Pravilno bi bilo, da 56 meri pristojbina za upo& bo kanala samo po ko0 ni uporabljene vode. DP' gi model ni pravičen. mag. Rudi Vouk za davek pa ne bo samo pora vode, ampak tudi stanovanj^ C površina. To se pravi, da bodo večjem stanovanju z malo stan° v valci stroški višji. Razmerje je,r ^ ba še izračunati, tako Pfeiffer. ! s Železnica. Pep Komar E je hotel informacije v zvezi z juS c vzhodno železniško progo in P i' tekom tračnic Pribija vas - Met c va. Župan Pfeiffer tudi tu ni m°9 i1 dati definitivnega odgovora, v8^ t dar je obljubil, da bo „podprl vS t ko iniciativo, ki bi prinesla kaj P" c zitivnega za občino". Prizadeta) \ predvsem Metlova. _________________________________-^j i Začetek gradnje kanalizacije „Vrbsko jezero - zahod" Občine Vrba, Rožek, Št. Jakob v Rožu in Vernberk so pričele graditi skupno čistilno napravo. Pretekli konec tedna je bil ofi- morali izkopati za gradnjo čistil' cialni začetek gradnje kanalizacije za občine St. Jakob, Rožek, Vrba in Vernberk. Ker se je ljudska iniciativa na Reki v občini Št. Jakob branila proti čistilni napravi v bližini turističnih objektov in se je pritožila pri upravnem sodišču, je prišlo do precejšnjega zastoja. Potem ko je sodišče pritožbo odklonilo, so bila vrata za gradnjo odprta. 240.000 kubičnih metrov bodo ne naprave, celotni projekt b° stal 2,1 mrd. šilingov. Ze le*8 1999 naj bi pričela čistilna na' prava obratovati. Mandatar £1 v Rožeku mag. Mirko Oraže i8 j projekt od vsega začetka zag°'! varjal, ker je po njegovem edin8 pravilna alternativa, ki so jih ne', kaj časa iskali tudi v Št. Jakobi toda so po mnenju strokov njakov dražje od centralne na'| prave. ________________________M etefc Petek, I# ?L_majj996 Iz naših občin z 6 0s jeseni bo v Ž/7a/V vasi odprl vrata novi otroški vrtec, v katerem bo tudi dvojezična skupina. Foto: Fera Dvojezični vrtec je sad politike malih korakov ^ Žitari vasi je občinski svet z veliko večino sprejel sklep, da bo v novem inskem otroškem vrtcu tudi dvojezična skupina. _ občinski otroški vrtec bodo br 1 |.r' vasi odprli letos septem-Sej:a 1 °ktobra. Na minuli občinski J le občinski svet razpravljal in ,jv SovaJ tudi o možnosti vodenja je skupine. 17 mandatar- - dv0eP:VP in EL) ie glasovalo za j ja FpZlcno skupino, le mandatar-gir b0 ?ta bila proti. To pomeni, da s3' P0|v z'tari vasi od jeseni naprej bv enojezične skupine tudi Vflcfična skupina v otroškem va^narica- 0bčina Žitara rpg 0 zdaj razpisala tudi delovno kat 0 za dvojezično vrtnarico, za 9a T° bob'la °d urada zvezne-bgi anclerja povrnjene tudi večji b,. Personalnih stroškov. Med ostal"11 k'1 t0 tudi argument za Privole0nipfrakHiji’ daStadf SV°ie prjj nJe za dvojezično skupino. I lave za otroški vtrec sprejema-1 na občinskem uradu. skip9■rninuli seJ' j® občinski svet rinQnf tudi ukinitev „Maschinen-9a ■ devet kmetijskih strojev je Prodaj. Na željo turističnega ruštva je občina privolila v na- Padri I Ih. "'JV VMVM I V< M I I V Vlil VA V | | v* 3 V°dne drče za Ženeško jeze tak0V'a'ni 650.000,- šilingov. Prav brj|j s°9lasno so mandatarji odo-9as' nakup gasilskega tanka za Vi5:'sl<0 društvo Bikarja vas v 11'4 mio. šilingov. v AKTUALNI INTERVJU „To je bil eden večjih korakov v politiki malih korakov11 NT: Kako je prišlo do tega presenetljivega sklepa v občinskem svetu? Petek: Pred občinsko sejo sem na seji predstojništva vložil predlog, o katerem smo v tem gremiju sicer razpravljali, toda ne glasovali. Zato pred občinsko sejo še ni bilo jasno, kakšen bo izid glasovanja. Da je potem le prišlo do tako jasnega sklepa za dvojezični vrtec, je nedvomno zasluga župana Lepitschniga, katerega je podprla celotna SP frakcija. Zelo pohvale vredno pa je tudi zadržanje podžupana Kunetha, ki je s svojo frakcijo prav tako glasoval za dvojezični vrtec in je dejal, da naj bi otrok v tej starosti ne ločevali, saj so potem v ljudski šoli spet združeni. Skušal sem za sklep pridobiti tudi oba svobodnjaka, toda pri obeh imam občutek, da se morata držati direktiv od zgoraj in sta zaradi tega glasovala proti. Nekoliko preseneča, da ste predlog za dvojezični vrtec vložili šele zdaj. Tomaž Petek (EL Žitara vas) Mislim, da ni bistveno, kdaj se predlog vloži. Bolj pomembno je,prej najti politični konsenz z ostalimi mandatarji. Pri nas v Ži-tari vasi že leta skušamo ustvarjati pozitivno vzdušje v občini in na občinski ravni konstruktivno sodelujemo. Kar se tiče dvojezičnosti, pa skušamo z malimi koraki izboljšati položaj. Vedno nam to ne uspe, toda primer dvojezičnega vrtca pa le kaže, da je možno tudi po tej poti kaj doseči - mogoče celo več kot s trdo in agresivno politiko. Kaj ta sklep pomeni na splošno za sožitje v občini? S sklepom je bil položen eden temeljnih kamnov za dobro sožitje obeh narodnih skupnosti v občini. Zato se bomo z naše strani naprej trudili za dialog, ki so ga v občinski sobi pozitivno sprejeli tudi mandatarji večinskih frakcij. Na kratko Ruda/Pliberk. Most čez Dravo pri Lippitzbachu je star 100 let. Pred 100 leti, 10. oktobra 1896, so ga odprli, letos pa so ga v celoti obnovili. Stroški za obnovo so doslej znašali 420.000,-šilingov. Občini Pliberk in Ruda bosta 100-letnico mostu prazunovali letos 10. oktobra, v ta namen pripravljata tudi jubilejno brošuro. Izkupiček pa bodo namenili obnovi kapelice, ki stoji blizu mostu. Zgodovina mostu je dokaj zanimiva, tako so ga skušali pozimi leta 1918/19 z dinamitom razstreliti in s tem prekiniti najvažnejšo povezavo med obema bregovoma Drave. Razstrelitev tedaj ni uspela, zapustila pa je precejšnjo škodo. Bekštanj. občinski mandatarji bodo danes, v petek, 31. maja, ob 18. uri med drugim razpravljali o načrtu za novo pokopališe v Ledincah. Na dnevnem redu seje je tudi vprašanje termične naprave za sežiganje smeti. Pliberk. Pliberk je eden izmed možnih krajev, kjer bi na Koroškem lahko zgradili centralno termično napravo za sežiganje smeti. Po predstavah zagovornikov projekta bi bila obrtna cona v Drveši vasi najbolj primeren kraj. Borovlje. Občina Borovlje sporoča, da je soteska za turiste spet odprta. Škocijan. Po zadnjih statističnih podatkih je občina Škocijan bila pri prenočitvah tretja najmočnejša občina v Avstriji. Vrstni red: 1. Dunaj (1. okraj) 4,2 mio., 2. Salzburg 1,024 mio., 3. Škocijan 1,006 mio., 4. Mittel-berg 818.000; 5. Beljak 786.000, 7. Bekštanj 714.000, 14. Vrba 563.000. Hodiše. V Hodišah je občina poskrbela za novo turistično atrakcijo, ki je bodo gotovo najbolj veselii otroci. Nastavila je „strica“ Dela