NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčic Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 30 - LETO 55 - CELJE, 30. 7.1998 - CENA 280 SIT (19,5 HK) POLICIST V MOTORISTr, - ZAKAJ? v petkovi večerni tragediji sta umrla l9-ietni Dalibor in 18-Ietna Petra. Stran 31. Gradovi v oblakih Preverjamo utrip v novili občinah, pravimo, da velja zalcon kompromisov in izjem, ter dokazujemo, da so zakonodajalci ujeti v lastno past. Stran 2. SE MINISTER JEREB BOJI CEUANOV? Celjski svetniki odločno na strani Splošne bolnišnice Celje. Stran 3. Maj se vam ob posnetku ne porodijo Ideje o novih metlaii v novili občinah. Ne gre za to, i/sem skupaj želimo en velik voziček denarja in predvsem uspeha, da bodo zadovoljni tako tisti, ki so želeli nove občine, kot tisti, ki so bili proti. Sicer pa bi bila krepka metla Dotrebna marsiKje drugje - Kje, pa preberite na notranjih straneli. poto: crecor katic ZNANCI NAJBOU NEVARNI OTROKOM Tudi na območju UNZ Celje narašča število otrok, žrtev spolnega nasilja. Stran 30. Stari grad - kakšen boš jutri? v f otoreportaži na strani 15 si oglejte spremenjene podobe še pred leti razpadajočega celjskega gradu. Ana iz visoke družbe Elitni ples v Rogaški Slatini: dame z rdečimi vrtnicami, gospodje zapeti do vratu, radovedneži z nosom ob oknih. Stran 32. NAJBOLJŠE NA MEDICINO Na maturi 20 celjskih dijakov doseglo 30 ali več točk - Največ znanja so pokazale Špela Ulaga, Petra Koprivnik in Maja Pakiž. stran 9. IMA POTE RS KARBIDOVKO v akciji Dobrodošli doma smo se vrnili z Vranskega, Gornjega Grada in Radmirja, sedaj pa vas vabimo v zgornjo Savinjsko dolino. Strani 16 in 17. 2 DOGODKI Gradovi v oblakih Odmevi v novih občin so večina pozitivni, povsod pa napovedujejo uspešnejše delo v večini novih občin, ki bodo dokončno zaživele z začetkom prihodnjega leta, vodilni v krajevnih skupno- stih zatrjujejo, da so ljudje zadovoljni z odločitvami dr- žavnega zbora. Povsod se že pripravljajo na jesenske voli- tve, preučujejo novosti, ki jih prinašata zakona o financi- ranju in o lokalni samoupra- vi, ter hkrati tarnajo zaradi nedorečenosti. »V Žalcu smo že po uspe- šnem referendumu na neka- terih področjih pričakovali, da bo občina razdeljena, zato se pač skladno s tem priprav- ljamo na nadaljnje delo,« pra- vi župan občine Žalec Milan Dobnik. »Po moje je sedaj najpomembnejše ohranjanje krajevnih skupnosti, saj po- menijo pomembno vez med krajani in občino. Dobro bi bilo, da bi volitve v svete kra- jevnih skupnosti razpisali skupaj z občinskimi volitva- mi, seveda tam, kjer niso us- tanovljene nove občine. Pre- pričan sem, da imajo KS svoje mesto in da so govorice o ukinjanju preuranjene,« je razmišljal Dobnik, ki bo kan- didiral za župana tudi na na- slednjih volitvah. »V občini Polzela se zaen- krat ubadamo z zaostalimi stvarmi, kot je vodovod v Pod- vinu,« je pripovedoval pred- sednik KS Polzela Stanko No- vak. »Glede samostojne pol- zelske občine so odmevi iz- jemno pozitivni, saj smo bili preveč odrinjeni od Žalca. V prihodnje se bomo lotili pred- vsem gospodarstva, urejanja komunalnega področja, kjer bomo poskušali dobiti več de- narja; skratka, urejali bomo stvari, pomembne za krajane. Za odvoz odpadkov že iščemo ugodnejšega ponudnika, saj smo bližje Velenju...,« je na- števal Novak, ki bo na jesen- skih volitvah tudi sam kandi- diral za župana. Tudi v Braslovčah so pozi- tivni odmevi na odločitev dr- žavnega zbora. »V občini Bra- slovče se že pojavljajo imena za kandidate na jesenskih vo- litvah. Sicer pa, če preskočimo čas do dokončnega oblikova- nja občine Braslovče, >stara garnitura< meni, da je treba najprej podpreti razvoj kraja in občanom omogočiti čimhi- trejše urejanje raznih proble- mov in dokumentov,« je menil Franc Cilenšek iz odbora za lokalno samoupravo, ki je iz- postavil potrebo po komunal- ni ureditvi v občini. V Taboru so novo občino že proslavili, in sicer so posadili lipo samostojne občine, ki »jo pridno zalivamo, da bo čim- bolj uspevala,« je pripovedo- vala predsednica KS Tabor Vi- da Slakan. »Mislim pa, da si ljudje ne zidajo gradov v obla- kih. Dejstvo je, da smo bili pri sprejemanju zadnjega žalske- ga proračuna zelo ob strani. Sicer ne vemo, kaj bo prinesel zakon o financiranju, toda s tistim, kar bomo dobih, bomo morali odgovorno in pametno gospodariti. Pomembno je, da v občini zastavimo pametne temelje, brez odvečne birokra- cije, potem pa sem prepriča- na, da če bomo pametno dela- li, bo v redu,« pravi Slakanova, ki se še ni odločila, če bo kandidirala za županjo. Državni dolgovi v Solčavi, kjer ni bilo nikoli tako velikih trenj kot v Žalcu, trenutno mirujejo. »Do konca leta nas čaka še kar nekaj dela, predvsem se moramo seznaniti podrobneje z zako- nom o financiranju, pa zako- nom o lokalni samoupravi... Potem se bomo začeli po- drobneje pogovarjati, sedaj pa je preuranjeno, da bi kar- koli planirali,« je razložil Ja- nez Čerček, tajnik KS Solča- va. »Tudi za volitve se priprav- ljamo podobno, kot smo to počeli zadnja leta. Kar tiče občasnih negodovanj v Solča- vi, da iz lučkega proračuna dobivamo premalo, pa v Sol- čavi pravimo, da smo dobili premalo, v Lučah pa trdijo, da preveč. Mishm pa, da je de-, nar, pridobljen preko razpi- sov, ostal v Lučah.« O financiranju občine se sprašujejo tudi v Bistrici ob Sotli, vendar menijo, da se bo dalo preživeti. »Cilj vseh novih občin je zagotoviti ob- čanom čimboljše življenje. Menim, da bo boljše pred- vsem zato, ker bomo vsa dobljena sredstva razporejali po svojih željah. Imamo na- mreč dovolj izkušenj iz biv- ših občin, tako Šmarja kot Podčetrtka - vedno smo bili na koncu, sedaj pa konca ni več,« pravi predsednik Kra- jevne skupnosti Bistrica ob Sotli Ciril Robek. Prihova spet na sodiscu Po vseh zapletih in razpletih so se poslanci v državnem zboru minuli teden v tretjem branju odločili, da naselje Pri- hova ostane v KS Rečica ob Savinji in s tem v občini Mo- zirje. Naj spomnimo, da se je na junijskem referendumu 52,5 odstotka volivcev odloči- lo za priključitev k občini Na- zarje, 47,5 krajanov pa je gla- sovalo, da Prihova ostane v mozirski občini. Odločitev v državnem zboru je ena naj- bolj tesnih, nazarski župan Ivan Purnat pa pravi: »Ne mo- rem verjeti, da poslanci tako upoštevajo voljo ljudi. Držav- ni zbor je vsem ugodil, usta- navljal občine proti volji pre- bivalcev, za Prihovo pa... Me- nim, da imata za takšen zasuk največ zaslug poslanca dr. Franc Zagožen in Jakob Pre- sečnik, ki na takšen način iz- polnjujeta svoje volilne oblju- be, iniciativni odbor za pri- ključitev Prihove k občini Na- zarje se bo pritožil na ustavno sodišče.« Žalski svetniki so že spreje- li odlok o določitvi volilnih enot v novoustanovljenih ob- činah. Tako bodo v Braslov- čah in na Polzeli v treh volil- nih enotah volili 16 svetni- kov, v Preboldu bodo v treh volilnih enotah izvolili 15 čla- nov občinskega sveta, na Vranskem bodo v sedmih vo- lilnih enotah izvolili 9 svetni- kov, v Taboru pa v treh volil- nih enotah 7 članov občin- skega sveta. V Žalcu bodo v štirih volilnih enotah izvolili 28 svetnikov, za volitve župa- nov pa je povsod volilna eno- ta območje celotne občine. V Mozirju oziroma na Rečici je seveda mnenje drugačno. »Menim, da je državni zbor končno odločil tako, kot je prav in pošteno. Poizvedovalni refe- rendum je bil praktično pol- pol,« pravi Jože Kramer, pred- sednik KS Rečica ob Savinji, ki bo septembra sklical zbor kraja- nov, na Prihovi bodo ustanovili vaško skupnost, da »bo šlo delo in razvoj kraja naprej«, kakor se je izrazil Kramer. HEJil^Mil" URŠKA SELIŠNIK Kompromisi in izjeme Kdo v državi povsem razume novosprejeti zakon o financiranju občin? - Financiranje lKer lokalna oblastva pri izvajanju postopka o odvzemu državljan- skih pravic osebam nemške narodnosti (podčrtal avtor) v več krajih, zlasti v Vojvodini in Slavoniji ne ravnajo vedno po odredbah odloka Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 21. 11....« Podčrtani del stavka, v katerem se omenja odvzem državljanskih pravic, naj bi dokazoval obstoj »Odloka iz Jajca«, s katerim je bilo »Nemcem« v prvi vrsti odvzeto državljanstvo. Nekateri drugi nemški viri pa zatrjujejo, da se sintagma »državljan- ske pravice« ni nanašala na pravico do državljanstva (Staatsan- gehdrigkeitsrecht), temveč, da je jugoslovanska zakonodaja s tem izrazom označevala splošne individualne, temeljne državljanske pravice (algemeine, individuelle Grundrechte). Z »Malim odlokom iz Jajca« naj bi torej dali pravno osnovo za osebno brezpravnost jugoslovanskih »Nemcev« in ne za odvzem državljanstva. odloka predsedstva AVNOJ, Beneševi dekreti in Potsdamski sporazum v podobnih zgodovinskih okoliščinah, so podobne odločitve o Nemcih, kot jih je sprejelo predsedstvo AVNOJ, v približno istem času sprejeli tudi na Češkoslovaškem. Kratko so jih po češkoslovaškem predsedniku poimenovali »Benešovi dekreti«. Prvi je tisti iz leta 1944 in je znan kot »Benešev načrt desetih točk«, v katerem so bila podana navodila za izselitev nemškega prebivalstva iz obnovljene Češkoslovaške. Ozrimo se samo na najpomembnejše. V prvi točki ugotavlja, da so glede na zakono- dajo nemškega rajha, vsi Nemci v ČSR nemški državljani (Reichsbiirger). Zato si češkoslovaška vlada pridržuje pravico, da določi, kateri Nemci bodo dobili češkoslovaško državljanstvo in kateri ne. Druga točka govori o odvzemu premoženja. Določili so, da morajo Nemci, za katere bo tako sklenjeno, v petih letih zapustiti češkoslovaško ozemlje. Določili jim bodo tudi, kaj lahko vzamejo s seboj. Za vse drugo premoženje pa bodo dobili le potrdilo češkoslovaške vlade, saj bo njihovo premoženje uporab- ljeno v reparacijske namene za povrnitev škode, ki jo je ČSR povzročila Nemčija. Nemčijo nadalje določbe te točke zavezujejo, naj tem bivšim češkoslovaškim državljanom povrne tozadevno škodo. Tretja točka je med drugim določala, da ne sme biti v ČSR nobene občine, v kateri ne bi bilo najmanj 67% prebivalstva češke, slovaške ali ukrajinske narodnosti. Četrta točka določa, da je ČSR nacionalna država, v kateri pripadnikom manjšin sicer pristojijo vse individualne demokratične državljanske pravice, vendar jih ne obravnavajo kot nacionalni in politični kolektiv. Drugi od dekretov, ki zadevajo Nemce v ČSR je bil sprejet na seji češkoslovaške vlade 5. aprila 1945. V VIII. razdelku ta vladni program poudarja grozljive izkuš- nje (die furchtbaren Erfahrungen), ki so jih imeli Čehi in Slovaki s pripadniki nemške in madžarske manjšine. Ugotavlja, da so postali ubogljivo orodje pri nacistični uničevalni politiki usmerjeni zoper češki in slovaški narod. Zato je vlada prisiljena sprejeti globoke in trajne ukrepe, ki bodo zagotovili mir in varnost bodočim rodovom. Take ukrepe zahteva tako vest naših narodov, kot tudi spomin na neštete mučenike, so zapisali v program. Ukrepi pa so predvideli dodelitev češkoslovaškega državljanstva in morebitno vrnitev v ČSR le določenim osebam nemške in madžarske narodnosti. Tistim, ki so bili imeli še pred miinchenskim sporazumom leta 1938 češkoslovaško držav- ljanstvo, so bih antinacisti in antifašisti, so se bili že pred MUnchnom bojevali zoper Henleina in zoper madžarske iriden- tistične stranke in so jih nemške ali madžarske državne oblasti zato bodisi obsodile na zapor ah koncentracijsko taborišče ali so morali pred nemškim ali madžarskim terorjem bežati prek meje in so se vključili v boj za ponovno vzpostavitev Češkoslo- vaške. Vsi drugi Nemci in Madžari so ostali brez državljanstva in so imeli možnost ponovno optirati za češkoslovaško držav- ljanstvo. Vlada pa si je pridržala pravico, da posebej odloča o vsaki morebitni taki zahtevi. Tisti Nemci in Madžari, ki so prišli v ČSR po letu 1938, so morali po določihh tega programa takoj zapustiti državo. Državo so morali za vedno zapustiti tudi tisti, ki so bili obsojeni pred sodiščem za zločine proti republiki in češkemu ter slovaškemu narodu, razen če so bili obsojeni na smrt. Tretji tovrstni dekret je dekret predsednika republike z dne 21. junija 1945 in govori o »konfiskaciji in pospešeni delitvi kmetijskega premoženja Nemcev, Madžarov, kakor tudi izdajal- cev in sovražnikov češkega in slovaškega naroda.« S takojšnjo veljavnostjo in brez odškodnine je dekret predvideval odvzem kmetijskega premoženja »vsem osebam nemške in madžarske narodnosti ne oziraje se na državljanstvo... Razen tistim, ki so se aktivno borile za ohranitev integritete in osvoboditev ČSR.« Ustavni dekret predsednika republike z dne 2. avgusta 1945 pa ureja vprašanje češkoslovaškega državljanstva za osebe nemške in madžarske narodnosti. V prvih točkah prvega člena je bil dekret enostaven, jasen in dokončen: Češkoslovaški državljani nemške ali madžarske narodnosti, ki so po predpisih tuje okupacijske sile, pridobili nemško ali madžarsko državljanstvo, so tistega dne izgubili češkoslovaško. Ostali češkoslovaški državljani nemške ali madžarske narod- nosti izgubijo češkoslovaško državljanstvo z dnem, ko stopi v veljavo ta dekret. Ta dekret ne zajema tistih Nemcev in Madžarov, ki so se v času ko je bila republika ogrožena... uradno opredelili kot Čehi ali Slovaki.« V letu 1946 so v ČSR sprejeli še sklep vlade z dne 15. 2., s katerim so iz splošne izselitve Nemcev izvzeli tiste, ki so jih šteli za antifašiste, ta problematika pa se je posredno dotaknila tudi prva češkoslovaška komunistična ustava 9. maja 1948. I DOGODKI Praznovanje občinskega praznika bodo v Ljubnem konec tedna prvič obogatili s podelitvijo priznanj, znova pa bo združeno s tradicio- nalnim flosarskim balom, ki se ga bodo prvič udeležili tudi gostje iz Španije. Kultumo-zabavnc [iriii^iilvc so se začele včeraj in bodo pote- kale vse do nedelje. Danes bodo v stari šoli v Radmirju odprli razstavo likovnih del akadem- skega slikarja Alojza Zavolovš- ka, v Radmirski zakladnici pa bodo na ogled masni plašči. Jutri zvečer bosta slavnostna seja občinskega sveta s podeli- tvijo priznanj in osrednja etno- grafska prireditev umivelce, v soboto f losarski večer in v nede- ljo še vožnja s splavi in krstom novega flosarja. Zlati priznanji bosta dobila Lenka Kralj in GD Radmirje, srebrii Jelka Marovt in RD Ljubno, bronasto Zala Toš, de- narno nagrado Anita Lakner in priznanje županje Jana Lipov- šek, Danica Vezočnik ter za- konca Kopin. Etnografsko pri- reditev umivelce pripravljajo člani domačega kulturnega društva in bodo prikazali star običaj, ko nepovabljeni gostje teden dni po poroki pregleduje- jo, če je po ohceti kaj ostalo. Konec tedna bo povsem v znamenju 3 8. f lesarskega bala. Tradicionalni spored (vožnja s flosi od Kolenčevega jezu do Vrbja, krst novega flosarja in zabavni večer) bo razširjen na srečanje s potomci splavarjev iz Španije. Ljubenci so namreč pred kratkim postali člani mednarodne organizacije kra- jev iz Evrope, ZDA in Kanade, ki negujejo izročilo prevozov po rekah ter že razmišljajo o svoji vlogi. V načrtu imajo povezovanje slovenskih splavarskih krajev (Maribor, Radeče, itd) in ver- jetno je Ljubno celo kraj z najdaljšo tradicijo obujanja prevozov s splavi. Od prve pri- reditve bodo kmalu minila šti- ri desetletja, v mednarodnem združenju pa so doslej za re- korderje veljali Španci, ki so letos pripravili dvajseto spla- va r j en je. ^■■■■■■■■Mi Ž.Z. Brez velikih sprememb Nadzorni svet celjske Ko- vinotehne je v torek popold- ne imenoval člane nove upravo družbe, ki jo od 3. julija vodi Saša Geržina. Na- mesto prejšnjih šestih čla- nov, ki so kolektivno odsto- pili v začetku julija, ima no- va uprava le štiri člane - po- leg predsednika Geržine še Mileno Sedovnik, Janeza Marovta in Vinka Žgajner- ja. Vsi trije so bili že doslej v vodstvu podjetja. JI V Šentvidu bo dovolj otrok V šoli v Šentvidu pri Grobelnem je kljub počitnicam živahno. V podružnični šoli, ki jo širijo z nadzidavo, namera- vajo v tem tednu postaviti streho. Sevniško podjetje Posavje je začelo z deli v začetku julija, končati pa morajo do 26. avgusta. Po strehi bodo na vrsti notranja dela. Izkazalo se je tudi, da je potrebno marsikaj sanirati tudi v dosedanjih, 25 let starih prostorih šole. Predra- čunska vrednost naložbe, ki jo bosta plačali šmarska občina in ministrstvo za šolstvo, znaša 52 milijonov tolarjev. V nadzidavi bodo tri učilnice ter knjižnica, kar bo omogočilo enoizmenski pouk ter izobraževanje v domačem kraju do konca 6. razreda bodoče 9-letke. V prostorih, kjer je zdaj mala šola, pa nameravajo odpreti oddelek otroškega vrtca. V povečani šoli bo prostora za približno sto otrok, zadnje šolsko leto pa jih je bilo 79. Po podatkih demografske študije bo v Šentvidu dovolj otrok še v prihodnjih letih. B.J. Terme težko čakajo Zakaj so nova kopališča v pasjih dneli še zaprta? V Rogaški Slatini težko pričakujejo odprtje novih Term, ki pomenijo za turi- stični kraj zgodovinsko pre- lomnico. Svetovno znani mi- neralni vodi se pridružuje termalna voda v kopališčih. Odprtje kopališč s termalno vodo, so pred časom napove- dovali za občinski praznik (v prejšnjem tednu), česar pa ni bilo. Prejšnji teden so si- cer predali namenu novo, polkilometrsko promenado ob Termah ter nova parkiriš- ča, zato se mnogi še bolj za- nimajo za odprtje kopališč. V prestolnici slovenskega zdra- viliškega turizma so namreč v teh pasjih dneh kar brez poletnega kopališča, pri tem pa so v novih Termah zunanji bazeni napolnjeni z vodo ter zaklenjeni. V njih so se doslej osvežili le redki »srečneži«, ki jim je uspelo preplezati ogra- jo. Kje se zatika? V torek smo o datumu tež- ko pričakovanega odprtja povprašali investitorja, pod- jetje Svit iz Slovenske Bistri- ce. Direktor Jože Pipenbaher je povedal, da med tehničnim pregledom v prejšnjem tednu ni bilo posebnih zadržkov, zdaj pričakujejo še komisijo za ogled prostora. Datum od- prtja Term naj bi bil odvisen od tega kdaj bo investitorju uspelo zbrati vse potrebne li- stine, kar je v dopustniškem času precej težje. Pri vsem skupaj točnega datuma od- prtja direktor ne more napo- vedati, čeprav računa na S, avgust, v najslabšem primeru pa na konec septembra. In kaj prinašajo slatinske Terme? Gre za 400 kvadratnih metrov zunanjih vodnih povr- šin ter 450 kvadratnih metrov notranjih vodnih površin, si- cer pa precej spominjajo na Atomske toplice. V sklopu Term so zgradili tudi 11 apartmajev ter 8 poslovnih prostorov. BRANE JERANKO Ministrova plača se lahko skrije Plače vseh treh direktorjev celjskih javnih podjetij Energetika, Javne naprave in Vodovod-Kanalizacija so skladne z veljavnimi indivi- dualnimi pogodbami, ven- dar po mnenju Nadzornega sveta Mestne občine Celje in svetnikov odstopajo od priporočila oziroma sklepa vlade, po katerem se obli- kujejo plače direktorjem javnih podjetij v državni la- sti. In kakšne plače prejemajo direktorji omenjenih treh javnih podjetij? Potem, ko so svetniki izglasovali sklep, da so plače direktorjev javne, je predsednik NO MOC Zdenko Podlesnik povedal, da preje- mata direktorja Energetike in Javnih naprav za poln delov- ni čas malce višjo plačo kot resorni minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar, ka- terega bruto plača se vrti okoli 700.000 tolarjev, direk- tor podjetja Vodovod-Kanali- zacija pa prejema še za 7 odstotkov višjo plačo. Celjski svetniki so zato ob- činske strokovne službe zadol- žili, da do konca septembra pripravijo kriterije za sklepanje individualnih pogodb za direk- torje vseh pravnih oseb, kate- rih ustanovitelj je mestna obči- na. Pri tem naj upoštevajo ve- ljavno zakonodajo in predpise, saj so se le-ti v zadnjem času vendarle nekoliko spreminjali, Dejstvo pa je, da čaka občinske uslužbence dokaj trd oreh, saj natančnih navodil, na čem naj bi temeljile plače vodstvenih delavcev v javnih podjetjih in skladih v občinski lasti, v Slo- veniji nimamo. Država je pred časom to vprašanje uredila za podjetja oziroma sklade, ki so v njeni lasti. A kljub temu, da za lokalno raven natančnih na- vodil ni, so v Celju prepričam, da plače direktorjev javnih podjetij (ki so, mimogrede, le v nekoliko »boljšem« položaju kot direktorji v podjetjih, ki so povsem odvisna od trga) ne smejo presegati plače resorne- ga ministra. I. STAMEJČIČ V Rimskih Toplicah se spet zapleta Republiška vlada, Splošna bolnišnica Celje in konzorcij investitorjev bi morali v skla- du s pismom o nameri, ki so ga podpisali 27. maja letos, najkasneje do 15. julija podpi- sati še pogodbo o ustanovitvi družbe Zdravilišče Rimske Toplice d.o.o.. Do podpisa po- godbe doslej še ni prišlo, nih- če od odgovornih pa ne ve natančno, kdaj naj bi se to zgodilo. Znano je le, da je vlada prejš- nji teden že obravnavala vsebi- no pogodbe in jo tudi potrdila, pri tem pa je zavrnila zahtevo investitorjev, da bi državo in njen 40-odstotni delež v novi gospodarski družbi zastopala le celjska bolnišnica. Iz neurad- nih, a zanesljivih virov smo tudi izvedeli, da je iz konzorcija in- vestitorjev izstopilo mariborsko mešano podjetje Alpine CTC, kar med drugim pomeni, da bo celotno finančno breme preno- ve zdravilišča moralo prevzeti ljubljansko podjetje Investplaa Po nekaterih informacijah naj bi pogodbo o ustanovitvi nove družbe podpisali že v prihod- njih dneh, kar pa je, glede na vse dosedanje zaplete z zdravi- liščem v Rimskih Toplicah kar težko verjeti. JI Kaj so prepevali na dobri slovenski svatbi? Ducat svatbenih pesmi, z notami, najdete v Jureta Krašovca knjigi: OHCET PO STARI ŠEGI I Slovenija uvaja DAVEK NA DODANO VREDNOST DAVČNI ZAVEZANCI IN DAVČNA OSNOVA Davčni zavezanci Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki na samostojen način izvaja neko ekonomsko dejavnost oziroma promet blaga ali storitev, opravljen za plačilo in ne glede na pravni status in v višini, ki v zadnjih dvanajstih mesecih preseže 5.000.000,00 SIT. Davčni zavezanec je lahko tudi vsaka druga oseba, ki opravlja promet blaga ali storitev, ki pa v zadnjih dvanajstih mesecih ne preseže 5.000.000,00 SIT, če se prostovoljno odloči, da bo vstopila v sistem DDV. Zaradi zagotovitve enakih pogojev gospodarjenja na trgu so davčni zavezanci tudi državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge pravne osebe javnega prava, kadar nastopajo na trgu na konkurenčni podlagi. Davčni zavezanec je torej vsaka oseba, ki opravi promet blaga oziroma storitev, od katerega se obračunava in plačuje DDV DDV mora plačati tudi davčni zastopnik za davčnega zavezanca, ki v Sloveniji nima svojega sedeža oziroma poslovne enote ali stalnega bivališča in na območju Slovenije opravi promet blaga ali storitev. Če davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, ne imenuje davčnega zastopnika, plača DDV prejemnik blaga oziroma storitev Plačnik DDV je tudi vsaka oseba, ki na računu ali drugem dokumentu, ki služi kot račun, izkaže DDV, ki ga ne bi smela izkazati. Pri uvozu blaga je plačnik DDV carinski dolžnik, ki je določen v skladu s carinskimi predpisi oziroma prejemnik blaga. Dejavnost in promet Davčni zavezanec je torej vsaka oseba, ki na samostojen način izvaja neko ekonomsko dejavnost. Dejavnost pa obsega aktivnosti na področju proizvodnje, predelovanja, trgovine in storitev, sem sodi tudi vsaka poklicna, premogovniška in kmetijska dejavnost ter izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic. Promet, opravljen za plačilo predpostavlja obstoj neposredne protivrednosti za prodajalca oziroma izvajalca in sicer ne glede na naravo ali vrednost, ne glede na namen - ali je pridobiten ali nepridobiten in ne glede na rezultat - ali povzroča izgubo ali dobiček. Davčna osnova Za DDV je značilna široka davčna osnova. Načelno je obdavčen ves promet blaga in storitev Osnovno načelo davčne osnove je, da je to vse, kar mora prejemnik blaga ali storitev ali druga oseba dati, storiti ali plačati za dobavljeno blago ali opravljene storitve. Vključuje tudi posredne stroške kot so provizija in stroške pakiranja - embalaža ter stroške prevoza in zavarovanja. V davčno osnovo ne sodijo znižanja cen, priznana zaradi predčasnega plačila, cenovni popusti in rabati, ki so priznani REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance kupcu v času dobave ter stroški, ki so nastali po kupčevem oziroma naročnikovem naročilu v njegovem imenu in za njegov račun. Pri uvozu blaga je davčna osnova vrednost blaga, določena v skladu s carinskimi predpisi, povečana za davke, takse in druge dajatve, ki se plačujejo izven ozemlja Republike Slovenije in tiste dajatve, ki se plačujejo pri uvozu: trošarine in druge davke, ki se plačujejo na ozemlju Republike Slovenije. Prav tako se pri uvozu blaga v davčno osnovo štejejo tudi stroški provizije, stroški embalaže, prevoza in zavarovanja, ki nastanejo po uvozu blaga do prvega namembnega kraja v Republiki Sloveniji. Če je vrednost, ki je podlaga za določitev davčne osnove pri uvozu blaga, določena v tuji valuti, se za preračun te vrednosti v domačo valuto upošteva tečaj, določen v skladu s carinskimi predpisi. Pri prometu rabljenih stvari, nabavljenih od oseb, ki niso davčni zavezanci, je davčna osnova razlika med prodajno ceno in nabavno ceno. V primeru, ko je razlika negativna, je davčna osnova enaka nič. Če se davčna osnova naknadno spremeni zaradi vračila, popustov ali nezmožnosti poplačila, lahko davčni zavezanec, ki je opravil promet blaga oziroma storitev, popravi (zmanjša) znesek DDV V nadaljevanju: Davčne stopnje 6 GOSPODARSTVO 7 Pogoj za prevzem dosežen Come! ne razume ravnanja uprave Swatyja - Komu bi bili povezani podjetji trn v peti? »Kaj dejansko mislijo del- ničarji je razvidno iz odziva na ponudbo,« zavrača očitke Swatyjeve uprave direktor Cometa Marjan Lorger. Po- goj za uspešno izveden prev- zem Swatyja, ki je bil odkup najmanj 141.200 delnic, je bil dosežen že v sredo, 22. julija, ko je bilo v lasti Come- ta že 144.599 delnic, kar je že več kot polovica vseh Swatyje\ii delnic. Da bo prevzem dokončno izpeljan, potrebuje Comet le še soglas- je vlade. vMHHHHHMHHHMMHR Zgodba se je začela že 15. junija, ko je Comet uradno objavil ponudbo za odkup vseh Swatyjevih delnic (po- nudba še velja do 14. avgusta). Medtem ko je Cometova skupščina podprla namerava- ni prevzem in so se tudi delni- čarji Swatyja z zamenjavo del- nic odločili zanj, pa je uprava Swatyja , ki jo vodi Branko Bezjak, objavila zelo negativ- no mnenje o tem prevzemu. V Cometu so bili nad takšno iz- javo izjemno presenečeni. Po njihovem mnenju se Swatyje- va uprava niti z besedico ni opredehla do prednosti oziro- ma slabosti povezovanja, am- pak so zgolj iskali napake v postopku, ki bi ga lahko zavr- le. Pri tem bi si naj Swatyjeva uprava prisvajala pravico od- ločati o vprašanjih, ki so v izključni pristojnosti za to pooblaščenih organov in in- stitucij, s tem pa so, po mne- nju Cometove uprave,.ravnali nekorektno do Swatyjevih delničarjev in do javnosti in s tem tudi ravnali neskladno s 36. členom zakona o prevze- mih, ki izrecno prepoveduje opravljanje dejanj, katerih edini namen je ovirati oziro- ma oteževati postopek in sprejetje ponudbe za odkup. »Vpletanje politike in drugih >botrov< v strokovne odločitve odvrača pozornost od vsebin- skih vprašanj in ogroža smelo zastavljen projekt,« trdi di- rektor Cometa Marjan Lor- ger. Kljub vsem težavam pa je prevzem že skoraj uspel, saj Cometu manjka le še soglasje vlade, o katerem naj bi vlada razpravljala že 23. julija, a bo najverjetneje odločala danes, 30. julija. Comet vidi koristnost pove- zave predvsem v sinergijskih učinkih, ki jih v preteklih le- tih niso uspeli uresničiti, če- prav so s Swatyjem že v prete- klosti veliko sodelovali. Ob- seg prodaje se je v Cometu v zadnjih treh letih zelo pove- čal, kar pa Iz Cometa pa so tudi sporo- čili, da bodo Cometove delni- ce uvrstili na organizirani trg v dveh mesecih, z začet- no ceno 1000 tolarjev za del- nico. od Cometa zahteva nova vla- ganja. Velikemu delu teh vla- ganj pa se lahko izognejo z angažiranjem proizvodnih na- prav v Swatyju in še z dodatno specializacijo in dopolnjeva- njem proizvodnih kapacitet v obeh podjetjih. Tako povezani podjetji pa naj bi bili tudi od- pornejši proti pretečim prev- zemom s strani velikih svetov- nih konkurentov. PP NOVO NA BORZI Bikovski trend se nadaljuje Delniški trg na ljubljanski borzi je še vedno v vzponu. Veliko tečajev delnic dosega svoje najvišje vrednosti od- kar kotirajo na borzi, neka- teri pa se približujejo svo- jim najboljšim dnem. Slo- venski borzni indeks je bil Nponedeljek višji za 1,5 od- stotka. Njegova vrednost je bila 1900 točk. V torek 28. julija je indeks ponovno dosegel rekord 1918 točk. Zadnje dni beležimo rekorde vsak dan. Na trgu A in B so se v zadnjem mesecu najbolj povišali tečaji delnic družbe Mercator (trenutna cena 6000 SIT, porast 32 od- stotkov), Luka Koper (cena 2800, rast 22%), Etol Celje (cena 20500, rast 23%), Pe- trol (cena 26000, rast 18,3%), Aerodrom Ljubljana (cena 2367, rast 15%), Krka (cena 34300, rast 11,5%), Le- ka (cena 53400, rast 10,7%), Radenska ( cena 2620, rast 12,%). Skupno na obeh trgih je bilo v torek prometa za 827 mio SIT. Na odprtem tr- gu OTC so v mesecu dni teča- ji tudi narasli. Cinkarna Ce- lje (cena 5800, rast 28%) Go- renje Velenje (cena 1890, rast 11%) Color Medvode (cena 8000, rast 18%) PID Infond Zlat (cena 229, rast 12%), Helios Domžale (cena 46000. rast 24%). Mnogi, ki se z borzo ne ukvarjajo, mi- slijo da bodo takšni tečaji delnic tudi takrat, ko bodo prišli v borzno posredniško hišo za nakup ali prodajo delnic. Vse bi opozoril, da se cene delnic spreminjajo veli- l^okrat na dan in da ima vsak prodajalec oziroma kupec •riožnost prodajati ali kupo- vati delnice po kakršnikoh Ceni. Borzna logika pa je se- Veda ta, da se s postavitvijo višje cene zmanjšuje mož- '^ost za prodajo in obratno, ^ri nakupnem naročilu pa se } nižanjem naročila zmanj- ^»Jje možnost za nakup, z Piše: BOJAN GRADIŠNIK višanjem naročila pa se mož- nost povečuje. Vzrokov za delniški porast je gotovo več. V dnevnem ča- sopisju in po drugih medijih je analiz za takšno stanje na borzi veliko. Želja vseh, ki se ukvarjamo z delnicami je, da ne bi ponovno doživeli kak- šnega večjega padca borznega indeksa, logično pa je, da se bodo tečaji posameznih del- nic še gibali opazno navzdol ali navzgor. Velikih padcev tečajev ne pričakujem tudi zaradi tega, ker je danes na borzi drugač- na situacija od npr. dveh let nazaj. Res pa je, da je v naj- slabši varianti tudi to mogoče. Novi obveznici v petek bosta na borzi začeli kotirati republiški obveznici RS09 in RS04. Prve so bile izdane zaradi financiranja pro- računa Republike Slovenije. Nominalna vrednost izdaje je 25,551 milijarde SIT. Obrestna mera je TOM+6% letno. Glav- nica zapade 23.7. 