GLAS LJUDSTVA Do tridesetega leta greje žena, po tridesetem kozarec vina, pozneje pa niti peč. Ruski pregovor Številka 38 Letnik 48 Cena 10,- šil. (100,- SIT) petek, 20. sept. 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec Za študente vseh avstrijskih univerz ŠTUDENTSKI KONTO POSOJILNICE-BANK ZVEZA BANK vsem študentkam in študentom nudijo študentski konto z zelo ugodnimi kondicijami. Izkoristite to izjemno ponudbo! V torek, 24. septembra, bo ob 20. uri v Mladinskem domu krstna predstava filmov Ledena doba/Eiszeit in Bo bilo/Es wird gevvesen sein. Strani 16/17 KULTURA I Dunaj za dodatne dvo-I jezične krajevne napise ===n- ............ --.............. ...... Strani 2/3 Ziljsko štehvanje Poleg množice radovednežev od vsepovsod so se minulo nedeljo (15. sept.) pri sv. maši na Gorjanah zbrale tri skupine mladih deklet in fantov v ziljskih nošah. Vsaka skupina je imela s seboj tudi svoje muzikante, ki so ostali pred cerkvijo in med seboj tekmovali v glasnosti in spretnosti na inštrumentih. Slovesno dvojezično bogoslužje - vodil ga je župnik Stanko Trap - se je končalo s staro navado - z žeg-nom vina, ki so ga k oltarju prinesli fantje. Skupine mladih so se po sv. maši z muzikanti vrnile vsaka v svojo vas, kjer je domače fante v popoldanskih urah čakalo štehvanje. V Zahomcu se je na neosedlane konje zavihtelo devet mladeničev - med njimi tudi brata Niko in Janko Zvvitter, sinova zborničnega svetnika Janka Zvvittra. Po vaški ulici so galopirali gor in dol mimo kola s sodom, katerega jim je s kiji uspelo razbiti v šestem poizkusu. Množica radovednežev (tudi iz Slovenije) se je nato premaknila do veličastne vaške lipe, kjer so zala dekleta že nestrpno čakala, da fantje razjahajo ter se jim pridružijo in da se skupaj zavrtijo. Rej pod lipo je - lahko bi rekli - obredni ples, saj ga pari ob slovenskem petju pevcev odplešejo slovesno in zadržano. Šele ko so odzveneli zadnji takti Reja pod lipo, so se udeleženci (tisti v narodnih nošah in isti brez njih) prepustili vsesplošni zabavi v šotoru. 2 Politika Politika 3 Mag. Janko Kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Prostovoljno živeti ali prostovoljno umreti? prvi primer - nedeljsko ziljsko I štehvanje. Slavnostna maša je bila na Gorjanah. Bila je dvojezična. Župnik Stanko Trap se vzorno trudi, da se udejanjajo sklepi škofijske sinode 1972 o narodnostnem sožitju na Koroškem. Narodno politično ozračje v deželi je medtem gotovo postalo prijaznejše, tudi na Zilji. Kljub temu okoliščine, v katerih župnik Trap skuša zagotoviti v svoji fari slovenski besedi in pesmi ustrezno mesto in preživetje, niso ravno najboljše. Tako je npr. zelo malo vernikov aktivno sodelovalo pri slovenskem delu bogoslužja, nekateri pa so sploh raje „žabarili“ zunaj pred cerkvenimi vrati. Ne moreš se znebiti občutka, da je župnik Trap v svojem prizadevanju za ohranitev drugega deželnega jezika precej osamljen, čeprav njegov trud ni čisto zaman. Toliko bolj zasluži naše spoštovanje in priznanje. Drugi primer - sobotna deželna prireditev ..Millenium 996-1996“ v Bad Bleibergu. Bila je to ena prvih uradnih prireditev dežele Koroške, na kateri so drugi deželni jezik kolikor toliko enakovredno upoštevali. Vsebinsko je bila usmerjena v prihodnost. V ospredju je bila želja po čimbolj odprtem in tesnem sodelovanju v regiji Alpe-Jadran. Tudi v Bad Bleibergu se je videlo, da se današnje narodnopolitično ozračje ne da več primerjati z razmerami v preteklosti. Tretji primer-najnovejše