Vedernjaka, ki bo pripovedoval pravljice. Silvo Kumer Kulturni dom v Pliberku je k občini eden največjih gradbenih projektov zadnjih desetletij in bo nudit v kleti tudi prostor za športno dvorano. Gradnjo je prevzelo domače gradbeno podjetje, ki trenutno betonira klet. Enakopravnost skozi strankarska očala V Pliberku OVP in FPO tolmačita enakopravnost po svoje. Grenzlandheim naj bi dobil finančno podporo, Kulturni dom pa samo refundirano pristojbino za parkirišča, ki je doslej v občini še ni dobilo predpisano nobeno društvo. Na minuli občinski seji sta pli-berška SP in EL želeli sprejeti osnovni sklep za podporo za sanacijo Grenzlandheima, ki naj bi po predlogu ek. sv. Frica Kumra (EL) dobil enako finančno podporo kot društvo Kulturni dom Pliberk. OVP in FPO pa se nista želeli priključiti temu predlogu in sta predlagali, da naj dobi Kulturni dom samo refundirano pristojbino za parkirišča (1,1 mio.), Grenzlandheim pa naj bi dobil finančno podporo v enaki višini. Vrhu tega bi za oba projekta s pomočjo občine bilo možno dobiti finančna sredstva od dežele. Jurij Mandl (EL) je opozoril OVP, da je bil Grenzlandheim zgrajen na zemljišču občine Pliberk in da nikoli ni dobil predpisane pristojbine za parkirišča, ki bi jo naj kulturni doma plačal. Mandl je zastopal mnenje, da bi bilo šele potem moč govoriti o enakopravnosti, če bi tudi kulturni dom dobil od občine zemljišče in parkirišča. Toda o tem VP in EP nista želeli diskutirati in sta enakopravnost tolmačila tako, da naj dobi Grenzlandheim denar, kulturnemu domu pa se naj opusti pristojbina za parkirišča. Ta predlog VP/FP ni dobil večine in je bil z glasovi SPO in EL odklonjen (13:10). Predlog o enaki finančni podpori za ob doma potem ni prišel več na glasovanje, OVP in FPO sta namreč prej zapustili sejo. Ker ni bilo več dane 2/3 večine, so jo morali prestaviti na naslednji ponedeljek ob 19. uri. W. Berg. Pred to točko pa so pliberški mandatarji soglasno potrdili finančni koncept za sanacijo galerije VVernerja Berga v višini 4,6 mio. šil. V letu bo od tega denarja potrebnih 2,6 mio. Občini Pliberk k temu projektu zaenkrat ni bilo treba prispevati denarja, ker za to skrbi družina umetnika VVernerja Berga, predvsem pa njegov sin Veith Berg, ki je svoj delež očetove umetniške dediščine podaril občini Pliberk. Ek. sv. Fric Kumer in vodja galerije Gott-fried Stockl sta se zato posebno zahvalila družini in sta izrecno poudarila važno vlogo Veitha Berga. Rekli so na občinski seji: Enakopravnost bi bila, če bi tudi Kulturni dom dobil od občine brezplačno zemljišče in parkirišča. Jurij Mandl (EU Sem za to, da tudi Grenzlandheim dobi podporo, čeprav je ostal do danes za slovenska društva zaprt. ek. sv. Fric Kumer (EU Enakopravnost je, če damo Grenzlandheimu toliko de; narja, kot ga Društvu kulturni dom ni treba plačati za manjkajoča parkirišča. Gottfried Stockl (VP) Rad bi vedel, katero društvo v občini je doslej moralo plačati pristojbino za parkirišča. Štefan Domej (EU Priznati moram, da jer doslej nobenemu društvu ni bilo trebno plačati. Toda taki so pač predpisi. Sem za enakopravno podporo obeh kulturnih domov j in sem mnenja, da ustreza predložena varianta VP/FP enakopravnosti. Župan mag. Raimund Grilc Če v občini itak vlada enakopravnost, zakaj potem potre- ; bujemo dva kulturna domova? Stefan Visotschnig (SP) To, kar sta predlagali VP in EP, ni enakopravno in diskriminira Slovence v občini- : Vrhu tega nekateri pozabijo, da v kleti nastaja tudi šport; na dvorana, ki je občina ni bila v sposobna zgraditi. j Blaž Kordesch (EL) Treba je biti pripravljen za kompromise, pri katerih ni zmagovalcev in ne poražencev. Alfred Meklin (VP) Mladina te odločitve VP in EP ne bo razumela. V drugih občinah gradijo take kulturne domove in športne dvorane občine same. Pri nas pa nekateri mandatarji niso pripravljeni podpreti niti takih privatnih iniciativ. Štefan Domej (EL) Silvo Kumer Ruda. Slavko Spieler (desno) je po celi Podjuni znan kmet in trgovec s starim železom. Pred kratkim je praznovat svoj 50. rojstni dan in je dobil od domačinov in znancev kot darilo koto - da ne bo zarjavet. Čestitamo. Pogovor SONJA STURM Politično-upravna akademija se je 1992 ustanovila kot izobraževalna ustanova za politično interesirane. Medtem se je izobraževalni program razširil s prvotnim težiščem na komunalni politiki. Predsednica Sonja Sturm še ni povsem zadovoljna s koriščenjem izobraževalnih seminarjev. Adrian Kert Naš tednik: Valovi so se pomirili, odkar ste v malce turbulentnih okoliščinah prevzeli predsedniško mesto. Bivši predsednik VValdhauser naj bi bil po inoficial-nih trditvah primoran vzeti klobuk, ker je bil trn v peti nekaterih velikašev EL. Res ni deloval v smislu organizacije? Sonja Sturm: Dejstvo je, da do zamenjave na predsedniškem mestu ni prišlo na zahrbten način in ne čez noč. VValdhauser ni hotel sodelovanja z deželno EL, kar pa je po mojem za uspeh PUAK pomembno, saj ne gre, da delujemo od občine do občine brez usklajevanja. Drugo je, da VValdhauser ni pokazal zadostnega angažmaja v tej funkciji, zato smo že dalj časa razmišlajli o konsekvencah. O tem smo Se pogovarjali tudi z VValdhauserjem. Kako zgleda splošni prioritetni katalog PUAK? Prva važna točka je izobraževanje občinskih odbornikov, kot drugo veliko važnost polagamo na delo z mladino, tretje je sodelovanje z Evropsko skupnostjo in seveda regionalni seminarji v zvezi s pospeševanjem slovenščine. Na prvo mesto ste postavili izobraževanje mandatarjev EL. Ste z odzivom zadovoljni? Zadnji seminar je bil januarja pod naslovom Strategija in taktika vpraševanja, odziv pa je bil slab. Vzrok je po mojem v tem, da je funkcija v občinski politiki za vsakega delo na prostovoljni ravni, vse ostalo je dodatek. Vendar, kdor °bčinsko delo jemlje resno in ga opravlja rad, ta se tudi poslužuje izobraževalnih možnosti, s Pomočjo katerih lahko deluje bolj uspešno. PUAK nudi dobro pomoč. Kdor pa dela le iz neke napačno razumljene dolžnosti, torej prej Prisiljeno, tega tudi ne zanima politično izobraževanje. Prisiliti nobenega ne moreš. Sami niste aktivno vključeni v občinsko politiko. Vam s tem ne manjka potreben vpogled v delovanje potencialnih kandidatov kot pomoč za sestavljanje izobraževalnega programa? GOST NAŠEM TEDNIKU Programa ne sestavljam sama, ampak v sodelovanju z drugimi odborniki. Mislim, da imamo zadosti dober vpogled v delovanje funkcionarjev EL, tako da vemo, kje je treba nastaviti. Mnogi starejši občinski politiki EL so