2000, obresti pa se izplačujejo dvakrat letno (23.1 in 23.7). Lot za trgovanje je vreden 100.000 SIT. Obvez- nice RS04 so bile izdane zaradi prevzetih obveznosti Republi- ke Slovenije do bank iz neiz- plačanih deviznih vlog. Nomi- nalna vrednost izdaje je 267656.000 DEM. Obrestna mera je 8%. Lot za trgovanje je 1.000 DEM. Glavnica zapade v izplačilo 30. junija 2022. Obre- sti se izplačujejo dvakrat letno. Bencinski servis ob Mariborski, ki ga je v petek slovesno odprl celjski župan Jože Zimšek, je opremljen z najsodobnejšimi tehnološkimi rešitvami in v skladu s strogimi evropskimi okoljevarstvenimi predpisi. OMV krajša poti do morja V petek v Celju odprli drugi bencinski servis ob Mariborski, kmalu začetek gradnje tretjega na Lopati Bencinski servis OMV Is- trabenz, ki so ga ob Maribor- ski cesti slovesno odprli v petek opoldne, je drugi ser- vis koprske naftne družbe v Celju. Servis v neposredni bližini Ema meri 3.700 kva- dratnih metrov, poleg oskrbe z gorivom pa strankam po- nuja še samopostrežno trgo- vino, bife in prodajo plina, do konca leta pa bodo uredili tudi avtopralnico. V poletni turistični sezoni bo servis odprt 24 ur dnevno, v OMV Istrabenz, kjer so upravljanje, servisa predali franšiznemu partnerju Jane- zu Turnšku pa upajo, da bo promet narekoval neprekinje- no odprtje servisa preko vsega leta. Kot je povedal OMV Istra- benzov direktor za marketing Iztok Jelačin, je bil servis zgrajen v 110 dneh, naložba pa je družbo veljala 230 mih- jonov tolarjev. Na servisu bo zaposlenih 9 ljudi, kot so voz- niki že vajeni, pa bo tudi na tem servisu koprske naftne družbe mogoče plačevati tudi s plačilnimi karticami. Sicer pa je glavni direktor OMV Istrabenz Jordan Klab- jan pred odprtjem servisa de- jal, da so se s prihodom kopr- skih naftarjev v Celje okrepili tudi stiki med gospodarstvi obeh regij. Tako je Istrabenzo- va družba Istragas solastnica Celjskih plinov, zlasti zgledno pa je sodelovanje Luke Koper z nekaterimi celjskimi podjetji ter sodelovanje obeh bank. »Razdalje med morjem in Ce- ljem so tako vse krajše, kar je dokaz, da pri nas točimo gori- vo z dobro energijo,« je še dejal Klabjan in dodal, da so lani za širjenje dejaviiosti na- menili 7,2 milijardi tolarjev, podoben znesek pa bodo za naložbe namenili tudi v pri- hodnjem letu. OMV Istrabenz je s petko- vim odprtjem 2. bencinskega servisa v Celju v svojo mrežo vključil 90. bencinski servis. Trenutno na slovenskem trgu dosegajo 24 odstotni tržni de- lež, v načrtih pa imajo, da bi delež povečali na 30 odstot- kov. V začetku avgusta bo iz- bran izvajalec za gradnjo nji- hovega tretjega bencinskega Ob odprtju bencinskega servisa OMV Istrabenz so v petek koprski naftarji vods- tvu Splošne bolnišnice Celje izročili 300.000 tolarjev kot donatorski prispevek za na- kup novega ultrazvočnega aparata za diagnostiko obo- lenj srca. servisa v Celju, na južnem de- lu avtocestnega počivališča na Lopati, po Klabjanovih bese- dah pa bo OMV Istrabenz, ki ima na našem območju še ben- cinska servisa v Šentjurju in v Slovenskih Konjicah, v Celje kmalu prišel še četrtič. I. STAMEJČIC, Foto: G. KATIC Velika trgovsica oiicet Zaradi povezovanja večjih slovenskih trgovskih družb - direktor ene od njih napove- duje, da bodo čez pet let v Sloveniji le štiri verige, dve domači in dve tuji - tudi tr- govci na Celjskem ne sedijo več križem rok. V torek so predstavniki enajstih trgov- skih družb v Žalcu podpisali pismo o nameri, s katerim so se zavezali h kapitalski združitvi. Leta naj bi bila končana do 1. januarja leta 2000. Združevanje vodi iniciativ- ni odbor, ki mu predseduje direktor Žane Žalec Dolfe Naraks. To trgovsko podjetje se je že maja letos povezalo s Savinjsko trgovsko družbo, zdaj pa so se jima pridružile še družbe Hmezad Agrina, Center Celje, Potrošnik Ce- lje, Izbira Laško, Center Ra- deče, Lipa Šentjur, Resevna Šentjur, Potrošnja iz Zagorja in Žila iz Slovenj Gradca. Podpis pisma o nameri je le prvi korak pri povezovanju trgovskih družb, ki naj bi no- vo tisočletje pričakale zdru- žene v novi delniški družbi. Podjetja si od združitve obe- tajo predvsem izboljšanje donosnosti celotnega kapita- la, enakopraven skupni na- stop do dobaviteljev in kup- cev ter večjo konkurenčnost. Glede na to, da so ob koncu lanskega leta skupaj ustvari- la okrog 20 milijard tolarjev bruto prometa, bodo lahko povezana postala eno moč- nejših trgovskih združenj v Sloveniji. Kljub temu podpi- sniki pisma o nameri že se- daj razmišljajo o vključeva- nju novega sistema v eno od nastajajočih slovenskih ozi- roma evropskih trgovskih ve- rig. JI Osem milijonov Savinje Podjetje trgovine, turizma in proizvodnje Savinja Mozir- je je minulo leto končalo s 8,361 milijoni tolarjev čistega dobička in na skupščini so v celoti sprejeli predloge uprave in nadzornega sveta. Za dividende so tako namenili 8,039.280 tolarjev, preostanek dobička pa je ostal nerazporejen. Vrednost delnice je 57 tolarjev (neto), izplačevati pa jih bodo začeli 31.avgusta. Ž.Z. Zlatarne še nihče noče Prva javna dražba Zlatar- ne Celje, ki je bila minuli petek, se je končala neus- pešno. Ker se na natečaj ni prijavil nihče, bo stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec jeseni razpis ponovil, ta- krat pa bo cena podjetja najverjetneje za četrtino nižja. Hohnjec je tokrat prodajal Zlatarno v paketu, to je vse nepremičnine, vključno z delujočim podjetjem Auro- dent, ter blagovno znamko, izklicna cena pa je znašala 553 milijonov tolarjev. Tak- šna ponudba ni bila zanimiva niti Banki Celje, največjemu hipotekarnemu upniku bivše zlatarne. Pogoji za razpis druge javne dražbe, ki jih bo opredelil upniški odbor, bo- do gotovo drugačni, saj bo treba namesto tržne cene po- nuditi likvidacijsko vrednost podjetja. Druga javna dražba bo jeseni in če tudi ta ne bi uspela, stečajnemu senatu najbrž ne bo preostalo druge- ga, kot da proda podjetje po delih. JI 8 KULTURA Nepremagljivi pevci V Kanadi so člani Mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Velenje dosegli izjemen uspeh Pevci Mešanega mladin- skega pevskega zbora Šol- skega centra Velenje z diri- gentko Danico Pirečnik so v Kanadi na festivalu Interna- tional Choral Festival Kat- haumixw 1998 dosegli izje- men in hvalevreden uspeh. Osvojili so dve prvi mesti, v kategorijah sodobna glasba in mešani zbori, ter drugo mesto v kategoriji ljudska pesem, bili pa so izbrani tudi za najboljši zbor festivala: »Choir of the world at Kat- haumixw«. V tednu od 30. junija pa do 4. juhja je bilo mestece Powell River na zahodni obali Kana- de že osmič prireditelj medna- rodnega festivala zborovskega petja - Kathaumixw, kar v jezi- ku Indijancev zahodne obale pomeni »zbiranje različnih ljudstev«. Sam festival spada med najbolj prestižne v Kana- di in je znan po celem svetu. Nastopilo je 38 izbranih zborov s štirih kontinentov, med katerimi je Mešani mla- dinski pevski zbor iz Velenja edini zastopal slovenske bar- ve. Iz Slovenije se je v Kanado odpravilo 65 pevcev z zboro- vodkinjo Danico Pirečnik in štirimi spremljevalci s šole. Po napornem potovanju so pevci spoznali svoje nove »družine«, pri katerih so stanovali v času festivala. Na samem festivalu so s svojim energičnim in ui- granim nastopom in »ravno pravo mešanico spontanosti in discipline«, kakor je pove- dal član žirije, navdušili že drugi dan v kategoriji sodobne glasbe. Nastopili so s pesmi- ma Pater Noster Vytausa Miš- kinisa in Turist Alda Kumarja ter kljub močni konkurenci vzbudili veliko pozornosti in zasedli prvo mesto. Dva dni kasneje se je zmago- slavje nadaljevalo. V kategoriji mešanih zborov so nastopili z obvezno renesančno skladbo Surgens Jesu, zapeli so tudi priredbo prekmurske San se šetao Ambroža Copija in publi- ki že znano pesem Turist. Žiri- ja jih je ponovno ocenila s sa- mimi peticami. Tekmovalni del festivala so zaključili z nasto- pom v kategoriji ljudske pesmi s ciklusom štirih slovenskih kolednic in pesmijo Kolo v pri- redbi Rada Simonitija, kjer so svoje pevske sposobnosti do- polnili s folklornimi plesi. Za- sedli so drugo mesto za tokrat nepremagljivimi afriškimi pev- ci in plesalci iz Ugande. Žirija je po zadnjem tekmo- vanju razglasila rezultate, mladi pevci in zborovodkinja so bili presrečni, svojega nav- dušenja in veselja pa niso niti malo skrivali. Na koncertu zmagovalcev so svoj uspeh zaokrožili še z osvojitvijo la- skavega naziva »Choir of the World at Kathaumixw 1998« in tako postali najboljši zbor festivala. Michael Gormley, di- rigent Dunajskih dečkov, je ob razglasitvi rezultatov priznal, da Danice Pirečnik in njenega zbora ne smejo ocenjevati, ampak so jim lahko le hvalež- ni, ker jih lahko poslušajo. Po festivalu je sledila še šti- ridnevna turneja po bližnjih kanadskih mestih. Zboru je prisluhnilo tudi veliko sloven- skih izseljencev in marsikomu izmed njih se je v očesu utrni- la solza. Kanadčane so mladi pevci najbolj navdušili in pre- senetili s svojo izvedbo kanad- ske himne, ki jo po mnenju Kanadčanov zapojejo bolje kot domačini sami. NATAŠA PEUNIK Foto: SAŠO SONC Nepremagljivi velenjski pevci z zborovodkinja Danico Pirečnik. ZAPISOVANJA Z Esmeraldo na volitve Piše: TADEJ ČATER Čeprav je od visokega obiska Leticie Calderon alias Esmeral- de minil že domala ves mesec, si dama iz Latinske Amerike zasluži še vsaj kakšno vrstico. Če si že ni zaslužila vsaj držav- niškega sprejema. Ali vsaj spre- jema na lokalni ravni. Ne vem, toda od tovrstnih nesprejemov pri političnih oblasteh, Esme- ralda tako in tako ne bi imela nič. Njeni vneti oboževalci bi imeli vsaj neko tiho zadovoljs- tvo. In nič drugega. Imeli pa bi od nje gotovo veliko politiki. Neverjetno, toda še največ tisti, ki prihajajo iz opozicije. Javnomnenjska raziskava, ki smo jo pripravili ob Esme- raldinem obisku, je pokazala prav neverjetne rezultate. Vo- livci katere stranke so redni gledalci Esmeralde in volivci katere stranke so se udeležili množične histerije ob njenem obisku? Ne boste verjeli: na prvem mestu so volivci Ljudske stranke. Na drugem mestu pa volilci Liberalne demokracije. Neverjetno. In šele na zadnjem mestu volivci Socialdemokrat- ske stranke. Na predzadnjem mestu pa tisti, ki so volili krš- čanske demokrate. No ja, na prvi pogled se zdijo rezultati res prav neverjetni. To- da nekoliko bolj podrobna in poglobljena analiza socialnega momenta nanizanke take rezul- tate zgolj potrjuje. Esmeralda ni nič drugega kot zgodba o uspe- hu. Kot zgodba o uspehu, za katerega ni potrebno kaj prida narediti. Za katerega ni potreb- no udariti po mizi. Zgodba o uspehu, skozi katero se vzdržuje socialni in družbeni status quo. Esmeralda je vsebinsko zasno- vana kot Cankarjeve drame. Oportunistično. Omahovalsko. Kjer je zlo sicer poraženo, kjer dobro vselej zmaga, toda zmaga je priborjena na karseda lahko- ten način. Ja, Cankarjevi junaki niso nikakršni revolucionarji Na tej točki se popolnoma stri- njam z dr Francetom Rodetom, kije Hlapca Jerneja proglasil za največjega bojazljivca v sloven- ski literaturi. Hlapec Jernej se tiho predaja svoji situaciji in jez njo vedno bolj sprijaznjen. Kot Esmeralda. Pride sicer do zasu- ka, toda ta zasuk ni posledica njegove akcije, njegove dejavno- sti, marveč stvar starogrških tri- kov z »deux ex machino«. Po- dobno se zgodi z Esmeraldo. Priznam, da sem si zavoljo neverjetnega uspeha nanizan- ke, ogledal le nekaj delov, približno deset, pa vendar si upam soditi, da je gibalo akci- je pri Esmeraldi vodeno popol- noma brez njene pomoči. Es- meraldo akterji premetavajo kot valovi majhno barčico. Es- meralda se v trenutku, ko se ji zgodi krivica, ko ji prijateljica prevzame ljubljenega moške- ga, razjoče. Zapre se sama va- se. Namesto, da bi sledeč tra- diciji starih revolucionarjev udarila po mizi, prijela za re- volver, prisolila vsaj klofuto. Esmeralda skratka nima re-\ volucionaniega naboja, ki kra-i si junake, za katerimi stremijo in po katerih hrepenijo denimo volivci Socialdemokratske] stranke. Katerim skušajo slediti volivci krščanske demokracije in nacionalne stranke. In tista javnomnenjska anketa, ki se zdi navidez zelo za lase privle- čena, ki se zdi prav neverjetna, to zgolj potrjuje. Esmeralda je južnoameriška različica Hlap- ca Jerneja. Razlika je zgolj ^ literarnih kvalitetah. In še nekaj; Esmeraldi^ obisk je posredno že razvil re- zultate prihodnjih nacionalnih parlamentarnih volitev. Opozi- cija je pač zamudila svojo pri- ložnost. Koaliciji pa tudi ni bilo potrebno karkoli storiti. Za njih dela Esmeralda. PRIREDITVE KONCERTI V Atomskih toplicah v Pod- četrtku bo v klubskem prosto- ru hotela jutri ob 20. uri večer ljudskih pevk in pevcev z ime- nom »Obsoteljski slavčki«. Na trgu Atomske vasi v Podčetrtku bo v nedeljo ob 18. uri promenadni koncert godbe na pihala iz Desiniča. V dvorani Zdraviliškega do- ma na Dobrni bo jutri ob 20. uri večer popularnih arij, kjer bodo nastopili sopranistka Nika Vipotnik-Rampre, mezzosopra- nistka Vanda Alibegovič in pia- nistka Magdalena Navodnik. V Razstavnem salonu v Ro- gaški Slatini bo jutri ob 20.30 koncert citrarke Helene Let- nar in harmonikarja Boštjana Letnarja. V Kristalni dvorani v Ro- gaški Slatini bo v soboto ob 20.30 koncert Mednarodnega mladinskega godalnega orke- stra Glasbene mladine Slove- nije, v torek ob 20.30 pa boste lahko poslušali klavirski reci- tal Branka Sepčiča iz Zagreba. RAZSTAVE V Muzeju novejše zgodovi- ne je na ogled razstava Kaj se skriva pod klobukom? V pritličju Stare grofije ima Pokrajinski muzej dve razsta- vi: Habsburžani na portretnih podobah in Habsburžani - portreti članov družine Habs- burg na novcih in medaljah. V Lapidariju je na ogled razstava Rimske nekropole se- verne Hrvaške. Na Dobrni do 7. avgusta razstavlja dela slikar Vinko Vrabec iz Mokronoga. V Osrednji knjižnici v Ce- lju je do septembra na ogled razstava Branka Goropevška - Grbi novih in starih občin na Celjskem. Gostišče in muzej Firšt Lo- garska dolina vabi na ogled slikarske razstave akvarelov in risb Jožeta Svetine, ki so letos nastala v okolici in z motivi Logarske doline. V avli Splošne bolnišnice Celje dijaki Srednje zdrav, šo- le Celje do 1. septembra raz- stavljajo na temo Prostovoljno delo dijakov.. OSTALO Pokrajinski muzej Celje vabi od torka do četrtka pri- hodnji teden med 10. in 13. uro na delavnice za staro in mlado na temo razstave Habs- buržani, tokratna delavnica ima naslov Jaz kot medaljer Habsburžanov. Na Dobrni bo v soboto Noč pod kostanji, ki se bo pričela ob 16. uri na ploščadi pred Zdravi- liškim domom, kjer bodo nasto- pali otroci, in se nadaljevala od 20. ure do jutranjih ur na raznih zabaviščnih prostorih. Na Starem gradu bo da- nes ob 21. uri koncert oper- nih arij in popularnih pesmi iz musicalov, v izvedbi so- pranistke Nikolaje Vipot- nik-Rampre in tenorista Mi- he Alujeviča. Na Krekovem trgu v Celju bo jutri ob 20.30 koncert country zasedbe Bluegrass Hoppers. V Hermanovem gledališ- ču Muzeja novejše zgodovi- ne v Celju bo v soboto ob 10. uri lutkovna predstava z na- slovan Slovenske otroške prstne igre (Ta pravi pij- mo...), v izvedbi Lutkovnega gledališča Zapik. V atriju Majolke bo v sre- do ob 20.30 večer starograd- skih pesmi in romanc z Lidi- jo Kodrič in gostom na orgli- cah Mirom Božičem, ob spremljavi pianista Emila Glavnika. V Likovnem salonu v Ce- lju je do 29. avgusta na og- led razstava fotografij Aleša Gregoriča. Portreti glasbenikov v Likovnem salonu v Celju je od prejšnjega tedna po- stavljena razstava fotografij Žige Koritnika. Ljubljanski fotograf Žiga Ko- ritnik je član Društva obliko- valcev Slovenije ter KUD Fran- ce Prešeren. Samostojne raz- stave pripravlja od leta 1990, sodeloval pa je tudi na več skupinskih predstavitvah, ob- javlja v raznih domačih in tu- jih časopisih. Njegove fotografije se uvrš- čajo v zvrst dokumentarne reportažne fotografije, ki ob- sega razne podzvrsti, zanimi- va pa je predvsem za razne časopise in revije, kot ilustra- cija k člankom. Nekateri foto- grafi so zaradi načina svojega dela na tem področju zelo uspešni, pri tem gre pred- vsem za potrepežljivost ter iskanje ustreznega trenutka, v katerem je potrebno naredi- ti posnetek, kot tudi za upo- števanje temeljnih likovnih vrednot, ki dajejo fotografi- jam estetsko kvaliteto. Zaradi tega se njihove fotografije ne objavljajo zgolj v tisku, tem- več svoj prostor najdejo tudi v likovnih razstaviščih. Žiga Koritnik se v svojih fotografi- jah osredotoča zgolj na foto- gafije jazz glasbenikov, ki jih fotografira na raznih koncer- tih in festivalih. Njegov način fotografiranja je spontan in ni vnaprej pripravljen, saj išče primerne trenutke za snema- nje predvsem v času, ko so glasbeniki pri svojem delu, torej med samim izvajanjem skladb pred poslušalci. Seve- da pa Koritnik ob tem pazlji- vo in natančno izbira kompo- zicijsko zasnovo in skladnost površin z različno svetlobno intenzivnostjo, s čemer gradi ustrezna kontrastna razmer- ja. Ob tem je iz njegovih foto- grafij razviden posamezen glasbenik, kot osebnost, ki celovito pojmuje glasbo in ki se ji med svojim nastopom povsem predaja. BORIS GORUPIČ K|e [e levja glava? Iz zdraviliškega parka v Rimskih Toplicah je izginil del stenskega vodnjaka z levjo glavico iz žgane gline, v veliko- sti približno 20 do 25 centimetrov. Koga je zamikala ta dragotina, nastala v davnem letu 1878, ostaja zaenkrat neznanka tako policiji, ki je o kraji obveščena, kot 2^vodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje ter Teritorialni obrambi Laško, ki je prav tako seznanjena o izginotju dela kulturno zgodovinskega spomenika, ki je se- stavni del parkovne opreme. Kot je povedala arhitektka krajinarstva pri Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, Alenka Kolšek, so izginotje levje glave opazili v torek in upajo, da jim bo odtujeno uspelo odkriti, prav tako storilce in da bo levja glavica kmalu spet krasila stenski vodnjak, ki ga je dal davnega leta 1878 v spomin na izgradnjo vodovoda v Rimskih Toplicah postaviti nekdanji lastnik Ullich. MP TEMA TEDNA 9 Najboliši dijaki Evrope v Sloveniji lil' lil f lit Najboljši evropski dijaki pri predsedniku Milanu Kučanu - Obiskali so večja slovenska mesta in podjetja Letos smo Slovenci prvič gostili najboljše dijake Evro- pe, ki so prišli iz. 14 držav, fjadarjeni mladi, stari od 16 (Jo 20 let, obiskujejo večja slovenska mesta in podjetja, kjer so strokovnjaki zanje pripravili izčrpna predava- nja. Tako spoznavajo našo deželo. Ob večerih pa se vra- čajo v idilo narave na Sko- marje pod Roglo, kjer je dol- go v noč slišati pesem in smeh. Čeprav so se na Skomarjah zbrali fantje in dekleta iz vseh vetrov Evrope, so se ti mladi intelektualci kar hitro bliže spoznali in spoprijateljili. Se- veda s pomočjo angleščine, v kateri poteka vsa komunikaci- ja. Tudi slovenski udeleženci srečanja so kmalu premagali začetno tremo in se vključili v skupino. Pri tem sta jim po- iTiagali njihova voditeljica Va- nesa Čanji in hostesa Urška Potočnik. Tako je sedaj pod Roglo ob večerih prav pestro: igrajo se razne igrice, pojejo ali se zapletejo v kakšno deba- to. Enotedensko srečanje mla- dih veleučenjakov so v sobo- to odprli v Celju, kjer so jim Jože Zimšek, Lojze Marinček in Igor Bavčar izrekli dobro- došlico. Drugi dan jim je naj- prej Vesna Čopič predstavila 'logo Slovenije v Evropi, na- ^0 pa so se rekreirali na Ro- pli, nad katero so bili navdu- >eni. Najtežje pričakovan je ^il ponedeljek. Po ogledu korenja so imeli sprejem pri Predsedniku države Milanu Kučanu in ministru za šols- ko in šport Slavku Gabru na Srdu pri Kranju. To so še Posebej težko čakali dijaki iz rijih držav, ker so želeli 'Poznati predsednika gosti- ^Ijice. Štirim slovenskim udeležencem pa so, podob- no kot tisočim drugim matu- rantom, rojile po glavi druge misli: Ali so opravili maturo. Dušo so si olajšali že v Vele- nju s pomočjo mobilnega te- lefona pred vhodom v Gore- nje. Ker so bili vsi štirje ma- turantje, med njimi tudi Ce- ljan Gregor Deleja, uspešni, so jim soudeleženci z vese- ljem stisnili roko. Maturant Matjaž Titan iz Murske So- bote pa bo čez dober mesec še enkrat povabljen k pred- sedniku države, saj je dose- gel več kot 30 točk. Ker je zelo ambiciozen, se rezulta- ta ni preveč razveselil, saj ni dosegel vseh 34 točk. Pred- stavitvi zgodovine, izdelkov in tržno-ekonomskega polo- žaja Gorenja v Sloveniji in svetu so sledila izvirna in provokativna vprašanja evropskih intelektualcev, ki jih je bilo žal potrebno ome- jiti zaradi časovne stiske. Brž so morali na Brdo pri Kranju, kjer so bili slovesno sprejeti in pogoščeni. Tam sta pred- stavnika gibanja United World Colleges Maja Kalina iz Poljske in Matteo Ciarli iz Italije na kratko izčrpno predstavila njihov program in namen. Uradnemu delu, v katerem je Slavko Gaber po- sebej pozdravil obisk intelek- tualcev v času počitnic, kar je neobičajno, je sledil klepet dijakov z visokima predstav- nikoma države. Bili so nav- dušeni nad slovensko gosto- ljubnostjo in urejenostjo okolice gradu Brdo. Seveda je bilo potrebno nadobudne- žem pokazati tudi slovensko prestolnico. Med vodenim ogledom Ljubljane je marsi- katerega še tako vedoželjne- ga dijaka premagala žeja. Kmalu so se razkropili po mestu. Informativno poln je bil tu- di naslednji dan, ko so gosto- vali v podjetju Krka na Do- lenjskem. Popoldan pa so si privoščili malo zaslužene sprostitve v Šmarjeških topli- cah. V četrtek so pripravili okroglo mizo na temo So- dobni ekološki problemi mest z udeleženci iz mini- strstva za okolje in prostor ter kreativno delavnico. Naj- dlje pa so se podali danes, in sicer na slovensko obalo. Po ogledu Postojnske jame si bodo ogledali še Luko Koper, Piran in Portorož. Dan bodo zaključili s tiskovno konfe- renco v Hotelu Metropol. Za jutri jim ostanejo še Zreče, najbližji kraj njihovega pre- bivališča, in srečna vrnitev na domov. V tednu, ki so ga preživeli skupaj, so si izmenjali ogromno informacij, pogle- dov in izkušenj, kar je bil tudi namen srečanja. Po- drobno so spoznali zgodovi- no, kulturne znamenitosti in ekonomski položaj naše mla- de države. Udeleženci so navdušeni nad programom, organizacijo in tudi nad le- potami Slovenije. Pravijo, da nas bodo še obiskali. ALEKSANDRA MAČEK Najboljše evropske dijake sta sprejela predsednik države Milan Kučan in minister za šolstvo in šport Slavko Gaber na Brdu pri Kranju. V Gorenju so mlade intelektualce lepo sprejeli in jim pokazali svoje izdelke. Šoia UWC tudi v Celju S slovesnostjo v Celjskem domu in ogledom Starega gradu se je v soboto zvečer začelo srečanje najboljših dijakov Evrope, ki ga v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu in v sodelovanju z United World Colleges ter pod pokroviteljstvom Urada RS za evropske zadeve pripravlja celjsko podjetje Fit media. Do jutri bo na turističnih kmetijah Arbajter in Ločnikar na Skomarjah pod Roglo Celje z okolico in življenje v Sloveniji spoznavalo 34 najboljših dijakov iz 14 evropskih držav. Med njimi - prihajajo iz Češke, Danske, Francije, Irske, Italije, Litve, Latvije, Hrvaške, Norveške, Poljske, Slovaške, Španije in Nizozemske - je tudi 12 Slovencev, barve celjskih dijakov pa zastopata tretješolec Gimnazije Lava Šolskega centra Celje Bor Pungerčič iz Zabukovice in maturant I. Gimnazije v Celju Gregor Deleja iz Mozirja. Mlade sta na otvoritveni slovesnosti ob celjskem županu Jožetu Zimšku pozdravila tudi ministra za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček ter za evropske zadeve Igor Bavčar, direktor podjetja Fit media Jože Volfand pa je med drugim napovedal, da bodo gibanju UWC, ki je pred 36 leti začelo graditi izobraževalno mrežo svojih šol po svetu, predlagali, naj eno takšnih šol ustanovi tudi v Celju. Prihod- nje leto bi v mestu ob Savinji radi organizirali raziskovalno in kreativno delavnico za najboljše učence iz sosednjih držav in držav Srednje Evrope. IS Tri bodoče zdravnice Dvajset celjskih dijakov na maturi doseglo 30 ali več točk - Najboljša Špelo Ulaga Letošnji maturantje so v ponedeljek, 27. julija, izve- deli za rezulate mature, ki so jo opravljali v spomladan- skem roku. Na Celjskem je maksimalno število točk (34) dosegla Špela Ulaga z gimnazije Lava. Dvajset dija- kov je doseglo več kot tride- set točk, med njimi jih je bilo največ - enajst - s prve gim- nazije. Med gimnazijami so bili po številu maturantov, ki so opra- vih maturo, najboljši na gim- naziji Celje-Center, kjer je bilo Špela Ulaga, 34 točk: »Za študij medicine potrebujem veliko točk, zato sem uspeha zelo vesela. Pričakovala sem težje teste, kot so potem de- jansko bili. Najbolj strah me je bilo pred ustnimi izpiti, vendar to kmalu mine. Zdaj so seveda na vrsti tiste prave, brezskrbne počitnice.« uspešnih 98,9% maturantov. Na gimnaziji Lava je maturo opravilo 98% in na prvi gim- naziji 88,6% maturantov. Dijaki, ki so dosegli 30 točk in več, bodo septembra na slavnostni podelitvi v Cankar- jevem domu prejeli spričevala s pohvalo. Na gimnaziji Lava je bilo takšnih dijakov pet: Špela Ulaga, Marko Uplaz- nik, Tomaž Kosem, Andrej Pukšič in Alma Selimovič. Na gimanziji Celje-Center so 30 ali več točk dosegli Nina Ledinek, Jasna Vrečko, Katja Vrtovšek in Gorazd Bastašič, na prvi gimnaziji pa Petra Ko- privnik, Maja Pakiž, Urška Steblovnik, Ana Trebovc, Matjaž Žemljic, Irena Irman, Aljoša Peperko, Ana Šturbej, Maja Vižin, Janko Vlaovič in Sanja Žaberl. Vse tri najboljše dijakinje celjskih gimnazij, Špela Ulaga, Petra Koprivnik Maja Pakiž, 33 točk: »Za- me je bila matura zelo težka, zato sem pričakovala dosti slabši rezultat. Zdaj je na vrsti medicina. Že v gimna- ziji sem se dosti ukvarjala z naravoslovjem, zlasti s kemi- jo, kjer sem osvojila brona- sto Pregljevo priznanje.« in Maja Pakiž, so se odločile za študij medicine. Na srednji ekonomski šoli je maturo opravilo 97% dijakov, največje število doseženih točk je bilo 27. Na srednji Petra Koprivnik, 33 točk: »Moj cilj ni bil doseči rekord- no število točk, ampak le pri- ti na medicino.« zdravstveni šoli je bilo uspe- šnih 62% letošnjih maturan- tov, najuspešnejši je dosegel 16 točk. Na srednji vrtnarski šoli so imeli le tri maturante in vsi so maturo uspešno opravi- li. Na srednji trgovski šoli je maturo opravilo 68% dijakov, na kmetijski in gospodinjski šoli v Šentjurju pa je od treh maturantov bil uspešen eden. JANJA PEVEC 10 NASI KRAJI IN UUDJE Od leve proti desni: Miran Tetičkovič, Alenka Kolman in Aleksander Jež. Jež s talenti Center Interspar in Alek- sander Jež sta v petek pred centrom priredila festival mladih talentov. Vsal<. izmed desetih nasto- pajočih se je občinstvu pred- stavil z dvema pesmima. »Na tak način želimo nadarjenim mladim pevcem olajšati in skrajšati pot do uspeha,« je povedal Aleksander Jež, ki je izbral mlade pevce ter vodil prireditev. Med nastopajočimi so bila tudi na slovenski glasbeni sceni že uveljavljena imena kot na primer Alenka Kol- man in Viki. Alenka Kolman se je predstavila s svojima najbolj poznanima skladba- ma Piši mi in Ti si zvezda mojih sanj. Slednja skladba je naslovna pesem njene pr- ve plošče, jeseni pa načrtuje izid nove. Lani je zmagala na Mednarodnem festivalu glas- be in shovva v Splitu. Njen glas je na prireditvi Miss Vip »odkril« Vinko Šimek. Ko je Alenka kot najlepša na Šim- kovo prigovarjanje nekaj za- pela, se je končala njena ma- nekenska in začela pevska kariera. Trboveljska pevka Vilma Gunzek je bolje znana pod imenom Viki. Njena prva ka- seta uspešnica nosi naslov Sierra Madre, pripravlja pa novo z naslovom Zadnji po- ljub. Med manj znanimi, a obe- tavnimi pevci, je v Celju po- zornost zbudila skupina Funky babes. Tri Maribor- čanke - Sanja, Mateja in Tina - ustvarjajo v plesnem pop party in funky dancing slo- gu. Dekleta so se sprva ukvar- jala le s plesom, pred pol leta pa so usklajenim gibom do- dala svoje glasove. Verjetno ni bila odveč pripomba Alek- sandra Ježa pred njihovim nastopom: »Skupina, o kateri boste zagotovo še mnogo sli- šali.