stališče ustavne službe urada zveznega kanclerja glede dvojezične topografije. Dunajski pravniki se niso samo dokopali do spoznanja, da je treba v več krajih postaviti dvojezične napise; v svojem stališču so navedli tudi točne podatke o tem, koliko slovenskih vlog je bilo posredovanih koroškim uradnim ustanovam v letih 1993/94/95. Deloma so rezultati porazni; tako npr. okrajno glavarstvo v Beljaku v drugi polovici leta 1995 ni prejelo niti ene slovenske vloge. Kaj želim s temi tremi primeri (podobnih primerov bi lahko še veliko naštel) ponazoriti? Sprva velja predvsem upoštevati, da so se tudi na Koroškem začeli razni temelji zakrknjenosti ter provincializma majati. Sicer je teh še vedno vse preveč; kljub temu pa je neizpodbitno dejstvo, da začenjamo čutiti nov evropski veter z vsemi njegovimi posledicami, tako negativnimi kakor pozitivnimi. Če pomaga evropski veter odstranjevati tudi nemško-nacionalno miselnost, je to vsekakor več ko razveseljivo. To pa hkrati pomeni, da se mora majhna skupnost, kot je to slovenski narod, še toliko bolj zavedati, da je za svoj obstoj in svojo prihodnost v prvi vrsti sama odgovorna. Je že prav in potrebno, da zahtevamo od deželnih in državnih oblasti pravice in podpore. Toda če se hočemo v odprti, demokratični evropski družbi, v kateri so tudi relativno velike države v položaju manjšine, zares uveljaviti, to nikakor ne zadošča. Če Slovenci, ne glede na to, v kateri državi živimo, sami ne bomo imeli politične volje oz. zdrave narodne zavesti, če se sami ne bomo zavedali, da se je treba za pravice zavzemati, prav tako pa te pravice v vsakdanjem življenju tudi uporabljati, če sami ne bomo spoznali, da je samostojnost osnovni pogoj za enakopravno etnično partnerstvo (in integracijo), potem nas bo evropski razvoj zanesljivo pohodil. Zgodovinarji pa bodo nekoč ugotovili: Slovenski narod je dosegel svobodo - in jo izkoristil za prostovoljno smrt. Odločilno je, da pravice tudi uporabljamo. Urad zveznega kanclerja oz. njegova ustavna služba je izdelal pravno stališče, po katerem bi morali imeti vsi kraji v občinah Bistrica v Rožu, Žitara vas, Škocijan, Pliberk in Št. Jakob v Rožu dvojezične krajevne napise. Medtem ko se sosvet - kljub ustreznim predlogom NSKS -še vedno ni mogel dokopati do jasnega sklepa, da je treba postaviti dvojezične krajevne napise tudi v dvojezičnih krajih, ki niso predvideni v odredbi k zakonu o narodnih skupnostih 76, je ustavna služba urada zveznega kanclerja po svoje že ukrepala: izdelala je pravno stališče, v katerem zahteva spremembo odredbe o dvojezičnih napisih; nova odredba bi morala dodatno upoštevati vse kraje v občinah Bistrica v Rožu, Št. Jakob v Rožu, Škocijan, Žitara vas in Pliberk, tako ustavna služba urada zveznega kanclerja. To sta prejšnji ponedeljek povedala zastopnikom koroških in slovenskih medijev predsednik NSKS Nanti Olip in tajnik EL mag. Rudi Vouk. Novinarjem sta izročila tudi tekst pravnega stališča, ki ga je obema osrednjima organizacijama posredoval LiF. Urad zveznega kanclerja utemeljuje svoje stališče na osnovi analiz ljudskih štetij 1981/91, nadalje na osnovi števila prijav k dvojezičnemu pouku in na osnovi dejstva, da je v vseh teh občinah bogoslužje tudi v slovenščini. Iz teh podatkov dunajski pravniki sklepajo, da živi v teh občinah najmanj 15% Slovencev. To pa Predsednik NSKS Nanti Olip in mag. Rudi Vouk sta zastopnike medijev seznanita s stališčem ustavne službe urada zveznega kanclerja. Slika: NT/Fera Po mnenju