na slabem glasu. Očita se jim nekompetentnost na strokovnih področjih občinske politike (proračun, kanal, okolje) neznanje v pravilnem vzpostavljanju stikov z volilci in nenazadnje manjkajoči bonton v javnem nastopanju. Ali PUAK tu lahko pomaga? Ni moja naloga, da presojam, kdo je zrel za občinsko politiko in kdo ne. To mora presoditi vsaka frakcija posebej. Seveda pa je vsak povabljen na specifične tečaje PUAK. Strokovna kompetenca bi deloma gotovo lahko bila boljša. Drugače pa mislim, da je delovanje EL nasploh dobro, saj je mnogo odvisno od infrastrukturne in personalne situacije v posameznih občinah. Zato ne gre brez nadaljnjega ocenjevati, kdo je dober in kdo slab. Še nekaj o kompetenci: Nekaterim mandatarjem EL se rado očita, da so zaspali v 70-ih letih in v občinski hiši razen dvojezičnosti nimajo kaj povedati. Prva pomoč: PUAK? >9 Vsaka generacija ima svojo miselno sliko. Nobenemu ne zamerim, če misli v zastarelih miselnih vzorcih, vendar se je treba ločiti vsaj od teh, ki danes ne držijo več. Kar se tiče koriščenja ponudb PUAK, pa je tudi dosti mlajših kandidatov, ki se iz prevelike udobnosti ne udeležujejo koristnih in potrebnih seminarjev. Čeprav je potreba po večji strokovnosti velika, opažam veliko zadržanje glede izobraževanja. Ljudje imajo po eni strani strah se usesti v tečaj, po drugi pa je marsikateri v napačnem prepričanju, da je o vsem dosti dobro poučen. To velja tako za starejše kakor za mlajše kandidate. So si funkcionarji EL predobri za politično izobraževanje? Deloma to gotovo drži. Tudi retorika dela preglavice. Kakšen je bil pravzaprav obisk na zadnjem retoričnem tečaju PUAK? Pretekli seminar je bil sicer prirejen posebno za mladino in udeležba je bila kar presenetljiva. Glede poteka in velike vneme navzočih dijakov in študentov sem prepričana, da so veliko pridobili. Potreba retoričnega izpopolnjevanja v slovenščini je postala vidna tudi na prvem seminarju, kjer pa je bila udeležba slaba. Za udeležence je tečaj bil velika pridobitev. Tisti, ki so ostali doma, niso mogli kaj pridobiti. PUAK bo tu nadaljevala. Mlajši kandidati so frustrirani nad mogo-tenjem nekaterih iz starejše garde, ki se ne briga za vključevanje mlajših kandidatov. Gre osebno profiliranje na račun substance? Dejstvo je, da mora novinec pokazati več vneme, da se etablira med starejšimi kolegi. V pozitivnem smislu si morajo priboriti svoje mesto. K temu vsekakor tudi spada, da se udeležujejo strokovnega izobraževanja, ki ga nudi npr. PUAK. Tako si lahko pridobijo potrebno temeljno znanje in vrhu tega znanje, ki ga mogoče starejši kolegi nimajo. Nedvomno pa morajo novinci pokazati več samoiniciative in ne čakati na posebna vabila k sodelovanju. To bi bil lahko tudi nalog za PUAK z reklamnim zagonom: kompetentno v občinsko sobo. Kako poteka sodelovanje z deželno EL in občinskimi frakcijami glede izobraževanja oz. kako dela PUAK reklamo za ponudbo? To se dogaja na več načinov, deloma prek medijev, deloma iščemo potencialne interesente na regionalnih seminarjih, kjer se vzpostavi stik s kontaktnimi osebami. Te predlagajo nove kandidate, s katerimi nato stopimo v kontakt. Izkazalo se je, da je najboljši in najučinkovitejši način osebni pogovor. Želela bi si, da bi sodelovanje z deželno EL funkcioniralo, vsaj tako dobro, kakor z občinskimi zastopniki. PUAK bi npr. lahko pomagala pri pripravah volilnega boja EL, ne pri plakatiranju, ampak s posredovanjem know-howa za volilni boj, za nastopanje pred volilci in v medijih. PUAK je aktivna tudi na evropski ravni. S katerimi cilji? PUAK zelo dobro sodeluje z EBLUL (Evropski biro za manj rabljene jezike, op. a.) in z manjšinskim oddelkom v Evropski zvezi. V tem sklopu omogočamo študijska potovanja z obiskom drugih narodnih manjšin, pomagamo društvom pri prošnjah za financiranje raznih projektov iz skladov EZ, skratka izkoriščamo možnosti, ki jih nudi EZ narodnim manjšinam. Hvala za pogovor. 10 Kultura/Branie Petek, .maj 1996 Branje/Domači vesti PISMO BRALCA Pripombe k članku v „nt“ o deželni in občinski razstavi v Borovljah V številki „nt“ 20 ste pisali o deželni in občinski razstavi, ki bosta naslednje leto v Borovljah. Vaše poročilo je površno, netočno in deloma napačno. Resnici na ljubo je treba povedati, da so od lanskega poletja naprej pogovori s prof. Modlom, ki je odgovoren za vsebinsko plat deželne razstave, in z mag. Puckerjem, odgovornim za deželno razstavo s strani koroške deželne vlade, konstruktivni. To tako glede večjezične (tudi slovenske) prezentacije razstave kot tudi glede spremljevalnih kulturnih programov. Pri teh pogovorih niso sodelovali, kot pišete, samo SPD „Borovlje“ in KKZ, ampak tudi Slovenska prosvetna zveza in Slovenski znanstveni inštitut. Vse te ustanove pa so skupno z inštitutom „Urban Jarnik" izdelale pismen predlog za občinsko razstavo, ki naj bi bila ob 750-letnici mesta Borovlje časovno vzporedno z deželno razstavo. Čeprav občina Borovlje zaenkrat ne kaže posebne vneme za seriozno pripravljeno občinsko razstavo z argumentom, da primanjkuje denarja, se pogovori še nadaljujejo in bo tudi od nas vseh odvisno, kaj in v kakšnem okviru bomo izkoristili tudi minimalne možnosti, ki nam jih bo nudilo eventualno sodelovanje pri občinski razstavi. Zaenkrat, leto dni pred realizacijo razstave, ni razloga za tarnanje, da „o vključitvi slovenske narodne skupnosti v okvir te obletnice (750-letnice, op. J. M.)... še ni bilo možno ničesar doseči". Povsem izmišljena in napačna v „nt“ pa je informacija, da bo Slovenska prosvetna zveza k & k v Šentjanžu vključila kot razstavni prostor, „ker v boroveljskem gradu in v Kestagu menda ni prostora za slovensko razstavo". Resnica je sledeča: prostori boroveljskega gradu so namenjeni izključno deželni razstavi, Kestag pa nima primernih prostorov. SPZ tudi nikoli ni zaprosila za uporabo teh prostorov. Zakaj pa? Vendar pa SPZ razmišlja o spremljevalni razstavi, ki bi jo origanizirala in pripravila skupno z občino Bistrica v Rožu na njenem občinskem območju. Ne, ker SPZ v boroveljskem gradu in v Kestagu ni dobila prostorov, ampak ker občina Bistrica v Rožu koristi pametno priložnost, da na svojem območju omogoči razstave in kulturne programe, ki bodo vsebinsko dopolnjevali koroško deželno razstavo. No, logično, da se bo SPZ v k & k v Šentjanžu vključila v ta program! dr. Janko Malle, tajnik SPZ Opomba ured: V našem poročilu nismo zanikali sodelovanja SPZ. Dejstvo pa je, da je sta KKZ, narodopisni inštitut Urban Jarnik in