« Prireditev sta snemali Gajba TV in TV Celje. JANJA PEVEC Foto: B. BERK Golobi so padali Lovska družina Podčetr- tek je v nedeljo na imenski Gorci pripravila tekmova- nje v streljanju na glinaste golobe. V ekipnem streljanju je zmagala lovska družina Glo- boko, druga je bila družina iz Podčetrtka ter tretja iz Podsrede. Zatem se je pome- rilo še blizu petdeset posa- meznikov, med katerimi je bil najboljši Jože Strgar, za njim pa Rutko Mlinaric ter Rafko Lupše. V zadnjem de- lu tekmovanja, v fair playu, je zmagal Jože Koritnik. Izkupiček prireditve ter prispevek pokroviteljev so namenili za popravilo v neurju precej poškodovane- ga lovske« doma. BJ Mlačva v Gaberkah člani gasilskega društva Gaberke so minuli teden priredili kmečko-turistični praznik posvečen žetvi in mlačvi. Srpe so tudi letos vihtele žanjice iz Cirkovc, Plešivca, Zibelke, Raven, Škal, Razborja in Gaberk, moški pa so morali snope zvezati in jih spraviti na kozolec. Za še bolj veselo vzdušje je skrbela glasbena skupina Konovski Štrajherji, gospodinje pa so pripravile razstavo kmečkih jedi. Po slavju je bila še mokra gasilska vaja in tekmovanje gasilskih desetin. L. OJSTERŠEK Srečanje jadralnili padalcev Od 31. julija do 2. avgusta bo na Lisci tradicionalno srečanje jadralnih padal- cev, ki ga že sedmo leto zapored pripravlja jadralno padalski klub Kondor iz Ra- deč. Organizatorji napoveduje- jo, da bo letos na Lisco prišlo približno tristo jadralnih pa- dalcev iz štiridesetih sloven- skih klubov, pričakujejo pa tudi padalce iz Hrvaške, Av- strije in Nemčije. Prireditev bo, tako kot vsa leta doslej, namenjena izmenjavi izku- šenj, skupnemu letenju ter preizkušanju nove opreme domačih proizvajalcev. Ker bo med udeleženci tudi veli- ko inštruktorjev letenja in pi- lotov tandemov, si bodo vsi, letenja željni obiskovalci, lahko ogledali Lisco tudi iz zraka, popeljali pa jih bodo tudi čez dolino Save. JI Študentski žur v Šentjurju 4 študentski klub mladih Šentjur prireja »Žuroviado«, študentski žur do jutranjih ur. Žur bo v petek, 31. julija 1998, ob 21. uri v kulturnem domu v Šentjurju. Za zabavo bo skrbela skupina Deseti brat. A. M. Zabava na Prevorju Prostovoljno gasilsko društvo Prevorje praznuje letos 25. obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti bodo gasilci prevzeli novo vozilo, nato pa bo zabava z Ansamblom bratov Poljanšek. Prireditev bo v soboto ob 18. uri na prevorskem igrišču. A. M. Pohod za šoferje V nedeljo, 26. julija, so ma- ratonci in pohodniki iz Celja, v počastitev šoferskega praz- nika organizirali 2. pohod iz Celja na Roglo. Udeležilo se ga je nekaj več kot 20 pohod- ni kov. Ob lepem in sončnem vre- menu so pohodniki svoj po- hod začeli v Celju, od koder so odšli v Novo Cerkev, kjer so se prvič ustavili v gostišču Sto- lec, kjer so jim postregli s ča- jem in Težakovim pecivom. Pot so nadaljevali preko Socke do Vitanja, kjer pa je bil že čas za malico, za katero sta poskr- bela zakonca Kuzman, pohod- nike pa je pozdravil tudi žu- pan občine Vitanje, Slavko Kranj C. Ko so pohodniki pot nadaljevali, so se ustavili še pri družni Kamenik in pri Sevškovih. Nato pa so pot na- daljevali do Rogle, kjer je bilo srečanje šoferjev in avtomeha- nikov. Ti pa so jih sprejeli z glasnim aplavzom. PP O humorju in zdravju Včeraj je bila v Žalcu red- na seja izvršnega odbora Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije. Med letošnjimi pomembnej- šimi nalogami društva bo priprava prve evropske kon- ference na temo Humor in zdravje, ki bo od 20. do 22. septembra na Bledu. Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje, ki je dolgo časa delovalo pod okriljem celjskega zavoda za zdravstve- no varstvo, ima že dober me- sec svoj sedež v Žalcu. Čeprav je doslej s svojim delom veliko naredilo zlasti na področju človekovih pravic in zdravja ter nekajenja - predsednica društva Viktorija Rehar je za dolgoletno delo dobila letos medaljo in priznanje Svetovne zdravstvene organizacije, ima društvo precejšnje finančne težave. Odvisno je namreč le od dobre volje sponzorjev in donatorjev. JI Indijanci ob Kolpi Taborniki Rodu Belega konja iz Slovenskih Konjic so v ponedeljek, 27. julija odpotovali na letno taborje nje ob reko Kolpo, Ta t.ibot predstavlja vrhunec celo- letnega dela v taborniški organizaciji. Tabor bo trajal deset tini, utaborili pa so se v Gornjih Radencih ob reki Kolpi, kar bo za mnoge otroke novost, saj se bodo mnogi prvič sre- čali s kanuji, rafti in ribolo- vom. Leto.šnji tabor inia predznak »indijanski«, saj so otroci, ki jih je okoli 40, raz- deljeni v plemena, ki bodo izkopala b(ijno sekiro in se nato tudi bojevala, rezbarila toteme, izdelovala tomahav- ke, se vozila s kanuji, po- stavljeni pa bodo tudi na po- sebno preizkušnjo preživet- ja v naravi. PP Znoj, smeh in navijači Na tekmovanju kmečkih žensk zmaga domače Ajde Kmečke ženske veliko de- lajo, po delu pa se včasih razvedrijo. Tako je bilo tudi na nedeljskih meddruštve- nih igrah kmetic v Imenem pri Podčetrtku, kjer so se pomerile ekipe njihovih društev iz Celja, Slovenskih Konjic, Šentjurja, ter Šmar- ja pri Jelšah. Po lanskem odmevnem tekmovanju v Gorici pri Sliv- nici so letos pripravile igre kmetice iz društva Ajda, ki pokriva večino območja biv- še šmarske občine. Pri gasil- skem domu v Imenem so se pomerile v luščenju koruze, nošenju steklenice čez raz- lične ovire, stepanju beljaka z vilico, zabijanju žebljev, v molži umetne koze (tekmo valka si je morala v minuti ii, pol obuti škornje, zavezati ruto ter namolsti čimveč mleka), v hoji na hoduljah, skakanju v vrečah, kegljanjuj z bučami, prenašanju koruze čez ovire ter v košarki. Bilo je veliko znoja, zabave, smeha ter spodbujanja navijačev. Zmagala je ekipa K)k' Šmarje pri Jelšah, društva kmetic, ki uspešno deluje že šest let. Ajda, ki deluje na območju občin Šmarje, Ro- gaška Slatina, Kozje in Pod- četrtek, združuje blizu tri stotnije članic. Društvo vodi Francka Javeršek iz Kristan Vrha, njegova mentorica pa je Ida Valek iz Kmetijske svetovalne službe. MHMMH BRANE JERANKO Društvo kmečke mladine iz Slovenskih Konjic je predstavilo veselico v vinotoču. Kmečki praznile v Ločali V nedeljo, 26. julija, je bil v Ločah že 26. kmečki praz- nik. Osrednji del prireditve je bila povorka s prikazom kmečkih običajev, v kateri jf sodelovalo 11 vozov, na kate- rih so prikazovali predvseiH stare kmečke običaje. Komi- sija je ocenjevala izvirnos' prikazanega, koliko truda j^ bilo vloženega v pripravo i" pomen običaja, ki je bil pri' kazan. Po povorki je bilo tekmovanje koscev in grab* Ijic, v večernih urah pa dru- žabno srečanje z ansamblom Kristali. • pF NASI KRAJI IN UUDJE 11 Škorjevka na zvezdi v Turističnem društvu Ce- lje so v soboto pripravili prvo srečanje turističnih društev v mestnem središču. Prizorišče na zvezdi, križišču Prešerno- ve in Stanetove ulice z Glav- nim trgom, pa je bilo prete- sno za vse radovedneže, ki so se dopoldne zbrali v mestu. Vabilu na sobotno srečanje so se ob gostiteljih odzvala turistična društva iz Vojnika, Šempetra, Mozirja in Rogatca, vsa po vrsti pa so se predstavi- la s promocijskim materialom o svojih turističnih znameni- tostih ter prikazom krajevno značilnih običajev in navad. nastopi ljudskih pevk in glas- benikov ter pokušino doma- čih jedi in pijač. Ob odru na zvezdi pa je radovedneže v svoje senčno zavetje vabila tu- di škorjevka, za Zgornjo Sa- vinjsko dolino značilno pastir- sko zavetišče, narejeno iz dre- vesnega lubja. IS Novi icažipoli v Velenju v Velenju bodo ceste bolje obeležili do zaključka turistične sezone, do jeseni pa bo nared še nekaj parkirišč v središču mesta. Bistvo vseh teh posegov je sicer v rednem vzdrževanju cest in komunalnih površin, marsikje pa se z obnovo mudi zaradi dotrajanih komunalnih vodov pod zemljo, gre pa tudi za splošno urejenost središča, ki je bilo vrsto let v ozadju. Z obnovljenim hotelom Paka, nadaljevanjem rekonstrukcije Kidričeve ceste na severnem delu mesta, ter novimi kažipoti, bo v Velenju zagotovo prijetneje in lepše. JOŽE MIKLAVC Da, so dokazali, da je prava solčavska ohcet res nekaj posebnega. Mladi Solčevani, ki so do potankosti obudili vse nekdanje ohcetne običaje. Solcavsico vabi v goste Da je na Solčavskem res obilo turističnih možnosti, je pokazal tudi minuli konec tedna, ko so Solčevani pripravili 6. dan turizma. Gostje, ki so spoznavali Solčavsko, so si lahko med dvodnevno prireditvijo ogledali številne razstave, ki so jih pripravili krajani. Na ogled so bila zelišča, gobe, domače jedi, ročna dela in lovske trofeje. Poleg tega so v Logarski dolini zakurili oglarsko kopo in postavili olcarsko bajto, v Solčavi so zapeli kosci in grabljice, obiskovalci so spoznavali spretnosti lokostrelstva, poletov s padali, plezanja na plezalnem poligonu... Številne prireditve, ki so jih posebej obogatili s Solčavskimi dobrotami, so dokaz, da bo v zgornjem koncu Savinjske doline turizem še dolgo Uspeval. US, Foto: J. MIKLAVCv Nekaj ur so namenili tudi urejanju morskih alg in algarija Biološico-eicoiošici tabor Mladi ekologi iz celjske in štorske občine so se udeležili osemdnevnega biološko-ekološkega tabora v Piranu. Tabor, ki ga je vodil profesor Simon Dumančič iz Maribora, je že šesto leto organizirala Medobčinska zveza prijateljev mladine Celje. Poleg raziskovanja ekologije morja in piranske okolice, so obiskali tudi solinarski muzej, nasade kaktusov in akvarij, vsak dan pa so se tudi vozili z barko po Piranskem zalivu. PP V Dobjem so nastopili tudi mladi nadobudneži, ki so šele na začetku kariere. V Dobjem najboljši izvir Na 26. tradicionalni prire- ditvi Pokaži, kaj znaš v Dob- jem pri Planini, ki jo je pri- pravilo tamkajšnje kulturno društvo pod vodstvom za- koncev Salobir, je v nedeljo tekmovalo kar 29 posamez- nikov in glasbenih skupin. Nastopajoče so ocenjevali štiričlanska strokovna komisi- ja in štirje predstavniki ob- činstva. Največ točk je nabral ansambel Izvir z Dobrne, dru- go mesto je zasedel ansambel Užmah iz Šmarja, tretji je bil ansambel Ribič iz Celja, četrti ansambel Prepih iz Šentvida pri Planini, peti pa trio Štajer- ski objem iz Celja. Najboljši so bili še posebej nagrajeni, vsi tekmovalci pa so prejeli diplomo s spominkom kot zahvalo za udeležbo. Program je vodil Jože Galič, na koncu pa je obiskovalce zabaval An- sambel Mira Klinca. ALEKSANDRA MAČEK 12 PISMA BRALCEV PREJELI SMO Pozdravljeni »mestni svetniki« Čestitam k uspešnemu prei- menovanju, saj vem, da se bolj, kot si mi navadni smrtni- ki sploh lahko predstavljamo, trudite za blagor naš. In seve- da razumemo vašo težo bre- mena, ki ste ga spričo tolikerih nerealiziranih sklepov in neu- resničenih obljub nosili kot svetniki Mestne občine Celje. Da si veliko skrbi prav radi Knežjega mesta nalagate, je tudi že od daleč vidno in vsakomur na znanje dano. V mandatu, ki se vam utrujenim, hvala bogu, kmalu izteka, ste uspeli podpreti prodajo (beri razdelitev) še tistih nekaj zadnjih ugodnih površin »knežje« zemlje. Naj se bohotijo trgovine vseh barv in velikosti in naj se vidi, da imajo inter-Celjani kaj prodati. Hvala tudi za vso silno skrb, namenjeno jekleni pločevini, ki se bode kmalu v novo garažno hišo vkup zlagala. Ob tem bi bilo pomisliti še na kakšno bencinsko črpalko - mo- goče kar na Kersnikovi, če bo le kak svetnik imel interes. In pa vsaj še kakšen avto salon bi se spodobil tam nekje na koncu Gosposke. Po vzoru staro krščanske kr- stilnice bi bilo skoraj nujno seks- shope uvesti še na Glavnem t^ gu, pri Prothasijevem dvorcu in Celjskem domu. Ker h galeriji, kot je Mozaik, nekako spada pip-show, bi seveda lahko pri- ložnostno takšno reč uredili kar na vogalu občinske stavbe. Zdaj, ko ste »mestni«, boste seveda še bolje skrbeli za knežje mesto, predvsem za kulturo in šport, in boste seveda še bolj pozabili na primestne, obmest- ne ali pa zamestne predele obči- ne. Naj se raja tlačanska duši v cestnem prahu, naj se jim pipe posušijo; telefone in kabelsko bomo pa napeljali, če bo tam dovolj vikendov, katerih lastniki bodejo nosili primerne naslove. Tako je to, gospoda mestna! Ko bodeste v bodoče modrova- li, kje da bi sejali, vam predla- gam Lanovž ali pa dvorec Pre- šnik - kot se za mestno smetano spodobi... In kdaj so že volitve? BineA Poizvedba o zaiconitih sankcijah Dne 22.7 1998 sem rekreacij- sko tekel po stezah okoli ve- lenjskega jezera, kjer je promet izrecno prepovedan vsem vozi- lom, dovoljen pa je pešcem in konjenikom. Po stezi sta se s kros motorjem, na katerem ni bilo registrskih tablic, pa bi po zakonu morale biti, pripeljala policist v civilu g. Repnik in sovoznik ribiški čuvaj g. Kepe. Ker sta imela s sabo ribiško opremo, je bilo očitno, da sta namenjena na ribolov. Ker je po zadnjih zapletih v zvezi s parkiranjem vozil ribi- čev na tem območju prišlo do bistvenih in pozitivnih spre- memb, saj do kršitev od takrat ne prihaja več, se mi je zdela prijava tega primera zelo po- membna. Nedopustno bi bilo, da bi morali vsi spoštovati CPP, ne bi pa jih upošteval nekdo, ki bi jih moral že po uradni dolžnosti, in nekdo, ki bi moral drugim dajati zgled. Policist Repnik je kršil za- kon tako, da je z neregistrira- nim motorjem vozil po ob- močju, kjer je to s prometnim znakom izrecno prepovedano. O tem sem istega dne, kakšnih 10 minut po storjenem prekrš- ku, obvestil dežurnega polici- sta na PP Velenje in zahteval, da se odpravijo na to območje in zoper kršitelja g. Repnika ukrepajo v skladu z zakonom. Ni mi znano, kaj se je dogajalo v nadaljevanju, bi me pa zelo zanimalo, kako je policija ukre- pala zoper kršitelja, še zlasti za- to, ker se na ta problem redno opozarja tudi v Svetu MO Vele- nje. V takšnih primerih, ko neka- teri nevestni policisti sami kršijo zakon, je zelo težko vzpostaviti v mestu red in normalne razme- re. Tudi zato, ker se kršitelji preprosto sklicujejo na takšne policiste - če lahko oni drvijo s kros motorji med rekreativci po površinah, kjer je to izrecno pre- povedano, zakaj tega ne bi smeli početi ostali vozniki? Nihče ne trdi, da bi moral policist biti angelček, vendar s takšnim ob- našanjem ne bodo pripomogH k boljšim razmeram v državi. Poli- cija bi pač morala najprej naredi- ti red v svojih vrstah. Upam, da tega ne boste razumeli kot žali- tev policistov in policije, kot se je to zgodilo v prejšnjem primeru. ADOLF ŠT0RN4AN, Velenje ZAHVALE, POHVALE Še o 100. podolcnici na Dobju Družini Plemenitaš iz Dobja so pri organizaciji 100. Podok- nice Nedeljskega pomagali šte- vilni sponzorji, zato danes ob- javljamo drugi del njihovih imen. Za prigrizke sta poskrbe- la Hrib Dobje in Perutnina Ptuj, lestev za podokničarja je izdelalo mizarstvo Centrih, v veliko pomoč pa so bili tudi KZ Šentjur, KS Dobje, Elektro in- stalacije Selič, LD Handil, Hu- dournik gradbeništvo d.o.o.. Vrtnarstvo Valner iz Jakoba in Proizvodnja plastične embala- že Galeb. Vsem in posamezni- kom še enkrat prisrčna hvala. Družina Plemenitaš, Dobje PRITOŽNA KNJIGA » Varčna banka Varčevalci smo preko javnih občil seznanjeni o lanskem po- slovnem uspehu Banke Celje. Ugoden poslovni rezultat je za- gotovo zadovoljil delničarje in poslovno hierarhijo. Znižana obrestna mera bo omogočala podoben trend tudi v bodoče. Nekoliko drugače se počuti- mo tisti varčevalci, ki s pokoj- ninskim drobižem ne posluje- mo sodobno in smo do letoš- njega leta lahko dvigali gotovi- no na lokalni pošti. Varčnost je Banka Celje podredila med- bančnemu sporazumu in pre- kinila poslovanje s Pošto Slo- venije. Kakšna usoda in kon- sekvence sledijo NLB, KBM, A Banki in še kateri, ki krši spo- razum, javnosti ni znano. Var- čevalci teh bank namreč lahko dvigajo gotovino na poštah. Krajani Ponikve ne zahteva- mo dražjih rešitev - agencije ali bankomata. Najbrž bi Banka Celje lahko opravičila svoj slo- gan »dobre banke« tudi z sloga- nom »varčevalcem naklonjene banke«. Strošek tega poslovanja najbrž ne bi občutno prizadel delničarjev. S hranilno knjižico Banke Celje lahko v drugih bankah, kjer ni enote Banke Celje, dvig- neš gotovino le s plačilom pro- vizije. Ponkovljan s hranilno knjižico mora torej po gotovino vsaj 10 kilometrov od doma, če se ne potrudi prenesti sredstev v drugo banko. VINKO JAGODIC, Ponikva KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE MESTNE OBČINE CELJE na osnovi 41. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur list RS, št. 75/94) in v skladu s 6. členom Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda, Pokrajinski muzej Celje razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA POKRAJINSKEGA MUZEJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: -visoka izobrazba ustrezne usmeritve, -najmanj pet let delovnih izkušenj v muzejski stroki, -sposobnost za organiziranje in vodenje dela kolektiva, -znanje najmanj enega tujega jezika. Mandat direktorja traja 5 let in je po poteku mandata lahko ponovno imenovan. Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom sprejema KOMISIJA ZA MANDATNA VPRA- ŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE MESTNE OBČINE CELJE, Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje, v 10 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni po obravnavi na seji Mestnega sveta mestne občine Celje. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja In nagrade STANOVANJSKI SKLAD OBČINE CELJE Komisija za nadzor nad poslovnimi prostori Mestne Občine Celje RAZPISUJE Na podlagi 13. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem (Ur. list RS 1 /93 in 21 /94) JAVNI NATEČAJ brez licitacije najemnine za oddajo v najem naslednjih poslovnih prostorov: I. Kocbekova ul. 1 v Celju, (bivši posl. prostori Finomehanika), velikost 226,52 za trgovsko ali storitveno dejavnost; najemnina znaša 994 SIT/m^ II. Aškerčeva ul. 1 v Celju, (bivša zobozdravstvena ordinacija), velikost 111,19 m^, 1. nadstropje, za medicinsko ordinacijo ali primerno sorodno dejavnost; najemnina znaša 955 SIT/m^. III. Gledališka 4 v Celju, velikost 52,54 m^, pritličje, za trgovsko ali storitveno dejavnost; najemnina znaša 1.727 SIT/m^. IV. Vodnikova 11 v Celju, velikost 92,96 m^ 2. nadstropje, za pisarniško dejavnost; najemnina znaša 961 SIT/m^. V. Vodnikova 13 v Celju, velikost 108,71 m^, 1. nadstropje, za pisarniško dejavnost; najemnina znaša 1.144 SIT/m^ VI. Na okopih 2/c v Celju, velikost 29,48 m^ pritličje, za storitveno dejavnost. Prednost bo imel kandidat, ki bo prejšnjemu najemniku povrnil njegova vlaganja; najemnina znaša 1.071 SIT/m^. VII. Vodnikova 11 v Celju, velikost 34,54 m^ pritličje, za storitveno dejavnost; najemnina znaša 772 SIT/m^. VIII. Ulica mesta Grevenbroich 9 v Celju, velikost 18,59 1. nadstropje, za trgovsko ali gostinsko dejavnost. Poslovni prostor je izdelan do IV. gradbene faze; najemnina znaša 1.052 SIT/m^. Navedena najemnina je izračunana po občinskem Pravilniku za določanje najemnin za poslovne prostore za mesec julij 1998. 1. Poslovni prostori se oddajajo v najem za nedoločen čas. 2. Prijavi na razpis je potrebno priložiti: a) dokazilo o usposobljenosti za opravljanje dejavnosti: -za fizične osebe obrtno dovoljenje, izpisek iz registra samostoj- nih podjetnikov ali dokazilo, da se ponudnik ukvarja z umetniško dejavnostjo -za pravne osebe izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejšiod 60 dni b) dokazilo o plačilni sposobnosti: -za fizične osebe dokazilo o plačanih davčnih dajatvah in dokazilo o stanju na žiro računu za zadnje 3 mesece -za pravne osebe: potrdilo banke o plačilni sposobnosti za zadnjihšest mesecev c) dosedanje reference kandidata za najem d) program dejavnosti, ki se bo odvijala v poslovnem prostoru 3. Poslovni prostor si za potrebe svoje dejavnosti priredi najemnik sam na svoje stroške. 4. Najemnik mora na svoje stroške pridobiti ev. potrebno dokumen- tacijo in upravna dovoljenja. 5. Prijave na javni natečaj sprejema Stanovanjski sklad občine Celje, Trg celjskih knezov 8. 6. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa. 7. Kandidatom bo sklep o izbiri vročen v 15. dneh po seji komisije za oddajo poslovnih prostorov. 8. Najemna pogodba bo sklenjena v 8. dneh po pravnomočnosti sklepa o izbiri najemnika. 9. Poslovni prostor si zainteresirani lahko ogledajo in dobijo podrobne informacije po predhodnem dogovoru po telefonu: 483-018 int.207, 441-833 int. 207. NASI KRAJI IN UUDJE 13 Sreča je v majhnih stvareh jjfljjfjljjjlllll Na obisku v Varstveno delovnem centru Šentjur v Šentjurju že tretje leto uspešno izvajajo program varstveno delovnega centra pod okriljem centra za socialno delo. V njem dela 21 varovancev, zanje pa skrbijo trije delovni terapevti. Nekoč je neka mati zapisala, da življenje ni samo mirno mor- je - je tudi hudourniška reka, ki nosi s seboj številne preizkuš- nje. Spoznanje, da je otrok du- ševno prizadet, drugačen, da morda nikoli ne bo mogel stopi- ti v korak s sovrstniki, je zagoto- vo eno najtežjih. Toda življenje teče dalje, ne ozirajoč se na stisko ljudi. V Sloveniji deluje 40 varstveno delovnih centrov, v katere se vključujejo duševno prizadeti invalidi, ki so izpolnili osemnajst let. V njih varovanci preživijo del dneva, ki je name- njen delu, zabavi, rekreaciji ali preprosto druženju. Stavba na Ipavčevi 8, kjer domujejo varovanci, je bila že skoraj obsojena na propad, zdaj pa so v njej prijetno ureje- ni prostori. Tu se gojenci poču- tijo kot doma. Večina je dokaj samostojnih, nekatere pa zju- traj na delovno mesto pripelje- jo s kombijem. Toda to ni čisto vsakdanja služba. Je skoraj kot drugi dom, kjer so počitnice za mnoge precej odvečna zadeva. Njihovo delo obsega najrazlič- nejša ročna dela, tkanje preprog. slikanje na različne materiale, vezenje in kooperantska dela za različna podjetja. Izkaže pa se, da tudi zlaganje, lepljenje in sestavljanje ni tako enostavno, če se boriš s pogodbenimi roki in krutimi tržnimi zakonitostmi. Vedno pa se najde tudi čas za sprostitev in zabavo. Ukvarjajo se z najrazličnejšimi športi, udeležujejo se tekmovanj in specialne olimpiade. Nikoli se ne vrnejo praznih rok. Pogosti so tudi izleti in obiski drugih VDC. Prav poseben dogodek pa je rojstni dan, tako da nobenega ne izpustijo. Veliko pričakovanj je povezanih tudi z letovanjem v Fiesi. Del zasluženega denarja namreč porabijo za letovanje, večina denarja pa je seveda na- menjen mesečnim nagradam varovancev. Dan mojega obiska je bil slučajno tudi plačilni dan. Veselje in ponos je bilo čutiti celo v zraku. Vodja centra Silva Božič, Mar- tina Rezek in Adolf Žvižej so delovni terapevti, ki varovance usmerjajo, hkrati pa se jim sku- šajo kar najbolj pribUžati in jim pomagati. Varovanci so zaščit- niški tudi drug do drugega in če je le mogoče, si med seboj po- magajo. Kljub domačnosti, to- plini in razumevanju pa ostaja- jo težave v obliki nedorečenega lastništva stavbe, naraščajoče najemnine, premajhnega pro- stora in nujne adaptacije še zgornjih prostorov, za kar pa vedno primanjkuje denarja. Varstveno delovni centri, tu- di šentjurski, so seveda nujno potrebni. So kot varovalni pas, ki invalidne osebe ohranjajo znotraj družbenih okvirov. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da jih potisnemo na rob in pozabi- mo, da so tudi oni ljudje z željami, cilji in hrepenenji. Tu- di če je obisk pri njih kratek, je lahko nadvse poučen. Naučijo nas hvaležnosti za vse majhne stvari, ki nam polepšajo dan, naj bo to samo nasmeh ali pa prijazna beseda. SAŠATERŽAN Varovanci v VDC Šentjur. Rogla je zbrala šoferje in avtomehanike v nedeljo, 26. julija je bilo na Rogli že 7. državno sreča- nje šoferjev, avtomehanikov in vseh ostalih delavcev v prometu. Srečanje sta organi- zirala Zveza združenj šofer- jev in avtomehanikov Slove- nije in Združenje šoferjev in avtomehanikov Zreče. Letoš- nje srečanje je bilo združeno z regijsko proslavo dneva šo- ferjev in avtomehanikov vseh 2ŠAM v celjski regiji. Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, de- luje že od leta 1922 in vključu- je 55 združenj, v katerih je že U tisoč članov. Predsednik celjskega ZŠAM Alojz Čobec je v svojem poz- dravnem govoru na kratko predstavil težave, s katerimi se delavci v prometu srečujejo vsakodnevno. Posebej je pou- daril nevzdržno stanje lokal- nih in regionalnih cest. »Teža- ve povzročajo neurejena kri- žišča, steze za kolesarje, pre- hodi za pešce in še mnogo drugih črnih točk na cestah, za katere pa očitno nihče ne skrbi,« je dejal. Opozoril pa je tudi na to, da bi pri sestavlja- nju zakonov o cestnem pro- metu morali bolj upoštevati tudi mnenja ZŠAM. Slavnostni govornik na sre- čanju je bil mag. Igor Zajec, državni sekretar v Ministrstvu > za promet in zveze Vlade Re- publike Slovenije. Poudaril je predvsem pomembnost učin- kovitega transporta za pove- zovanje Slovenije z ostalimi evropskimi državami in zatr- dil, da se bodo na pogajanjih z Evropsko unijo prizadevali, da bi Sloveniji in slovenskim pre- voznikom zagotovili čim več ugodnosti. Po njegovem mne- nju pa vse probleme, ki je na tem področju pojavljajo, sedaj zelo uspešno rešujejo že spro- ti. PP Dvajselic pod kostanji v soboto ob šestnajstih se bo na Dobrni pričela tradicional- na, že dvajseta prireditev Noč pod kostanji. Pester kulturni in zabavni program, v sklopu katerega se bo mogoče popeljati tudi s cestno kočijo, obeta marsikaj zanimivega. Osrednji del prireditve se bo pričel ob 20. uri, ko bo zaživelo osem zabaviščnih in prireditvenih prostorov, na ploščadi pred zdraviliškim domom pa bosta nastopila Oto Pestner in ansambel Oliver Tvvist. V sklopu prireditve bo odprtih nekaj razstav, obiskovalci pa bodo lahko ob z baklami osvetljenem zdraviliškem parku uživali tudi ob vehkem ognjemetu, ki bo sredi noči prvega avgusta razsvetlil Dobrno. Dan prej, v petek, 31. julija ob 20.00, pa se bo v dvorani Zdraviliškega doma pričel Koncert popularnih arij, na kate- rem bodo nastopile Nika Vipotnik-Rampre, Vanda Alibego- vič in Magdalena Navodnik. NMS Furnga na Klopotčevi nedelji Društvo vinogradnikov Virštanj-Kozjansko pripravlja v ne- deljo, 2. avgusta, ob 14. uri v Virštanju 3. Klopotčevo nedeljo. V prireditvi z naslovom »Furnga« bodo sodelovali člani prosvetnega društva Pilštanj Lesično s kratko veseloigro Slav- ka Topliška Vinska kupčija, prikazali pa bodo tudi furngo - prevoz vina. Plesalci Folklorne skupine iz Kozjega bodo prikazali značilne plese, godec z Vetrnika Franci Rajgl bo predstavil kaseto Virštanjska, nato pa bo sledilo slovesno postavljanje klopotca na drog. Seveda Klopotčeva nedelja ne bo minila brez zabave, na kateri bodo zaigrali ansambel Lojzeta Slaka s Fanti iz Praprotnega. Prireditev bodo popestrili še letalci iz Aero kluba Celje, vmes pa bo degustacija najbolj- ših virštanjskih vin. US PLANINSKI KOTIČEK Na Dobrčo, Svinjo planino in Okrešelj Planinsko društvo Zlatar- ne Celje vabi v prvi polovici avgusta na tri izlete. Prvi bo že 1. avgusta, ko se bodo odpravili na Dobrčo in Begunjščico. Odhod bo ob 5. uri, s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji. V soboto, 8. avgusta, se bo- do ob 6. uri odpeljali s poseb- nim avtobusom s parkirišča na Glaziji na Svinjo planino. Oba izleta sta bila planirana že v juliju, a sta zaradi slabega vre- mena odpadla. V soboto, 15. avgusta, pa se bodo podali na pohod od Okrešlja preko Turške Gore, na Brano, Kamniško sedlo in od tam nazaj na Okrešelj. Od- hod bo ob 5. uri s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji. Podrobnejše informacije in prijave so vam na voljo po tele- fonu 452-92Z M. MAROT Je tudi pri vas ohcet pred vrati? Vašima novoporočencema primerno darilo: Jureta Krašovca OHCET PO STARI ŠEGI Opuščen Iciosii Icazi icraj t Na Vranskem sicer zelo skrbijo za lep videz svojega trga, mnoge naključne obiskovalce pa tudi- domačine pa močno bode v oči opuščen kiosk na avtobusni postaji. Kot smo izvedeli na KS] Vransko, so lastnika že opozarjali, naj ga odstrani, ker pa doslej tega ni storil, ga bodo odstranili i sami. T.TAVČAR' 14 NASI KRAJI IN UUDJE Tone Ramšak: »Želimo, da bi bilo obiskovalcev kar največ, in da bi se dobro zabavali.« Dan' hmeljarjev bo Predsednik Turističnega društva Braslovče, Tone Ramšak, je povedal, da bo letošnje, 36, praznovanje Dneva hmeljarjev, v soboto 8. in v nedeljo, 9. avgusta v Braslovčah. Tudi letos pripravlja Turi- stično društvo ob tem prazni- ku več prireditev. V soboto bo nastopilo več ansamblov, za- čelo se bo že popoldne s pro- gramom za otroke in tekmo padalcev. V nedeljo pa bo, kot običajno, povorka s prikazi starih kmečkih običajev, tudi letos so povabljeni spremlje- valke in starešine iz prejšnjih let, predstavili bodo novega starešino in spremljevalko, to- krat bosta to Ivan Rančigaj in Sabina Stepišnik. Na letoš- njem praznovanju bodo sode- lovali še Pivovarna Laško, god- ba na pihala in ansambel Za- savci, program pa bosta pove- zovala Strašna Jožeta. T. TAVČAR Sreča na jesen življenja Rozalija Kolarič in Valentin Centrih s Preverja sto prepričana, da človeka držita pokonci delo in dobra volja »Kruh rada jem, zato sem še tako močna, da lahko sa- ma treske tešem. Pa tudi za oba perem še na roke,«pono- sno pripoveduje Rozalija Ko- larič s Preverja, za prijatelje kar Roza ali Rozika, njen drugi mož Valentin Centrih, pravijo mu Falent, pa potrju- je njene besede. Čez dober mesec, ko bo Roza dopolnila 87 let, bo z njunega balkona ob spremljavi harmonike spet slišati Falentov refren: »Zakaj imam jaz tebe rad? Zato, ker nobene druge ne poznam.