dunajskih pravnikov odgovarja § 2 odst. 1 Zakona o narodnih skupnostih, ker v njem piše, da je za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov potrebno „soraz-merno“ število slovenskih prebivalcev. Ali drugače rečeno: v občinah, kjer je manj kot 15% Slovencev, po mnenju ustav- ne službe urada zveznega kanclerja trenutno dvojezičnih napisov ni možno postaviti. Za to bi bilo potrebno spremeniti tudi zakon o narodnih skupnostih in ne samo odredbo o topografiji. S to argumentacijo se mag. Rudi Vouk nikakor ne more spoprijazniti. NSKS sicer pozdravlja stališče urada zveznega kanclerja kot „korak v pravilno smer" (Nanti Olip). Vendar to ne more pomeniti, da imajo pravico do dvojezičnih napisov samo občine, kjer živi najmanj 15% Slovencev. NSKS slej ko prej odklanja vsakršno procentno klavzulo, (dalje na strani 15) Aktualni pogovor „Sledili bodo pogovori s prvimi občinami11 Nanti Olip o zadnji seji sosveta, ki ni bila sklepčna. Naš tednik: NSKS je zahteval sejo sosveta. Zakaj? Nanti Olip: Na zadnji seji sosveta (julija letos v Čelov-cu) smo se domenili, da bodo stekli pogovori z občinami glede ureditve topografije in uradnega jezika, pa tudi o drugih za nas važnih vprašanjih, do vigredi 1997. Ker je to skupno 37 dvojezičnih občin, smo predlagali, da se prve seja skliče že v prejšnjem tednu in to v Dobrli vasi, ker sicer časovno ne bi zmogli uresničiti zastavljenega cilja. Zraven pa naj bi se povabile tudi sosednje občine: Globasnica, Škocijan, Ži- tara vas in Železna Kapla, člani občinskih predstojništev, frakcijski vodje in zastopniki slovenskih društev in ustanov. Našemu predlogu niso sledili niti glede kraja niti glede termina, temveč brez soglasja in dogovora je predsednik sosveta dr. Sturm sklical sejo na Dunaju... ...na kateri ste bili nesklepčni. Ker termin in kraj za to sejo nista bila dogovorjena, temveč ju je določil dr. Sturm samovoljno, trije člani sosveta od vsega začetka niso mogli priti na sejo (mag. Pipp, N. Tolmajer in dr, Mar- ketz). Zato smo predlagali Uradu zveznega kanclerja, da se seja terminsko preloži in da se naj skliče na Koroškem, kot smo to zahtevali. Temu urad ni ustregel ter je vztrajal pri datumu in kraju. Čeprav so vedeli, da treh članov sosveta ne bo, so računali z ostalimi in seveda tudi s tem, da bo sklepčnost zagotovljena. Na sami seji pa so manjkali še dva zastopnika ZSO (Ana Blatnik in dr. Verdel) ter dva predstavnika ČVP (mag. Grilc in Richau). S tem nismo dosegli 43 potrebnih navzočih članov - posledica je bila nesklepčnost sosveta. Ste kljub nesklepčnosti sprejeli kake dogovore? Že v naslednjem tednu se bodo vzpostavili kontakti s prvimi občinami, da lahko začnemo s pogovori s predstavniki občin ter zastopniki slovenskih društev in ustanov. S strani sosveta naj bi pri teh pogovorih sodelovala komisija, v kateri so vsi člani sosveta s strani NSKS in ZSO ter en zastopnik vsake stranke ter zastopnik Cerkve. Za urad zveznega kanclerja pa bo sodelovala novo imenovana voditeljica za manjšinske sosvete mag. dr. Achleitner, ki bo tudi vodila zapisnike teh pogovorov. GLOSA Koroška stvarnost Stališče dunajskih pravnikov glede dvojezičnih napisov je reakcija urada zveznega kanclerja na predlog, ki so ga pred poletjem dali zastopniki NSKS v sosvetu. Konkretno je NSKS predlagal, da naj bi država postavila vsaj tiste dvojezične napise, ki jih je leta 1972 s posebnim zakonom („Orts-tafelgesetz") sama sklenila. Ustavna služba urada zveznega kanclerja te zahteve sicer ne