SPD Borovlje pričeli z iniciativo in se začeli pogajati z organizatorji deželne razstave. SPZ so nato v teku razprave povabili k sodelovanju. Kar pa se tiče razstavljanih prostorov za deželno razstavo v Borovljah pa slejkoprej ostane dejstvo, da v teh zaenkrat ni prostora za slovensko razstavo - kakor smo tudi v NT poročali. Zato smo tudi navedli razmišljanja oz. načrte za razstavo v K & K centru v Št. Janžu, ki je, kakor pišete, mišljena kot spremljevalna razstava. Politiki in pisatelji: Pravični za Sarajevo - kje si...? Pisatelj Drago Jančarje napisal pretresljivo knjigo o Sari jevski tragediji. Geslo večera v dunajski hiši literature sicer ni bilo novo: „Pf3' vičnost za Sarajevo" je zvabilo obilo publike - med njimi precej zastopnikov javnih občil, kljub temu pa je usoda tega mesta kakor mora ovirala pri iskanju vzrokov za največjo katastrofo v povojni Evropi in zameglila morebitne vizije za prihodnost tega mesta. Znani in priznani zastopniki s področja literature in politike so se trudili za rešitev uganke: Drago Jančar, eden najbolj profiliranih sodobnih slovenskih pisateljev, Alois Mock, bivši zunanji minister kot ..politični kronist", Miljenko Jergovč iz Sarajeva, „novi“ bosanski Andrič - kot ga predstavlja italijanski publicist Claudio Magris - in Karel Smolle, prvi diplomat samostojne Slovenije, tokrat kot izkušeni moderator večera, ki je tudi sam tehtno posegel v potek tega zanimivega večera. Po uvodnih pozdravnih besedah zastopnika Mohorjeve založbe H. Klauhsa se je oglasil Drago Jančar z opisom ozadja svojega »Kratkega poročila o dolgo oblegovanem mestu - Pravičnost za Sarajevo" (nemški prevod je oskrbel celovški slavist Klaus Detlev Olof). Leta 1994 je skupina slovenskih avtorjev bila na povabilo bosanskih kolegov nekaj dni v bosanski metropoli. Kruta vsakdanjost in bridko trpljenje prebivalcev Sarajeva je privedlo do tega, da je Jančar spisal ta dnevnik o Sarajevu. Čeravno samo v skopih črticah mu je uspel tankočuten pregled nepopisljive tragike, in to kljub temu z veliko porcijo ironije in s posluhom za črno komiko. „Ko je z nastopom demokracije . . . streslo fundamente njihovega patriarhalnega vladanja, jih je zagrabil panični strah za oblast in privilegije, v omed-lenosti so prijeli za zadnje sredstvo: nasilje." Začarani krog: v začetku tega stoletja - streli, na koncu - streli; Sarajevo, tvoja prihodnost ...? Tudi pesnik umolkne . .. Dejstvo, da se Handke v svojem aktualnem prispevku »Pravičnost za Srbijo" sam ni držal svojega nasveta (»kdor ni bil tam, ta naj drži svoj gobec"), je Jančarja opogumilo na »Pravičnost za Šarajevo". Tako naj bi to besedilo imelo - v nemškem prevodu - dvojno vlogo: je poročilo o vojni in replika Handkeju. Drugi avtor tega večera, Miljenko Jergovič, je prav tako predstavil dogajanje in vzdušje v »zaprtem" mes Sarajevo. Podobno kak ^ Jančar opisuje v nad o j ducata krajših prip°Y® danjih sarkastično in s c tom za »humor noir" vsa danjost nepreračunljive v°l ne. Tu ni govora o junak' • Nadaljevanje na strani ^ Sredi junija bo v ^aveniji izšla knjiga, ki .^gotovo pretresla Politično prizorišče mla-6 države na sončni stra-nJ Alp. Eden najboljših slovenskih novinarjev in komentatorjev, nekdanji namestnik glavnega urednika in direktorja De-a ter ustanovitelj politična tednika mag. Danilo Slivnik je v knjigi z naslovom Kučanov klan razkril zakulisje političnega in ekonomskega dogajanja zadnjih let v bl°veniji. Gre pravzaprav Za Pravi politični triler, ki na podlagi številnih pogovorov, ki jih je avtor lrTlel z bolj ali manj pomembnimi tvorci samostojne Slovenije, in dokumentov med drugim tudi odgovarja na vprašanja, do je usmerjal usodne ogodke novejše slovenske zgodovine, kdo nad-L°ruie lastninjenje druž-onega premoženja in ° bo s kasnejšo priva-'zacijo obogatel, kaj so ®ta 1991 počeli Spomenka Hribar, dr. Dimitrij uPel, dr. France Bučar n nekateri drugi voditelji efTlOSa tAr kHn Io iich/3. ril in osa ter kdo je ustva-usmerjal predsednica SKD Lojzeta Peterlete naslov knjige, ki je napisana kot odlična kriminalka, ponuja odgovor, kdo je vlekel niti politične in ekonomske tranzicije ter kdo naj bi Sloveniji vladal v prihodnje, če bo nekdanjim partijskim silam uspelo izpeljati načrt »preobrazbe". Zato se v njej skriva tudi odgovor, kdo sploh so ljudje Kučanovega klana in kako bogati so. Danilo Slivnik, ki KUČANOV KLAN se od drugih tovrstnih avtorjev loči po tem, da piše na podlagi dejstev in podrobnih preiskav ozadij dogodkov, se je lotil tudi slovenske inteligence, ki v vseh teh letih ni zmogla niti ene obsodbe afer ali divjih privatizacij, opisuje dogajanje v zakulisju medijskega prostora in s kritiko ne prizanaša nikomur, analizira dve veliki časovni in prostorski prelomnici (spremembo družbenega sistema in osamosvojitev), na podlagi nekaterih novih dognanj in arhivskega gradiva se zno- va loteva oseb in političnih strank, ki so bile pomladi leta 1991 proti ločitvi Slovenije od Jugoslavije in se na nekaterih delih dotika tudi nezakonitega odliva denarja slovenskih davkoplačevalcev v tujino, kjer so pomembno vlogo odigrali tudi nekateri zamejci. Gre za knjigo, ki bo uspešnica (tako kot njegova knjiga Sto osamosvojitvenih dni, ki je pred petimi leti bila bestseller), javnost in politično prizorišče pa razburja, še preden je sploh izšla. Danilu Slivniku že grozijo, v predprodaji pa bo knjiga, ki bo imela 352 strani (od tega 32 strani barvnih in črno-belih fotografij), najbrž kmalu pošla. j B Tisti bralci Našega tednika, ki bi knjigo želeli imeti na svojih knjižnih policah, lahko pokličejo v Ljubljano na telefonsko številko 061/132-92-19 ali pa pišejo na naslov: Promag. d. o. o., Tivolska 50, p. p. 3540, 1001 Ljubljana. V prednaročilu (tisti, ki bodo plačali naročilo knjige do 14. junija) bo knjiga stala 350,-šilingov (skupaj s poštnino), po izidu pa 400,- šilingov. Ljubezen do naroda*1'0 njegovo življenjsko vodilo! Zablatnikov dan v Bilčovsu, strokovfl0 srečanje slovenskih etnologov, bo stale1' ca v kulturnem dogajanju na Koroškem- Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik namerava nadaljevati prav prizadevanja pokojnega dr. Pavleta Zablatnika za ohranitev ljudske kulture koroških Slovencev. Poleg mnogo drugih dejavnosti povabi enkrat na leto, okrog letnice smrti dr. Zablatnika, slovenske etnološke strokovnjake v Bilčovs, da bi razpravljali o svojem delu. Letos se je udeležilo lepo število znanih etnologov, domačih in predvsem iz Slovenije, med dru- gimi dr. Tone Cevc, direkh Raziskovalnega centra P SAZU v Ljubljani, dr. Inj Smerdelj, direktor Narod11 ga muzeja, prof. Peter ster, prof. A. Feinig, Pp Herta Maurer-LausegfF Jože Kopeinig, pa tudi d® mačina, župnik Polde K®5 in predsednik SPD j Rupert Gasser. Kot posed dobrodošel gost je prišel1 stopnik ministrstva za zrl nost RS, Stojan Sorčan, Nj obljubil mlademu inštitutu5 naprej finančno podporo- vtikov sošolec Lo-lienkL eli j® orisal živ- ftk° P0d0b0 Pokojnega uh°vnika in kulturni-dai n1?' .