« Potem se še glasno zasmeje. Roza in Falent sta zanimiv in prav prikupen par. Poroči- la sta se pred trinajstimi leti predvsem zato, da si na jesen življenja krajšata čas. Ženič- ka je prava mravljica, saj vedno nekaj dela. »Danes sem malo počistila, naredila kosilo in šla na njivo pogle- dat, kako raste koruza. Že štirikrat sem jo okopala,« se pohvali sivolaska, ki si pri hoji pomaga z dvema palica- ma. Lepo skrbi tudi za koko- ši in mačke, in seveda za moža. V zahvalo ji potem Fa- lent zaigra kakšno pesem, saj rad raztegne meh. Lani jeseni je kot najstarejši faran zaigral tri pesmi za oddajo Ljudje in zemlja na Radiu Slovenija. Rozalija Kolarič še vedno rada dela. Tudi za sekiro še prime. Na jesen življenja si Rozalija in Valentin skupaj krajšata čas. Rozilcina trnova pot Vse težke preizkušnje, ki jih je Rozalija prestala v življenju, niso zlomile njene volje do dela in življenja. Ravno nas- protno. Postala je še bolj od- ločna, verna in polna upanja. Že pri desetih letih je kot Caharijasova hči iz Svetega Štefana izgubila mater. Njen oče si je kmalu našel novo ljubezen. »Življenje z mačeho je bilo kruto, še posebej, ker je rada pila,« se z grozo spomi- nja Rozika. Upajoč na lepše življenje, je pri 24 letih zapu- stila svojo rodno vas in se omožila s Kolaričevim Fran- cem s Prevorja. Tako je prišla z dežja pod kap. »V tisti podr- tiji ni bilo niti elektrike niti vode. Prat sem hodila k vod- njaku, kjer smo napajali živi- no. Pa še zadolžena sva bila do vratu,« potarna še vedno odločna sivolaska. Kmalu je morala vzeti gospodarstvo v svoje roke, saj Franc ni imel volje do kmečkega dela. Rajši je s harmoniko veseljačil po gostijah. Domov je hodil oka- jen, kar je Rozo močno jezilo. Veselje z elreki Rodila je dve dekleti, naj- prej Ivanko in nato Angelo ali Gelco, ki sta ji bili v pomoč in veselje. Toda že pri dvajsetih sta se obe podali v svet s trebuhom za kruhom. Ko se je mlajša hčer napotila iskat delo v Nemčijo, kjer je tudi ostala, je svojo trimesečno hčer Vesno prinesla mami. Ta jo je sprejela in vzljubila kot svojega otroka. Zdaj Roza z rosnimi očmi pripoveduje: »Ko je prišla Gelca po osmih letih po dekle, da jo odpelje s sabo v Nemčijo, sem jokala kot majhen otrok.« Vesninega obiska se še vedno zelo vese- h. Pri 66 letih je ostala spet sama s Francem, ki je šest let ležal nepokreten na postelji. Skrb za moža je bila zanjo prenaporno delo, saj je bila vsa polomljena. Leta 1975 jo je namreč pomečkal hlod, ki ga je z živino vlekla iz gozda. »Dvanajst dni sem bila v šok sobi. Ko sem se zbudila, mi je zdravnik rekel, da je pravi čudež, da sem preživela,« razlaga nasmejana Rozalija, ki sedaj močno občuti posle- dice nesreče, posebej ponoči, ko zaradi hudih bolečin ne more spati. Osamljenost se je z moževo smrtjo še povečala. To prazni- no je zapolnil vdovec Valen- tin, s katerim sta se pri njenih 74 letih vzela. Čez leto dni pa je še enkrat presenetila, ko je prvič v življenju obiskala zo- bozdravnika. Do takrat je imela namreč še vse zobe zdrave. Sedaj se s Falentom rada posvetita obiskovalcem in otrokom, za katere se vedno najde kakšen bonbon, pa tudi sosedje jima radi priskočijo na pomoč. ALEKSANDRA MAČEK Medved in borovnice Ravno v času, ko so borovnice dozorele tudi na najvišjih legah Menine, ni čisto jasno, kje na tem območju je medved. Po besedah lovcev in domačinov z višjih delov Dobrovelj, Črete in Menine planine, se giblje v teh predelih. Brez strahu pred medvedom, klopi ali lastniki gozdov, ki obiskovalce radi prega- njajo, si lahko ogledate razstavo, v Gornjem Gradu, kjer so ob stoletnici planinske koče na Menini pripravili razstavo gob in gozdnih sadežev. JOŽE MIKLAVC Obnova gradu Konjiški stari grad je le- tošnje poletje deležen obno- vitvene mrzlice. Sredstva za njegovo obnovo sta prispe- vala občina Slovenske Ko- njice ter Ministrstvo za kul- turo Repubhke Slovenije. Slednje je za prenovo stare- ga gradu namenilo pet milijo- nov tolarjev, to je polovico vrednosti projekta. Z obljub- ljenim denarjem bodo Konji- cam obnoviU podrti zid v obrambnem stolpu, ki naj bi kot eden izmed simbolov kra- ja v priliodnje postal tudi raz- gledni stolp. Ostalo grajsko ruševino bodo očistUi, betoni- rali ter jo s tem zaščitili pred nadaljnjim propadanjem. Grad naj bi kot priljubljena sprehajalna točka ponudil tu- di celostno gostinsko in turi- stično ponudbo. Za letošnje poletje predvidena dela bodo zaključena najkasneje do no- vembra. (B. H.).i Nova lelcarna v Velenju Velenjsko gradbeno podjetje Vegrad gradi v središču mesta nove lekarniške prostore in manjše trgovske objekte. Nova lekarna bo stala nasproti Erine poslovne enote, imenovane Tržnica. Za to rešitev so se Velenjčani odločili, ker je bila razširitev lekarne ob Vodnikovi cesti nemogoča. V novogradnji ob Kidričevi cesti bo 136 kvadratnih metrov uporabnih površin, novi lekarniški prostori pa bodo čez nekaj dni že pod streho. LOJZE OJSTERŠEK FOTOREPORTAŽA 15 Stari grad - kakšen boš jutri? V petek na Starem gradu tisoči delovni dan - Grajska podoba se je med 15. majem 1994 in 24. julijem 1998 temeljito spremenila Daleč je srednji vek, ko je Stari grad nad Celjem sijal v vsej svoji mogočnosti in raz- košju. Da bi mu povrnila vsaj del tega sijaja, se že od 15. maja leta 1994 trudi ekipa gradbincev, vključena v program javnih del, nad katero ves čas skrbno bdi delovodja Zdenko Vončina. Njegova je tudi zasluga, da lahko na fotografijah primerjamo grajsko podobo izpred štirih let in njegov zdajšnji, še zdaleč ne končni videz. Ne Idko davno, le dobra štiri leta nazaj mora seči spomin, kar je Stari grad preživljal svoja morda najbolj temačna leta. Krušljivo obzidje in grajski stolpi, zaraščen palacij in okolica gradu, neobljudeni grajski prostori - več kot- dovolj razlogov, da je Stari grad zdrsnil z lestvice najbolj obiskanih turističnih točk Slo- venije, kjer si je nekoč podajal roko s podzem- nim biserom Postojnske jame. V Celju se trudi- jo, da jutri oziroma čez nekaj let ali desetletij ne bi bilo več tako. Program javnih del prenove Starega gradu, v katerega je trenutno vključe- nih 20 delavcev, je hkrati eden najuspešnejših tovrstnih programov v državi, v petek pa so delavci obeležili svoj tisoči delovni dan. 1. STAMEJČIČ Dvajseterica z Zdenkom Vončino na čelu (spredaj levo), ki se trudi, da bi bil Stari grad nekoč spet takšen, kot je pred stoletji že bil. Skoraj povsem porušen stružni stolp ob Pelikanovi poti so po letu 1994 nadzidali do prvotne višine in ga do letošnjega marca pokrili z leseno streho, v naslednjih mesecih pa je zdaj imeno- vani Pelikanov stolp dobil še z nadstreški pokrito navezavo s severnim obzidjem in grajskim poslopjem. Krušljivo obzidje ob glavnem grajskem vhodu je le še spomin na čas izpred štirih let. Obakrat pogled na grajsko dvorišče s Friderikovega stolpa - le, da na levi fotografiji v avgustu leta 1994, na desni pa letos junija. Da obzidja Starega gradu ne bi bila nikoli več takšna! Ure in ure dela je bilo treba za odstranjevanje neštetih kubikov kamenja in krušljivega materiala ter grmičevja in pravih dreves, ki so rasla iz obzidja. Posnetek čiščenja vzhodnega obzidja iz avgusta leta 1995. 16 AKCIJA NT&RC - DOBRODOŠLI DOMA Bilo je enkratne! Tako mislijo potniki izleta NT&RC v Zgornjo Savinjsko dolino, od dveinpolletnega Nejca do 87-letnega gospoda s palico in rojaka iz Argentine Drugi izlet NT&RC pod sloganom »Dobrodošli doma« je za nami. Bili smo na Vranskem, v« Radmirju, Gornjem Gradu in na Venišah in izlet je v celoti uspel. Naslednji izlet predstavljamo naj sosednji strani, s prijavami pa morate pohiteti, da vam ne bo žal, če boste ostali doma. Saj vesteJ prvih 45 prijavljenih potuje brez žreba, med ostalimi žrebamo. Pa veliko sreče. Foto: G. K. j Po starodavnem trgu Vransko so se srečno izžrebam popeljali tudi z motorjem oldtimerjem. Tale sivolasa gospa se je nanj zavihtela kot kakšna šestnajstletnica. Muzej motociklov na Vranskem je pritegnil veliko pozornost. Zanj pravijo, da mu še motoci- klistični oddelek slavnega Miinchenskega tehniškega muzeja ni kos. V vse bolj kulturniškem Steklu v Gornjem Gradu smo si z zanimanjem ogledovali zbirko Mavričevih starih razglednic. Pekarna Brglez na Vranskem je pripravila tak sprejem, da dol padeš: za oči, ušesa in za zjutraj še prazne želodčke. Pred gornjegrajsko katedralo nas je pozdravil župan Toni Rifelj. V ozadju galerija Štekl. Najmlajši izletnik, dveinpolletni Nejc je bil žejen, vodnjak pred gornjegrajsko katedralo pa radodaren z odlično vodo izpod Menine planine. To smo mi, vsi skupaj, pred cerkvijo sv.Frančiška v Radmirju. Naš vodnik Boško Trbovšek (prvi na levi spodaj) nam je nA zanimiv način predstavil radmirsko zakladnico masnih plaščev. AKCIJA NT&RC - DOBRODOŠLI DOMA 17 Na potep s karbidovko V soboto, 8. avgusta, odhajamo na tretji izlet - Cilji so Snežna jama, Logarska dolina in Šport center Prodnik Ni minilo dolgo, kar smo začeli z vabili na izlet, sedaj pa je na vrsti že tretji. Tokrat bo- mo bralce NT in poslušalce RC popeljali proti Logarski dolini in vsem nam drugačen dan omogočili v soboto, 8. avgusta. Vendar za ta izlet veljajo malce drugačna pravila: prosi- mo, da s sabo prinesete pri- merno obleko (priporočamo anorak in dolge rokave), saj bo na enem izmed ciljev naše poti kar malce hladno - v Snežni jami je temperatura okrog O stopinj Celzija. Verjet- no bo v tej poletni vročini to kar primerna ohladitev. Za iz- let naj se prijavijo tisti z malce več fizičnih zmogljivosti, saj nas čaka kar nekaj hoje navz- gor in navzdol, vendar pa bo vsak korak vreden truda. V skrivnostnem svetu Boste samo zamahnili z ro- ko, češ Logarsko dolino pa ja vsak pozna? Ni tako, prepriča- ni smo. Na tem koncu Sloveni- je je obilo čudovitih kotičkov, malce odmaknjenih in pogosto tiL|di skritih. Mi smo se odločili, da bomo skupaj z vami, dragi naši spremljevalci izletov, to- krat raziskovali skrivnostni podzemni svet Raduhe, bolje rečeno Snežne jame. Na pot bomo krenili iz Celja ob 7. uri, se za nekaj časa ustavili v Garantu na Polzeli, nato poskusili dobrote iz Pe- karne Miš-maš v Mozirju in se veselo podali na pot. Od Strug do Snežne jame nas čaka prib- ližno uro vožnje, nato pa od parkirišča do vhoda še slabih deset minut hoje. Vhod v čudoviti podzemni svet Snežne jame se odpira na višini 1500 metrov v objemu stoletnih gozdov. Jama obisko- valce navduši že z vhodno udornico, še bolj pa s svojo notranjostjo, ki je pravi biser alpskega sveta. Dolgo je bila njena lepota skrita, šele leta 1981 so jo odkrili preboldski jamarji in jo uredili za oglede. Od 14. julija 1990 je najvišje ležeča turistična jama v Sloveni- ji, njena enkratnost pa so poleg ledu in kapniškega okrasja tudi kapniške tvorbe, ki so vsaj dva- krat starejše kot v dosedaj zna- nih jamah na Krasu. Z obiskom Snežne jame lahko skupaj doži- vimo nenavadni podzemni svet, s karbidovko v roki in pod vodstvom izkušenega jamarja pa... Pa saj vam ne smemo vse- ga že vnaprej izdati, le to še namignimo, da nas na koncu poti čaka presenečenje, ki bo prijetno zaključilo potepanje po podzemlju Raduhe. Jamo si bo- mo ogledali v približno dveh urah; tisti, ki pa jih ne mika podzemni svet, se lahko odloči- jo za krajši sprehod do Koče na Loki pod Raduho - borovnice, jagode in gobe pa v teh koncih tudi niso popolnoma zaščitene. Logarski dolini v objem S parkirišča pod Snežno ja- mo se bomo odpravili proti Logarski dolini in skupaj ob- čudovali njene lepote. Peljali se bomo mimo ene najprikup- nejših slovenskih vasic. Luč, verjetno bo tudi Igla iz avtobu- sa izgledala popolnoma dru- gače, kot polži bomo prelezh Solčavo, se mogoče še kje us- tavili ... in končno pristali na koncu Logarske doline. Pravim pohodnikom bi radi omogočili sprehod do slapa Rin- ke, izvira Savinje, kamor je prib- ližno četrt ure hoje. Tudi kapljice pravkar prebujene Savinje bodo mnoge osvežile, pa tudi pogleda z Oriovega gnezda ne gre zamu- diti. Tisti, ki se ne bodo odločili za hojo do slapa, bodo počakali kar na krožnem prometu. Brez skrbi - ne boste sami... Pri Prodnikovih pa kosilo Po izdatnem ogledu Logarske doline, vmes se bomo ustavili še pri kakšni zanimivi točki, se bo- mo odpeljali proti končnemu ci- lju Šport centru Prodnik v Juva- nju, kjer nas bo pričakalo oku- sno kosilo, mnogo zabave in še marsikaj. Za tiste najbolj vztraj- ne bo Edi Jurjevec postavil na vodo tudi čolne, torej kajake in kanuje, s katerimi še boste lahko popeljali po mirni Savinji. Za to vožnjo ne potrebujete nikakršne druge opreme niti kakšnih po- sebnih oblačil, zagotavljamo pa vam obilo dobre volje in tudi malce špricanja... Vas mika takšen poletni izlet, s kakšno kapljico vode in pošte- no ohladitvijo? Bi radi na druga- čen način spoznali čare in mike Savinjskih Alp, Logarske dohne in Snežne jame; poklepetali z domačini in poskusili nekaj do- mačih dobrot? Pridružite se nam v soboto, 8. avgusta! In še enkrat, ne pozabite oblačil in potrebne kondicije! Počitniški pozdrav, NT&RC Vhodna Ledena dvorana - rajska podoba kraškega podzemlja Snežne jame. Slap Rinka. Pri Prodnikovih v Juvanju nas že nestrpno pričakujejo. PRIJAVE SPREJEMAMO DO PONEDEUKA, 3. avgusta, do 11.ure. Žreb udeležencev bo v ponedeljek, 3.8. ob 13.15. v sporedu Radia Celje. 18 KRONIKA S CEUSKE6A Srebrne cigare, uhani in očala Srebrni s Sicilije: Zoki praznuje z Gruzijcem, Goran kot boksar, Hafo dvakrat tetoviran, Mikijev menodžer je tekmec za igralno mesto, Primož čaka na podpis Pravljičnih sedem let smo čakali na prvo moštveno ko- lajno z evropskega prvenstva in prejšnji četrtek so nas na- posled razveselili košarkarji, Z neprecenljivim deležem širšega celjskega konca, ki je bil zastopan z dobro tretjino srebrnih fantov. S Sicihje so se vrnili v slogu novodobnih šampionov: s prižganimi cigarami in uhani v levih mečicah. Njihov trener je Zoran Martič (oče Branko je bil v osemdesetih vodilni celjski sindikalist in prvi mož mladinskega evropskega pr- venstva v Golovcu), ki se je sprva poskusil kot plavalec in šele nato košarki. Leta 1981 je bil celo kadetski prvak Jugo- slavije, na turnirju v Bolgariji pa je odkril Vladimirja Stepa- mo, ki ga je takoj priznal za prijatelja. Ker oba rojstni dan praznujeta 8. maja in v zahva- lo ga je Gruzijec konec lanske- ga leta povabil v Izrael na evropski All-Star. Zoran je bil tudi soorganiza- tor dneva slovenske košarke, pri katerem je sodeloval s sta- rejšim bratom Zvezdanom, ki je postal znan predvsem kot začetnik oddaj o računalniš- tvu na TV Slovenija, v rojst- nem Celju pa je kot prvi začel z oglaševanjem na displayu. Plavalec ni bil samo Martič, marveč tudi Goran Jurak, ki je bil najprej Udeleženec mla- dinskega evropsJcega in sve- tovnega prvenstva v plavanju ter pred dnevi še članskega (do 22 let) v košarki. Pod koši se zdaj preriva za Pivovarno Laško in s ščitnikom za zobe, ki ga običajno uporab- ljajo boksarji, v prostem času pa z nasveti pomaga rekreativ- ni ekipi Eurotours, za katero igra oče Jože in doseže tudi več kot 20 točk. Starejši brat Gre- gor je bil še boljši plavalec (ima tudi bron z MEP in je bil kar trikrat športnik Celja), ob službi na ministrstvu za šols- tvo in šport pa je pred časom postal še vršilec dolžnosti di- rektorja fondacije za financira- nje športnih organizacij. Začasni Laščan je pred mese- cem dni postal Gregor Hafnar iz Kranja, ki že dolgo prijatelju- je s Špelo in je bil izbran v drugo peterko prvenstva. Pred štirimi leti si je med mladin- skim EP v Izraelu na desno lopatico tetoviral obraz, ki pre- haja v srček, nato pa v Ljubljani na ramo še koš z žogo in oba tatuja skupaj simbolizirata nje- govo ljubezen do košarke. Le-ta je tako velika, da je nekaj deset tisoč mark za odškodnino pri prestopu iz Olimpije v Laško plačal kar sam, njegov največji navijač (in hkrati menadžer) pa je vsekakor oče Miro. Kapetan »srebrnih Siciljan- cev« je Miloš Šporar iz Sloven- skih Konjic, ki je lani postal član Olimpije, vendar do Tivolija še ni prišel. Letos je njegovo mesto organizatorja igre zasedel rojak Jure Zdovc, ki je tudi »Mikijev« menadžer. Odlična košarkarica je bila tudi sestra Mojca (pred desetletjem celo najboljša strel- ka kadetskega turnirja republiš- kih reprezentanc) in je bila dol- go spremljevalka novega direk- torja mariborskih nogometašev Mitje Hlasteca. Košarkarski navdušenec je bil tudi pokojni oče Tone in mnogi se še vedno spominjajo, da je po vsaki ko- njiški zmagi na tribuni zaigral na trobento. Peti s kolajno je Primož Ko- bale iz Polzele, eden izmed dveh reprezentantov, ki ob ko- šarki tudi redno študira. Za domačine je postal heroj že marca 1996, ko je odločil fina- le pokala (edina lovorika, ki je ni osvojila Olimpija) in je tudi velik oboževalec Michaela Jor- dana. V njegovi zbirki menda manjka le »Airov« originalen podpis, do katerega pa bo pri- šel težje, kot do enakega tipa sončnih očal Nike, ki so spon- zorjevo darilo za kolajno. ZEUKO ZULI Foto: GREGOR KATK PRIMOŽ POKLK BOJAN VELIKONi^ Zoran Martič Miloš Šporar Goran Jurak Primož Kobale Gregor Hafnar s Špelo Po alfo v Ljubijo Teniški turnir Melavčevega Tonija brez primere na Celjskem ^ V Ljubiji pri Mozirju se bo prihodnji četrtek pričel šesti turnir tenisačev, ki niso uvrščeni na lestvicah. Na dveh peščenih igriščih Toni- ja Melavca se bo v desetih dneh več kot 120 ljubiteljev tenisa pomerilo za glavno nagrado - alfo romeo z nedo- ločljivim letnikom izdelave. Na turnir v Ljubiji prihajajo igralci iz celjskega in savinjsko- šaleškega okrožja, med doseda- nje zmagovalce pa so se zapisali Brane Oblak, domačin Mitja Božič (sin nekdanjega mozir- skega izvršnika in Toprovega direktorja Alfreda) ter Zvone Hriberšek (predsednik Šport- nega društva Mladost Rečica). Melavčev Toni, tudi sam velik ljubitelj tenisa, se že deseto leto ponaša z igriščem, pozimi opremljenim z balonom, v vsa- kem letnem času pa z reflektor- ji. Med občasnimi ljubitelji sve- žega zraka v Ljubiji je tudi dr. Janez Drnovšek, ki se rad po- meri z lokalnimi veljaki, med drugim tudi z direktorjem M cluba Marjanom Gaberškom, glavnim organizatorjem velenj- skega turnirja pomembnežev. Toni je nekdaj trgoval v Grabnarjevi hiši v Mozirju, imel trgovino v Braslovčah, se- daj pa s pomočjo trgovine v domači hiši zastopa podjetje Stihi. Skladno s tem so turnir- ske nagrade tudi kosilnica, motorna žaga... vmes pa so se vrinili še vikend paketi v Atomskih toplicah. Teniški turnir Melavc gosti kar nekaj znanih obrazov, med drugim bo vihtel lopar Otmar Kugovnik (direktor domžalskega cahllengerja z nagradnim skladom 150.000 dolarjev), poleg ne-ranga pa je obvezno, da so tenisači starej- ši od 30 let in da mahajo po žogici izključno zaradi zaba- ve, veselja in družabnosti. mmmmm urška selišnik NASI KRAJI IN UUDJE 19 lx roda v rod gre gostilne pot V družbi treh generacij Belajevih žensk ni nikoli dolgčas Zlatorogovo rolanje s Pivo- varno Laško in našo medij- sko hišo ima moč krojiti po- letne torkove opoldneva, pri- vabiti smeh in dobro voljo, odžejati in nagraditi poslu- šalce: le vremena ne more izbrati. Pa nas minuli torek tudi »ušpičene prekle,« niso zaustavile doma. Še bolj nas je vleklo, ker smo vedeli, da bomo z oddajo gostje pod prijazno in gostoljubno stre- ho starodavne gostilne Belaj na Polulah. Najbrž ga ni Celjana in tudi tistih z okolice je bolj malo, ki ne bi vedeli za gostilno na desnem bregu Savinje... pod Miklavžkim hribom... kjer gre tradicija gostinstva iz roda v rod... in je v ženski prevladi. Takšni so bili tudi namigi v radijskem rolanju, s katerimi nas imajo poslušalci prilož- nost odkriti, nas pocukati za rokav in obiskati prizorišče še v času oddaje. Mariji Ferlež iz Šentjurja so radijski valovi bili naklonjeni. Po razkrinkanju našega skri- vališča ji je poštar morda že prinesel. majico in povabilo gostilne na kosilo. Dober tek in na zdravje s pivom, roler- jem ali (štirikrat gre) grenom. Marija pa bo prav gotovo iz- brala kakšen sončen dan, da bo uživala v globoki senci pod stoletnimi kostanji, kjer gostje najraje posedajo, so nam po- tem pripovedovale mama Ir- ma Belaj, njena hči in zdaj lastnica gostilne Irmica Belaj- Koštomaj in najmljaša iz rodu Belajevih postavnih, nasmeja- nih in poklicu predanih žensk, Tina, sicer še študent- ka Visoke šole za hotelirstvo in turizem v Portorožu. Tina, po Irmi in Irmici se ji je med gosti hudomušno prijelo ime Irmičica, je v družinski verigi četrta generacija žensk, ki so si na ramena naložile težak, a lep poklic gostinke. Irmica v šali pravi, da je mama zdaj v pomebni vlogi svetnika in hkrati stroga inšpektorica nji- hovega dela, v katerega je se- veda vključen tudi oče Ferdi- nand Koštomaj, ki skrbi za predelavo suhomesnatih do- brot in za »zunanja dela.« V gostilni Belaj na Bregu pa res ni dolgčas ne domačim in ne gostom, ki jim zna gospa Irma pripovedovati šale in anekdo- te o veselih uricah v gostilni. Zlatorogov maraton Ekipa Zlatorogovega rolanja je bila z gostitelji vred na tor- kovo nevihtno opoldne, ko se je meteorna voda v hudourni- kih zlivala po cestah, da o zalitju podvoza na Kersnikovi sploh ne govorimo, prijetno presenečena nad Zlatorogovi- mi maratonci. Potem, ko nas je poslušalka Marija odkrila in ko smo pri- sluhnili zanimivi pripovedi gospe Irmice o zgodovini go- stilne, v katero so že nekoč zahajali savinjski flosarji, da so se ogreli, se posušili, kaj pojedli, predvsem pa kakšen litrček rdečega vinca spili, so na prizorišče kar eden za dru- gim »prisopihali« poslušalci. Ko se je komaj dobro konča- la pripoved o slastni ponudbi v gostilni Belaj, o vrčku ravno prav ohlajenega piva, o spe- cialitetah, med katerimi smo za recept tedna izbrali osvežil- ni sorbet, nas je prvi za rokav pocukal Vilibald Krajnc iz Zagrada. Gostilno dobro poz- na, saj je domačin, umetnik, ki je z žgano glino opremil tudi stene in mize gostilne, da daje ta še bolj domač pridih, si je zaželel majico - in si jo »pritekel«. Za povrh pa, kajpak, izdatno kosilo s pijačo. Le nekaj sekund za njim si je naslednjo majico priboril Ivan Štular iz Vojkove ulice v Celju. Medtem ko sta si moška že nataknila majici, se jima je pri- držila še ena »maratonka«. Ma- rija Sluga iz Rimskih Toplic. In iz skritega »rezervnega sklada« je naš tehnik Mitja Tatarevič poklonil še tretjo majico tretjeu- vrščeni Zlatorogovi »rolarki«, da je bil foto posnetek skupaj z nagrajenci in Belajevimi žen- skami lepo ubran in uravnote- žen. No, potem nam je Marija Sluga v smehu zaupala, da si je majico prejšnji teden »priboril« tudi njen mož in da zdaj ne bo špetira v hiši, kdo jo bo nosil. Vsak svojo, namreč. Dobra volja vseh je kmalu ugnala tudi debele deževne kaplje: in iz fotoaparata je prile- tela ptička. Če je kdo prišel v gostilno Belaj do 14. ure, je bil tudi pogoščen z vrčkom Laškega, ta- ko kot je zapisano v pravilih ^ Zlatorogovega rolanja. Tu in tam pa kakšno »strogo« črko pravila prikrojimo bolj poletno, ohlapno, zabavno in osvežujo- če, danemu trenutku primerno. Tako smo to pot podarili majice štirim poslušalcem. Avgust bo še vroč! Zgodbe iz debele sence Pri Belaj boste izvedeli pre- nekatero iz davnih časov. Mar- sikaj skušajo ohraniti tudi ka- snejšim rodovom, ki bodo za- gospodarili v senci pod košati- mi kostanji. Kot na primer to, da je gostiš- če davnega leta 1827 odprl Jože Gmajner, tedanji župan celjske okoliške občine. Ali pa to, da se je gostišče nekoč imenovalo Pri grenadirju. Ker je bil Jože Gmajner zaveden Slovenec, je njegovo gostišče kmalu postalo priljubljeno zbirališče sloven- ske in celjske družbe. Profesor Janko Orožen pa je zapisal, da je bila tod prvotno vinogradniška posest. Leta 1923 je gostišče kupil prvi rod Belajevih. In zagospodaril na svoji zemlji...! Vas zanima, kaj vse se je še dogajalo v zadnjih 75 letih na Belajevini? Irma, Irmica in Ir- mičica, pa seveda ata Ferdi- nand, vam bodo v senci pod košatimi kostanji radi pripove- dovali gostilniške zgodbe iz davnih in današnjih časov. MATEJA PODJED Foto:GREGOR KATIC Sto let šolskega muzeja Slovenski šolski muzej bo 2. avgu- sta 1998 dočakal svoj stoletni jubi- lej. Jubilejno leto muzeja se je zače- lo 7. maja 1998 z odprtjem razstave Od mature do ma- ture, ki bo na og- led do konca leta. Osrednji del praz- novanja pa bo jese- ni. Največ prireditev se bo zvrstilo v ted- nu od 12. do 16. oktobra. V dvorani Slovenske filhar- iionije bo 15. oktobra slav- nostna akademija z nasto- pom Učiteljskega pevskega ^bora Slovenije. Jubilej pa 5e bo zaključil s predstavi- tvijo nove številke muzej- skega glasila Šolska kronika. Posvečene jubileju muzeja. Muzej deluje danes kot avni zavod in je specializi- an za zgodovino šolstva na slovenskem. V 100-letnem Pbstoju pa so generacije slo- venskih šolnikov, pedago- gov in muzejskih delavcev -brale obsežno gradivo, ki nanaša na zgodovino Jolstva in pedagogike na slovenskem. Najpomembnejši del mu- zeja je razstavna zbirka, ki ^rani dokumentarno gradi- jo, s katerim muzej pona- zarja razvoj celotnega šolske- ga sistema, od elementarnega do visokega, predvsem s prire- janjem tematsko sklenjenih razstav. Razstavni oddelek ob- sega 54 skupin različnih mu- zejskih predmetov. Zlasti za- nimive so zbirke črnih in zla- tih knjig, zvezkov, spričeval, predmetnih učil, letnih poro- čil šol in šolske opreme. Za preučevanje slovenske šolske zgodovine je zelo po- membno tudi arhivsko gradi- vo, ki je nastajalo pri posa- meznih učiteljih in šolah. Ar- hiv hrani dva kompletna ar- hivska fonda: arhiv Zaveze slovenskih učiteljskih društev (1854-1918) in arhiv Jugoslo- vanskega učiteljskega udruže- nja (1918-1941). Tretji del ar- hiva pa predstavlja zbirka šol- skih uradnih spisov. Tukaj so ohranjeni zapisniki učiteljskih konferenc, inšpekcijski zapi- sniki, učni načrti, šolske kro- nike... Gradivo časovno sega od 18. stoletja do najnovejšega časa. V dokumentacijski zbirki se zbira strokovno gradivo. Naj- pomembnejša sta register šol in kartoteka šolskih kronik. K dokumentacijski zbirki spada tudi zbirka letnih šolskih po- ročil oz. izvestij. Muzejska pedagoška knjiž- nica je ohranila največ izvirne pedagoške literature: učbeni- ke, šolsko zakonodajo in pe- dagoško časopisje. Danes hra- ni okoli 60 tisoč knjig. NATAŠA PEUNIK Vaški učitelj v 19. stoletju. 20 ŠPORT Vroče atletsko poletje v prihodnjih dneh se za atlete celjskega Kladivarja - pričenja višek sezone. Priha- jajo preizkušnje na mladin- skem svetovnem prvenstvu v Franciji, v soboto in nedeljo pa bo v Mariboru še državno prvenstvo in hkrati zadnje težje testiranje forme pred vrhuncem na evropskem ^ članskem prvenstvu v Bu- dimpešti. Pri Kladivarju so delovni tudi pri pripravi po- nudbe za pridobitev večje mednarodne prireditve v pri- hodnjem letu. V ponedeljek se je s 17 atleti in atletinjami na svetovno pr- venstvo v francoski Annecy (29. julij - 2.avgust) odpravil mladi celjski atlet Matjaž Vo- glar, ki bo nastopil v teku na 110 m z ovirami. Matjaž je varovanec trenerja Mira Kocu- vana, ki je pred odhodom mla- de reprezentance dejal: »Zelo mi je žal, da ob Voglarju ne potuje na prvenstvo tudi tekač na 400 m ovire Aleš Stupin- šek, ki je normo zgrešil za vsega dve stotinki. V klub- skem paru bi bilo obema mno- go lažje, tako pa bo Voglar poizkušal izboljšati svoj naj- boljši dosežek (14,45) in pri- dati svoj delež v štafeti 4x100 m ter se uvrstiti v polfinale, s tem pa nadaljevati tradicijo Cankarja in Valantove.« Poleg Voglarja bosta v Franciji na- stopila še Velenjčan Damjan Vrbnjak (krogla) in Šentjur- čan Kristijan Kralj (4x7100 m). Veliko breme se je odvalilo s srca Miru Kocuvanu mlajše- mu, ki je zmagal na medna- rodnem mitingu v Trstu in z rezultatom 50,43 izpolnil nor- mo za sodelovanje na evrop- skem atletskem prvenstvu v Budimpešti. Tako bodo Celja- ni na letos največjem član- skem atletskem tekmovanju imeli najštevilčnejše zastops- tvo izmed vseh slovenskih klubov. V klubu bodo držali pesti za Gregorja Cankarja (daljava), Mira Kocuvana (400 ovire), Alena Topolovčana (troskok) in Urbana Acmana (100 m in štafeta 4x100 m) ter atletinjo Anjo Valant (troskok in daljava). V soboto in nedeljo bo v Mariboru posamično državno atletsko prvenstvo z udeležbo izredno močne celjske ekipe. Trener Miro Kocuvan st., ki ima na zadnjih svetovnih in evropskih (mladinskih ali članskih) prvenstvih vedno vsaj enega svojih varovancev, tudi tokrat napoveduje naj- manj pet najvišjih stopničk. Velik favorit bo tudi metalec kopja Robert Teršek, presene- tijo pa lahko tudi ostali. Če bo direktor AD Kladivar Roman Lešek na kongresu mednarodne zveze v Budim- pešti uspel s svojo ponudbo, bomo Celjani prihodnje leto (11. in 12. junija), ko bo ob- novljeno atletsko bojišče in dvorana na današnjem stadio- nu, imeli veliko in zanimivo atletsko prireditev. V skupini A evropskega pokala se bo pomerilo 8 ženskih in moških reprezentanc, kar bi po dest- letju znova obudilo vrhunsko atletiko v mestu ob Savinji. ■■■■■PMl jože KUZMA Matjaž Voglar želi v polfinale.] KOMENTIRAMO Karavana še bolj hiti Iz Moskve so prihajale fanta- stične novice. Najprej bron Petre Nareks, nato kar zlato Urške Žolnir, za konec še 5. mesto nesrečnice Maje Frece, ki je na- stopila poškodovana. Vse žalske jndoistke - članice celjskega San- kakuja - so pozitivno preseneti- le, lahko pa bi se zgodilo, da ruske prestolnice sploh ne bi videle. Več kot mesec dni se je Marjan Fabjan boril z Olimpij- skim komitejem Slovenije, da je nCL olimpijado mladih sploh lah- ko popeljal vse tri svoje predstav- nice. A to je le ena izmed ovir na športni poti mladih judoistk in trenerski poti Marjana Fabjana. Popularni Fabi resnično živi za judo. tudi kot trener je nadvse uspešen, a se nanj in na njegov Sankaku politiki in pomembne- ži spomnijo le po sijajnih uspe- hih, ki jih mnogo bolj financira- ni športi zlepa ne bodo videli. Ko resnično potrebuje pomoč ali denar, se mogočneži skrijejo. Po- tem pa fotografirajo, obljubljajo, no, obljube nato - nekatere iz- med mnogih seveda - stežka izpolnijo. Celjska judoistična odprava ježe bila na sprejemu v metropoli, kije nastop v Moskvi najbolj ovirala. Sledila sta Žai in Celje, kjer sta jih pred iiu narskimi bliskavicami pozdi vila župana Milan Dobnik Jože Zimšek - sledil bo najti/ sprejem pri kakšnem vaškei veljaku aU glavarju, ki pred vol tvami (imjno) potrebuje prczc tacijo in (ali) nekaj več priljm Ijenost... Že videno! Spet oblji. be, iz katerih nekaj bo, a Fabi in dekleta, ki bodo v treu, evforiji morda dobili tudi i šen ček simbolične vredni • očitno ostajajo nekakšno nr. zlo. Zakaj? Zato, ker judo šport, ki bi imel v visokih gospi ' darskih in političnih sferah svo'. ljudi in je kot takšen zanje /j, vsem odvečen. Za razliko < nekaterih neolimpijskih, da rečemo gostilniških panog, celjsko območje očitno ostaja z, čarano. Zdi se, da prav tu p najbolj lajajo ali lajamo, kan vana pa še bolj hiti dalje. In tak bo najbrž Ostalo. Žal! Mam Fabjan, Urška Žolnir, Petra Nt reks, Maja Frece in vsi ostali i Sankakuja - iskrene čestitke, ii samo za zadnje uspehe. i tomač LUKaJ Aco gre domovi Rokometašu Aleksandru Kneževiču ne bo usojeno zaigrati za celjske barve, čeprav si je tega močno želel Minuli teden je med športnimi, zlasti roko- metnimi navdušenci odjeknila vest o preki- nitvi pogodbe z Aleksandrom Kneževičem, desnokrilno okrepitvijo celjskega rokomet- nega kluba. Že poprej se je šušljalo, da z zdravjem 30- letnega Banjalučana nekaj ni povsem v redu, olje na ogenj dvoma o njegovem zdravstvenem stanju je prililo njegovo neigranje na evrop- skem prvenstvu in tudi dejstvi, da se je debi- tantskemu nastopu za celjski klub spretno izognil (v tem času je dobil tudi naraščaj) in da pri Rokometni zvezi še ni registriran. Iz uprave Celja Pivovarne Laško je prišla uradna obrazložitev: »Že na rednem pregledu v Športni ambulanti konec junija v Celju je klub- ski zdravnik dr. Rudi Čajevec ugotovil, da ima Kneževič kardiološke probleme, zato je bil igralec ponovno poklican na specialistične kar- diološke preglede, ki so prvotno diagnozo potr- dili. Na osnovi vseh predloženih izvidov in strokovnega mnenja klubskega zdravnika je Upravni odbor pogodbo na osnovi njenega 7. člena avtomatično razveljavil in o tem obvestil igralca in rokometno zvezo. Kneževič ima vse- kakor možnosti, da se po potrebnem zdravlje- nju vrne na rokometna igrišča. Njegovo zdravs- tveno stanje je takšno, da bi velike obremeni- tve, kakršne zahteva vrhunski profesionalni rokomet, zanj in za klub pomenile preveliko tveganje.