sprejema v celoti, ni pa mogla predloga NSKS docela ovreči. Zato je tudi odločila, da je treba razširiti odločbo o dvojezičnih napisih na občine Škocijan, Žitara vas, celo občino Pliberk, Št. Jakob in Bistrica v R. Iz tega sledi: če si v svojih upravičenih zahtevah dosleden in vztrajen, spraviš vsemogočne državne in deželne oblasti precej v zadrego. Prisiliš jih, da morajo na neki način reagirati in vsaj nekaj ponuditi. Če pa verjameš politiki večnega zavlačevanja („Čakati je treba na ustrezno ozračje!"), potem profitirajo samo tisti, ki pravijo, da „se imamo tako fajn“ - hkrati pa agresivno odklanjajo vsak napredek v korist narodne skupnosti, pa naj bo še tako majhen. Ko je šlo za skupno praznovanje 75-letnice plebiscita, so deželni politiki s Zemattom na čelu že tri leta prej začeli snubiti koroške Slovence. Zernatto sam je dejal, da stoji in pade slavnostna prireditev 10. 10. 1995 z navzočnostjo Slovencev. Zato se je v času pred jubilejno proslavo še posebno prijazno obnašal do manjšine. Svoje je Zernatto dosegel, zato pa mu sedaj ni treba biti več prijazen. Njegova sreča, da so koroški Slovenci sprejeli njegovo ljubeznivost v dobri veri. Če bi bili pred 10. oktobrom 1995 realistični, kot so to sedaj zastopniki NSKS v sosvetu, bi Zernatto’ & Co. sicer bili morda manj prijazni, zato pa bi bili rezultati pogajanj gotovo bolj resni. -Kuj- EL in NSKS sta ponovno intervenirala v Sloveniji zaradi težav na mejnih prehodih. Po tej intervenciji naj bi že v prvem tednu oktobra 1996 prišlo do pogovora med avstrijskim in slovenskim notranjim ministrom. Po intervencijah EL in NSKS: Konkretni ukrepi v zadevi mejnih prehodov? Prejšnji petek sta se predsednik NSKS Nanti Olip in poslovodeči tajnik EL Bernard Sadovnik srečala s slovenskim notranjim ministrom Andrejem Šterom in z državnim sekretarjem za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Petrom Vencljem. Olip in Šadovnik sta predstavnika slovenske vlade opozorila, da je treba razlikovati med specifičnimi potrebami, ki jih ima manjšina, in pridobitniškimi interesi gospodarstva. Poudarila sta, da manjšina težko preživi, če ne more uporabljati brezhibne pomoči s strani matične države. V glavnem velja to za njeno kulturno in športno udejstvovanje. Še posebej gre pri tem za delovanje Glasbene šole, režiserjev in zborovodij. Minister Šter in državni sekretar dr. Vencelj sta potrdila, da so trenutne razmere ob meji nevzdržne. Medtem ko je dr. Vencelj obljubil, da bo v tej zadevi interveniral pri slovenskem zunanjem ministru dr. Davorinu Kračunu, je minister Šter napovedal, da se bo še v prvem tednu oktobra srečal na avstrijskem Štajerskem s svojim kolegom dr. CasparjemEinemom. Sicer pa je Šter mnenja, da je treba to zadevo rešiti s tem, da se v sloven-sko-avstrijsko pogodbo iz leta 1993 vključi dodatek v korist brezhibnega sodelovanja med matično državo in manjšino. Nadalje je slovenski notranji minister obljubil, da bo skušal uveljaviti vse predloge, ki jih bosta izdelala NSKS in EL. Na štajersko srečanje obeh notranjih ministrov so povabljeni tudi predstavniki EL. EL je tudi uradno intervenirala pri slovenskem zunanjem ministru dr. Kračunu, čigar ministrstvo je pred nedavnim izjavilo, da je dogajanje na avstrijsko-slovenski meji v skladu z bilateralno pogodbo iz leta 1993. Minister dr. Kračun je na intervencijo EL takoj reagiral in sporočil, da so ministrstvu ti problemi znani. Zagotovil je, da se bo čimprej srečal z zastopniki EL. -Kuj- Zastopniki