Kaj teži kmeta pri šoli? 1. Našega kmeta teži in boli pri soli najpoprej — veliko plačilo. Nova šola je draga. Tega ne taji niliče; plačcvalci dač to najbolj čutijo. Letos 80 deželui šolski stroški na Štajeiskem poskočili na 355.000 gld. Zraven pa plačnjejo posebej še mežnarja iu orglarja, ako jieeejo pri cerkvi ceio leto imeti — veliki petek. Šolska poslopja se tudi sania ne stavijo iu ne vzdržujejo. Tn pa tam morajo učitelju še posebej za stanovauje skrbeti. Splob veliko plačilo za šole kraeta boli. Tudi po niestib tožijo ljudje. Nekdo je rekel, da se mu zdi, kakor da bi zdaj ljudje le zavolj doktarjcv ia učiteljev ua svetu bili. 2. Drugo, kar kmcta pri uovi šoli "žali, je to, da nima pri njej skoro ničesar govoriti. Šole staviti, stare strebe in šolske klopi popravljati, za drva skrbeti itd., to mu je pripuščeno, a pri izbiranji učitelja ima malo ali nič govoriti. Liberalni kričači so mu novo solo bvalisali. Pravili so: zdaj bote pa kmeti gospodje svojib aol. A zdaj vidi, kako so ga za nos vodili. Zdaj ima le veoje plačilo, govoriti pa toliko, kakor nie. Posebno žali kineta, da se nepovoljnib učiteljev časib ubraniti niti zuebiti ne niore. Vendar to bi še strpeti bilo, ako bi uCitelji zadovoljni, šola pa v resnici boljša bila. Ali tega ni najti. Učitelji stari in mladi mermrajo. Niso nič zadovoljni. Plačilo jim je piemalo. Tudi mladi učitelji niso nič kaj zadovoljni. Morali so se veliko učiti, zdaj pa v primeri le slabo plačilo dobivajo. Pribrauiti si ničesar ne morejo. Veliko jib šolsko službo zapušča in pomanjkanje učiteljev je vedoo večje. Koliko je pa nezadovoljen dciavec vreden, to si lebko vsak domisli. Nova šola se ne kaže tako dobra, kakor je draga. Otroci se zdaj veliko učijo, pa malo ia slabo na- učijo. Profesorji latinskib in realnib šol tožijo, da dobivljajo iz malih šol čem dalje bolj slabe ueence. Berejo, pišejo in računijo veliko bolj slabo, kakor iieenci prišedši iz stare šole. 3. Veudar najbolj skrbi vernega kmeta žalostna prikazcn, da pribajajo šolarji čem dalje bolj lmdobni, neubogljivi in razposajeni. Da ga to najbolj skrbi, temu se ne bode nihče čudil, ako pomisli, da šibo budobnib, razuzdanib otrok nbogi stariši uajprvi in najbolj britko čutijo. Stari učitelji so sami lepo v cerkev zabajali. Radi so molili. Dajali so otrokom lep izgled krščanskega obnašanja. Zato pa so jib otroci tudi spoštovali. Ali zdaj vidi kmet vse drugače. Zdajni, zlasti mlajši učitelji ne marajo več za cerkev. Petek jiru je večji del kot svetek. Nekateri se celo noica delajo iz Boga in iz svetib reči — in delajo pobujsanje. Pozdrava: rbvaljen bodi Jezns Kristus !" ue trpijo več v aoli. Veliko jib je, ki brez niolitve šolo začnejo in sklenejo. Ni čuda, da pogrešajo žegna božjega. To boli kmeta, to skrbi vsakega očeta, to dela uemii' vernemu kristjauu. Vsak se praša, kaj pa bo iz naših otrok? Pomisliti pa je še sledeče: Ze zdaj so otroci tako sbujaani, ko šola ni popolnem brezverna, ko še katoliski mešnik v solo priti sme. Ali kaj še bode le tedaj, ako se krščanski nauk popolno iz šol prežene in mešnikom prepove v šolo priti! Marsikdo, ki to bere, si utegne misliti: no tako daleč pa vendar ne pride. Ali reči moramo, da se bo to celo gotovo zgodilo, ako še liberalci na dalej pii nas gospodarijo. Na to delajo zdaj liberalci in tudi učitelji jira dajajo prav. Očitno tirjajo po svojib sbodih: naj bi se verski nauk iz šole odpravil. Pravijo, da je poduk v krščanskem nauku kriv, da so otroci tako budobni in razuzdaui postali. Za božjo voljo, kako zaslepljeni so vendar že ljudje! Viačitvo sv. vere, ki edino pomagati zamore, imajo za strup ali gift. Vendar nekaj dobrega se najde na tem, da liberalci jasno povejo, kaj bočejo. Ljudje bodo tem hitreje spregledali. Ne bodo več liberalcev volili, ampak take moževe, kateri jira bodo za krščansko šolo govoriti obljubili. Nova šola ima marsikaj dobrega. To se naj ohrani! Prav je, da učitelji dobivajo boljše plačilo. Zaželjeno je bilo, da se je mešnikom sitna butara nadzorništva vzela. Prav je, da se za poboljšanje Sol skrbi. Dobrib šol smo krvavo potrebni. Ali ni prav, da bi šolo in krščanske otroke brezverniki v roke dobjli, jili.ob vero in strab božji spravili ter divjo pagansko drubal mesto krščanskih ljudi izrejali. In temu bočemo pri bližnjib volitvab v okom priti. Liberalca ne volinao bodi ali Nemec ali Slovenec, naj nam o brezverski šoli in jeni ,,omiki" gode in poje, kolikor mu drago. Popolno izgnanje krščanskega poduka iz šol, to bi kmete najbolj bolelo.