« Kneževič boleha na srcu in žlezi ščitnici. Gre za prvi tovrstni primer v zgodovini celjskega vrhunskega športa. Uprava kluba je levoroke- mu elektrotehniku, ki je nazadnje (uspešno) igral za švicarsko Borbo iz Luzerna in zbral že blizu 100 nastopov za jugoslovansko reprezen- tanco, zaželela čimprejšnje okrevanje. Prav tako vseh možnosti za nadaljnje sodelovanje še niso zavrnili. Kot navajajo, nadomestnih okre- Aleksander Kneževič je bil presenečen nad svojo boleznijo. pitev v tujini ne mislijo iskati. Vrzel bodo popolnih z domačim (mladim) kadrom, kjer na to igralno mesto lahko postavijo vsaj 4 levičarje (Pungartnika, Vugrinca, Šantla in v nuji tudi Šerbca). Kneževič je prekinitev dvo- letne pogodbe razočarano komentiral, češ da za svojo bolezen ni vedel. Uradnih podatkov o tem, ali se bo igralec s klubom tožaril, še ni. Rokometaši se bodo v novi sezoni prvič sestali v soboto, 1. avgusta, ko bodo tudi pričeli s pripravami, prav na Abrahamov rojstni dan trenerja Seada Hasanefendiča. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC V ZDA po medaljo? Nekdanji skakalni šampi- jon in jugoslovanski rekorder Celjan Branko Vivod se bo v Portlandu med 9. in 22. avgu- stom kot edini slovenski pred- stavnik v atletiki udeležil Sve- tovnih veteranskih iger. V ameriški zvezdni državi Oregon bo na »veteranski olimpijadi« zbranih okoli 25 tisoč tekmovalcev iz preko 100 držav, ki se bodo pomerili v 25 olimpijskih športih. Vivod v skoku v višino pričakuje uvr- stitev v zgornji del, ne izklju- čuje pa kakšnega preseneče- nja. Zlasti atletski del tekmo- vanj bo močno zaseden. Tako bodo v Portlandu nastopili znameniti maratonec Antonio Salazar, petkratna olimpijska udeleženca in nosilca več me- dalj oviraš Willie Devenport in metalec diska Mac Wilkins, Branko Vivod - tihi favorit v Portlandu. Letos je preskočil že 173 cm. šprinter Payton Jordan (vete- ranski svetovni rekorder), tek- movalca v hitri hoji Ron Laird (5 olimp. iger) in olimpijski zmagovalec Yue Ling Chen ter drugi. Vivodu bosta med osta- limi (verjetno bo v skoku v višino nastopilo 14 skakalcev 1 družbo delala nosilec zlatt i olimpijske medalje Dick Fos bury ter John Thomas, ki se ponaša z zlatim in srebrnimi ^ ohmpijskim odličjem. Branko Vivod je leta 19Ai preskočil 214 cm, kar je M takratni jugoslovanski rekori in je hkrati tudi njegova naj' višja znamka. 7 let prej je na troboju reprezentanc Švice, Jugoslavije in Italije v Modeni preskočil 4 cm manj, izpolni olimpijsko normo, vendai olimpijskih iger ni videl. Zara- di »prevelikega?« števila celj skih atletov in premalo beo- grajskih je po vrsti neokusnit razprtij moral ostati doma Igre si je ogledal na T V, nekda nja skupna država pa v njego vi panogi ni imela predstavni ka. PRIMOŽ ŠKERI BRSKAMO PO ARHIVU Judoist Stanko Anderle (desno) je marca 1988 v Celju osvojil drugi naslov republiškega prvaka v kategoriji nad 90 kg. Anderle je danes zaposlen kot varnostnik. ŠPORT 21 Velenjski Rudar (na sliki med tekmo proti Muri) bo letos skušal kaj opraviti tudi v evrop- skem debiju, medtem ko pri Publikumu stavijo na novosti. Spet nogomet Konec tedna se bo 12 prvoligašev pognalo v novo državno nogometno prvenstvo - Pri obeh ligaših s Celjskega je povsem mirno Pojutrišnjem bodo sloven- ;ki ljubitelji nogometa lahko igibali in merili, koliko manj- ca našim žogobrcarjem do ti- ;tih, ki so se potili na SP v ■ranciji. Mnogi kraji po Slove- liji nestrpno pričakujejo novo )P, na Celjskem pa temu žal li tako. »Mrtvilo« je pričakovano, saj ,0 na Skalni kleti že pred kon- :em minulega prvenstva napo- vedali »prehodno sezono«, v Veienju pa se poleti ni zgodilo nič senzacionalnega in tam- kajšnje ljubitelje nogometa 3olj zanima, kaj bodo njihovi jubljenci storili v evropskem 3okalu pokalnih zmagovalcev. i DP v samostojni Sloveniji se )o začelo v soboto ob 18. uri, co se bosta na Bonifiki pomeri- a povratnik v elitno druščino (oper in Publikum, ki želi s Mmorske prinesti vsaj točko. / soboto bo še tekma v Ljud- skem vrtu med domačim Mari- )orom Teatanicom in novin- :em Živili Triglav. Vsa ostala rečanja bodo v nedeljo ob 17. iri (pari: Rudar-Potrošnik, SCT )limpija-Primorje, Mura-Koro- an in HIT Gorica-BST Domža- e). Ugibanj pred prvenstvom e manj kot v preteklih letih in norda tudi od tod manj zani- nanja med gledalci. Za naslov Tvaka so najbrž le trije kandi- lati: Maribor Teatanic, HIT Go- ica in Mura. Bolj zanimivo bo Ti dnu, kamor lahko zaide udi kateri od obeh ligašev s 'eljskega. Celo pod vrh? Ob jezeru so takoj po osvoji- vi domačega pokala pošteno ■avihali rokave in pričeli s se- tavo novega moštva. Pravza- Tav ekipa ni nova, saj je osta- a večina igralcev, ki so se 'ovzpeli na pokalni vrh, odšli o le Peter Mernik, Alen Muja- 'Ovič, Janez Hribar in Dušan Kosič. Predvsem slednji je lani nekajkrat zablestel, zamenja- va zanj pa naj bi bil Zagrebčan Goran Granič. Okrepitev je še nekdanji Korotanovec Zlatko Čerimovič, medtem ko se bo- sta morala Klemen Lavrič (Ru- dar Trbovlje) in Simon Pire (Publikum) še dokazati. »Os- tajam le v primeru, da vodstvo kluba zadrži najboljše igralce oziroma okostje ekipe,« je ta- koj potem, ko je visoko dvignil slovenski pokal, napovedal ve- lenjski strateg Drago Kostanj- šek. Uprava je njegovi želji seveda ugodila in zdaj je Ru- dar resnično kompaktna ekipa z zvenečimi imeni. Dabano- vič, Balagič, Brezič, Javornik, Pavlovič, Chausllari, Vidojevič in druščina so sposobni prese- netiti vsakogar, tudi sami se- be. To so v minuli sezoni do- kazali, ko so dostikrat zable- steli, še večkrat pa povsem odpovedali. Zdi se, da bo v novem tekmovalnem ciklusu pri Rudarju precej odvisno od starta. Če bo ta uspešen, je pričakovati boj za vrh lestvice, sicer pa bi se v Velenju utegni- li ubadati z lanskimi nevšeč- nostmi: zamenjave trenerjev, blede predstave, nezadovoljs- tvo igralcev in prazne tribune. »Knapi« seveda upravičeno upajo na prvo inačico. K njej bi izdatno pripomogel uspe- šen nastop proti moldavske- mu Konstruktorulu v - izv- zemši Intertoto - premieri Ru- darja v nogometni Evropi. Gledalci za premije NK Publikum je med vsemi prvoligaši prvi začel s priprava- mi na novo sezono. Trener Edin Osmanovič je mislil povsem re- sno, ko je že v začetku junija napovedal, da bo iz ekipe izti- snil vso moč. Le-ta nekaterim igralcem že pojenjuje. Obupal ni še nihče, čeprav jih ni malo. ki šušljajo: »To je noro. Preživ- ljamo pekel, kakršnega ne pom- nimo. Upamo, da bodo vsaj re- zultati temu primerni!« Osma- novič je, kot smo že nekajkrat omenili, zagovornik trdega de- la, podobno velja tudi za vods- tvo Publikuma. Uprava je v Ter- mah Čadež minuli teden pred- stavila cilje, ki so povezani z uvrstitvijo v sredino prvenstve- ne lestvice. »Letošnja sezona bo med drugim tudi nekakšno pre- verjanje igralskega kadra in ti- sti, na katere bomo računali še v prihodnje, bodo v klubu ostali. Želimo se izogniti boju za ob- stanek, torej želimo vsaj 8. me- sto,« je povedal direktor Brane Florjanič, predsednik Marjan Vengust pa znova izpostavlja problematiko delovnih površin: »Neštetokrat sem že poudaril, da nimamo kje trenirati. Ker se v Celju nič ne premakne, ne bom več opozarjal na naš neza- vidljiv položaj. Toda zavedajte se, da v takšnih pogojih od nas ne gre zahtevati vrhunskih rezl- tatov.« Žal pa celjsko občinstvo zanima le vrh in kaj lahko se pripeti, da bodo tribune Skalne kleti še bolj prazne kot v minu- lih letih. Lani so pri Publikumu v povprečju prodali po 680 vstopnic (stroške tekme pokrije 430 gledalcev s kupljenimi vstopnicami). Če jih bo v Celju več, bodo nogometaši dobili do- datne premije, kar je pri Celja- nih novost. Ali je mlada Publi- kumova vrsta sposobna priva- biti dovolj navijačev in ob tem še osvojiti po 5 točk iz ciklusa štirih tekem, kar jim prav tako zagotavlja premije? TOMAŽ LUKAČ .MMto Foto; GREGOR KMJČ Neptunove! ponovno hitri Na Reki je bilo ob 70-letni ci tamkajšnjega kluba odpr- to plavalno prvenstvo Hr- vaške, katerega značilnost je bila izjemno kakovostna zasedba predstavnikov 17 držav, med njimi tudi pla- valnih velesil Nemčije in Italije. Od slovenskih repre- zentantov so dobro nastopili tudi plavalci celjskega Nep- tuna. Še posebej velja to za Urško Roš, ki je bila izjemno hitra na 100 m delfin, kjer je osvojila 3. mesto z izvrstnim časom 1:03,78. Temu je dodala še 4. mesto na 800 m prosto, med- tem ko je na 200 m delfin v kvalifikacijah preveč taktizira- la, a klj«b vsemu zasedla 9.mesto. Njena klubska kole- gica Ajda Valcl je nastopila na treh razdaljah v hrbtnem slo- gu, ki je bil na Reki izrazito dobro zastopan. Na 50 m je bila celo šesta, na 100 in 200 m pa osma. V hrbnem slogu je tekmoval še tretji celjski pred- savnik Matjaž Kolčan, ki je na 200 m dosegel 7. mesto, na polovico krajši progi pa je bil 13. Najboljši posamezniki iz vrst Neptuna so ponovno do- kazali dobro pripravljenost in z lepimi uspehi in dosežki zaokrožili sezono, polno težav zavoljo neprimernih pogojev za delo. Mlajši del celjskega zastops- tva se je udeležil mladinskega in kadetskega DP v Mariboru. V mladinski konkurenci sta največ pokazala Andraž Valcl (prvi na 200 m del- fin, drugi na 100 m delfin, 50 m prosto in 200 m mešano in tretji na 100 m prosto) in Urš- ka Bagari (prva na 200 m delfin ter druga na 100 m del- fin in 200 m mešano). Pri ka- detih je bila Tamara Jager kar trikrat tretja (200, 400 in 800 m prosto). Že v prejšnji številki smo pisali o nameri nekaterih pla- valcev celjskega Neptuna, da bi klub zapustili. Vse kaže, da bo 12 tekmovalcev mlajših kategorij svojo plavalno pot nadaljevalo v DVŠ Pozejdon, ki bo v kratkem, aktiviral še plavalni klub (do sedaj je društvo vodnih športov tek- movalo le v vaterpolskih li- gah, registriralo pa je domala vse vodne športe). Dokončno naj bi se uprava kluba o tem izrekla na izredni skupščini, kjer bodo tudi izvolili novo vodstvo in sprejeli program dela. Kdo bo vadil »priključe- ne« nekdanje plavalce, bo znano v prihodnjih dneh. Največkrat se v zvezi s tem omenja ime Petra Podse- denška, dolgolotnega trener- ja Neptunovih plavalnih vrst. mmmm t. lukač, r škerl Tkalec v mednarodnem razredu v Barceloni je bilo minuli teden svetovno prvenstvo v streljanju, kjer smo v zrač- ni pištoli imeli dva pred- stavnika. Za čim boljše mesto sta se potegovala Peter Tkalec (SD Rečica) in Cveto Ljubic (Slo- venske Konjice). Tkalec si je pred prvenstvom želel uvr- stitve v prvo polovico nasto- pajočih, kar mu je uspelo, saj je nastreljal 571 krogov. Dosežek je zadostoval za 59. mesto, ki mu je prineslo vstop v mednarodni razred in Katalonijo je zapuščal prezadovoljen. Podobno je pričakoval tudi Ljubic, ki pa v odločilnih trenutkih ni bil najbolj zbran. S krogom zaostanka za Tkalcem je pristal na 68. mestu, kar ni zadovoljilo njegovih apeti- tov. TL Svatba bo pri vas doma. Bi vam prišle prav »rihte« nekdanjih svatovskih kuharic? Najdete jih v knjigi Jureta Krašovca: OHCET PO STARI ŠEGI Katarina druga na MEP Velenjčanka Katarina Srebotnik se je ponovno izvrstno odrezala, tokrat z drugim mestom na mladinskem evrop- skem prvenstvu teniških igralk do 18 let. V Klostersu v Švici je Srebotnikova navdušila že v polfinalu, ko je po dveh urah in pol ugnala Španko Lourdes Dominguez s 6:4 in 7:5. V nedeljskem finalu je bila nasprotnica naše predstav- nice Danka Eva Dyrnberg, ki je postala prvakinja, saj je Katarina Srebotnik pri izidu 6:4 in 3: O v korist tekmice zaradi bolečin v želodcu predala dvoboj. Drugo mesto na evropskem prvenstvu je za Srebotnikovo vsekakor lep uspeh, še vedno pa vodi na lestvici ITF. Zbrala je 970 točk, kar 100 več od najbhžjih zasledovalk. V igri parov je Srebotnikova skupaj z Živo Grašič izpadla v 2. krogu, kjer ju je izločila madžarska dvojica Gubassi-Petkes. TL Srebro in svetovni relcord Polzelan Grega Emeršič se je s petega svetovnega loko- strelskega prvenstva v Sun- neu na Švedskem vrnil s sre- brnim odličjem in svetovnim rekordom. Kljub temu, da je bil Emer- šič večji del pomladi poškodo- van, je na SP v disciplini FITA izboljšal vse dosedanje dosež- ke svojih predhodnikov. Uspe- šna serija se je pričela v šest- najstini finala, kjer je izločil Čeha NekoInyja in s 172 krogi hkrati izboljšal svetovni re- kord. V osmini finala je tesno odpravil Američana Helerja s 111:110, manj težav je imel z Brazilcem Sidijem (111:103), v finalu pa je moral priznati pre- moč drugega predstavnika ZDA Wheaterofta (109:113). PŠ ŠPORTNI KOLEDAR NOGOMET Sobota, 1.8. 1. SNL, 1. krog - Koper: Ko- per-Publikum (18). Nedeljo, 2.8. 1. SNL, 1. krog - Velenje: Rudar-Potrošnik (17). Sreda, 5.8. Pokal RS, 1/16 finala - Šmartno ob Paki: Esotech Šmartno-Korotaa Podzemelj: Kolpa-Rudar (V), Celje: Publi- kum-BST Domžale (vse ob 17). 22 ZA RAZVEDRILO ZA RAZVEDRILO 23 24 FEUTON - ROMAN Redke obiskovalce vabi kri- stalno čisto morje, dolgi kilo- metri samotnih kotičkov ob obali, katero poživljajo mali pusti otočki in vabljivi pogledi na grški otok Krf. Tudi bližina turističnega otoka ni dovolj, da bi albansko mestece priva- bilo več obiskovalcev. Sicer pa jih Sarande tudi ne more dol- go zadržati. Mesto so nekoč imenovali »Štirideset svetni- kov,« katerih vsak se je postav- ljal tudi s svojo cerkvijo. Da- nes o cerkvah skoraj ni sledu. Poleg pomirjajočega vzdušja, hotela in palmovega drevore- da ob obali je v mestu le še nekaj lokalčkov in redke trgo- vine, ki poleg vsega ostalega ponujajo tudi lične albanske preproge. Lastnik ene izmed njih je potožil, da turistov ni, preproge pa je zunaj meja vedno težje prodati. Albanski vzorčki pač niso kos hudi kon- kurenci azijskih dežel. Med brezciljnim postopa- njem se mi je pridružil tem- nolasi možakar vedrega po- gleda. S skrbno zlikanim a ponošenim jopičem in z veli- ko oguljeno torbo je skušal narediti vtis resnega poslov- neža. Mimogrede je v dokaj tekoči angleščini speljal po- govor in kmalu sva ob kozar- cu piva sredi napol praznega lokala razpravljala o tem in onem. Ekonomist po izobraz- bi je že lep čas brezposeln. Po padcu komunizma je izgubil sicer slabo plačano zaposlitev v državnem podjetju, v kate- rem pa se je zaradi raznih zvez in poznanstev vendarle dalo kolikor toliko udobno ži- veti. Sedaj so razmere dru- gačne in prisiljen se je preživ- ljati kot ve in zna. Razmišlja o lastni turistični agenciji, saj poleg angleščine dobro govo- ri tudi nemško. Trenutno se sicer ukvarja z na videz čisto banalnim poslom - prodajo knjižic o velikem arheološ- kem najdišču Butrinti, ki se nahaja le nekaj kilometrov iz mesta. Toda glede na to, da je v Albaniji težko najti kakr- šnokoli literaturo v tujih jezi- kih, še posebno pa prospekte in druge prepotrebne sprem- ljevalce turizma, mu je šel posel kar dobro od rok. To je naslednji dan izdajal tudi ši- roko nasmejani obraz, saj je avtobus tujih obiskovalcev dobesedno razgrabil iskano literaturo. Na koncu je bil s poslom tako zadovoljen, da se o ceni sploh ni bilo potreb- no pogajati. »Daj, kolikor imaš pri roki,« je smeje priki- maval s kodrolaso glavo in si pridušeno momljal: »Very good business, zelo dober po- sel, ha, ha, ha...« Arheološka skušnjava - Butrinti Med Krfom in Sarandejem bolj ali manj neredno vozi ladja, katere potniki pa v mestu ne izgubljajo veliko časa. Vabi jih predvsem eno največjih in še vedno pretežno neznanih arheo- loških najdišč na Balkanu - Bu- trinti. Leži dobrih dvajset kilo- metrov južneje, tik ob meji z Grčijo. Že odmaknjena in sliko- vita lega ob jezeru Buthrintit je nekaj posebnega in ni čudno, da je privabljala različne civilizacije vse od neolita naprej. Tod so svoje sledi pustili Iliri, stari Grki, Rimljani, Benečani, Turki... Na bregu jezera, ki ga od morja loči le širok prekop, so danes vidni ostanki starih zgradb in utrdb iz 5. stoletja pred našim štetjem, ki so jih dograjevali in širili v različ- nih kasnejših obdobjih. V veli- kem arheološkem kompleksu sredi zelenja je lepo ohranjena rimska hiša, rimsko gledališče, Askleiosov tempelj, zgodnja krš- čanska krstilnica, grad in utrdbe ter številni drugi ostanki različ- nih civilizacij, ki so pustile svoj pečat na tem majhnem kqsu kopnega med morjem in jeze- rom. Kot mesto ga v pisnih virih prvič omenja geograf Hecataeus v 6. stoletju p. n. š. Nastanku Butrinta naj bi botroval sam trojanski junak Enej na svoji dolgi poti iz Troje proti zaho- du. Da bi si zagotovil varno plovbo do Epira, je sklenil žr- tvovati vola. Smrtno ranjena žival je skočila v morje, plava- la vse do obale in se tam zgru- dila. Enej je to vzel za zname- nje bogov in kraj poimenoval Buthrotos... Legende in lepote Butrinta so v naslednjih stoletjih nav- dihovale mnoge umetnike in skrivnostnemu mestu je kar nekaj strani posvetil tudi Vergil v svoji Eneidi. Prebujeno versko življenje Tu se je končalo tudi naše potovanje proti jugu. Čas je že bil, da pomislimo na vr- nitev proti Tirani. Žal smo jo morali del poti ubrati po isti poti, saj je bila cesta ob oba- li iz ne vem več kakšnih raz- logov za avtobus neprevoz- na. Tako smo mimo Gjiroka- stra po celodnevnem preme- tavanju že v trdi temi prispe- li v na prvi pogled podobno ^taro otomansko mestece Berat, ki se ravno tako uvrš- ča pod Unescovo dediščino. Tokrat smo bili v hotelu pr- vič deležni natančno takšne- ga gostoljubja in podob, ka- kršne sem pričakoval pred potovanjem. Težko bi mu bi- lo prisoditi celo Ž kategori- jo, čeprav na zunaj še ni deloval tako zelo slabo. So- cialistično formirana zgrad- ba, katere notranjosti že vr- sto let nihče niti slučajno ni skušal vzdrževati, je menda ravno v procesu lastninje- nja, kar je vsaj deloma po- jasnjevalo brezbrižen od- nos. Tekoče vode seveda ni bilo moč pričakovati, toda notranjost je vsekakor pre- kosila mojo domišljijo. Spre- jele so nas vegaste stopnice, temačni hodniki, po katerih občasno zagotovo straši ho- telski duh, odpadajoči omet, krepko dvignjeni valoviti pod z zevajočimi luknjami, razmajane postelje, v kate- rih se v trenutku pogrezneš skoraj do tal, stene neraz- poznavnih barv, toaletni prostori, ki ne bi bili v po- nos tudi bolj zanikrni želez- niški postaji... Gjirokaster je tudi rojstni kraj Enverja Hoxhe. Preden sva se odpravila naprej, sem jo spet rmmestil im sani odvezal vrv iz prednjega dela, da bi jo pritrdil na zadnjega in tako mogel udobno in varno voditi sani navzdol. Toda še preden sem se z vrvjo v roki sklonil k sanem, so nenadoma zdrsnile naprej in že se je Urša peljala po strmem kolovozu navzdol. Za trenutek nisem mogel verjeti svojim očem, potem pa me je popadel strah, da se bo polomila. Slednjič pa sem se začel smejati, kajti ob prizoru, ki se mi je nudil, se je bilo nemogoče ubraniti smeha. Nagnila seje nazaj tako. daje slonela na košu, brcala z nogami in krilila z rokami, kot bi se hotela prijeti za zrak in pri tem zateglo vreščala. Njeno vreščanje pa je bilo bolj podobno razposajenemu vriskanju stare coprnice kot prestraše- nim krikom ženice. Star in prevelik plašč ji je na obe strani plahutal kot velikemu netopirju krila. Prizor je bil še bolj podoben sliki podivjane stare čarovnice, ki jezdi metlo. Smejati sem se nehal, ko jo je na ovinku kolovoza vrglo s sani in je tiho obležala. Spustil sem se po zamrznjenem in spolzkem snegu, kolikor naglo sem le mogel. Tik preden sem prišel do nje, se je poskušala pobrati, toda brez bergel, ki sem jih imel jaz. ji gotovo ne bo uspelo. Pričakoval sem, da me bo oštevala in robaruila, a se je sama zase zadovoljno hihitala. Strah se mi je polegel, vseeno pa sem jo vprašal, če se je udarila. »Kako naj bi se, ko pa imam na sebi več cunj kot sama tehtam.« Ugotovil sem. da je okajena in jo spregledal, da je sama pognala sani navzdol. »Tega ne bi smeli storiti!« »Česa ne bi smela?« »Dobro veste - tvegano je bilo.« »Priložnost sem izkoristila: zahotelo se mi je tistega pravega sankanja. Od takrat, ko sem pošteno nasankala. se nisem nikoli več sankala,« se je zarezala. »In če bi se poškodovali, bi bil kriv jaz.« »Tak spravi me že im sani in ne čvekaj,« je zarenčala skozi škrbirmsta usta. Ko je bila ponovno na saneh, je začela pridno preklinjati, najprej sebe. potem pa še vse znane in slednjič vse na svetu - tudi mene ni izvzela. Ko je bila nared za odhod je rekla: »Jutri dopoldan bom prišla pogledat Ivanko. Povem pa ti. da ne grem rada tja.« »Zakaj ne?« »Zato, ker me ni dala prej poklicati. Samo zdravnik je dovolj dober zanjo. Tudi ta ni zmogel vsega, zdaj pa hajd po Uršo. ta bo že spravila vse v red.« Užaljeno je zavijala z očmi. »Teta Urša! Saj ga ni Blajeva poklicala; od kod naj bi vzela denar zanj. Plačuje in vozi ga Pižorl« »O. tudi jaz mu ne bom prizanesla. Lahko se zaneseš, da mi bo morala Barbika za porabljena zelišča postreči z najboljšim kar premore, on pa še s kakšno marko, sicer ju zacopram v suhi, slabotni glisti.« »Saj ste vredni dobre postrežbe, ko pa toliko veste o zdravilnih zeliščih. Pa pazite, da ne padete!« sem ji polaskal in odšel proti Ivankinemu domu. Sedeli sta v kuhinji. Ivanka je nekaj pletla iz preje, ki sem ji jo prinesel. Matije luščila bučnice. Potem, ko sem jima povedal vse o Urši, celo Ivanka se je smejala, zlasti njenemu sankanju, mi je mati postregla s koruznimi žganci in mesom, ki sem ga prinesel iz Waile. Po jedi sem prisedel k njej in jo suho in bledo kot je bila. pogledoval. Polaščati se me je začelo povsem novo čustvo do nje. še najbolj podobno ljubezni starejšega brata do nesrečne in nebogljene sestrice, za katero bi napravil vse. da bi spet veselo zrla v svet, spet prepevala vesele pesmi. Z vedno večjo zaprepade- nostjo, ki je hkrati vodila v globoko potrtost, sem vse bolj dojemal, da to novo čustvo izpodriva vsa tista čustvena vznemir- jenja, ves sladki notranji žar, ki sem ga bil ob njej vedno tako poln. AU res zgolj telesna ljubezen ustvarja s svojimi izžarevanji v duševnem življenju glavni pogoj človeške sreče in glavni smisel njegovega življenja? Če je tako, potem se duša s svojim novim čustvom odvrača od nje kot do ljubljenega dekleta in v zameno za svoja prejšnja čustva ustvarja v meni le globoko sočustvova- nje. Je podzavest tista, ki nas svari pred nepremišljenimi koraki? Sem morda na razpotju, ko se moram odločiti: bom šel po poti čustev ali razuma? Je mar res prišel čas, ko moram proti svoji volji izbirati med dvema različicama usode, ki mi je namenjena? Nenadoma sem spoziml. da je razum preračunljiv, egoističen, da je takšno razmišljanje nevredno človeka. Sramoval sem se samega sebe in se čudil, kako se mi je moglo takšno razmišljanje sploh poroditi. AH vojak na fronti ravrm razumsko, ko v toči krogel ali granat rešuje ranjenega tovariša, ne da bi za trenutek pomislil na lastno življenje? K takšnemu ravnanju vodijo človeka najplemenitejša čustva in ne razum. Zli duh je bil im delu, me zavajal v nelepe misli in zvabljal na slepo pot. Po njenem vprašanju, zakaj sem tako tiho, sem prenehal z razpredanjem težkih misli rekoč: »Dobro mi dene, ko gledam, kako etmkomerno, a veselo Švigajo pletilke; pomirjajoče je ko mačje prederije, pa tudi tvojih misli nisem hotel zmotiti.« »Kako pa veš, da sem razmišljala?« »Nekajkrat si se odsotno zastrmela v okno,« sem rekel in segel v pehar po bučnicah, jih začel luščiti in dajati v usta. enkrat njej drugič sebi in dodal »Ne razmišljal preveč, sploh pa ne o tistem; ne bo ti dobro delo.« »Precej sem se že odvadila misliti na tisto, ampak odkar spet zmorem kolikor toliko zbrano misliti, vedno jasneje čutim posledice tistega. Ena izmed njih je. da so mi odvzete vse lepe dekliške sanje in pričakovanja, kar na žalost ni najhuje. Zelo hudo je. da sem oropana sreče dekleta, ki s cvetjem okrašeno dušo, s prekipevajočim srcem in razvnelo krvjo v žilah daruje nedolžnost ljubemu. Najhuje pa je, da tisti, ki mi je vse to vzel, ničesar od tega ne more vrniti, četudi bi se še tako želel. In dragi Mirko, kako naj ti dam, kar sem ti želela dati, ko pa nimam več in nikdar več ne bom imela.« »Ah mi nisi obljubila, da si boš nadela plašnice, da boš mogla gledati le naprej? Povej mi. s čim naj ti dokažem, da se moja čustva do te niso prav nič spremenila, če mojim besedam ne verjameš?« »Saj ti verjamem, toda vseeno mi je tako hudo!« »Naj ti zaradi mene ne bo. sicer ne boš nikoli več vesela.« Oči so se ji orosile. Vse je kazalo, da posilstva ne bo kmalu ali pa nikoli pozabila. Obrisal sem ji solze, ne da bi ji znal še kaj reči. kajti kakršrmkoli tolažba bi zvenela prazno. Vse na tem svetu je morda že mogoče, le mrtveca še ne zrmjo obuditi in vzetega devištva vrniti. Z grenkobo sem spoznal, da Ivanke, kakršno sem poznal, ni več. Za trenutek se je spet vzbudila v meni želja, da bi Drejča ubil. Objel sem jo okoli ram in še enkrat ponovil »Kako to, da se ne moreš vživeti v resnico in mi pomagati v srce kot si mi včasih - videla bi. da je tam notri še vse tako kot je bilo. Menda ne misliš, da jaz nisem prizadet; prav tako mi je hudo. Da bi se razšla zato. ker ni vse tako, kot sva sanjala, mi še na misel ne pride. Ali morda tebi?« »Zakaj naj bi si kaj takšnega želela? Toda, ali bi utrgal prav tisto cvetko, po kateri se je pravkar plazila grda gosenica? Bi duhal njen vonj z nemotenim užitkom in si ga zataknil za gumbnico?« RADIO - INFORMACIJE 25 NE PRESLISITE NA RADIU CELJE! ^ Sobota, 1. avgusta dopoldne - Radio Celje na Okrežlju če ne bodo »padale priklje« bomo celjski radijci v soboto pripravili javljanja z Okrešlja. Frischaufov dom namreč letos praznuje 90 letnico in ta vikend bo tam ob tem še posebej slovesno. Zato se bosta tehnik Bojan Pišek in novinarka Nataša Gerkeš odpravila tja. Obljubljata zanimivo dopoldne! Sobota, 1. avgusta ob 18.00 - Pricetek državnega prvenstva v nogometu v prvem kolu držxivnega prvenstva v prvi nogometni ligi bodo nogometaši celjskega Publikuma v gosteh na Primorskem. Ker gre za prvo tekmo prvenstva, bosta z njimi tudi Tomaž Lukač in Dean Šuster. V program Radia Celje se bosta oglašala neposredno. RADIJSKI ŠKRATKI Tone Vrabl in Mateja Pod- jed, ki sta se v ponedeljek vrnila v radijske vrste z zaslu- ženega dopusta, sta bila de- ležna posebne dobrodošlice. Njuna računalnika sta zatajila in kar nekaj časa so porabili računalniški mojstri, da so ju usposobili. Nato sta računal- nika »zapela«, da je bilo kaj. Če boste avgusta na valovih Radia Slovenija slišah glasove novinarjev in novinark Radia Celje, vedite, da ne gre za nič posebnega. Celjski radijci na- mreč vsako leto nadomeščamo kolega Mirana Korošca iz celj- skega dopisništva, kadar je ta na dopustu. Tako bo tudi letos. Celjski radijci smo bili sila veseli javne pohvale, ki nam jo je v zadnji številki Jane, v Pi- smih bralcev, zapisala naša po- slušalka Olga iz Celja. Hkrati ie to za nas obveznost, da izlet, kakršen je bil izlet kuharic na 5rezje, še kdaj ponovimo. Če boste v prihodnjih dneh tu in tam na našem radiu slišah mlad moški glas, vedite, da pripada Simonu, novemu na- povedovalcu, ki se kah v naši radijski hiši. Je študent, Žal- čan, in sila zagret za radijsko delo pred mikrofonom. Tomaž Gubenšek, ki nas je »pilil« v govoru, njega pa naučil osnov, pravi, da ima fant možnosti. Primož Škerl je oni dan na- domeščal Simono pri spreje- manju čestitk poslušalcev za rubriko Poslušalci poslušal- cem, ki se je, mimogrede, do- bro prijela. Ves »vzhičen« je bil nad poslušalkami, ki so vsaka svojo čestitko pričele: »Na bre- gu hišica stoji...