^kounig je do-|UQahekai 0 njegovih zas-v® 7| v s|ovenskem šolst- Poznli51' ti^i, ki ga niso izč k 50 dobili resnično SjeankuVti\0 velikem na" vsem S’ ”kl, Je bil Pred" iZra7il Cl°vek“, kot se je Majhna mlada etr|ologinja. rjh a razstava nekate-je dnn ,PIS0V in Publikacij vencu0 mla P°r°čilo o slo-Veiik 8rf1 narodopiscu. izdab Zelja vseh bi bila ki jj aie9°ve disertacije, studii sažna in temeljita roškilf °' kajti Polzer je takrat prevzel Z1 za leto dni, zdaj pa ga vodi že s® mo leto. Sedaj iščemo doma0 rešitev. Nagovoriti želimo tudi ve pevce. Naša najpomembne)^ naloga pa je, da v zboru tud1 prihodnosti obdržimo in ohranja111 prijateljstvo, kajti obstoj ni odvis® od posebnih turnej in koncert0’ ampak predvsem od dobre9 ozračja in prijateljstva med pevd' Franc Sadj^, ,etft 3Pfek-199! ILmajjggg Rož - Podjuna - Zilja \ i iva- iS£ >pel id uje- ;ij°' ■n5 ša /I* J* naj' zai- raj' lica lOS* S jŠ8 b« ne iof> ijOl 3z; rel Joka se zbaše iz postelje, na tla in čof! stoji ves pre: straši F do gležnjev v mrzli vodi. va mati, v kamri ja voda Madlen, Madlen, pomaj!" hili, hili, P°J° #abi zd ja la Od zdaj naprej pripoveduje Knezava Nanca jul 'e 5Či le< ■de "iki )z e vrv na tam ležečem hlodu na drobne konce. Šele drugo jutro je opazil, da je bila sesekana vrv njegova Ist. Vse zmerjanje ni nič pomagalo, vrv je ostala sesekana. „Počajte beštje! Jaz vas bom že še drvišov4!" Sklenil je, da bo prihodnjo noč legel pod češplje in tako opazil, kdo jih krade in mu nagaja. Že popoldan je zavlekel tja gnojni koš, nametal vanj par slamnih otepov, s plevami napolnjeno blazino in star kovter. Joka pa je imel med pripravljanjem skritega opazovalca. Ta je vse njegovo početje izdal prijateljem. Tako so vedeli, da bo Joka v košu ležeč merkov na svoje češplje. Pobalini niso bili neumni. Vedeli so, da kmečki človek, ki ves dan pridno dela, zvečer kaj kmalu trdno zaspi. Na to so upali in skovali nov načrt. Ko je Joka vse postoril, je povečerjal, in ko se je stemnilo, je pod češpljami legel v koš. Zgodilo se je, kot so fantje pričakovali. Joka je kmalu začel glasno smrčati. Hudodelci so sklenili, da ga zanesejo kar se da daleč od hiše. Noč je bila svetla in za njihove namene ugodna. Tiho se splazijo štirje najmočnejši od njih, rahlo dvignejo koš s spečim Jokom in ga previdno odnesejo proč. Ko se jim zazdi, da jenja smrčati, obstanejo, in ko spet glasneje drnjoha, ga nesejo naprej. Ko pridejo precej daleč v goščo ob Žili, rahlo denejo koš na tla, prepustijo Joka njegovi nadaljnji usodi in zadovoljni pobegnejo, ker se jim je hudomušna nakana posrečila. Joka je mirno spal, dokler ga nista zbudila jutranja rosa in žvrgo- lenje ptic. Skobacal se je iz koša in začudeno gledal okoli sebe: „Ja, vsi poliči, kje pa sem?" Kamor je pogledal, povsod samo grmovje. Gre sem, gre tja, nič drugega ni kot grmovje. Po dolgem tavanju pa le najde smer do svojega doma. Madlen je bila vsa v skrbeh, ker Joka vso noč ni bilo domov. Povedal ji je, kaj so ti hudiči z njim naredili. „Joj, ti Buah pomaj!" je tarnala Madlen, „to ti je mavvriedna sodrga! Kam bo pršov sviet, če bo mvadina takala?" Tako je Madlen tožila in svoje suhe roke nad glavo sklepala. Za naše pobaline je bila ta nakana neprecenljivo doživetje! Smejali so se in z njimi vred vsa vas! Ni trajalo dolgo, ko so si spet drugo napost5 izmislili. Pred Jo-kovo hišo je stal stuedanc z izdolbenim koritom in ob njem taterman, iz katerega je tekla mrzla studenčnica. Ko je bila noč dovolj jasna, so ob luninem svitu poiskali lesene žlebe in jih nastavili od studenca na okno Jokove in Madlenine kamre, spalnice. Fantje so se tiščali zida zraven okna in čakali, kdaj se bo teater začel. Ni jim bilo treba dolgo čakati. Kmalu slišijo Joka, ki je klical: „Madlen, he, Madlen!" „Ja, kaj pa očeš?“ se Madlen zaspano oglasi. ,,A nča slišeš, Madlen, dež gre, da le čofa." ,,Ja če nak! Saj zviazde videm skuz okno!" Ona nato: „Diedec zirani, al56 če sna?" „Nak, Madlen, voda pr hnanjj^. okne noter tače!" Zdaj je vzdiSj tak lo tudi Madleno. Kot Joka , ^ tudi ona prestrašeno zakriCi^ stopi v mrzlo vodo na tleh. zdaj gresta, oblečena le v kra 9 prtene srajce, iskat laterno. f ec prižgeta in gresta gledat, kai "fVc je zgodilo. tir U: Zdaj zagledata napeljane žlaj’ 1 11 S™ po katerih je voda lepo tekla - f zi okno v kamro. <0 k „ Jojžež, jojžež, to je pa c®vJ[d( tarna Joka, „te gavnarje naj^ n«0! zlodi odnese! Tot, čier je Pe' najbolj vreč!" ,oiij6r Cote in škafec sta morala P1 ,tre kati in vodo s tal ožemati vanj. DSllŠ1, bi se mogel pod v kamri pos- > kaj drugega jima ni kazalo. Zjutraj sta jamrala pred soS°(a' ds skoraj colo noc nista sp^ ^ kaj je bilo temu vrzok. „Tak° x0 nama godi, da nčemama veCy ; ko j a pred to krmensko gavi® Iru, Kaj je nama le začeta?" Sos® lat jima tudi niso vedeli svetova*1, ol( Ob drugi priložnosti se jih^Jp* tole prigodilo: ^ Joka je nabasal na voz kva^L da bi jih drugo jutro peljal Pr°^ v Beljak. Ko je vse priprav'1 'A prihodnji dan, je mirno legel Ponoči so se na njegovem 0 ^ rišču prikazali „strahovi“. Tih0:, se približali in začeli pridno ti. Kvaftrska polena so zb°,Sc raz voz, nato so sneli še k0|e^e in vankedre, da je bil ves voZ ■ kose razstavljen. istaviiS? p(inesli dolgo letro, jo 1 k skednju in se začeli m .. K skednju in se začeli Dr!C,klVZpenjati po njeJ’ toda )2;? azn|h rok, ampak en del rehc aTdrugim 50 unesli na vrh ln(So!nTam 90ri 50 že bili drugi, sf, Drjx,Z spe' sestavili. Za vozom St'uaima na Vrst0 polena’ eno za ’ 12 enih rok v druge, na 4u9im, iz enih rok v druge0 na S!ahbasaheu Kmalu je stal voz lepo ’0) zdafn °l zvečer na dvorišču . uaJ na vrhu strehe Veo ' 2daiT k°u zvečer na dvorišču . j a vrhu strehe. Vsa čarov- a mJ6 nato ,iho zgubila, kot je 9 ma|o prej prišla. | 56», etnrv0^3 vstane, se obleče in konja krmit. Ko se dani, se leda nPaPd?VI’-da bo vpre9el-da vn dvonscu okoli sebe, ikrat za n' nikjer videti. Na->z na ?au 6 za9leda nabasani e k|nh jhu ekednja. Joka sna-č6 0buk 2 Slave, se pokriža in "[■ anl ašt°elPfL n' več natirlah7. Pri t J;S:Gs bita? Sam hudobec mor ;i,1 ratk ^ph611’ pr'di in poglej, kaj o, j eda na streh^ad'tn prihiti' p ai i'Va žen St, ho ln okamni kot L )lni stPho ne Je spremenili ust one r’ ,Besede ni sprav lelK višino 6 aj® stala m gled, sk« J?3'0 - opomogla, evirdeio n s®dom in jim pove. loi?Lp3>le?