štiridesetih koroških ustanov sodelujejo v okviru koroške izobraževane borze EU. Izobraževalna borza EU za koroške projekte Koroška naj bi čimbolj izkoristila podpore EU. To je cilj novo ustanovljene izobraževalne borze, ki nudi vsem Korošcem pomoč in informacije. Na kratko: V Pliberku se prebivalstvo brani pred napravo za sežiganje odpadkov, ki naj bi nastala v obrtni coni pri Pliberku. Vsak občan se lahko trenutno na občini informira o projektu in o možnih posledicah za naravo. Kot prvi je na občini deponiral svoj ugovor Michael Jernej, ki je pred kratkim uspešno vodil iniciativo proti prometnemu konceptu v Pliberku. Zdaj bodo gotovo sledili še drugi občani. Suha. Presenetljivo je na Suhi odstopil doslejšnji podžupan Hans Melanscheg (SPO), ki je pravotno želel kandidirati pri naslednjih volitvah za mesto župana. Slišati pa je tudi, da bo s koncem mandatne dobe oddal svoje mesto župan Siegfried Skubl. Z upokojenci v toplice v Lendavo Slovensko društvo upokojencev Pliberk vabi na 7-dnevni zdravstveni dopust v toplice v Lendavi. Čas: od 10. do 17. novembra Cena: 2.900 ATS na osebo Storitve: vožnja Pliberk -Lendava in nazaj, 7 x polni penzion, neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo, zdravstveni pregled, merjenje teže in krvnega pritiska, hidrogimnastika ali skupinska gimnastika. Prijave: do 30 sept. pri predsednici Heleni Močnik, Šmihel 42, tel. 04235/30 40. &\UŽJ'J IliALL Z ANSAMBLOM LOJZETA SLAKA SOBOTA / SAMSTAC 26.10/96,20.00 Š0ŠTAR GLOBASNICA /GLOBASNITZ £ f J/' die ehrliche v V Alternative Edina verodostojna alternativa za naše kmetice in kmete 17. NOVEMBRA - LISTA 4 V informativno borzo je vključenih 40 koroških institucij, ki so med seboj povezane in izmenjavajo informacije in podatke. Vključene so ustanove kot npr. deželni šolski svet, univerza Celovec, delavska zbornica, OGB, združenje industrialcev in trgovska zbornica. V izobraževalno borzo pa so vključene tudi sloven- ske ustanove kot Slovenska gospodarska zveza, Politično upravna akademija, Slovenski znanstveni institut in Slovensko šolsko društvo. Skupno želijo ustanove nuditi optimalno koriščanje izobraževalnih programov in vsem interesentom olajšati dostop do EU programov. Izobraževalna borza ni no- ben nov urad, ampak le skupnost včlanjenih ustanov, ki bodo javnosti na voljo za informacije in pomoč. Kdor bo želel, bo dobil odslej vse informacije na Koroškem. S tem je povezano upanje, da bo v prihodnje še več Korošcev skušalo svoje ideje vliti v programe, ki jih finančno podpira tudi EU. Silvo Kumer Kandidati SJK imajo že zdaj veliko dela Za Skupnost južnokoroških kmetov se je pričel že intenzivni volilni boj. Ta teden sta glavni kandidat Štefan Domej in Iva Milller sodelovala v radijski oddaji o kmetijstvu, preteklo nedeljo pa sta zastopnici naših kmetic Iva Muller in Kati Kert podali svoja stališča tudi v tv-oddaji Dober dan Koroška. Na kandidate SJK pa čaka v prihodnje še glavni del predvolilnega dela: od 14. oktobra naprej so vsi na podeželju in bodo obiskali posamezne kmetije. Kmetje so v soboto, 12. oktobra, vabljeni na kmečki praznik s trgom pred Zadrugo-market v Dobrlo vas, kamor vabita podjunske kmete Kmečkoizobraže-valna skupnost in Zadruga Dob-rla vas. Na državni praznik, 26. oktobra, pa v Globasnici prvič prirejajo tudi kmečki ples, na ka- terem bo igral znani ansambel Lojzeta Slaka. S. K. Kandidata SJK Stefan Domej in Iva Muller sta ta teden diskutirata v radijski oddaji slovenskega sporeda ORF. Bistrica bo