« »Bodite malo bolj izvirni, gospa, poizkusite s čim drugim,« je skušal Primož prepričati eno. »Pa bom,« je pritrdila poslušalka in začela: »Ob potoku hišica stoji...« Pop pisnice so se na radiu tako dobro prijele, da smo glas- benemu uredniku Stanetu Špe- glu predlogah, da oddajo ohra- nimo kar čez celo leto. »Spreje- lo,« je rekel kratko in jedrnato naš Stane, ki je sila redkobese- den. Ko pa katero izusti, je obi- čajno na radiu veliko smeha. Zakaj je bilo prejšnji teden tako neznansko prijetno čim- več časa preživeti v službi? Pravite, da nam je vročina ski- sala možgane? Niti malo. Naši radijski prostori so tako prijet- no klimatizirani, da nam jih v pasje vročih minulih dneh kar ni bilo zapustiti. Bojan Pišek in Mitja Tatare- vič sta minuh vikend preživela delovno. Ker bomo v kratkem z novo opremo opremih enega od študijev, sta staro preselila v reži- jo C. Dela je bilo na pretek. V nedeljo zvečer, ko sta radijske prostore zapuščala, pa sta se v neposredni bližini radia sezna- nila še z ježjo družino. Mama ježevka s štirimi ježki se je mudi- la ob naših prostorih, do pone- deljka zjutraj pa so jo že pobrisa- li. Očitno jim ni do medijske slave in fotografije v Škratkih! Tehnik Matjaž Marinček je rojen pod srečno zvezdo. Ka- darkoli je na jutranjem progra- mu, pa vedno in samo kadar je on, ima kakšno zanimivo kon- verzacijo s katero od poslušalk. Tako je bilo tudi oni dan, ko je ob 7.00 poklicala ena in želela kar 15 minut čakati na liniji za oddajo Poslušalci poslušalcem. Matjaž ji je razložil, da to nima smisla in naj pokliče ob 7.15, ko oddajo snemamo. Telefon je za- zvonil ob 7.30 in ogorčena gos- pa je nahrulila Matjaža, kako da jo more tako grdo naplahtati, če je ob 7.15 telefonska linija ne- prestano zasedena. »Gospa, pač niste dobili zveze, ker je veliko poslušalcev, ki kličejo. Poizku- site jutri,« jo je poprosil. »Ne bom!« je odbrusila in prekinila zvezo. Matjaž pa vse do konca jutranjega programa ni dojel, zakaj nekaterim poslušalcem niso jasne skrivnosti telefonira- nja in zasedenih linij? Simona Brglezje bila minuli teden hudo utrujena. Pa je ni zdelovala le vročina. Predvsem je imela deficit spanja z Melodij morja in sonca, ki jih je sprem- ljala minuh vikend, na ladjici Faraonov pa nato žurirala še do zgodnjih ponedeljkovih m. Nato je bilo treba v službo, pa zgodnje vstajanje za jutranji program, pa večerne oddaje, zato je ko- maj čakala nedelje. In jo je vso preležala. Predvsem zato, ker ji je za konec tedna ponagajal še želodec. No, v ponedeljek je bila že čila in zdrava. ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 17. 7.: Marjeta KUKOVIČ iz Šentjurja - dečka, Mojca H- REN iz Radeč - deklico, Matej- ka VRABIČ iz Celja - deklico, Lea ŠTRLEKAR iz Štor - dekli- co. 18. 7.: Danica PAVLOVIČ iz Žalca - deklico, Mateja VIŠ- NER z Dobrne - dečka, Tatjana BAČIČ iz Laškega - deklico, Olga BELEJ iz Slivnice - dekli- co. 19. 7.: Andrejka JEŽOVNIK iz Podčetrtka - dečka, Alenka URBAJS iz Šentjurja - deklico, Karmen DEBELAK iz Šentjur- ja - dečka, Petra VIDIC iz Laš- kega - dečka. 20. 7.: Darinka RAJHER iz Pristave - dečka, Olga KOLAR iz Šmarja - deklico, Nina MA- ROVT iz Prebolda - dečka. 21. 7.: Greta BOČEK iz Zreč - dečka, Mojca LEBIČ iz Prebol- da - dečka, Jana LULEK HU- DOURNIK iz Velenja - deklico, Nataša GRMEK iz Celja - dekli- co, Andreja VOGA iz Rimskih Toplic - deklico, Anica KAČIČ iz Laškega - dve deklici. 22. 7.: Ana ŽELE iz Celja - dečka, Bronislava BOBNARIČ iz Žalca - dečka. 23. 7.: Marjetka PAŠALIČ iz Šentjurja - deklico, Nada ZU- PANC iz Šentjurja - deklico. POROKE Celje Poročili so se: Marjan BA- NOVŠEK in Carmen LETNER iz Razgorja; Marjan SKERBIŠ iz Spodnjih Poljčan in Urška AMON z Lopate ter Marko NUNČIČ z Velikega Vrha in Vida PESJAK iz Landeka. Laško Dušan VOLAVŠEK iz Gorice pri Slivnici in Nataša KUKO- VIČ iz Laške vasi pri Štorah, Bogdan KERŠ iz Trnovelj pri Celju in Zdenka UNETIČ iz Šentjurja, Leopold HRIBER- ŠEK in Cvetka KAPELARI, oba iz Modrica pri Laškem, Ivan VIDEČ iz Male Breze in Zlatka MLAKAR iz Svetlega dola pri Svetini, Damir VRANOVIČ iz Ljubljane in Brigita RAJŠTER iz Celja, Uroš VODLAN iz Ra- kovelj pri Braslovčah in Urška CILENŠEK iz Trnave pri Go- milskem, Branko ŽINKO iz Kremna pri Brežicah in Katari- na BOŽIČ iz Krškega, Samo UHAN in Lucija MAK, oba iz Ljubljane, Raj ko ŠANCA iz Debra pri Laškem in Valerija ŠNUR iz Laškega, Ivo COKAN iz Spodnjih Roj pri Šempetru v Sav dolini in Maja KLEMEN iz Dola pri Hrastniku, Dušan SA- LOBIR iz Celja in Marjeta JER- NEJŠEK iz Spodnje Rečice pri Laškem, Bogdan RAMOVŠ iz Svibnega in Metka BRLOGAR iz Radeč, Bruno ŠURINA iz Hrastnika in Magdalena SEN- ČAR iz Čeč nad Hrastnikom, Peter STERMECKI iz Lokrovca pri Celju in Alenka ŽERJAV iz Dola pod Gojko pri Frankolo- vem, Matjaž KRAMŽAR iz Hrastnika in Vojka GREŠAK iz Turja (Dol pri Hrastniku), Mi-" lan SELIČ iz Čeč nad Hrastni- kom in Mojca KOLENC iz Hrastnika, Boštjan LAH iz Pol- zele in Romana SMREKAR iz Ljubljane, Uroš MARTINŠEK iz Radeč in Nataša PURGAJ iz Ptuja ter Miran MRGOLE iz Lažič nad Rimskimi Toplicami in Marjana HOCHKRAUT iz Malih Grahovš nad Laškim. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Martin STO- KLAS iz Dvora in Irena TO- VORNIK iz Vodenovega, Peter JECL iz Platinovca in Jožica JECL iz Dvora ter Franc ANT- LEJ in Nevenka DRAME iz Dobja pri Lesičnem. Velenje Poročila sta se: Nazil ALI- HODŽIČ iz Velenja in Hanifa KRKALIČ iz Kraševa (Bosna in Hercegovina). 50. obletnico poroke sta praznovala: Janez in Albina ZACIRKOVNIK iz Velenja. Žalec Poročili so se: Jože ŠUSTER iz Liboj in Metka CILENŠEK iz Zabukovice, Andrej FERLEŽ in Darja REZAR s Polzele ter Aljoša URŠIČ in Marjanca JURKOVIČ iz Dolenje vasi. SMRTI Celje Umrli so: Marija ZAPUŠEK iz Podpeči nad Marofom, 83 let, Franc FELICIJAN iz Sela na Vranskim, 70 let. Marko KRALJ iz Tomaža nad Vojni- korn, 20 let, Zvonka PLANKO iz Celja, 71 let, Frančiška PI- KEU iz Jeronima, 86 let, An- ton STROJANŠEK iz Podvrha, 81 let, Avgusta PUTANEC z Donačke Gore, 56 let, Franc ROBNIK iz Bukovžlaka, 73 let, Alojzija MERNIK iz Celja, 97 let, Franc JAMNIŠEK iz Škofje vasi, 66 let, Karel Josip PALIR iz Košnice pri Celju, 68 let, Alojzija JEVNIŠEK iz Paroža, 88 let, Ivan KOMPOLŠEK iz Kompol, 95 let, Pavel STARIČ s Polzele, 64 let in Mihael RAKUN iz Celja, 80 let. Velenje Umrli so: Helena KLINC iz Orove vasi, 79 let, Janez KNEZ iz Šentvida pri Zavodju, 85 let, Herman GASSNER iz Maribo- ra, 56 let, Jožefa DELČNJAK iz Trnovlja pri Socki, 77 let, An- tonija MEŽNAR iz Šoštanja, 82 let, Alojzija RŽENIČNIK iz Lepe Njive, 84 let, Stanislav PLANKELJ iz Skorna pri Šo- štanju, 72 let, Matevž GRUD- NIK iz Florjana, 60 let, Ana GANTAR iz Maribora, 89 let, Dalibor ANIČ iz Velenja, 19 let, Petra ČEŠEK iz Velenja, t8 let, Antonija IRMANČNIK iz Spodnjih Kraš, 80 let. Žalec Umrli so: Ljudmila PAJK iz Petrovč, 80 let, Marija GALIČ iz Šempetra v Savinjski dohni, 64 let, Franc DOBNIK iz Letu- ša, 70 let in Slavko MLAKAR iz Zabukovice, 77 let. PROSTA DELOVNA MESTA območna enota Celje Celje: pomožni delavec (2), ključavničar, monter ogreval- nih naprav (2), zidar, natakar (2), ekonomski tehnik, diplo- mirani inženir elektrotehnike, profesor kemije, profesor bio- logije. . Laško: pomožni delavec, monter vodovodnih naprav, profesor za matematično na- ravoslovne predmete. Slovenske Konjice: gradbe- ni delavec, pomožni delavec (2), kuhar, strojni tehnik, in- ženir elektrotehnike. Šentjur pri Celju: zoboz- dravnik Šmarje pri Jelšah: prodaja- lec (4), strojni tehnik, računal- niški tehnik, ekonomski tehnik. Žalec: pomožni tekstilec, pomožni gostinski delavec, strojni tkalec, barvar tekstilij (2), prodajalec živilskih - prehrambenih artiklov, ku- har, komercialni tehnik, eko- nomist za denarništvo, fi- nance, računovodstvo, uči- telj razrednega pouka (2), di- plomirani inženir strojniš- tva, profesor za vzgojne predmete. Podrobnejše informacije po telefonu, številka 442- 630. Območna enota Velenje gradbeni delavec, delavec brez poklica (2), ključavni- čar, orodjar, elektromonter, elektrikar elektronik, železo- krivec, zidar (3), voznik avto- mehanik, skladiščnik, proda- jalec tekstilnih - usnjenih arti- klov, natakar, kozmetični teh- nik, gradbeni delovodja, eko- nomski tehnik, ekonomist, predmetni učitelj za angleški jezik Podrobnejše informacije po telefonu, številka 855-421. TRŽNICA Podjetje NT&RC d.o.o., nadzorni svet: Irena Jelen Basa - predsainiai, Matjaž Jamnik ča pred gostiščem El Marinero \ odpeljal zakljenjen moped : znamke Tomos APN 6. Lastni- : ca Nataša G. iz Vojnika, ki se I je medtem kopala v Šmartin- : skem jezeru, je oškodovana za ' okoli 25 tisočakov. A Oropala nepokretno oskrbovanko v popoldanskem času sta v ] torek, 21. julija, dva mlajša^ moška v Domu oskrbovancev , na Polzeli ponujala gumijaste rokavice. V prostorih, kjer so :^ nepokretni oskrbovanci, sta ; 85-letni Amaliji J. iz nočne ^ omarice vzela denarnico z go- ■ tovino in ženski prstan iz bele \ kovine. Amalija je oškodovana i za okoli 40 tisoč tolarjev. ' Odnesel injekcije : v noči na sredo, 22. julija, je j nekdo vlomil v kozmetični sa- ] Ion Diana na Vodnikovi ulici v t Celju. Odnesel je več injekcij- ; .skih igel, skalpelov in drugega ^ kozmetičnega pribora. Lastni- ca Olga L. je oškodovana za . okoli 90 tisočakov. \ Na bazen z 90 i tisočaki v sredo, 22. julija dopoldne je , nekdo iz odklenjene omarice ■ zimskega bazena v zdravilišču; Topolšica odnesel žensko denar-1 nico z gotovino. Lastnica Ana Š. je oškodovana za 90 tisočakov. Rop v celjski bolnišnici Isti dan je v celjski bolnišni-! ci na oddelku ORL brez 100 \ tisoč tolarjev ostala Barbara! S.. Predrznež, ki je izkoristil" njeno odstotnost, je denarnico; odvrgel kar v bližnji koš. Organizirana kraja v sredo, 22. julija, so pohci-| sti v zgodnjih jutranjih urah"? preprečili donosen posel. Prij pretovarjanju ukradenega in sa iz mesarije Strašek v Sj venjskih Konjicah, so priji Boštjana S. (22), Tomaža (22) oba iz Slovenskih Konj in Mariborčana Hadjija B. O, nesli so več kot tono mesa mesnih izdelkov ter povzroči za okoli 700 tisočakov škode Lačen vlomilec v noči na sredo, 22. julija, nekdo iz kuhinje v OŠ Nazar odnesel salamo, sir in čokolai ne bonbone v vrednosti tise tolarjev, z vlomom pa je povzri čil dvajsetkrat tolikšno škodo. Vlomilski vajenci v noči na četrtek, 23. juliji so trije 18 - letniki s parkirišč na Mestnem in Starem trgu Slovenjskih Konjicah poskusi li na silo odpeljati dva osebn avtomobila Zastava yugo. Ke vozili niso znali spraviti v p( gon, so kraj zapustili, venda pa so jih policisti kmalu izsli dili. Nesojenim vlomilcem ime Gašper, Gani in Denis. Benefonpod šankom v četrtek zvečer, 23. julija je nekdo izpod točilnega pulti v prostorih pokritega karting; AMTK Ojstrica, na Teharsl« cesti v Celju, odnesel mobiln telefon znamke Benefon Del ta. Lastnik je oškodovan a okoli 95 tisočakov. Brezplačno do GSM v noči na petek, 14. julija, ji nekdo vlomil v trgovino Teh nofon v Nazarjah, od koder ji odnesel aparat GSM motoro^š D 160. Lastnik Jasmin. Č\i Velenja je oškodovan za slabit 40 tisočakov. Brazplačno parkiranje in telefoniranje v petek, 24. julija, je nekdo vlomil v poslovni prostor pod- jetja Kostra na Aškerčevi v Ce- lju. Odnesel je fotoaparat znam- ke Samsung, Magna kartico, šest daljinskih upravljalcev za odpiranje zapornic v centru Ce Ija in 22 tisočakov gotovine Podjetje beleži gmotno škodo i višini 80 tisoč tolarjev. Ravno takrat je v istem objek tu nekdo vlomil v prostor Mla- dinskega košarkarskega kluba Celje. Odnesel je digitalni tele- fonski aparat znamke Telecom in kartico ABC. Lastnik, Tomaž O. iz Celja je tako oškodovan za okoli 20 tisočakov. PS Otroku spodrsnilo v gorah Gorska nezgoda, ki pa bi se lahko končala tudi z težjimi posledicami, se je v soboto, 25. julija, pripetila blizu Klemen- če jame, ko je skupina šentjurskih planincev sestopala H smeri Planjave preko Škarij. 11-letnemu Blažu S., ki je bil v spremstvu očeta, je na snegu spodrsnilo, tako da je po 50 metrih drsenja obstal na- melišču. Zaradi poškodbe so ga pripadniki gorske reševalne službe in posadke helikopterja prepeljah v dolino. Otroka s(k oskrbeli v mozirskem zdravstvenem domu, v celjski bolna šnici pa je ostal na zdravljenju. Udar strele Minulo soboto je udarila streli v večnamenski objekt in stano- vanjsko hišo Milene P. v Arclinu. Nastala je večja gmotna škoda, ki znaša po nestrokovnih oce nali milijon in 800 tisoč tolarjev. 31 Policist v motorista - zakaj? §e vedno niso povsem pojas- ijene okoliščine petkove ve- ierne tragedije v Velenju, kjer ,(3 v trčenju s policijskim in- erventnim vozilom umrla 19- etni motorist Dalibor Anič in eto mlajša sopotnica Petra ješek. Razlag dogodka je več, ,reiskava (v času zaključe- vanja redakcije) še traja, poli- •ija pa zagotavlja, da motori- ita niso zaustavljali. Si valcem. Vendar mu zmage j niso priznah, ker na cilj ni| priplaval v predpisani j opremi. Pritožil se je, stro- ( gi sodniki pa so pritožbo zavrnili. Ni jih motilo, da je z golo zadnjico vzbujal pohujšanje med gledalci, pač pa so ga diskvalificira- li zato, ker je imel brez kopalk prednost pred dru- gimi plavalci. Kopalke na- mreč le povzročajo nekaj trenja v vodi, zato je plava- nje počasnejše. Dvojčka, rojena kar na poti v bolnišnico Loredana Sanna iz me sta Sassari na Sardiniji je vedela, da bo rodila dvojč- ka. Ko je zaslutila, da se ji bliža porod, je prosila mo- ža, naj jo pelje v bolnišni- co. Odpeljala sta se po cesti proti Tempiu, vendar mož ni bil dovolj hiter. Popadki so bili vse močnejši in moč- nejši, zato je po 27 kilome- trih vožnje ustavil in tam je na svet prijokal prvi novo- rojenček. Bil je deček. Od- peljal je naprej, vendar je moral obstati že pri 52. ki- lometru. Rodil se je drugi otročiček. Mater in oba si- nova je potem odpeljal v bolnišnico, kjer so zdravni- ki lahko ugotovili le, da so vsi živi in zdravi. Umrl »pesnik ognja« v eni od pariških bolni- šnic je po daljši bolezni v 83. letu življenja umrl Ha- roun Tazieff, zagotovo največji svetovni izvede- nec za vulkane. Rodil se je leta 1914 v Varšavi, mla- dost pa preživel v Belgiji, kjer je sodeloval tudi v od- porniškem gibanju in se kasneje udinjal kot agro- nom in geolog. V vulkane se je zaljubil med obiskom v belgijskem Kongu, kjer je bil leta 1948 prav takrat, ko je izbruhnil vulkan Ki- turo. Potem se je lotil razi- skovanja vulkanov, usta- novil leta 1962 v Kataniji Mednarodni inštitut za vulkanološke raziskave in si prislužil vzdevek »pe- snik ognja«. PETICA V MODNEM VRTINCU 35 Oh, ti kilogrami! Debeluške in moda na počitnicah Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK ' O tem, kako premagovati flotino, imajo različne kul- [yre in civilizacije različne poglede oziroma pristope. Tu gkajo naokoli goli, nedaleč •tran se zavijajo v lahke tka- jine od glave do peta. Pri nas •e bolj nagibamo h goli va- rianti in verjamemo, da mo- fa v vročini telo »dihati«; Seveda so tudi tukaj meje. V 3rvi plan silita spodobnost in estetika. Ne gre, da bi hodili lapol nagi po mestnih ulicah, )a naj so še tako razbeljene. In le gre, da bi ponosno razkazo- /ali »kipeče« blazinaste obroče jkrog pasu na plaži. Tovrstno »dihanje« telesa je rezervirano predvsem za piladost in vit- cost, tako kot še toliko druge- ga. Ta svet je neznansko krivi- :en in pomoči ni. Današnja Ohlapna asimetrično krojena bluza čez platnene hlače. Ovijalno krilo, zavozlano kot sarong čez kopalke, pa bo sprehod po mokrem pesku bolj sproščen. moda je resnično namenjena predvsem mladim suhicam... Vendar na določene kompro- mise pa ta moda, ki ji pravimo počitniška, vendarle pristaja. Zato, drage debeluške, ni- kar zdajle v obupu ne vzklik- nite: »Če si ne morem privošči- ti bikink, si bom pa vsaj eno hladno pivo!« Tole s pivom sicer ni slaba ideja, še posebej na počitnicah. Saj. O počitniš- ki modi za debeluške sem na- meravala poklepetati z vami... Torej debele ste? Pa kaj zato - menda se zaradi ducata (ali dveh) odvečnih kilogramov na počitnicah ne boste zavlekle v najbolj gosto borovo senco in tam pestovale svojo žalostno usodo. Saj čisto pri sebi ven- darle veste, da ni le usoda tista, ki vas je obtežila s vsemi temi kilogrami. Malce dobre volje, samokri- tičnosti in razmisleka pri se- stavljanju počitniške gardero- be ter modnih dodatkov pa bo pri vizualnem posvetu z vašim največjim ogledalom, tisti obupan vzklik »Oh, ti kilogra- mi!« mnogo manj glasen. Bikinke ste torej odmislile, morda bo najbolje, če enako storite tudi z dvodelnimi ko- palkami. Enodelne kopalke so (če seveda niste nudistka ali se najraje predajate morskim valovom in sončnim žarkom v bližini kakšne osamljene ska- le) najbolj prava stvar za vas. Pa ni potrebno, da so izključ- no enobarvne oziroma črne. Najbolj efektno se lahko zataji kakšen kilogram z optičnimi barvnimi efekti v obliki diago- nalnih všitkov, navpičnih črt ali asimetrije. Hlačni izrezi naj bodo klasični, lahko si privoš- čite tudi model v stilu tridese- tih let, ki ima podaljšane hlač- nice. Vendar tukaj znova preži nova past - nižji izrezi oziro- ma kopalke s hlačnicami noge dodatno skrajšajo. V tem pri- meru se je najbolje pač zane- sti na lasten občutek oziroma izmed dveh tegob izbrati manjšo. Na plaži lahko na tisto hlad- no pivo skočite bolj sprošče- ne, če si čez kopalke navlečete dolgo, polprosojno krilo. Tudi s poldrugim metrom blaga v ustreznem vzorcu lahko mi- mogrede zavozlate moden sa- rong oziroma ovijalno krilo. V počitniški kovček spada še dolga, lahko celo do kolen se- gajoča srajčna bluza iz lahke- ga, zračnega blaga. Asimetrič- ne hnije lahko delajo čudeže, zato nikar ne vztrajajte, da bo- do vsi njeni robovi ravni, kot bi jih potegnili z ravnilom. Tak- šno bluzo lahko nosite čez ožje hlače ali pa kar čez kopalke. Med prtljago ne sme manj- kati niti dolga, rahlo zvonča- sta obleka za jutranje potepa- nje po obmorski tržnici ali pa za večerne sprehode oziroma ples na kakšni izmed hotel- skih teras. Modni dodatki Saj poznate prastaro načelo: z manj dosežemo več. Torej ne preveč žvenketajočega nakita, ne preveč visokih pet. Še pose- bej, če spadate v skupino ti- stih debelkastih gospodičen in gospa, ki jim je narava name- nila skromno število centime- trov v višino. S pretirano viso- kimi petami boste kvečjemu še pritegnile pozornost na dejstvo, da z vašimi proporci ni vse tako, kot zahtevajo tre- nutna v svetu veljavna lepotna pravila. Da ne bo videti, kot da hodi po plaži samo klobuk... Za debeluške je mnogo prikup- nejši klobuk, ki povzema li- nijo lampijona in ga lahko zaradi elegantne oblike nosi- te tudi k dnevnim oblačilom. Slednjim estetika oblačenja tudi toplo odsvetuje slamnike z ogromnimi krajci. Saj si ne želite, da bi bilo videti, kot da hodi po plaži sam klobuk, kaj- ne? Prikupni manjši klobučki, pa čeprav prestrežejo manj sonca, vam bodo gotovo bolje pristojali. O tem se boste pre- pričali med domačim ogle- dom video posnetkov oziroma ko bodo razvite fotografije s počitnic. Za nabiranje školjk ob obali ali večerni sprehod potrebujete dolgo, rahlo zvončasto ukrojeno obleko. Z obuvali, ki imajo zelo visoke pete, ne bodo močnejše postave nizke rasti videti nič bolj odločno višje in vitkejše. Vzorčasti natikači z debelejšim podplatom ali nižjo peto so ne le modni, temveč predvsem udobni. Moda v porcelanu Morda bolj kot v cunjicah uživate ob kupovanju lepih reči za opremo stanovanja? Tudi lepo. Pa nikar ne misli- te, da moda pri teh predmetih nima prstov vmes. Kar modni kreatorji počnejo zelo spretno z oblačili, delajo tudi z obliko- vanjem dodatkov za dekoraci- jo stanovanj. Prestižen kristal in porcelan s kreatorjevim podpisom predstavlja za mno- ge ljubitelje njihove mode pra- vi fetiš. Pri porcelanu so trenutno naj- bolj »in« kavni kompleti, pri ka- terih imajo skodelice ročaj v ob- liki angelovih krilc. Gianni Ver- sace jih je lansiral že lani, pred svojo smrtjo, letos ga posnema tudi Castelbajac. Vendar če so všeč vam skodelice, ki dajejo vtis, kot bi želele poleteti, pripra- vite kar čedno vsoto denarja... Ob prvi obletnici Versacejeve smrti so cene porcelana, ki ga je oblikoval ta sloveči modni kreator, znova vrtoglavo poskočile. Mala kavna skodelica z ročajem v obliki angelovih krilc in njegovim zaščitnim znakom, meduzo, stane 21 tisoč tolarjev. Si boste privoščili cel kavni komplet? Naprošeni ste za poročno pričo in treba bo katero reči. Dober vzorec boste našli pri nagovorih starešin v Jureta Krašovca knjigi OHCETPO STARI ŠEGI 36 GUSBA Skupina Kingston je na MMS navdušila tudi s scenskim nastopom. S »kingstoni« na ulico Predstavljamo skupino Kingston, zmagovalko Melodij morja in sonca - Tudi letos ne gre brez zapletov Idrijska skupina Kingston je osvojila srca poslušalcev, ki so poslušali in ocenjevali skladbe letošnjega festivala Melodij morja in sonca. Po uspešnicah Daj povej, daj povej. Zdaj, ko te ni. Kaj ti je ljubica. Hladen kakor led, si bomo zdaj prepevali skladbo Cela ulica nori. Besedilo je napi- sal Dare Kaurič, glasbo in aranžma pa je naredil Zvone Tomac, ki naj bi kot avtor glasbe za skladbo Cela ulica nori dobil glavno nagrado, avtomobil Po- lo. Televizija ni prenašala pode- litve nagrad in sponzor pravi, da mu zato ni treba izročiti avtomobila. J^avle Plahutnlk, di-1 rektor agencije, M je organizira- ^ la festival, pa pravi, da bodo čimprej skušali rešiti t^. pfob- lem. »Podelitev avta naf bi pre^ našala. tudi televizija, vendar je urednik napovedovalki prepo- vedal podelitev glavne nagra- de.« Razplet zgodbe naj bi bil znan v nekaj dneh. Menda bo Zvone Tomac avto dobil v vsakem primeru, organizatorji festivala pa se z urednico Mišo Molk še pogovarjajo, kako bodo ta dogodek tudi medijsko zabeležili. Sicer je skupina Kingston pop-reggae-dance band iz Idri- je, ki je naredil uspešen skok na slovensko pop sceno. Že s prvo uspešnico Ti si tu, prired- bo skladbe Only you skupine Yazzo, so priplezali na glasbe- ne lestvice domala vseh slo- venskih radijskih postaj. Ta skladba odpira CD in kaseto z naslovom Poglej stvari z druge strani, kjer sta med ostalimi tudi Če vidiš klovna jokati in Cel dan in vso noč. Že sam naslov projekta Poglej stvari z druge strani ponuja poslušalcu možnost, da si našo pop sceno ogleda z druge, bolj prijetne strani, kar »kingstoni« prav go- tovo so. Njihova glasba je pre- prosta in Pfijetna v svoji razno- lik0sti,,pesrni pa skušajo pove- dati dobre stvari na nov, še boljši način. Besedila, ki jih pi^^v^basist in avtor glasbe, Da- re, so konkretna brez odvečne- ga moraliziranja in govorijo o vsakodnevnih stvareh;""6 lju- bezni, življenju okoli nas; upa- nju na boljši svet, ali kot pravi v eni svojih pesmi: »vsaj za en dan verjemi v čudeže in ves »svet bo tvoj«. Skladba Cela uli- ca nori pa je nastala na gosto- vanju na eni izmed radijskih postaj. Medtem ko so klepetah z gosti, so tudi ugotavljali, da so vsi že v pižamah in tako se je porodila ideja za besedilo, pravi Dare. Glasba, ki ji da dokončno podobo klaviaturist Zvone, je stilno različna, kar pa le pripomore k pestrosti glas- bene palete, ki jo ponuja King- ston. Poudarjeni ritmi, močan bas in večglasno petje refrenov je prava mešanica začimb, ki te spravijo v gibanje. To še pose- bej velja za skladbo Ona sanja, ki je na maxi CD-ju »Idrje, Idr- je«. To je tudi skladba, ki.so jo fantje posneli za navijače do- mačega košarkarskega kluba Idrija. Svoj prvi video spot so po- sneli za skladbo Ona sanja s snemalcem Borisom Herga- masom in režiserjem Tibor- jem Ogrizkom, ki je poskrbel da tudi video, prav tako kot sama glasba, v pozitivni smeri odstopa od uveljavljenih in pričakovanih norm. Skupino Kingston sestavljajo Reno G. Čibej (vokal, sax), Dare Kau- rič (bas, vokal). Zvone Tomac (klaviature, vokal), Mik Hvala (kitara, vokal) in bobnar Fish. Fantom se zdi, da je njihova glasba kot nalašč za dneve, polne sonca, to pa potrjujejo tiidi poslušalci različnih radij- skih postaj, ki so skladbo že izbrali za skladbo tedna. SIMONA BRGLEZ Zgoščeni glasbeni odpadki »Version 2.0« je nov album skupine Garbage, ene izmed najpomembnejših popj zasedb devetdesetih I v začetku leta 1994 je svetov- no znani rockovski producent Butch Vig (širši glasbeni jav- nosti znan predvsem po obli- kovanju zvočne podobe pre- lomnega LP-ja »Nevermind« grunge prvakov Nirvana) pr- vič namignil, da bo nadvse us- pešno kariero producenta za nekaj časa ob^il na klin in spet sedel za bobnarski stolček svojega lastnega benda. Njegova nenadna odločitev je izven kroga njegovih najbliž- njih prijateljev in sodelavcev na- letela na začudenje in celo po- smeh. Še istega leta je Butch v skupino, ki ji je nadel ime Gar- bage (smeti, odpadki), povabil dva svoja prijatelja iz rojstnega mesta Madison v ameriškizvez- ni državi Wisconsin. Steve Mar- ker in Duke Erikson sta z gospo- dom Vigom konec osemdesetih igrala v nič kaj obetavnih skupi- nah Spooner in Firetovm, v de- vetdesetih pa sta z njim sodelo- vala kot ko-producenta. Trojica se je v lastnem studiu Smart takoj lotila dela, pripravila ne- kaj skladb in začela iskati pev- ko, ki bi osmislila v formo kla- sične popevke združene vplive ročka, tehna, hip-hopa, noisa, jazza in še česa. Med neko za- bavo je trojica na MTV-ju opazi- la odštekano pevko pravkar raz- padle skupine Angle Fish in jo povabila k sodelovanju. Brez- poselna Škotinja Shirley Man- son se je vabilu seveda z vese- ljem odzvala. Še pred koncem leta 1994 je založba Mushroom na trg lan- sirala prvi single »Vow«, temu pa je kmalu sledil še »Subhu- man«. Kririki, predvsem tisti, ki so najbolj dvomili v ustvar- jalni potencial Butcha Viga, so čez noč spremenili mnenje in skupino Garbage proglasili za eno izmed najbolj obetavnih novih ročk zasedb. V začetku jeseni leta 1995 je izšel njihov istoimenski LP prvenec in se takoj zavihtel čisto pod vrh les- tvic na obeh straneh Atlantika. Garbage so zanj prejeli cel kup nagrad in z njega iztisnih še nekaj singlov - »Only Happy When It Rains«, »Queer«, »Milk« in »Stupid Girl«. Skoraj pet milijonov prodanih kopij albuma in skoraj dve leti traja- joča razprodana svetovna tur- neja pa sta botrovala že skoraj histerični nestrpnosti, s katero, so fani tega benda' leta 1999' zaman čakali njihov drugi al- bum, ki je izšel šele pred d ^ brima dvema mesecema. »Version 2.0« se je za krate čas zavihtel na sam vrh angle ke in ameriške lestvice, sla? najvišje pozicije lestvic najb Ije prodajanih single plošč p? je okusila tudi skladba »Pus It«. Video zanj je zbral ka« osem nominacij za letošnjopo-'^ delitev MTV Music Avvarfej kar nedvomno priča, da so Gai' bage trenutno ena izmed naj; večjih svetovnih pop atrakciji Večina koncertov na njihovi promocijski turneji je spet ražI prodanih, da (p)ostajajo zvez da stalnica na svetovni glasbe ni sceni, pa pričajo tudi izvrši ni prodajni rezultati njihoveg pravkar objavljenga drugega singla »I Think Fm Paraniod«. STANE ŠPEGEl 'Rlijske Strune z Grobelnega Vec kot dvajset let ljubezen do ljudske pesmi in izročila Vaški pevci z Grobelnega, ki so se nekdaj družili ob kmečkih opravilih, likofih in kolinah, so danes člani priz- nane pevske skupine, ki ohranja že skoraj pozabljene pesmi in napeve. Ljubezen do prave, nepopa- čene ljudske pesmi je tisto, kar Mirka in Milana Gajška, Anto- na Lubeja, Bena Pečarja, Eriha Poljanca, Franca Žveglerja, Vinka Krajnca ter Jura in Mar- tina Vipotnika povezuje že več kot dvajset let. Zgodba Rajskih strun pa se je gotovo začela že mnogo prej. Še v tisrih idiličnih časih, ko so ljudje na vasi našli čas za medsebojno pomoč, za srečanja, zabavo in skupno pe- sem, ko so še ohranjali stare običaje in znali ceniti izročilo naših dedov. Skupina vaških pevcev je po- sebna prav zaradi tega, ker je ta dragoceni zaklad skoraj neokr- njen prenesla v sedanjost. Po- našajo se z repertoarjem več kot dvestotih pesmi in težko bi našli priložnost, ob kateri ne bi imeli zanjo primernega napeva. Nji- hova noša je identična tisti iz- pred desetletij in vedno vedo povedati takšno ali drugačno zgodbo, tudi o kraju, za katere- ga je videti, da sploh nima zgo- dovine. Prepevajo na deklišči- nah, fantovščinah, porokah, raznih obletnicah, samostojnih nastopih in prireditvah. Nekaj posebnega je tudi obi- čaj voglarjenja - petja na poroč- nih slavjih, ki je dobilo ime zaradi »petja za vogalom«. Mir- ko Gajšek pravi, da se jim sicer še ni zgodilo, da bi jim zaprti vrata, se je pa zgodilo marsikaj takega, kar je povzročilo veliko smeha, zmede in včasih celo hude krvi. Še posebej, če stare- šina ni vedel, da mora voglar- jem prepustiti besedo. Letos februarja so v samoza- ložbi izdali tudi kaseto z mnogi- mi že skoraj pozabljenimi nape- vi. Njihovo pravilo je, da se na daleč izognejo vsakršnim pri- redbam in da odklanjajo tudi strokovno vodstvo. Prava ljud- ska pesem z notnimi zapisi pač »ne gre vštric«. Na ta način sku- šajo ohraniti izročilo, ki ga pozl- najo. Iz roda v rod gre namreč vse težje. Zdi se, da mlajše ge- neracije sploh ne znajo več pre- pevati. Razlogi so morda razlu ni, toda najbolj očiten je tisti, t .pravi, da petje zahteva inten in predvsem trud. Pa vendar toliko enostavneje zavrte gumb na radiu in ostati pasivfi poslušalec. V poplavi tuje i' skomercializirane domače glas be je dragocenost njihoveg« znanja zagotovo podcenjena. MMONHii SAŠATERŽAI PETICA GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS Precej v pridni in produktivni so člani ameriške skupine NO OOUBT. Po izjemnem uspehu njihovega drugega albuma )Tragic Kingdom«, s katerega so nanizali kar tri velike uspešni- ce (»Don't Speak«, »Just A Girl«, »Spidervveb«), so že pripravili /eč dvajset novih skladb. Katere in kdaj bodo izšle na kom- paktni plošči, zaenkrat ostaja skrivnost. No Doubt so skupaj z Billyem Idolom na novo obdelali tudi pesem »Hateful«, ki jo bo 0QOČ slišati na albumu, posvečenem kultnemu britanskemu jendu The Clash, simpatična in poskočna plavolasa pevka jwen Štefani pa je prejšnji mesec posnela duet s pevcem egendarne rockabilly zasedbe Stray Cats Brianaom Setzerjem la njegov solo album. V soboto bo minilo natan-^, <:o štirideset let od prvega' yfEWPORT FOLK festivala, kt e v svet popularnih v začetku šestdesetih lansiral številne olk glasbenike: Jamesa rylorja, Joni Mitchell, Trio Pe- er, Paul and Mary, Joan Baez... Slednja bo visok jubi- lej tega legendarnega druže- nja ljubiteljev folk glasbe obe- ležila tudi s krajšo turnejo, na kateri se ji bodo avgusta pri- družili še številni novodobni »ljudski« godci (John Hiatt, Marc Cohen, Wilco...). Konec avgusta se bo na tr- govinskih policah znašel dru- gi del najbolje prodajanega soundtracka »Titanic«. Album »Back To Titanic« bo na trg pospremil video kaseto s fil- mom »Titanic«, zapolnjen pa bo tako kot prejšnji z instru- mentalno glasbo, ki jo je za film napisal skladatelj James Horner Po treh letih se na glasbeno sceno spet vrača v prvi polo- vici devetdesetih zelo cenjen neo-soul duo P. M. DOWN. Brata Prince Be in DJ Minute Mix sta, po odličnem prvencu »Off The Heart, Off The Soul and Off The Cross: The Uto- pian Experience« (1991), spo- dobnem nadaljevanju z LP- jem »The Bliss Album« (1993) in pri širši javnosti precej manj opaznem »Jesus Wept« (1995), spet posnela nekaj iz- jemnih psihadeličnih hip-hop kreacij, ki bodo še pred kon- cem poletja objavljene na al- bumu »Dearest Christian«. Po dveh samostojnih albu- mih in lanskem skupnem projektu Westside Connec- tion s hip-hop mega-zvezdni- koma Iceom Cubeom se bo z novim albumom na sceno kmalu vrnil tudi verbalni akrobat MACK 10. Na plošči »The Recipe« bo poleg Mačka in leta 1996 preminulega Eazy-Ea mogoče slišati še cel kup znanih imen z ameriške gangsta-rap scene (Snoop Doggy Dogg, Gerald Levert, 01' Dirty Bastard, Ice Gube...). Jutri, v petek, 31. julija, bo na poletnem odru v Opatiji s spremljevalci The Zavvinul Syndicate nastopil slavni jaz- zovski pianist JOE ZAWINUL, eden izmed usta- noviteljev legendarne jazz su- perskupine Weather Report. 