* nabasan aj ojivrhP°t'^at: nabai Sdili nad kednja' PriSli so i Zli sn n t0 oc|tno coprnijo o se mPadtUdi mlaiši gledal >8m „ d hlinjenim občuc d?h6P0nudili W voz s, č 6 zdai0 n P°®asti Ponoči alru9 druPnnStavili letro in ’e (ato so n9 mu Podajati ti' Dlesa a strehi voz raz Pravili natedre> vs« Pravili dnKedre9 in 4z^i na dvorišče. Dka oi kmalu spet Tar bka se \*alU spet nat endarfe 5 precejšnjo rS?sr- ^h^F^rhupa1 Prva zgoščenka in kaseta Mladinske skupine Ledince Zajete so pesmi, ki jih najraje pojejo V soboto, 8. junija, bo v Zgornjih Borovljah pri Ledincah koncert in predstavitev prve zgoščenke (CD) in kasete Mladinske skupine Ledince pod vodstvom Anice Lesjak-Ressman. 21 pesmi - nekaj angleških in afrikanskih, dve nemški, latinski spev, večinoma pa slovenskih narodnih in duhovnih - je zajetih na zgoščenki „brez meja - grenzenlos" Mladinske skupine Ledince (cena CD: 200,-cena kasete: 150,-). Prav za predstavitev te prve zgoščenke in kasete je Mladinska skupina Ledince pripravila koncert (v soboto, 8. junija, ob 20.30) na posebno pripravljenem prostoru - v Fridlnovem skednju (mesarija War-um) v Zgornjih Borovljah pri Ledincah. Na koncert mlade pevke in pevci vse prisrčno vabijo. Jzdaja zgoščenke je bila od vsega začetka prizadevno in vsega začetka veliki cilj skupi- vzorno vodi in ki v izdaji vidi ne- ne,“ pravi voditeljica Anica Les- kaj posebnega in pomembne- jak-Ressman, ki skupino od ga, saj meni, da prav v tem jezi- kovno obrobnem kraju izdaja take stvari ni tako enostavna in navadna. Kakorkoli že, skupina si je končno uresničila cilj, ki si ga je postavila pred 13 leti - ob ustanovitvi. Takrat je bila to še otroška skupina, ki je pela enoglasno (danes seveda štiriglasno) in ki je izvirala iz farne mladine. Zato je danes poleg SRD Jepa-Baško jezero pokrovitelj skupine tudi fara Pečnica, kjer so pognale prve korenine danes nadvse priljubljene in uspešne skupine iz Ledino. Pozna vigred v Bilčovsu Kot vsako leto, so domači zbori SRD Bilke v Bilčovsu priredili svoj vigredni koncert, pozno sicer, vendar nič manj toplo sprejet od domače publike. Če primerjamo sosedna kulturna društva, se nam kaže raznolika podoba: eni nastopajo z mnogimi majhnimi skupinami, drugi samo z dobrimi tujimi zbori ali samo z otroki. SPD Bilka v Bilčovsu ima trenutno dva dokaj dobra zbora in mladi pevci pridno in veselo negujejo zborovsko petje. Mirko LauBegger vodi skupino mladih moških glasov, ki so se oblikovali v harmonični zbor; lepo, da jih ne povezuje samo petje. Tudi mešani zbor pod vodstvom Irene Kosmač iz radovljice je ozvočena glasbena enota, ki sledi vsaki kretnji vnete dirigentke in obvlada umetno zborovsko pesem. Kot gostje so šentjanški tamburaši vrnili obisk sosedov in so bili sprejeti z burnim aplavzom. Pogrešali smo vendar otroško skupino, ki sicer uspešno polepša cerkvene obrede. In nekateri smo bili mnenja, da čisto brez napovedi koncerta le nekaj manjka, čeprav so bili povezovalni teksti res čudoviti. Boj manjšine za preživetje iz drugega zornega kota Slovensko stalno gledališče Trst je s farso G. Taborija „Mein Kampf" po svoje prispevalo k boju manjšine za obstoj. Pod režijo Borisa Kobala so izkušeni tržaški igralci prepričljivo pokazali, kako je srečanje mladega Hitlerja z dunajskimi Židi povezano s problematiko porazdelitve politične moči med večino in manjšino. Prav neverjetno aktualni prizori so se zvrstili na odru v „Felsentheatru“ na Križni gori v Celovcu: prišlek Hitler se znajde med Židi, ki so med sabo solidarno živeli na Dunaju svoje verske in narodne navade. Tam, kjer je važno število, sanja manjšina o veličini - manjšina tepe, da ne bo tepena - to sta bila stavka, ki veliko povesta današnjemu človenku o sožitju različnih narodnostnih skupin. Kako se je razvil, boril in uspel mladi Hitler, vemo iz lastnih tragičnih izkušenj. Ali smo se res že zadosti učili iz zgodovine? Po slabem obisku sodeč, je premalo zanimanja med koroškimi Slovenci za zgodovino desničarstva. Ali smo trenutno le že malo siti borbene tematike in neskončnega boja med manjšino in večino? Mešani zbor SPD „Bilka Bilčovs", ki ga vodi Irene Kosmač 18 Šport d s .majJH? - NOGOMET V SLOVENIJI Nogometna krona Slovenije HIT Gorici Dva kroga pred koncem prvenstva je HIT Gorica praktično prvak prve slovenske nogometne lige. Goričani so sicer na tujem podlegli Mariborčanom z 1:0, ker pa je presenetljivo podlegla tudi Olimpija (3:1 v Celju), je ostalo pri prednosti šestih točk Goričanov. Tudi na koncu tabele se žal za Prevaljčane ni nič spremenilo, kajti na domačem igrišču so podlegli Rudarju z 0:1. Bila pa je to prva prvoligaška zmaga Velenjčanov nad Prevaljča-ni. Kakor izgleda, se Mag Korotan več ne bo mogel izogniti kvalifikacijskim tekmam za obstoj. Njihov nasprotnik pa bo drugouvrščeni drugoligaš Nafta. Kljub resnemu položaju, Prevaljčani naprej upajo na dosego rešilnega 8. mesta. SNL 1 1. HIT Gorica 34 17 13 4 48:21 64 2. Olimpija 34 17 7 10 73:38 58 3. Mura 34 14 13 7 42:27 55 4. Maribor 34 13 11 10 42:30 50 5. Rudar 34 13 9 12 46:36 48 6. Celje 34 12 11 11 61:47 47 7. Beltinci 34 12 10 12 39:40 46 8. Primorje 34 12 9 13 48:44 45 9. Mag Korotan 34 11 8 15 44:45 41 10. Izola 34 1 5 28 13:128 8 ■ Rezultati 34. kroga: Maribor - Gorica 1:0, Publikum Celje - Olimpija 3:1, Mura - Primorje 2:1, Mag Korotan -Rudar 0:1, Izola - Beltinci 0:3. SAK Naraščaj Center Pliberk Štirje igralci ekipe U 14 (trener Silvo Kumer) so ta krog bili vpoklicani v koroške selekcije. Pri letnikih 1981 je igral Dubi Teševič že drugič za deželno selekcijo ASVO in dal dva gola, drugi igralec -Mark Niemz, pa je tokrat zaradi bolezni manjkal. Pri letnikih 1982 sta igrala Dominik Malej in Alfred Krajger za selekcijo okrajev Veli-kovec/VVolfsberg ter sodita sedaj v ožji izbor za koroško selekcijo. V soboto, 8. junija, in v nedeljo, 9. junija, sta v Vidri vasi v gosteh slovenski selekciji nogometašev pod 12 let in pod 14 let iz Italije. SAK U 12 I - ASK (jak. sk.) 3:1 (Partl 3); SAK U 10 I - VVaisenberg 3:0 (Aleksič); Tekme prihodnjega kroga: SAK U 14 I - Velikovec (v nedeljo ob 18. uri v Vidri vasi), Reichenfels U 16 -SAK II (v nedeljo ob 17. uri), Blatograd