v nedeljo postala tržna občina Velik praznik čaka to nedeljo občino Bistrica v Rožu. Po sklepu koroške deželne vlade dobi Bistrica naslov „trg“. Od nedelje naprej se bo občina Bistrica uradno imenovala „tržna občina Bistrica v Rožu". Koroška deželna vlada se je odločila, da Podeli kraju tržno pravico, ker je Bistrica v teku časa dobila znatno več pomena, kot jo ima vas. Že iz leta okrog 1500 so znani zapisi, da je Bistrica bila pomemben kraj za obdelavo železa. Tako je znan zapis iz leta 1525, ko je grof Sigmund v. Hollenburg dal železarno v najem nekemu Franzu Schin-ningenu. Bistrica je bila vsa Poznejša stoletja pomemben kraj za obdelavo železa, in je bila tako seveda tudi vedno središče za ta del Roža. Prav za praznovanja je občini uspelo dobiti dodatna finančna sredstva v višini 5 mio. šilingov, ki so jih namenili za obnovo centra V nedeljo zjutraj se bo pred občinskim uradom na Bistrici pričeta slav-Bistrice. nost. Praznični sprevod bo šel iz Sveč pred kulturni dom na Bistrici, kjer se Silvo Kumer bo ob 11. uri pričel program. PROGRAM 9.30 Začetek s slavnostnim sprevodom izpred vaškega središča Sveč na glavno tribuno pred občino. 11.00 Začetek slavnosti NASTOPAJO Jagdhornblasergruppe Barental Pozdrav župana Huberta Gradeneggerja Hausmusik Andrejčič Zbor ljudske šole Bistrice v Rožu Cerkveni zbor Bistrica Cerkveni zbor Svetna vas Otroci iz Svetne vasi Govor župana Govori častnih gostov Cerkveni zbor iz Sveč Cerkveni blagoslov p. Romana Tkauca Citrarji iz Bistrice Počastitev zaslužnih občanov Srečanje slovenskega ministra z našimi društveniki Slovenski minister za kulturo dr. Janez Dular se je pretekli ponedeljek srečal s predstavniki slovenskih kulturnih društev. Vprašanja, ki skrbijo naše kulturne delavce, so predvsem brezhibno kulturno sodelovanje s Slovenijo, jezikovna kompetenca mladih koroških Slovenk in Slovencev, boljša medijska oskrba (sprejemanje TV Slovenija) ter kako uresničevati čim boljše stike med posameznimi kulturnimi društvi tostran in onstran meje. Predvsem glede zadnjega vprašanja je bil minister dr. Dular jasen: poudaril je, da so časi, ko so neke centrale dekretirale ma-nifestativne koroške večere, v Sloveniji mimo. Zato je tako sodelovanje v prvi vrsti odvisno od iniciativnosti koroških društev samih. Minister dr. Dular - njegov obisk na Koroškem je organiziral slovenski generalni konzulat - se je tudi srečal z namestnikom deželnega glavarja dr. Ausser-vvinklerjem. Mdr. sta se pogovarjala o težavah na meji. Po dr. Dularju se dr. Ausservvinkler zelo zavzema, da bi se to vprašanje rešilo v korist brezhibnega kulturnega Izšel II. del Apov-nikovega slovarja Te dni je izšel drugi del „Slo-varja pravnega in upravnega jezika", katerega oče je dr. Pavle Apovnik. Medtem ko je prvi del bil nemško-slovenski, je drugi slovensko-nemški. Vendar ta del ni samo zgolj obrnjeni fond nemško-slovenskega slovarja, temveč leksikografsko delo, ki upošteva tudi najnovejšo pravno terminologijo samostojne Slovenije. To je še posebej pomembno in praktično, saj se slovenski politični in pravni sistem vse bolj približuje sistemu zahodnoevropskih držav. Kot že pri prvem delu, je tudi pri drugem nosil glavno breme dr. Pavle Apovnik, v veliko pomoč pa mu je bil mdr. dr. Ludvik Karničar. Slovar stane 760,- šil. in ga lahko kupite v naših knjigarnah. sodelovanja med Koroško in Slovenijo. Po pogovoru med zastopniki kulturnih društev in ustanov iz Koroške in Slovenije s slovenskim ministrom za kulturo dr. Janezom