66-letni Avstrijec Joseph Erich Zavvinul bo v Opatiji poleg nekaterih svojih klasičnih stvaritev predstavil tudi god- bo z najnovejšega albuma »World Tour«. Na hrvaški obali, v puljski Areni, pa bo nekaj dni kasneje (3. avgusta) nastopil tudi JULIO IGLE- SIAS, solzavi zvezdnik latino šlagerjev. Vse informacije v zvezi s koncertoma dobite na tel. 066 402 100. 10. septembra bo v Los An- gelesu že 15. zapovrstjo po- delitev nagrad MTV Video Awards. Največ nominacij, kar devet, je zbrala MA- DONNA, eno manj pa so si z video spotom za single »Push It« z albuma »Version 2.0« pri- služili GARBAGE. Will Smith se bo potegoval za nagrado v šestih kategorijah, Aero- smith in Puff Daddy pa v štirih. Med evropskimi izva- jalci so največ nominacij (4) zbrali Radiohead, The Verve in Prodigy pa se bodo s kon- kurenco pomerili v treh kate- gorijah. Ameriška soul diva MA- RIAH CAREY je za predsed- nika uprave svoje pred ne- davnim ustanovljene založbe Crave imenovala Andrea Har- rella, nekdanjega šefa legen- darne založbe Motown. Prvo mesto britanske lestvi- ce najbolje prodajanih LP-jev je na začudenje vseh s svojim debitantskim glasbenim izdel- kom prejšnji teden zasedla skoraj neznana pevka JANE MACDONALD. 35-letna Lon- dončanka je doslej nastopala le v manjših klubih, Angleži pa so jo šele pred kratkim opazili v TV dokumentarcu »The Cruise« britanske nacionalne televizije BBC. Zapuščinski skladb leta 1988 umrlega ROVA ORBI- SONA, ki ga vodi vdova Barba- ra Orbison, je v začetku tega meseca vložil tožbo proti za- ložbi Sony. Ta naj bi dediče tega legendarnega pevca in av- torja s prodajo avtorskih pra- vic izven ZDA oškodovala za več kot 12 milijonov dolarjev. Kar pet let po izidu izvrstnega albuma »Connections«, ki ga mnogi glasbeni kritiki uvrščajo med deset najboljših LP-jev te- ga desetletja, so se na britanske lestvice spet vrnili STEREO MCS. Zaenkrat le s single ploš- čo »Flash«, ki napoveduje sko- rajšnji izid soundtracka filma »The Avengers«, na katerem bo- do tudi nove skladbe že rahlo pozabljenih zvezdnikov - Utah Saints, Grace Jones, Sinead 0'Connor... Sicer pa Rob Birch in njegovi v svojem lastnem studiu v Londonu že skoraj tri leta »pospešeno« pripravljajo material za četrti LP, ki naj bi po napovedih njihove založbe ven- darie izšel še to leto. Pred nedavnim odpuščene- ga kitarista Zima Zuma je v horror-rock zasedbi MARILVN MANSON zamenjal John Lo- wery, nekdanji kitarist sprem- ljevalne skupine Davida Lee Rotha. Tretji album te razvpite floridske združbe bo izšel 15. septembra, imenoval pa se bo »Mechanical Animals«. Namesto škotske zasedbe Simple Minds, ki naj bi ogreva- la občinstvo na odpovedanem majskem koncertu skupine The Rolling Stones v Zagrebu, bo v hrvaški prestolnici 20. av- gusta kot predskupina četveri- ce velikih nastopila že zdavnaj odpisana britansko-kanadska naveza BIG COUNTRV. Po dveh albumih, »Mi smo kovači« in »Pobelelo sonce«, na katerih se je skupina CKOVAČI slovenskih ljudskih viž lotila s staro-rockovskimi prijemi, je ta bend v nekoliko spremenjeni zasedbi v studiu Hendrix posnel 12 avtorskih pesmi za ploščo »Smejmo se«. Gre za precej do- delan in kvaliteten, a še vedno zelo tipičen podalpski sredinski ročk, ki je svoje mesto našel pod okriljem založbe Dallas. V rogaškem studiu Bon-ton nastaja material za drugi al- bum poskočnega in veseljaš- kega rap-rock dua MI2, ki pa ga odslej poosebljata Jernej Dirnbek-Dimek in Egon Her- man. Slednji je v prvo bojno linijo vkorakal namesto Rober- ta Firerja-Fikija, ki se je izstrelil v bolj resno življenjsko sfero. Fanta obljubljata, da bosta z ekipo stalnih sodelavcev, pod taktirko producenta in snemal- ca Zvonka Tepeša, spet pripra vila slab ducat s humornimi, provokativnimi in poučnimi besedili začinjenih visokoener- getskih glasbenih derivatov. STANE ŠPEGEL Deseti brat po celjsko Ime 10. brat se na slovenski glasbeni sceni pojavlja že vrsto let, sedaj pa si je to ime nadela tudi skupina iz Celja, ki jo sestavljajo Tomaž, Aleš, Jože in Gordon. »Šele potem, ko smo si nadeli to ime, smo izvedeli, da že obstaja skupina s tem imenom. Potem smo se s Primorci dogovorili za uporabo imena. Tako trenutno obstaja samo ena skupina 10. brat in to smo mi,« pravijo trije Celjani, Gordon pa prihaja iz Slovenskih Konjic. Celjska skupina 10. brat igra akustično pop ročk glasbo. V sedanji postavi Tomaž igra bobne, Aleš kitaro in solo kitaro, Jože je glavni pevec in kitarist, Gordon je baskitarist, vsi pa se po malem ukvarjajo s petjem. Fantje so se zbrali pred približno dvema letoma, pred kratkim pa so v studiu naredili prve posnetke dveh skladb z naslovom Črni vran in Čas je, da greš. Do konca leta naj bi izšel CD, prvenec skupine 10. brat pa snemajo v studiu Dinamic v Velenju. Za besedila in glasbo sta zadolžena Jože in Aleš, fantje pa so prvič nastopili pred letom in pol v Ljubljani, skupaj z Lačnimi Franzi. SIMONA BRGLEZ 20 VROČIH RC VRTIUAKPOLKIN VALČKOV ČASOVNI STROJ 38 FILM-TELEVIZIJA Skrivnostno pleme pred hišo Oskarjev nominiranec Ric- hards Dreyfuss igra antropolo- ga, profesorja Jamesa Krippen- dorfa, očeta samohranilca, ki poskuša vzgojiti tri otroke. Zadnji dve leti naj bi preživel v Novi Gvineji, kjer naj bi za sklad Proymire »raziskoval« skrivnostno pleme. Težava je v tem, da pleme pravzaprav sploh ne obstaja, Krippendorf pa je denar sklada porabil za vzgojo otrok. Ko pride čas, da rezultate svo- jih raziskav predstavi javno, se pričnejo težave, saj si mora an- tropolog v manj kot 24 urah izmisliti pleme, njegove navade in običaje. Odloči se za ime Shelmikedmu. Med predava- njem o izmišljenem plemenu pa doživi še en šok, saj pri skladu od njega zahtevajo film- ske posnetke njegove ekspedici- je. Da bi zadovoljil sklad, profe- sor Krippendorf tako kar na domačem dvorišču postavi koli- bo, uporabi domače živali. predvsem pa veliko barve, s katero svoje otroke preprosto prebarva v pripadnike namišlje- nega plemena. V veliko pomoč pri tem mu je tudi njegova asi- stentka, profesorica Veronica Micelli, v katero se Krippendorf med snemanjem filma o namiš- ljenem plemenu zaljubi. Med snemanjem pa mu vneto poma- gajo tudi otroci, tako da člane sklada slednjič vendarie uspe prepričati o obstoju skrivnost- nega plemena Shelmikednu... Cilj filma, v katerem igra glav- no vlogo Richard Dreyfuss, je po besedah producenta Larrjya Breznerja in režiserja Todda Hollanda, antropološko zna- nost prikazati kot zelo osebno zadevo. »Kar se mi zdi pri tem filmu najbolj smešno je to, da je vsaka oseba v filmu na nek na- čin brezvestna, vendar je tudi v njihovem slabem obnašanju ne- kaj mikavnega,« je o filmu izjavil režiser Todd HoUand. MARUŠKA SEDLAR Narkomanska komedija Prvi šok filma Džankiji, ki prihaja v celjske kinemato- grafe, je padec v komo, v katero na novoletno noč za- radi prevelike doze heroina v stanovanju dveh prijateljev pade gospodična Cookie (Thandie Newton). Ko lastni- ka stanovanja, prav tako nar- komana, Stretch (Tim Roth) in Spoon (Tlipac Shakur) spoznata, kaj bi se lahko zgodilo, ju dogodek tako pre- trese, da se odločita, da se bosta spremenila. Ko Cookie odpeljeta v bol- nišnico, prijatelja zakoračita v noč, trdno odločena, da se bosta ozdravila odvisnosti od mamil. Ker pa je trojica prej skupaj igrala v džezovskem triu, se odsotnost ženske du- še fantoma kar pozna, saj začneta po mestu tavati kot klošarja, čemur primerno se tudi obnašata. Od tu pa se stvari v Džankijih, sicer ozna- čenem kot komediji, samo še zapletajo. V nadaljevanju filma se Stretch in Spoon zapleteta v težave s policijo, preprodajal- ci drog, gangsterji in zarjave- lo kafkarijansko birokracijo na socialnem skrbstvu. Med- tem ko si krvavo prizadevata začeti z zdravljenjem, ju uradniki pošiljajo od enega okenca do drugega. In pomo- te, tako pogoste v urbanih središčih, se stopnjujejo do te mere, da ju ima policija celo za morilca... Film je režiral Vondie Cur- tis Hali, ki je zanj napisal tudi scenarij, posneli pa so ga v zakotnih predelih Detroita. Glavni namen filma je po be- sedah režiserja pokazati živ- ljenje zasvojencev s heroinom in dejstvo, da se večina narko- manov suče v začaranem kro- gu - drogirajo se in poskušajo odvaditi, nakar se ponovno znajdejo v svetu mamil... Film pa naj bi bil komedija zaradi »zabavnega« prikaza Rothove- ga in Shakurjevega živahnega tekanja z enega konca na dru- gega oziroma zaradi na šaljiv način prikazane tragedije, v kateri se znajdejo odvisniki, ki se skušajo rešiti iz sveta ma- mil. MARUŠKA SEDLAR Gajba na kablih Televizijski program Gajba lahko odslej spremljate tudi na 21. kanalu velenjskega in šoštanjskega kabelskega sistema. Spored komercialnega programa Gajba TV, ki ga pripravlja Pro Plus, je zapolnjen predvsem s filmi, nanizankami, glasbenimi spoti in lokalnimi oddajami. Gajba TV je sestavni del regionalnih in lokalnih programov v Ljubljani, Mariboru, Celju, Murski Soboti in Kopru. KINO Union je zaradi prenove za- prt. Mali Union od 30. 7. do 5. 8. ob 18.30 triler Preživetje - na robu divjine. Metropol od 30. 7. do 2. 8. ob 19. in 21. komedija Skriv- nostno pleme; 1. 8. ob 23. - sobotna predstava za ponoč- njake - komedija Skrivnostno pleme; od 3. do 5. 8. ob 19. komedija Skrivnostno pleme, ob 21. pa kriminalka Džankiji. Poletni kino v Prothasije- vem dvorcu od 30. 7. do 2. 8. ob 22. uri kriminalka Džanki- ji; od 3. do 5. 8. ob 21.30 pa epska ljubezenska drama Ti- tanik. V primeru slabega vreme- na bo predstava v kinu Mali Union. Žalec31.7. ob20. uriin2.8. ob 18. uri drama Dobrodošli v Sarajevu, 1. 8. ob 20. in 2. 8. ob 20.15 pa ameriška drama Dobri Will Hunting. V DRUŽBI S KANALOM A Moj film z osvežujočo nagrado Jutri, v petek, 31. julija, ob 20. uri boste gledalci spet izbirali dva filma, na Kanalu A pa vam tokrat ponujajo: Ubijalski vod (Kili Squad) Ameriški akcijski film, po- snet leta 1981, Ubijalski vod prikaže skupino specialcev, vietnamskih veteranov, ki si zadajo nalogo rešiti bivšega poveljnika iz rok pokvarjene- ga poslovneža. Telefoska šte- vilka glasovanja je 0909161. Režija: Patrick G. Donohue Igrajo: BiH Cambra, Jean Claude, Mike Donahue, Jerry Johnson, Alan Marcus, Came- ron Mitchell, Francisco Rami- rez Ena ženska ali dve (One woman or two} Prizadevno delo paleontolo- ga, ki ga igra Gerard Depardi- eu, je končno poplačano. Nav- dušenje nad enkratno najdbo, okostjem prve francoske žen- ske, pa mu skali Sigourney Weaver v vlogi nasilne ženske, ki se ukvarja z oglaševanjem... Vaše glasove za francosko ko- medijo sprejemajo na številki 0909162. Režija: Daniel Vigne Igrajo: Gčrard Depardieu, Sigourney Weaver, Michel Au- mont. Dr. Ruth Westheimer, Yann Babilee UmorvSan Franciscu (Slaughter in San Francisco) Mlada policista Don in John, oba mojstra borilnih veščin, sta velika prijatelja tu- di potem, ko odvržeta svoji uniformi. Nekega dne med opravljanjem službene dolž- nosti Don v obračunu s krimi- nalci izgubi nadzor nad sa- mim seboj in enega od njih ubije... Telefonska številka glasovanja je 0909163. Režija: VVilliam Lowe Igrajo: Chuck Norris, Ro- bert Jones, Daniel Ivan, Bob Talbert, Robert J. Hertuch q Maturant (Goodbyes • Franklin high) Zdi se, da ima Will vse, kar si srce poželi. Njegovo base- ballsko moštvo je v finalu, nje- govo dekle je eno najlepših na šoli in počitnice so pred vrati. Naenkrat pa se znajde na raz- potju - odločiti se mora o svoji življenjski poti... Za ameriško komedijo glasujete po telefo- nu 0909164. Režija: Mike MacFarland Igrajo: Lane Caudell, Ann Dusenberry, Darby Hinton, Julie Adams, William Win- dom Ameriški komediji Korak za korakom, ki jo na Kanalu A vrtijo od ponedeljka do petka ob 19.30, se smeji vse več Slovencev. Gremo v kino! Seveda, pravi odgovor iz preteklega tedna se glasi Ko jagenjč- ki obmolknejo, tako pa ste napisali tudi vsi, ki ste odgovarjali na nagradno vprašanje. Vstopnice za predstavo Celjskih kinemato- grafov bodo prejeli Tjaša Lotrič, Melive 12, Slovenske Konji- ce;Gregor Petrovič, Miklošičeva 3, Celje in Vera Kamenik, Ljubljanska c. 33, Celje. Kako je antropolog, prof. Krippendorf, poimenoval izmiš- ljeno pleme v filmu Skrivnostno pleme? Pravilne odgovore pošljite na uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, Celje do ponedeljka, 3. avgusta. Trije nagrajenci bodo prejeli vstopnice za kino predstavo. SKRITA KAMERA Mile Jovanovič, športni p vinar, si je omislil nov imaj Minule dni se je ne ekrai pojavil z rumenimi lasmi, nikakor niso pobledeli od sc ca, ampak so posledica ban nja. Reakcije so bile različi resnejši kolegi so sprejeli po zo s prikritim nasmeškom, \ legicam je bila spremem všeč, urednik Marjan Lah je dejal, da je to pravzapr edina opaznejša sprememb« poletni shemi športnega pi grama TVS. Zavistni sivolasi gospodje uredništva dnevnoinformat nih oddaj so menda izdali s| ročilo, da je barva njihovih 1 pristna in srebrni šarm nai ven. Glavna podpisnika Vla< Krejač in Janko Sopar sta zapisala, da so sivi lasje pos dica dolgoletnega pranja g\a\ Mnogi gledalci sprašuje zakaj so na nacionalni televi ji ukinili simpatične napoved valke programa, ki so jih zanj njali brezosebni napovedmi Njihov avtor, režiser in ena od desnih rok programskega di rektorja Pavle Grzinčič je na napovednike zelo ponosen, saj so, ne samo po njegovem mne- nju, domiselni, narejeni zelo kakovostno, pa tudi zelo dragi, saj njihova produkcija nastaja zunaj TVS. Nemara tudi zato, ker so žive napovedovalke bis- tveno cenejše, jih bo »nacional- ka« ponovno uvedla. Za zače- tek bodo opravili avdicijo, med 750 kandidatkami in kandida- ti. Komisija bo imela pri izbiri težko delo, v kuloarjih pa šušlja, da izbor ne bo odvisen od kadrovske kuhinje - kvečje- mu spalnice, pravijo zlobneži. Barbara Kampjut, urednica popularne oddaje TV genij je delo na televiziji zamenjala za poučevanje v šoli. Odšla je menda zato, ker je izjemno težko plesati tako, kot dirigira velika šefinja Miša Molk. Ta p letos dobila nogo kot voditelji- ca Melodij morja in sonca. Vet kot uspešno jo je zamenjala mlada in poletno sproščena Eva Irgl. Še en dokaz, da tudi; veliki in vsemogočni niso ne zamenljivi. Sicer pa prvo damo razvedrilnega programa na na- cionalni televiziji potem, ko se bo vrnila z dopusta, čaka še pojasnjevanje o avtorstvu nje- ne oddaje Res je. Na očitke v medijih, da gre za kopijo oziro- ma krajo scenarija oddaje an- gleškega BBC, Molkova še ni odgovorila javno. Je pa menda na dolgo in široko vso stvar že razložila svojemu šefu Janezu Lombergarju, programskemu, direktorju TVS z iztekajočim '< se mandatom. Njegov komen-' tar je bil kratek: »Vse skupaj je delo TV mafije, ki bi me rada zrušila«. Ameriško vodstvo komer- cialnega POP TV je zahtevalo odstavitev Nataše Pire z vodi- \ teljskega mesta oddaje 24 ur Moti jih predvsem njena očitna okrogloličnost. Slovenski del; vodstva se s tem ni strinjal in ambiciozna Nataša, ki zaradi zaljubljenosti menda pospeše- no izgublja kilograme, bo osta- la na POP TV, na veliko veselje njenih oboževalcev in nekoli' ko manjše veselje njenega so- voditelja Matjaža Tanka. 1 TV VODIC 39 40 TV VODIC PETICA TV VODIC 41 42 TV VODIC PETICA PO SLOVENIJI 43 Gremo na lignje Za okusno morsko večerjo sta potrebna ribiška fortuna in kanček znanja poletje je čas dopustov. Ta- krat damo »možgane na pa- §0« in pozabimo na vsakod- nevne skrbi. Če letujemo na morju, se lahko poskusimo v ribolovu. Še posebej zanimiv je lov lignjev. Če nas sprem- lja ribiška fortuna, si bomo morda nalovili kakšno večer- jo. Seveda pa se ni zanašati samo na srečo - imeti je po- trebno vsaj kanček znanja. Lov lignja je lahko zanimiv in razburljiv, po drugi strani pa tudi naporen in utrudljiv. Čeprav ne zahteva posebnega ribiškega znanja, so potrebni določeni gibi, s katerimi bo vaba vodena pravilno, tako da bo privabila radovednega mehkužca. Vaba za lov lignja se imenu- je pušča ali, kot jo imenujejo domačini, »peškafon«. Včasih so lignje privabljali in lovili z odrezanim repom morske igle ali morskega zmaja, ki so ga nataknili na večkraki trnek. Sodobni peškafoni so iz pla- stike ali iz balze in predstav- ljajo majhno ribico. S svojim gibanjem ponazarjajo ranje- no ali bolno »žrtev«, ki bi lahko bila lahek plen lignja. Dodatno so obteženi s svin- cem in zelo živih barv, kar lignja še posebej iritira. Neka- teri so celo prozorni, v notra- njosti pa imajo lučko, tako da v vodi svetijo. Ko se ligenj požene za svojim plenom, se z lovkami prisesa za zadnji del vabe, ki ga sestavljajo os- tre bodice. Domačini najbolj znajo Najlažje in najvarneje je lo- viti lignje iz čolna. Lovimo praviloma brez ribiške palice. V vodo vržemo vabo, da se potopi proti dnu, nakar drži- mo za ribiško vrvico in vsake toliko časa narahlo potegne- mo. Prijem lignja začutimo kot rahel tresljaj. Lignje lahko lovimo tudi z obale s pomoč- jo ribiške palice, vendar bo ulov pičlejši kot iz čolna. Na- čin lova je enak kot iz čolna. Po izmetu počakamo, da se vaba potopi, nakar z rahlimi potegi poskušamo našo vabo oživeti, da se nanjo prisesa napadalni mehkužec. Ko začutite prijem, velja zla- to pravilo, da je potrebno lig- nja vleči iz vode enakomerno in ne sunkovito. V nasprot- nem primeru se vam zna iz- muzniti iz pušče. Ob tem ne boste izgubili samo ulov, odrešenik vam bo odgnal celo jato svojih bratov. Dober ulov lignjev lahko pričakujete predvsem v hlad- nejših mesecih, ko se bolj približajo k obali. Na lov se je potrebno podati zgodaj zjutraj in pa v popoldanskem času. Domačini vam znajo svetova- ti, da je najboljši ulov takoj po burji, ko je morje močno raz- burkano, kar v večini prime- rov tudi drži. Glede kraja lova pa je najbo- lje, da opazujete domačine. Tam, kjer je zasidranih največ čolnov, je prav gotovo tudi pravi kraj za dober ulov. Lignji so vsestransko dobra prehrana. Seveda jih je po- trebno predhodno dobro oči- stiti, saj vsebujejo poleg dro- bovine izdatno zalogo črnila. Domačini v Istri pa si jih pona- vadi pripravijo kar-neočišče- ne. Pravijo, da je najboljša omaka za namakanje kruhove sredice tista temna črna broz- ga, ki ostane od »tinte«. Morda bo držalo,,seveda pa je pri tem potrebno zaužiti primerno ko- ličino primorskega vina. MIROSLAV ŽABERL Za tulipani lilije Od sobote do sredine avgusta obiskovalci Arboretuma Volčji Potok lahko občudujejo 40 različnih sort lilij. Po spomladanskih tulipanih, ugotavljajo v upravi arboretu- ma, so prav lilije lani najbolj navdušile obiskovalce. Ob lilijah je arboretum v tem času poln še različnih enoletnic in dalij. Poletni počitniški dan, pravijo v arboretu- mu, pa bo za obiskovalce popoln, če se bodo sprehodih še ob jezercih s številnimi lokvanji, posedeli v senci mogočnih dreves in si ogledali vrt vrtnic. In zakaj ne? Arboretum v Volčjem Potoku je zdaj, ko je do Vranskega zgrajena avtoce- sta, tudi za ljudi s Celjskega zelo blizu. IS Nimate možnosti pridobitve fiksnega telefonskega priključka? Analogni mobilni telefon boste lahko začeli uporabljati že nekaj ur po sklenitvi naročniškega razmerja, vaši mesečni stroški pa ob izbiri pravega izmed treh naročniških paketov ne bodo bistveno višji, kot bi jih imeli ob uporabi stacionarnega telefona. Signal analognega sistema mobilne telefonije Mobitel NMT pokriva 95 odstotkov prebivalstva in ozemlja Slovenije. Z analognim mobilnim telefonom torej lahko pokličete tudi iz najbolj oddaljenih kotičkov države. Ga uporabljate na Hrvaškem. Ste dosegljivi kadarkoli in kjerkoli. Z nizkimi stroški. Telefon že od 5.900 sit (brez p.d.). Mesečna naročnina že od 920 sit (brez p.d.). Minuta pogovora že od 12 sit. Oglasite se v katerem izmed Mobitelovih centrov ali pri naših pooblaščenih posrednikih po vsej Sloveniji! Za dodatne informacije in pojasnila pokličite Mobitelov Center za pomoč naročnikom 24 ur na dan na številke 061 17 22 255, 041 700 700 in 0609 777 (zadnji dve sta za klice iz slovenskih mobilnih omrežij brezplačni) ali obiščite našo predstavitveno stran na Internetu (http://www.mobitel.si). DANI STRUPENA, PRAVIŠ?... 44 ZAAVTOMOBILISTE Novi opel frontera. Opel predstavlja novo frontero Jeseni bo nemški Opel, ki je sestavni del evropskega dela velike korporacije General Motors (ta ima v lasti tudi britanskega Vaux- halla), predstavil drugo generacijo svoje te- renske frontere. Tako kot doslej bosta na voljo dve karoserijski varianti s tremi in petimi vrati, pri čemer zuna- nje spremembe niso tako očitne. Trivratna izve^; denka z imenom šport ima za 400 kilogramov povečano nosilnost (2400 kg), medtem ko je mogoče frontero s petimi vrati v odvisnosti od motornega pogona obremeniti s tovorom, tež- kim od 2160 do 2800 kilogramov. Pri fronteri druge generacije so tako povečali kolotek za 60 milimetrov, medtem ko ima razli- čica šport tudi za 130 milimetrov daljšo medo- sno razdaljo. Ob tem so seveda učvrstili še karoserijo, ponudili pa bodo tudi dva nova motorja. Prvi bo 2,2-litrski turbodizel iz serije DI z močjo 115 KM in navorom 260 Nm pri 1900 vrtljajih v minuti, drugi pa bencinski šestvaljnik V oblike z gibno prostornino 3,2-litra ter močjo 205 KM in 290 Nm navora pri 3000 vrtljajih v minuti. Prvič bo frontera na voljo tudi s štiristo- penjskim samodejnim menjalnikom, avto pa bodo izdelovali v tovarni v britanskem Lutnu. Nova motorja za mercedes A Mercedes benz razreda A, ki je konec lanskega leta nemški avtomobilski hiši Daimler Benz kljub drugač- nim pričakovanjem povzro- čil veliko preglavic (avtomo- bil so morali zaradi nesta- bilnosti precej spremeniti oziroma dodelati), dobiva vedno nove in nove motorje. Tako odslej tovarna ponuja dva nova dizelska agregata, ki se med drugim dokazujeta z vbrizgom goriva po načinu skupnega voda (common rail). Tako bo mercedesa z oznako A160 CDI poganjal 1,7-litrski motor z močjo 60 KM, pri če- mer bo največja hitrost nekako 154 km/h, poraba pa po tovar- niških podatkih ne bo presegla 4,8 litra dizelskega goriva. Dru- gi motor bodo namenili izve- denki A170 CDI, pri čemer gre prav tako za 1,7-litrski štirivalj- nik, ki pa bo zmogel 90 KM (največja hitrost je 175 km/h, poraba pa 4,9 litra). Pri ljubljanskem AC Inter- car, ki pri nas zastopa Daimler Benz, ponujajo cenejšo izve- denko za 3,22 milijona tolar- jev, medtem ko cena za moč- nejšo različico še ni znana. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 265| avtomobilov. Prodanih je bilo 5 vozil, organizatorji pa so izdali 25 kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1500 obiskovalcev Bridgestone se ne pritožuje Izdelovalci avtomobilskih pnevmatik poznajo, tako kot avtomobilske tovarne, seveda zelo različne čase. Japonski Bridgestone tudi v zadnjem času, navkljub ve- liki finančni in gospodarski krizi v azijskih državah, po- sluje zelo dobro in tako kaže tudi za naprej. Vse kaže, da bo imel letos za 100 milijard jenov (710 milijonov dolar- jev) dobička, kar naj bi bilo 2,5-krat več kot lani. To naj bi bilo tudi prvič, da bo družba presegla številko 100 milijard. Po sedanjih napovedih naj bi še posebej dobro poslovala družba Bridgestone/Firesto- ne (slednja je bila nekdaj v rokah Američanov), polegle- ga pa v omenjenem podjetju zatrjujejo, da manjšo prodajo gum zaradi manjše prodaje avtomobilov na domačem in drugih azijskih trgih nado- meščajo z večjim izvozom. Mazda 626 Mazda in njen DITD Japonska Mazda se evrop- skega trga loteva zelo zavze- to, saj je v preteklosti že na- redila nekaj avtomobilov po- sebej za ta tržni prostor. Sedaj pestri ponudbo mo- torjev v svojem srednjerazred- nem avtomobilu, torej mazdi 626, kjer ponuja novi turbodi- zelski motor z oznako DITD. Dizelski motorji oziroma avto- mobili gredo zlasti v nekaterih evropskih državah izjemno dobro v promet, saj je cenov- na razlika med bencinskim in dizelskim gorivom tako veli- ka, da prav to odloča o naku- pu vozila. Tako se lani v Fran- ciji kupili več kot polovico no- vih avtomobilov prav z dizel- skim motorjem, nekaj podob- nega se je dogajalo v Avstriji, dizelski avtomobili gredo do- bro v prodajo tudi v Nemčiji... To je torej najpomembnejši razlog, da Mazda ponuja novi turbodizelski motor z oznako DITD (direct injectjon turbo diesel) z gibno prostornino 2,0-litra in vso moderno di- zelsko tehnologijo (turbinski polnilnik, dodatni polnilnik ohlajenega zraka, po štirje ventili na valj ipd). Omenjeni motor zmore največjo moč 90 KM, vendar to ni nekaj poseb- nega, pač pa navor, ki ga je za 220 Nm v razponu od 1800 do 2600 vrtljajev. Ta motor bo tovarna namenjala vsem trem karoserijskim izvedenkam mazde 626 (hmuzina, kombi- limuzina in karavan), pri če- mer je po tovarniških trditvah najvišja hitrost nekako 180 km/h, pospešek 12,5 sekun- de in poraba vsega 6,8 litra dizelskega goriva. Kot pravijo pri MMS, ki pri nas zastopa tovarno Mazda, bodo prve različice mazde 626 DITD na voljo proti koncu julija, cena za osnovno izvedenko pa naj bi bila nekako 3,4 milijona tolarjev. 