U 12 - SAK I (v nedeljo ob 16. uri), Grebi nj U 10 - SAK I (v petek ob 17. uri), SAK U 8 (v soboto ob 10. uri v Št. Petru). Center Celovec SAK U 14 II - Voljavica (VVblfnitz) 4:2 (VValdhauser 3, M. Polanšek); Ochsen-dorf U 12 - SAK II 0:15 (M. Oraže 11, G. Blajs 2, Verdel, Romano); NOGOMET/1. RAZRED D Selani in Globašani v boju proti izpadu napenjajo zadnje sile Prvenstvo se nagiba h koncu in s tem se veča napetost. Medtem ko je v razredih, kjer tekmujejo naše ekipe, že dolgo znan prvak, dosega boj proti izpadu višek predvsem v 1. razredu D. Prizadeti so tako Globašani kakor tudi Selani. PODLIGA VZHOD 1. Velikovec 24 13 6 5 2. VVelzenegg 24 12 9 3 3. Podkrnos 24 12 8 4 4. Vetrinj 24 11 9 4 5. Blatograd 24 12 6 6 6. Metlova 24 12 3 9 7. Bilčovs 24 8 8 8 8. ASK 24 8 6 10 9. Mostič 24 6 117 10. Pokrče 24 8 5 11 11. Ruda 24 5 8 11 12. Liebenfels 24 5 7 12 13. Klopinj 24 5 3 16 14. Št. Lenart 24 5 3 16 56:3 1 36: | 54: 41:2 J 33:25 « 34:26 26:3) 33:30 32:S 27:36 20:33 29:45 28:56 19:51 Wel»* ■ Prihodnji krog: Št. Lenart - Velikovec, Vetrinj v:. ASK - Bilčovs, Mostič - Liebenfels, Blatograd - Klopmi-• Ruda, Pokrče ■ Podkrnos. 1. razred D: V prihodnjem krogu morajo Selani v Šmarjeto, kjer je zanje izgubiti prepovedano. Podpredsednik Franci Kelih: „Napeli bomo vse sile, da si bomo zagotovili obstoj. V prihodnji sezoni želimo namreč s pomlajeno ekipo (z domačimi igralci) začeti znova in to v 1. razredu!1' Da je Šmarjeta trd oreh, to vedo vsi igralci, kajti še dobro so jim v spominu derbiji iz preteklih let, ko so le redko odnesli iz Šmarjete točke. Največje upanje polagajo Selani za libera Božiča, ki je bil na vseh vigrednih tekmah najboljši svoje ekipe, ter na legionarja Bavdeka in Travnika. S temi tremi Nanj se med drugim opirajo Selani - legionar Boris Bavdek. igralci namreč celotna ekipa pada ali blesti. Selani bodo nastopili v popolni postavi, vprašljiv je le S. Užnik, ki se še ni vrnil z dopusta. Druga ogrožena ekipa - Globasnica - ima konec tega tedna prednost tekme na domačem igrišču. Nasprotnik pa je Labot, ki na tabeli zaseda 9. mesto. Vse drugo kakor tri točke bi bilo usodno, kajti neposredna nasprotnika Globašanov (Eitvveg in Sele) imata v zadnjem krogu prednost tekme na domačem igrišču in zaradi tega bistveno boljši predpogoj za zmago, kakor Globašani, ki morajo nastopiti na tujem proti Vovbram. Podliaa vzhod: Bilčovs si na zadnjih dveh tekmah mesta na tabeli ne morejo več izboljšati, pač pa poslabšati, kajti tri ekipe jih lahko še prehitijo. To pa želi ekipa trenerja Hobla z zmago preprečiti že na prihodnji tekmi proti ASK v Celovcu. 1. RAZRED D 1. Št. Andraž 2. Šmihel 3. Frantschach 4. Šmarjeta 5. §t. Pavel 6. Železna Kapla 7. Qret>inj 8. Žitara vas 9. Labot 10. St. Stefan/L 11. Vovbre 12. Sele 13. Eitvveg 14. Globasnica 18 4 14 5 13 3 10 11 10 7 8 10 8 6 10 8 5 11 7 7 10 5 9 10 4 119 5 7 12 6 4 14 5 5 14 54:1 46:2 34:24 35:15 * Sl s lil 25:32 0 I ■ Prihodnji krog: Šmihel - Železna Kapla, Šmarjeta ^ Frantschach - St. Stefan, Grebinj - Vovbre, Št. Pave vas, Št. Andraž - Eitvveg, Globasnica - Labot. 2. RAZRED F 1. Maria Rojach 2. Rikarja vas 3. Galicija 4. Št. Peter/V. 5. Reichenfels 6. Žvabek 7. Djekše 8. VVaisenberg 9. Sinča vas 10. Tinje 11. Mauterndorf 12. Dobrla vas 13. Preitenegg 14. Grabštanj 24 24 24 24 23 24 23 24 24 24 24 24 24 24 1 4 3 4 5 4 3 8 5 11 8 4 12 7 4 13 7 4 13 4 5 15 1 4 19 0 4 20 63:2° j 63:2 ; 72:3f j: 47:25 L S' 56:36 | 01 &\ 8 j ■n.m ■ Prihodnji krog: Rikarja vas - Galicija, VVaisenberg ^ . negg, Mauterndorf - Djekše, Dobrla vas - Grabštanj. ^ j i ter/V. - Žvabek, Maria Rojach - Reichenfels, Sinča vas \ V soboto odločilna tekma za SAK Predpogoj za obstoj so tri točke Vse domneve, kaj se mora zgoditi, da SAK obstane v II. zvezni ligi, so zaman, če SAK ne premaga Klingenbacha. Tri točke so namreč predpogoj. Prav zaradi tega se bo ekipa trenerja Kirisitsa odpeljala v Klimpuh že v petek, tako da se bo popolnoma v miru in zbrano lahko pripravljala na to odločilno tekmo. V moštvu je dobro vzdušje in prevladuje optimizem, kar je potrdil tudi trener Kirisits. S kakšnim načinom igre in s kakšno postavo bo nastopil SAK, pa še ni vedel povedati: „Vse moram še krepko premisliti!" Vsekakor bo tokrat manjkal legionar Martini, ki je na tekmi proti Vienni prejel četrti rumeni karton. Namesto njega bo v ekipo verjetno prišel Kotri. Zanimanje navijačev za to tekmo pa je veliko, kajti mnogi se bodo na Gradiščansko odpeljali z osebnim avtomobilom. V primeru, da SAK športno ne uspe prekoračiti črte, ki pomeni obstoj, pa daje upanje naslednji Na njegove gole v Klimpuhu upa ves SAK-Mario Pihorner. razvoj pri avstrijski nogometni zvezi. Le-ta namreč od letos naprej podeljuje dovoljenje (licenco) za tekmovanje v zvezni ligi le gospodarsko zdravim klubom. To pomeni, da SAK lahko obstane v zvezni ligi tudi, če zaseda 14. ali 15. mesto. V tem primeru en oz. dva kluba ne bi smela prejeti licenco. Trenutno je ogoženih nekaj ekip, med nji- mi Styer, FavAC in Leoben. D°" končna odločitev: 14. junij. Klingenbach - SAK v soboto, 1. junija '96, na stadionu v Klimpuhu pete* Petek, jj9? ILmajjgpe Šport 19 J, 0,J zaslužni pomagači (zgoraj) so v zahvalo prejeli umetnino iz gline, ki jo je oblikovala Nežika Novak: I e^e): Lach, Hambrusch, Ogris, A. Sadjak, M. Gregorič, Petjak, A. Ramšak, I. Ramšak, Fera in B. Hudi. 'sva je nastala sodobna slačilnica, z ll-ligašu primernimi posebnostmi (mata slika levo). Približno 200 Prijateljev SAK se je zbralo na slavnostni prireditvi v Hambruschevi dvorani v Grabštanju (desno). SAK je omogočil prvo dvojezično prireditev v Grabštanju S|avnostno odprtje (na binkoštno nedeljo) treninškega centra SAK v Grabštanju. Postni?6?!3 trenutka SAK za slav-VGrah-°dprtje treninškega centra kor ipbh?nju ni mogel izb ko7ipUh-?nju ni mogel izbrati, ka-nedei!a □ to Potekla binkoštna ^Povedim0 i!n' Strani je bNo proti strani po vreme, po drugi slavila3 Je prva ekipa dan prej Vienni Pr3sfnetlJivo zmago proti na obstoju n 5 tem zopet upanie da ie v II- zvezni ligi. Jasno, nje naj ° zaradi tega razpolože-z rahiimVSe sPr°ščeno, obarvano sE optimizmom. ju trP?°S-tna Prireditev ob odprt-Gra£n'nnSke9a centra SAK v zgodovin1?