45 ZAAVTOMOBILISTE PETICA Audi je kupil Cosvfortlia Nemški Audi, ki je sestav- ni del velike nemške korpo- racije Volkswagen, je pred nedavnim postal tudi urad- ni lastnik britanskega pod- jetja Cosvvorth, ki se ukvar- ja predvsem z izdelavo zniogljivih motorjev. Za Cosvvortha je Audi pla- čal 117 milijonov britanskih funtov. Zakaj je nakup te to- varne pomemben ne le za Audi, pač pa predvsem za korporacijo Volkswagen? Predvsem zaradi tega, ker je VW pred meseci postal last- nik slovite britanske tovarne RoUs Royce (RR). Ta tovarna je bila doslej (in je še) dokaj tesno povezana z nemškim BMW, ki je za rollsa silver serapha in bentleyja arnage- ja dobavljala 12-valjne ben- cinske motorje, pa še kup drugih sestavnih delov. Ker BMW ni uspel v dirki za nakup RR, je zagrozil, da bo prenehal dobavljati dva- najstvaljne motorje za ome- njeni avtomobil RoUs Roy- cea. Zato je VW nujno potre- boval še Cosvvortha, ki bi lahko dokaj hitro vskočil na- mesto BMW, čeprav po drugi strani drži, da Volksvvagen že ima svoj 12-valjni motor, vendar očitno še ni povsem zrel za serijsko izdelavo. Z nakupom Cosvvortha tako postaja Audi oziroma kon- cem VW eden največjih v Evropi, želi pa si nedvomno postati eden najpomembnej- ših na obh. Kia pride Juznokorejska Kia naprodaj Južnokorejske avtomobil- ske tovarne so v velikih teža- vah in zato je povsem logič- no, da bodo vsaj nekatere v prihodnje dobile novega last- nika. Vse kaže, da se bo to še najprej zgodilo s Kio, najsta- rejšo južnokorejsko avtomo- bilsko hišo. Omenjena tovarna ima namreč 6,4 milijarde do- larjev dolga, kar je nekaj več, kot je njena skupna vrednost. Njeno sestrsko podjetje Asia Motors ima za skoraj tri mili- jarde dolarjev dolga, njena vrednost pa naj bi bila skoraj polovico manjša. Kot sporoča glavni upnik omenjen Kie oziroma sestr- skega podjetja Asia Motors, naj bi bile obe tovarni od 15. julija tudi uradno naprodaj. Med morebitnimi kupci naj- pogosteje omenjajo domače korporacije Daevvoo, Hyundai in Samsung (ki avtomobilov še ne izdeluje), pa tudi ame- riškega Forda, ki ima v Kii 17- odstotni kapitalski delež. Menda so na Koreji še najbolj zagreti, da bi Kio prevzel Ford, vendar v tej drugi največji av- tomobilski tovarni na obli pra- vijo, da za sedaj o tem zgolj »razmišljajo«. Bolje opremljene xsare Pri Citroenu Slovenija so pred nedavnim začeli sloven- skim kupcem ponujati xsaro z nekaj več varnostne opreme. Tako ima osnovna izvedenka z oznako X med drugim na seznamu serijske opreme dve zračni varnostni blazini in servoojačan volan, medtem ko ima izvedenka SX še stranski zračni varnostni blazini. V novo prodajno akcijo se je podalo tudi podjetje Suzuki Odar V okviru akcije brilijant bodo julija in avgusta vsem kupcem vozil baleno limuzin in karavan, svvifta, samuraija, vitare in vvagona R-i- med drugim podarili tudi kolo z motorjem znamke Tomos. Skratka, bitka za kupce na slovenskem trgu kljub počitnicam ne pojenjuje. ZA MOTOCIKLISTE Najmočnejši boxer doslej BMW R 1100 S bo doslej najhitrejši motocikel, gnan z zračno-oljno hlajenim dvovaljnikom. Moč 98 konjev (7.500 v/min) in 97 Nm navora pri 5.750 v/min bosta po tovarniških podatkih zadostovala za 226 km/h in ga v 4 sekundah pospešila do 100 km/h. Pogonski agregat iz modela RS je z izboljšavami na sesanju, izpušnem sistemu, elektroniki vbrizga in vžiga ter s povečano kompresijo. Novi BMW je zaradi uporabe lahkih materialov trenutno najlažji (teža z gorivom 229 kg) motocikel serije R. Na spisku dodatne opreme je ABS, ogrevane krmilne ročice, glavno stojalo, nosilec kovčkov, širša pnevmatika zadaj (180/55) in možnost izbire med šport ali potovalniško verzijo (višje krmilo in vetrni ščitnik). Začetek prodaje novega boxer športnika je predviden za konec septembra. Tehnounion napoveduje ceno okoli 2.100.000 tolarjev. - T.J. 46 NASVETI GREMO PO GOBE Izbojšajte jedilnik z gobami v gozdovih je v teh dneh kar precej gob, zato čimprej koša- ro v roke in pot pod noge. Tokrat vam ponujamo nekaj možnosti, kako shraniti gobe. Od načina konzerviranja in shranjevanja je namreč odvi- sna njihova kasnejša uporaba, kar pomeni, da moramo pred konzerviranjem premisliti, kako bomo gobe kasneje pri- pravliali oziroma uporabljali. Gobe v kisu v kis lahko vlagamo le sveže, zdrave in trde gobe. Mnenje, da lahko vlagamo samo male gobice, je napačno. Vlagamo lahko tudi večje gobe, le da so zdrave in čvrste. Pomembno je, da gobe takoj po nabiranju vložimo. V skrajnem primeru jih lahko v hladnem prostoru hranimo največ 10 ur. Gobe za vlaganje skrbno očistimo. Kocen na koncu obrežemo in ostržemo. Gobe sortiramo po velikosti in ope- remo na cedilu pod tekočo vodo. Večje gobe razrežemo na pol ali četrt. V vreli slani vodi jih kuhamo 5 do 10 minut (na en liter vode damo 20 g soli), nato jih odcedimo, stre- semo v čiste kozarce in zalije- mo z vrelim, osoljenim in odi- šavljenim kisom. V kisu pre- vrejemo nekaj zrn celega po- pra, muškatni cvet, olupljeno šalotko, strok česna, lovor in podobno. Kozarce napolnimo do roba in še vroče zapremo. FRANCOSKA KUHINJA^ Palačinke z marmelado Potrebujemo: 5 jajc, 50 g sladkorja, 250 g moke, 6 dl mleka, 4 g soli, 350 g marehč- ne marmelade, 50 g sladkorja v prahu, sadje iz kompota. Priprava: jajca in sladkor krepko stepamo, dodamo moko in sol ter počasi prime- šamo mleko. Testo naj počiva pol ure. Nato spečemo zelo tanke palačinke, ki jih takoj namažemo z marmelado, jih zvijemo in pptresemo s slad- korjem v prahu. Vsako zvito palačinko razrežemo na štiri dele in jih zložimo v obliki zvezde. V sredino damo kCip- ček sadja. Gobe v soli Gobe skrbno očistimo, ope- remo in zrežemo na krhlje, če pa so majhne, jih pustimo ce- le. V slani vodi jih kuhamo 3 do 5 minut. Nato jih odcedimo na situ, da se osuše. Ohlajene in osušene gobe vlagamo tesno plast za plastjo v kozarce ali kako drugo poso- do. Med plastmi solimo. Zad- nja plast naj bo sol. Površino gob prelijemo s prekuhano in ohlajeno slano vodo tako, da so gobe dobro prekrite. Tako konzervirane gobe lah- ko vsestransko uporabljamo. Sušenje gob Sveže nabrane gobe očisti- mo in jih z ostrim nožem nare- žemo na 3 do 5 milimetre debele lističe. Pri večjih gobah odstranimo prezrelo meso pod klobukom. Gobe režemo po dolžini, po možnosti v ce- lem kosu, na dolge lepe rezi- ne. Gob, ki jih bomo suših, nikoli ne peremo. Narezane lističe zložimo na čiste deske ali mreže ali, kar je še boljše, na rešeta aH sušilne lese. Gobe lahko sušimo na son- cu ah pa v sušilnici. Važno je, da se gobe čim hitreje posuše, ker le tako ohranijo lepo svetlo bar- vo. Suhi lističi naj bodo debeli le 1 do 2 milimetra. Po sušenju gobe dobro ohla- dimo, spravimo v vrečke iz tanke in redke tkanine ter jih obesimo na prepih v suhem prostoru. Posušene gobe lahko z mlinčkom zmeljemo tudi v gobov prah, ki je zelo dober dodatek jedem in omakam. Zamrzovanje gob Ker gobe vsebujejo več kot 90 % vode, jih ni težko zamrz- niti. Gobe pred zamrzovanjem blanširamo. Nato jih spravimo v plastične vrečke, iz katerih iztisnemo kar največ zraka. Naložimo jih v zamrzovalnik in ohranimo pri minus 18 sto- pinj Celzija. Zamrznemo lah- ko posamezne manjše cele go- be, povečini pa zamrzujemo gobe, ki jih narežemo na manjše kose. Zamrznjene gobe lahko čez leto uporabljamo za pripravo juh in omak, so pa tudi odli- čen dodatek k različnim teste- ninam. Priprava gobovih izvlečkov Gobe očistimo, drobno na- režemo, damo v malo vode in kuhamo, dokler ne izločijo čim več lastnega soka. Gobov sok odcedimo in gobe odstra- nimo. Nato tej tekočini doda- mo vejico rožmarina, nekaj li- stičev žajblja, kakšen listič lo- vora, malo popra in veliko so- h. Vse skupaj potem skuhamo, da se tekočina začne zgoščati. Gosti gobov izvleček nato pre- lijemo v stekleničko. Izvleček hranimo v hladilniku. BOJAN SEŠEL Skrivnosti paprike Pradomovina te rastline je srednja Amerika in severni del južne Amerike. Razširila se je po toplejših predelih Evrope, Azije in Severne Amerike. Ta enoletna rastlina zraste do višine šestdeset centimetrov. Temnozeleni listi so razporeje- ni po steblu posamično ali v skupinah. Cvetovi so rumeno- bele barve. Poznamo več kot dvesto vrst in podvrst te rastli- ne, ki se razlikujejo po okusu, obliki, velikosti in barvi plodov. Tako so le-ti lahko podolgovati, okrogli, rumeni, zeleni ali rdeči. Papriko so uporabljali že pred več kot dva tisoč leti. O tem pričajo poslikave z motivi rastli- ne v grobovih Inkov. Prvič se omenja v zapisih Kolumbovega zdravnika Chanca iz Seville. Pr- vo poročilo o vrtni vzgoji papri- ke izhaja z leta 1593. Do prve svetovne vojne se je z mleto papriko začinjalo v južni Evro- pi, nato pa se je razširila v severno Evropo. V knjigi o vrt- narstvu Jozsefa Csape iz leta 1775 se omenja, da jo Madžari gojijo v vrtu, plodove meljejo v prah in tako poprajo svoje jedi. Legenda pravi, da je paprika prispela v Madžarsko z Mehme- dom pašo iz Budima. Vzgajal jo je namreč v svojem vrtu. Ma- džarsko dekle, ki jo je zapri v harem, je po podzemnem hod- niku na skrivaj obiskovalo neke- ga madžarskega mladeniča. V znak ljubezni mu je podarilo do tedaj nepoznano dišečo rastlino. Paprika najbolj uspeva v pre- delih s toplo klimo. Iz semena se vzgojijo sadike, ki se presadi- jo na odprto, ko mine nevarnost pozebe. Čeprav ji je vlažna zemlja potrebna, ne prenese preveč vode. Obiranje se prične sredi julija. Papriki, ki se bo uporabljala kot začimba, se plo- dovi oberejo, ko so popolnoma zreli. Po obiranju v papriki še niso končani vsi kemijski proce- si, zato jo pustimo še petnajst do dvajset dni. Plodovi se nato nizajo na dolge vrvice in nada- lje sušijo in dozorevajo. Količi- na pigmenta se podvoji, pro- cent vlage in sladkorja se zmanjša. Mleta paprika je bolj huda, če je v njej več semen. V kuhinji se paprika upo- rablja za vse vrste jedi, od rib, perutnine, mesa, juhe, omake in druge jedi. Paprika se doda- ja mesu, ko je že gotovo in ko je mast zmerno vroča. Če se paprika vsipa v vrelo mast, se vsebina sladkorja iz paprike karamelizira. S tem se kvari barva in okus začimbe. V ljudski medicini slovi papri- ka kot sredstvo proti prebavnim motnjam, migreni in slabosti. Paprika stimulira apetit in je pomemben izvor vitaminov. Posebno veliko C vitamina ima- jo sveži plodovi. Vsebuje tudi vitamine A, BI, B2, E in druge. Precejšnje količine paprike uporablja mesno predelovalna industrija za barvanje in zači- njanje svojih proizvodov. Na koncu zgodbe o papriki pa vam ponujamo še nekaj okusnih paprikinih receptov: Jajca flamenko po špansko Potrebujete: 1/2 glavice če- bule, 1 strok česna, 1 paradiž- nik, rdečo papriko, 50 g suro- ve prekajene šunke, 100 g klo- bas začinjenih s papriko, oliv- no olje, po 1/2 skodelice za- mrznjenega graha in stročjega fižola, sol, bel poper, hudo mleto papriko in 4 jajca. Priprava: Čebulo olupimo in narežemo na kocke. Česen nase- kljamo. Paradižnik olupimo, očistimo in narežemo na kocke. Papriko razpolovimo, očistimo in narežemo na rezance. Prav tako na rezance narežemo šun- ko, klobasico pa na kolobarje. Na olju, v ognjevarni posodi, prepražimo čebulo in česen. Do- damo paradižnik, papriko, grah in fižol. Vse skupaj začinimo, pomešamo in dušimo 15 minut. Pečico ogrejemo na 200 stopinj Celzija. Pripravimo si 4 kolobar- je klobasic, ostanek vmešamo v šunko in zelenjavo. V zelenjavi naredimo 4 vdolbinice, v vsako razbijemo po eno jajce, ki ga pokrijemo s kolobarjem klobasi- ce. V pečici zapečemo. Takoj, ko beljak zakrkne, vzamemo poso- do iz pečice. Postrežemo vroče. Polnjene paprike po mehiško Potrebujemo: 1/2 glavice če- bule, strok česna, sol, 1 paradiž- nik, 1/2 žličke rozin, olje, 2 zele- ni papriki, 200 g mlete govedine, mleti poper, 1/2 žlice naseklja- nih zelenih oliv, kis, 1 žlica mo- ke, jajce, 1/2 skodelice olja, 3 paradižniki, 1 žlico nasekljanega peteršilja, čili in banano. Priprava: Paprike prepražv- j mo, da jih lahko olupimo. Nato jih razrežemo po dolžini, od- stranimo semena in opne. Če- bulo narežemo na kockice, če- sen zdrobimo s soljo. Paradiž- nik olupimo in na drobno nare- žemo. Čebulo prepražimo na olju. Na čebuli malo prepraži- mo mleto meso. Vmešamo če- sen, poper, rozine, olive, para- dižnik in olje. Vse skupaj praži- mo 5 minut. S tem napolnimo paprike, jih povaljamo v moki, stepenem jajcu in v drobtini- cah. V globoki ponvi zagrejemo olje, popražimo paprike in jih damo na toplo. Za prilogo olu- pimo paradižnike, jih nareže- mo na kocke in damo v preosta- lo olje. Začinimo s peteršiljem, poprom, čilijem in soljo. Nekaj minut dušimo in v to vmešamo banano narezano na kolobarje. Paprika s širnim nadevom po bolgarsko Potrebujemo: 150 g sira fe- ta, jajce, sol, olje, po želji kisla smetana, 4 svetlozelene po- dolgovate paprike. Priprava: Papriko popečemo, tako da jo lahko olupimo. Prere- žemo jih po dolžini in odstrani- mo semena. Sir zdrobimo z vili- co in vmešamo jajce. Po potrebi dodamo malo kisle smetane. Z narejeno maso napolnimo po- lovice paprik in jih pokrijemo z drugo polovico. Damo jih v og- njevarno posodo, posolimo in pokapljamo z oljem. Pečemo 40 minut na 180 stopinj Celzija. Ob tej jedi jedo Bolgari le svež bel kruh. SUZANA SUHOLEŽNlK ZDRAVA PREHRANA Meso v hrani V prehrani človeka je bilo meso od nekdaj zelo pomem- ben vir visokovrednih in nuj- no potrebnih (esencialnih) sestavin za njegov normalen razvoj in dejavnost. Svetovna in večina nacional- nih zdravstvenih organizacij podpira zmanjšanje porabe mesa v prehrani za boljše zdravje prebivalstva. Nikakor pa ne podpira izključevanje mesa iz prehrane, saj uživanje rastlinske hrane oziroma kom- biniranje rastlinske hrane z ne- katerimi živili živalskega izvo- ra lahko vodi do neuravnoteže- ne prehrane, ki se kaže pred- vsem v neustrezni kakovosti beljakovin, pomanjkanju vita- minov, ki jih običajno najdemo le v živilih živalskega izvora. ter povečanju mineralnih snovi - ob njihovi slabši izkoristljivo- sti. Vegetarijanci morajo tako zelo dobro poznati živila in principe zdrave prehrane. Značilne hranilne sestavine mesa so polnovredne beljako- vine, maščobe (tudi esencial- ne maščobne kisline), vitami- ni (predvsem tiamin, ribofla- vin, niacin, vitamina B6 in BI2) in rudninske snovi (zla- sri železo in cink). Množina maščob v mesu spreminja njegovo kalorično vrednost. Tako ima na primer 100 gramov pustega govejega mesa 119 kalorij, mastnega ovčjega 414, mastnega svinj- skega pa celo 536 kalorij. So- dobna prehrambena priporoči- la omejujejo kalorije iz maščob na skupaj 30% od skupnih ka- lorij. Presežek maščob v pre- hrani so vzeli resno povsod po svetu rejci klavne živine in pre- delovalci mesa v smislu prireje in ponudbe čim bolj pustega mesa in predelave v izdelke z manj ah skoraj brez maščob. Tako je mogoče dobiti določe- ne kose mesa, kot je notranje goveje stegno ah kurja prsa brez kože z manj kot odstot- kom maščobe. Ribja olja se od maščobe klavrnih živali in pe- rutnine bistveno razlikujejo v visoki vsebnosti omega - 3 maščobnih kislin, ki znižajo krvni tlak, trigliceride, holeste- rol v serumu ter učinkujejo proti strjevanju krvi. Vse to kaže na potrebo po večjem de- ležu rib v prehrani, vendar jih na slovenskih jedilnikih - v pri- merjavi z drugimi narodi - ne najdemo prav pogosto. Pomembni dejavniki, ki vplivajo na sestavino mesa in njegovo hranilno vrednost, so vrsta in pasma živali, anatom- ska lokacija ali kos mesa, spol, starost, način reje in na- čin obdelave in predelave me- sa. Dobro meso mora imeti značilno barvo, čvrsta vlak- na, biti mora prožno in prijet- nega vonja. Po različnih po- stopkih kulinarične priprave in predelave nam meso ned- vomno ponuja vrhunske ga- stronomske užitke. Tako po- men mesa kot osnovnega ži- vila ne more zanikan niri so- dobna znanost o prehrani, kljub nespornim ugotovi- tvam, da prehrambeno preo- bilje, kjer ima pomemben de- lež tudi meso s svojimi bolj nasičenimi maščobami in ho- lesterolom, povzroča večjo pogostost bolezni srca in oži- lja ter rakasta obolenja. SIMONA RUČIGAJ, dipl. ing. živ. tehn. PETICA 47 KUHAJMO PO DOMAČE Okus po začimbah v dobro založenem gospo- dinjstvu naj ne bi manjkalo 0av in dodatkov, ki napra- vijo jedi okusnejše. Seveda j,i bilo bolje imeti pri roki gveže začimbe, vendar ker to pi vedno mogoče, se pač mo- ramo založiti s sušenimi. V trgovinah lahko kupite številne začimbe v vrečkah, ^Katlah in steklenih posodi- cah. Če boste kupili začimbe v vrečkah ali papirnatih škatlah, jih doma pretresite v steklene posodice, da ne bodo izgubile vonja in okusa in da se ne bodo navlažile. Ne zapirajte začimb v plastične posode, kajti potem je bolje, da jih kar takoj vržete v smeti. Preglejmo nekaj začimb, ki jih pri pripravljanju jedi naj- pogosteje potrebujemo, nji- hov izvor in uporabo. Česen česen prihaja iz Azije, v Evropi pa ga poznamo že iz egipčanskih časov. Pogosto so ga uporabljali Grki in Rimlja- ni. Imenitna začimba je za ribe, gobe, zelenjavne juhe, mineštre... Janež Travniška rastlina z belimi cvetovi poganja na mnogih krajih. Njena domovina je juž- na Evropa. Listi dajo dober okus na žaru pečeni ribi, seme pa svinjini, nekaterim vrstam kruha in pecivu. Zelo cenjeni piškoti so sladki janeževi upognjenci. Bazilika Njena domovina je v južni Aziji, Afriki in ob sredozem- skih obalah. V Evropi so jo začeli ceniti v 16. stoletju, Američani pa šele sto let ka- sneje. Poznamo več vrst te Začimbe, vse pa so zelo aro- matične in dajejo dober okus ornakam, razUčnim enolorfč- nicam in tudi nekaterim so- latam. Cimet Rastlina raste v tropskih krajih, njena pradomovina pa )e Cejlon. Gospodinje ga doda- jajo svinjini, rižoti, različnim sladkim jedem in nekaterim riapitkom. Krebuljica Doma je v Rusiji in dobro Uspeva v mrzlem in-vlažnem Pripravlja: MAJDA KLANŠEK podnebju. Služi kot dodatek presni in kuhani zelenjavi. Nageljnove žbice Prihajajo s Kitajske in imajo zelo značilen močan vonj in okus. Služijo kot dodatek du- šenemu mesu, mariniranim ri- bam, nekaterim vrstam kom- potov in kuhanemu vinu. Curry Pripravljajo v Madrasu in ga pošiljajo v steklenicah po vsem svetu. Je zmes črnega popra, kuminovca, ingverja. gorčice, makovega semena in še česa. Odličen je v rižoti, s perutnino, ribami, jajci ali pa kot dodatek k različnim omakam, ki jim oplemeniti okus. Brinove jagode Brinje raste kot grmovje, njegovi plodovi, male črne ja- gode, imajo zelo aromatičen okus, ki se poda divjačini in perutnini, služi pa tudi kot dodatek nekaterim likerjem. Majaron Prihaja s srednjega Vzhoda in ga že dolgo poznamo. Gos- podinje ga dodajajo pečen- kam, začinjenim predjedem, pa tudi sardinam in tunini. Menta Menta je rastlina, ki raste povsod po Sredozemlju. Nje- no listje dodajamo nadevom, pečenkam in omakam, slado- kusci pa imajo radi tudi men- tin liker. Muškatni orešcek Plod drevesa, ki raste v za- hodni Indiji in na Fihpinih, je cenjen dodatek sladkim je- dem, toplemu vinu, omakam, zrezkom iz mletega mesa in celo pire krompirju. Lovor Lovorjev list z izrazitim vo- njem in okusom je nujen do- datek k mesu (posebno k svi- njini), jetrnim jedem, slani- kom, divjačini in prekajene- mu mesu. Prihaja z Vzhoda, danes pa ga lahko trgamo sko- raj povsod ob obali. Poper Sadež tropskega grmičevja, ki ga uporabljamo celega ah zmletega v prah, sodi prav ta- ko med najpogosteje uporab- ljane začimbe. Poleg črnega popra poznamo tudi zelenega, ki ga hranijo v slani vodi, ter tudi rdeči in beli poper. Rožmarin Rožmarin je nekoč veljal za »svet rastlino«. Danes raste po vsej mediteranski obali in je cenjen kot dodatek vsem vr- stam pečenk. Timijan Timijan je začimba, ki so jo cenili že pred našim štetjem. Raste prosto v naravi in služi kot dodatek omakam, pečen- kam in ribam, še posebno ma- riniranim. Peteršilj Pred dva tisoč leti so ga že uporabljali v Rimu. Tudi da- nes ne sme manjkati v kuhinji kot dodatek vsem vrstam eno- lončnic, solat in krompirja. Zaradi izrazito sveže zelene barve ga uporabljamo tudi za okras na krožniku. Žajbelj Žajbelj raste ob vsej jadran- ski obah. Cenili so ga stari Rimljani, v evropsko kuhinjo pa je prodri šele leta 1500. Z njim obogatimo okus pečenk, jeter in divjačine. ZDRAVILNE RASTLINE Pasijonka Piše: BORIS JAGODIC Pasijonka (Passiflora in- carnata L.) spada v družino pasijonkovk. To družino se- stavljajo večje ali manjše ovi- jalke, toda med njimi so tudi drevesa in grmi. Njeni pred- stavniki, ki jih je okrog 600, rastejo povsod v tropskem in subtropskem pasu. Zanje je značilen cvet, ki ima poleg petih venčnih listov še en nepravi venec. Pasijonka je ovijalka in zraste do 9 metrov visoko. Steblo je tanko in votlo, nosi pa trokrpa- ste liste. Iz za- listja poganjajo stranski listi in vitice, ki so na koncu zvite v spiralo. Zvez- dasti cvetovi so do 6 cm veliki, beli ali bledo vi- joličasti. Cveto- vi imajo poseb- no obUko in nji- hovi deli pred- stavljajo v ljud- ski domišljiji znamenja Kri- stusovega trpljenja: trnovo kro- no, žeblje in kladivo. Trije vra- tovi z debelimi brazdami so žeblji, s katerimi je bil Jezus Kristus pribit na križ, pet pra- šnikov predstavlja pet ran, pe- stični stebriček je pokončni ste- ber križa, rdeče lisast venec pa pomeni trnovo krono. Pet venč- nih in pet časnih listov pomeni deset apostolov. Manjkata Juda Iškarijot, ki je Kristusa izdal, in Peter, ki ga je zatajil. Vitice, s katerimi se pasijonka oprijema opore, so biči. Iz cvetov se razvijejo ru- menkasti plodovi, ki so užitni. Vendar so plodovi nekaterih vrst celo strupeni. Plodovi vsebujejo rjavkasto rumena semena, ki so na površini me- hurjasta. Dgmovina pasijonke je se- verna Amerika, v 17. stoletju pa je kot okrasna rastlina priš- la v Evropo. Poznamo več kot 400 vrst pasijonk. Kot zdravilno rastlino jo go- jijo v severni Ameriki, Indiji, južni Afriki, Italiji in Španiji. Pri nas jo gojimo kot lončnico, ker ne prenese hudega mraza. Nabiramo celo cvetočo rasth- no in nabrano posušimo v senci na prepihu. Pasijonka vsebuje flavonoi- de, cianogenetske heterozide, čreslovine, sluzi, smole, v sle- dovih eterično olje in alkaloide. Vse to deluje kot pomirjevalo pri nevrasteniji, nevrovegetativ- nih motnjah, pri nespečnosti, ki ima vzrok v prenapornem tele- snem in umskem delu, hudemu strahu, nemiru, živčnih mot- njah, zlasti pri otrocih. Poleg tega pasijonka pomirja krče v trebuhu. Z izvlečkom lahko po- magamo odvisnikom od alko- hola, da se lažje premagajo, ko so v fazi zdravljenja. Za čaj vzamemo zvrhano žličko droge in jo poparimo s skodelico vrele vode, pokrije- mo in pustimo 10 minut, da se čaj nekoliko ohladi. Nato pre- cedimo in večkrat na dan po- pijemo po skodehco čaja. Pasijonko lahko mešamo tu- di z drugimi pomirjevalnimi rastlinami. Tako si pripravimo čajno mešanico iz enakih de- lov pasijonke, šentjanževke, gloga, melise in baldrijana. Dve jedilni žlici te čajne meša- nice poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo 15 do 20 minut, da se čaj ohladi. Nato precedimo, čaj sladkamo z medom in čez dan popijemo tri do štiri skodelice tega čaja. Ta čaj deluje pomirjevalno na živčevje, zlasti na tiste težave, ki imajo vzrok v duševni pre- razdraženosti zaradi naporne^ ga umskega dela, v skrbeh, ki nam ne dajejo mirnega span- ca, v slabem razpoloženju, v težavah in živčnosti, ki jih povzroča mena. Ljudsko zdra- vilstvo pa ta čaj priporoča tudi pri želodčnem in črevesnem katarju, pri presnovnih bolez- nih, kot sta revma in putika. Čaj povzroča spanec, ki se ne razlikuje od normalnega in po njemu se zbudimo spočiti in dobro razpoloženi. Pomaga tudi tistim, ki so preboleli gri- po ali drugo virusno bolezen. Iz svežih listov in cvetov pri- pravljamo tinkturo. En utežni del drobno zrezane rastline namočimo v dveh utežnih de- lih 90-odstotnega alkohola. Dobro zaprto steklenico po- stavimo za 14 dni na toplo. Nato precedimo in tinkturo spravimo. Pri težavah z nes- pečnostjo vzamemo po 30 kapljic te tinkture pol ure pred spanjem. Tinktura lajša tudi bolečine in krče v želodcu, žolčniku in črevesju. Tudi zreli plodovi so odlični in iz njih pripravljamo osvežil- ne napitke, ki so bogati z vita- mini, sladkorjem in ostalimi koristnimi snovmi. REKREACIJA ZA VSE Poletni krči Večina ljudi ima težave s krči mišic predvsem poleti, ko je človek telesno veliko bolj aktiven, organizem je dodat- no obremenjen še z vročino, zato nastopi močnejše znoje- nje, telo izgublja mineralne snovi, zlasti kalij in magnezij, ki sta tesno povezana z nor- malnim krčenjem in delova- njem mišičnega tkiva. Med daljšim sprehodom, te- kom, intenzivnejšim plava- njem, hojo navkreber (hribi), partijo tenisa, odbojko na plaži ali nogometom na sveže poko- šenem travniku vas nenadoma preseneti bolečina v okončini in dalj časa trajajoča mišična kon- trakcija - takrat vas zgrabi krč. Pojav je pogostejši pri posamez- nikih, ki so običajno bolj pasiv- ni in se redko ali pa neredno gibljejo oziroma ukvarjajo s športom. Kaj storiti v tem primeru ? Najbolje, da se ustavite in takoj prenehate s telesno aktiv- nostjo. Nato zavzemite ugoden, telesu čimbolj prijeten položaj (sedenje, stoja, ležanje) in zač- nite z blagimi gibi masirati skr- čeno mišico, pri čemer posto- poma povečujete pritisk in hi- trost masažnih gibov. Ko se zač- ne mišično tkivo spet sproščati, se postopoma spet vrnite v gi- banje. Neprijetne mišične krče lahko preprečite s tem, da se pred telesno aktivnostjo vedno dobro razgibate in ogrejete, ce- lo leto zmerno trenirate in ne pretiravate s kampanjsko fizič- no aktivnostjo, uživate dovolj svežega sadja in zelenjave in sploh skrbite za ustrezno tele- sno dinamiko in fizično kondi- cijo. Če vas krči napadajo pred- vsem ponoči, vam pred spa- njem priporočamo izmenične kopeli in polive prizadetih okončin (knajpanje), lahko pa si pomagate tudi z desetdnevno kuro z nizkimi dozami papave- rina in kinina. 48 RUMENA STRAN TRAČNICE Čigav Župan? Ko so v Celju dobili na vpo- gled osnutek protokola in spo- razuma za rekonstrukcijo se- verne in južne magistrale Ce- lje, je ob prebiranju podpisni- kov protokola in sporazuma marsikdo debelo gledal - dejs- tvo je namreč, da je bil ob ministru mag. Antonu Berga- uerju kot sopodpisnik nave- den župan Mestne občine Ma- ribor Jože Zimšek. Zdaj se je v Celju že oblikovala ekspertna skupina, ki bo preko poletja proučevala, koliko lahko s tak- šno menjavo Celje pridobi ozi- roma izgubi. Kisli jogurti in caji Da se po Žalcu že dolgo do- gajajo nenavadne stvari, je znano. Da pa v eni trgovini celo nedeljo prodajajo skisane jogurte, v drugi pa skisane le- dene čaje (ki se bojda skisajo zato, ker steklenice niso napol- njene do vrha), je dejstvo, ki presega meje dobrega okusa - še posebej, če v trgovini za to vedo. Ponudba tovrstnih do- brot bi se verjetno kaj kmalu končala, če bi bili žalski inš- pektorji malo bolj aktivni. Po- tem bi se morda kdaj tudi last- nikom trgovin, ne le njihovim kupcem, prav lahko zgodilo, da bi končno enkrat tudi sami ugriznili v - kislo jabolko. Turizem po naše Vojniška stran Šmartinskega jezera je čudovit kraj za poletno osvežitev in kopanje, ki jo do- mačinom zavida tudi marsika- teri tuj turist. Da bi v tujini znali dobrine narave mnogo bolj izkoristiti kot pri nas, pa govorijo vsi tisti dejavniki, ki niso povezani z lepo naravo ah vodo. Gosto postavljeni mobil- na stranišča sredi gozda so na- mreč ves čas zaklenjena z žabi- co, ribiška koča zaprta, redno prevrnjeni sodi z odpadki, ki jih nihče ne odvaža, pa pred- stavljajo prav pestro obogatitev jezerske obale... Straniščni obredi v picerji Gostje, ki so minuU četrtek zašle v stranišče picerije Picika- to, so bile dokaj začudeni nad prižgano svečko, ki je krasila zabojček, sicer nammjen toa- letnemu papirju. Ali gre za kak- šno posebno obliko meditacije po dobrem obedu ali za pose- ben obred, s katerimi bi bilo mogoče izgubiti prej pridoblje- ne kalorije, so le ugibali. Ugan- ko je razrešil natakar, ki je pojasnil, da so svečko prižgali, ker je zmanjkalo elektrike, po- tem pa so jo pozabili upihniti. Verjetno v tihi želji, da bi vsee- no delovala tudi meditativno... Razgreti paricomati Sončni žarki delujejo izjem- no ugodno na parkomate - pod vplivom žarkov namreč ta »ču- da« ne delujejo normalno. To- rej se splača v središče Celja odpraviti ob lepem, sončnem vremenu - vaša stvar pa je, kako boste prepričali Kostrine nadzornike, da vam parkomat ni požrl denarja. Sliši se, da odgovorni sicer poznajo prob- lem razgretih parkomatov, to- da lažje je prikleniti lisice, kot postaviti parkomat v senco. Klicanje dežja v Zrečah so v soboto zaple- sali tradicionalni deževni ples, ki je kakor vsako leto, kadar je Zreška noč, uspešno priklical dež. V Zrečah so se pa tudi potrudili, da so najhujše nalive poslali v druge konce Slovenije, sebi pa naročili le manjšo nevihto. Spregledan prihovsici avtogol žal v zadnji številki Novega tednika nismo ostali do konca nogometne tekme, da bi videli, da je zmaga v zvezi s Prihovo ostala v mozirski občini. Glavni sodnik (beri državni zbor) je dosodil, daje prosti strel Ivana Purnata avtogol. Tako je mo- zirski župan Jakob Presečnik priboril Mozirjanom zelo po- membno zmago, ki bo še kar nekaj časa odmevala. Kakšen pa je rezultat v tekmi med SLS in LDS, pa raje ne povemo. V boj za mejnilc Te dni je slišati, da če bi bil poslanec s knapovskega konca Bojan Kontič tako zagret za probleme v svojem volilnem ob- močju kot za zgornjesavinjsko Prihovo, bi se velenjsko-šoštanj- skemu mejnemu kamnu obeta- li drugačni časi. Tako pa sta se sestanka z odborom za popravo krivic občini Šoštanj udeležila Zgornjesavinjčana, tisti iz ša- leškega konca pa so se potuhni- h. Že vedo, zakaj! Ministrsici interesi Potem ko so poslanci ustano- vili toliko občin, so se ministri odločili za podrobnejše spozna- vanje naše preljube domovine. Minister Igor Bavčar se je po- vsem nepričakovano znašel na veselici v Šmartnem ob Dreti, minister Pavle Gantar pa je s pomočjo tajnice zahteval spe- cialko Rogaške Slatine. Pa naj še ljudje rečejo, da so ministri nezainteresirani! VITEZI BELEGA MESTA POVZETO PO DNEVNIKU Fotografija ne laže Jožef Zimšek, župan celjski: V donmčem Novem tedniku vedno nastopam v sliki in besedi za govorniškim pultom, rm otvoritvah in na sprejemih s šampcmjcem v roki, v ljubljanske časopise pa se prebijem kvečjemu takrat, ko malo zadremam v poslanskem stolčku, (nb/foto: Bojan Velokonja) NASMEH, PROSIM Naša tokratna nagrajenka je Ljudmila Golob iz Jagoč pri Laškem. Objavljamo njeno ša- lo Vajeti in šalo Na avto cesti, ki jo je poslala Viktorija Tovor- nik iz okolice Dobja. VajeH - Kakšna je razlika med va- jetmi in volanom? - Vajeti ima konj med zob- mi, volan pa v rokah! Na avto cesti Po avto cesti proti Arji vasi se peljeta mož in žena, zadaj na sedežu pa dremlje dedek. V Arji vasi jih ustavi policist, možakar za volanom pa ves živčen odpre okno. »Danes ste tisoči, ki ste se peljali mimo. Za nagrado bo- ste dobili 100 tisoč tolarjev,« pojasnjuje policist. »Kaj boste storili s tem denarjem?« »S tem denarjem si bom pla- čal ure za vozniški izpit,« pra- vi možakar. »Nikar ga ne poslušajte, saj je spet pijan!« vskoči žena v pogovor. Medtem se zadaj prebudi dedek, in ko zagleda policista, komentira: »No vidiš, sem ti rekel, da s tem ukradenim av- tomobilom še do Trojan ne bomo prišh!« ZANIMIVOSTI Gremo v Evropo Strojna skupnost iz Dolge Gore je na Kmečkem prazniku v Ločah predstavila svoj pogled na razvoj kmetijstva po vstopu Slovenije v Evropsko skupnost. Ker je slovenske kmete zelo strah, kako bo s slovenskim kmetijstvom po vstopu v EU, so se odločili, da bodo usposobili tudi kmečke stroje, ki so že dalj časa rjaveli ob hišah, saj bo vsak takšen stroj nujno potreben, da bodo lahko slovenski kmetje kljubovali hudi evropski konkuren- ci. S tem pa bo tudi konec lepih starih časov, ko je bilo vse veliko preprosteje. PP