- pa le bila hkrati tudi r kraju ie 7?1 dogodek, kajti v tem na priredi eavPvič iavna 1dvcff' Zelnena - 6V' V navzočnosti deri serwinkifPOrtne9a referenta Aus-Pana nerla' grabštanjskega žu-ka Ma eutschmanna, predsedni-f\ pa ar.odnega sveta Nantija Oli-\ Plaža DPredsednika KFV dr. To-V T0|m;7artla. tajnika KKZ Nužeja ktissa6rj3, sekretarja ASVO približno 200 prijateljev, pristašev in podpornikov SAK je bil odlično pripravljen dvojezični spored, katerega so glasbeno oblikovali Smrtnikovi bratje in Oktet Suha. Za povezovalne besede pa je skrbela Marica Stern-Kušej. Poleg predsednika SAK dr. Rolanda Grilca so našli pohvalne besede vsi govorniki, med drugim tudi župan Deutschmann, ki se je poleg tega izkazal tudi kot navijač SAK, saj je javno zaželel klubu obstoj v II. zvezni ligi. Treninški center SAK v Grabštanju, ki so ga omogočili prijatelji in pristaši SAK v obliki denarnih, rokodelskih in predmetnih sredstev, sodi med najsodobnejše na Koroškem v tej obliki. Zahvala za ta projekt velja mnogim prostovoljcem (nekateri so žrtvovali celo dopust) in sponzorjem, imensko pa naj so omenjeni štirje: pobudnik in oče projekta dr. Ivan Ramšak, Jože Fera, posestnik Hambrusch in Lojze Lach. Brez njih bi se igralci SAK verjetno še danes pred treningom preoblačili v zelo majhnem umazanem prostoru ter po treningu bi bili deležni le mrzle vode iz prhe. Sedaj imajo na voljo lepe, II. ligašu primerne prostore, savno, majhen bazen za sprostitev, prostorno slačilnico in nenazadnje lepo igrišče za treninge z umetno osvetljavo. Slovesnost je obrobil še nogometni turnir, kjer so sodelovali delavci centra, trenerji, nekdanji nogometaši SAK in zdravniki. SAK-VIENNA__________________________ Po presenetljivi zmagi proti Vienni SAK zopet upa Čeprav brez Hrstiča (4. rumeni karton) in Blajsa (rdeči karton), v 2. polčasu tudi brez poškodovanega Susiča, je SAK zaigral uspešno kakor že dolgo ne. Gostje so sicer v 32. minuti srečno povedli z 1:0 (strel gostov iz 20 metrov se je tako nesrečno odbil, da ga vratar Preschern ni mogel braniti), toda ta zadetek ekipe trenerja Kirisitsa ni spravil v zadrego - celo nasprotno. Po odmoru (Galo je prišel novo v igro, namesto Susiča pa je libera igral F. Sadjak) je namreč napadal le še SAK ter pokazal navijačem odličen nogomet ter nekaj lepih nogometnih potez. Predvsem strelec dveh golov Pihorner ter Galo in M. Sadjak so goste z nevarnimi napadi vedno spet spravili v zadrego. Oba zadetka Pihornerja pa nista nastala slučajno, pač pa sta bila lepo pripravljena. Zmaga SAK pa bi bila lahko še višja. SAK - Vienna 2:1 (0:1) SAK: Preschern 4, Susič 4 (46. Galo 5), Zanki 5, A. Sadjak 5, F. Sadjak 4, M. Sadjak 5, Eberhard 3, Šmid 3, Martini 4 (83. Pucher 0), Pihorner 5, Lip-pusch 3; Celovec: 200 gled.; sodnik: Schrittvvieser (odličen); strelca: Pihorner (51., 60.) oz. Ch. Jank (32.) Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen. 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. II. ZVEZNA LIGA 1. FC Linz 29 20 5 4 60:26 65 2. Gerasdorf 29 1411 4 52:24 53 3. Vienna 29 12 9 8 47:39 45 4. FavAC 29 1014 5 37:29 44 5. Modling 29 12 710 42:31 43 6. Leoben 29 11 8 10 39:32 41 7. Lustenau 29 912 8 33:23 39 8. Braunau 29 91010 38:39 37 9. VVattens 29 715 7 32:31 36 10. Flavia 29 812 9 21:33 36 11. Spittal 29 9 812 34:40 35 12. Kufstein 29 9 812 33:41 35 13. St. Polten 29 710 12 32:51 31 14. Obervvart 29 7 913 32:47 ~30 15, SAK 29 7 814 28:50 29 16. Klingenbach 29 4 8 17 28:52 20 ■ Zadnji krog: Klingenbach - SAK, Leoben - Ober-wart, Flavia Solva - St. Polten, Gerasdorf - Spittal, FavAC - FC Linz, Vienna - Kufstein, Lustenau -Braunau, VVattens - Modling (vse tekme v soboto, 1. junija, ob 15.30). Lista strelcev SAK 5.. . Pihorner 4.. . Kotri, Lippusch, Martini 2.. . Hrstič, M. Sadjak, VVuntschek, Eberhard 1.. . Susič, Petschenig, Ubavič Na SAK II čakata še dve težki tekmi na tujem Konec tega tedna ima ekipa trenerja Kreutza sicer še tekmovalni odmor, toda teden navrh jih čaka izredno težka tekma. Na tujem morajo namreč nastopiti proti Spittalu II, ki jasno vodi na tabeli. Kreutz: „Nimamo nič izgubiti, zato bomo tako v Spittalu kakor tudi teden navrh v Trgu igrali napadalno, saj nam pomagajo le še zmage!" 2.razred A 1, Spittal II 19 15 2 2 56:23 47 2. Trg/Feldk. II 18 7 8 3 32:29 29 3. WACII 19 8 4 7 39:35 28 4. VSVII 20 4 5 11 29:51 17 5. SAKU 20 3 3 14 27:45 12 Praznik češenj v goričkih Brdih SPORED 11.00 sv. maša (poje MoPZ „Trta" Žita ra vas) 12.00 kosilo (jedilnik: češnje, briška zelenjavna juha, svinjska pečenka, tenstan krompir, tenstane bučke, mešana solata, štrudelj s češnjami, kruh) 13.30 strokovno voden izlet z ogledi zanimivih kulturno-zgodovinsko-umetniških točk Brd 16.00 kulturni program (nastopa tudi MoPZ „Trta") 16.30 povorka (nastopa tudi folklorna skupina SPD „Trta") 18.00 degustacija s prigrizkom (4 sorte vin, sir, kruh, olive) v privatni kleti Imate tudi možnost za nakup odličnega domačega vina iz goriških Brd. CENA: (za otroke do 14. leta šil. 350.-) prevoz, kosilo, degustacija vina PRIJAVE: 0 46 3 /51 25 28 / 23 (Nadja Pegrin) Odhod z avtobusom Sienčnik 5.00 5.10 6.00 6.20 6.45 Dobrla vas glavni trg - Kirchplatz Žita ra vas avtobusna postaja Miklavčevo avtobusna postaja Celovec Mohorjeva Kožentavra Mlečnik St. Jakob Posojilnica-Bank NEDELJA 9. JUNIJA 1996 ^^1 Vabimo gospodarstvenike, stranke Posojilnice-Bank, Zveze Bank in Zadruge-Market in vse rojake na že tradicionalni DAN GOSPODARSTVA v četrtek, dne 13. junija, ob 20. uri v koncertno hišo v Celovec Gostuje: Zagrebška filharmonija (90 članov) Program: uverture, valčki, polke, melodije iz znanih operet itd. Proslavljamo 75-letnico ustanovitve Zveze Bank v Celovcu in vse maturante dvojezičnih izobraževalnih ustanov. Prost vstop! Vstopnice dobite brezplačno pri Posojilnicah, pri Zadrugah, pri Zvezi Bank v Celovcu in pri funkcionarjih Slovenske gospodarske zveze. ZADRUGA 0 CEm tltotZSti’ ’***• Za naše novo ustanovljeno podjetje iščemo kvalificirano/e0a' angažirano/ega, samostojno/ega, asistentko/ta za poslovodstvo VAŠE NALOGE: • korespondenca (na tehničnem in trgovskem področju) • vsesplošna tajniška dela • delo na računalniških sistemih VAŠE KVALIFIKACIJE: • srednješolska ali višja izobrazba s primerno prakso • znanje računalniških sistemov • pismeno znanje obeh deželnih jezikov, znanje angleščine in po možnosti italijanščine NUDIMO VAM: • nalogi primerno plačo • možnost nadaljnjega šolanja • zanimiv delokrog • prijazno domače ozračje Če imate primerno izobrazbo in poleg tega še talent za organizacijo in bi se radi udejstvovali v novo ustanovljenem domačem podjetju, nam pošljite pismen prošnjo z življenjepisom in spričevali na- Zadruga Market Center Trade Gm^ A-9143 Šmihel nad Pliberkom v roke g. posl. Konrada Blajsa