Dularjem je slovenski generalni konzul Jože Jeraj, po rodu iz Zgornjesavinjske doline, povabil na odprtje in ogled razstave „Rečica se predstavlja" v poslopju generalnega konzulata Šlovenije v Celovcu. Razstavo je pripravila Marija Makarovič, odprtja se je udeležil tudi Janez Dular, slovenski minister za kulturo. V pozdrav je zapel mešani oktet Rožmarin z Rečice. Svoja dela razstavljajo umetniki Anton, Jana in Janko Dolenc, Goran Horvat, sin slikarja Jožeta Horvata-Jakija, Jožef Muhovič, Anka Rakun in Alojz Zavo-lovšek. Posebnost razstave je okrasje iz suhega cvetja, izdelanega iz krep papirja; ta umetnost se je v Zgornjesavinjski dolini ohranila kljub vsem modnim vplivom. Po odprtju razstave je sledila prijetna družabnost na vrtu konzulata, najbolj cenjena domača dobrota je bila zgornjesavinjski želodec. Koroška petek, petek, 20, september 1996 20. september 1996 Koroška Koroška ima daljšo zgodovino kalr „Ostarrichi“ Pri deženi proslavi tisočletnice omembe „Ostarrichi“ 14. 9. v Bad Bleibergu pri Beljaku so vsi zastopniki poudarili koroško zgodovino in povezanost treh sosednjih regij. Blizu 1000 ljudi iz Koroške, Furlanije in Slovenije se je zbralo v soboto popoldne v Plajberku (Bad Bleiberg) pri Beljaku, ko je dežela Koroška priredila proslavo tisočletnice „Ostarrichi“. Vsa prireditev je potekala trojezično, izraz multikulturnosti koroškega prebivalstva in iskrene miselnosti tako domačih kot zastopnikov sosednih regij. V kulturnem programu sta se najbolj odrezala slovenska predstavnika: MePZ SPD Danica iz Št. Primoža in rudarska godba iz Mežice. Na žalost je moral zvezni predsednik dr. Thomas Klestil zaradi bolezni odpovedati udeležbo. V njegovem slavnostnem govoru, ki ga je prebral dr. Zernatto, pa je zlasti on poudaril pomembnost Koroške kot obmej- Na uradni prireditvi je koroške Slovence zastopal MePZ „Danica“, navzoč pa je bi! mdr. predsednik EL Andrej VVakounig. ne in zato kulturno bogate dežele. „Meje, kot jih pojmujem, ne zastrašujejo več, pač pa zaznamujejo prehode," je med drugim rekel in opozoril na sosedi, Italijo in Slovenijo, ki „vzbujata v Korošcu ponos na lastno, radovednost na drugačno in poznavanje skupnega." Predvsem v zdravicah političnih zastopnikov je odmevala zavest, da so na Koroškem vedno našli domovino različni narodi in okrepili stike s sosedi. ..Koroška je drugačna, ker je obmejna dežela in se zaveda svoje zgodovine, ki je bila zaznamovana s prvo samostojno državo, slovensko Karantanijo," je rekel Karl-Heinz Grasser in nadaljeval:...da je Korošec lahko ponosen na svojo identiteto ne glede na narodnost, za to je treba urediti mirno sožitje narodnih skupnosti z evropskim narodnim pravom." Predsednik slovenske zbornice dr. V. Topler je kritično osvetlil današnje odnose, ko je rekel: .....v veliki meri so koroški Slovenci pripomogli k temu, da so se medsebojni medkulturni odnosi močno okrepili in da zgubljajo državne meje svoj razdruževal ni pomen." Poudaril je tudi, da kljub dobrososedskim odnosom ne gre prezreti odprtih vprašanj Slovencev na Koroškem in v Italiji. Višek uradnega dela proslave je bil blagoslovitev in odkritje spomenika treh sosednih regij ..Prestavljene gore", za katerega je vsaka regija prispevala zanjo znači- len kamen. Senior mag. K. Niedervvimmer, msgr. dr. B. Bertotti iz videmske škofije, prelat dr. R. Lešnik iz ljubljanske in domači škof dr. E. Kapellari so zaprosili Božji blagoslov za naše dežele, rekoč, „naj bo ta spomenik živa priča naše trdne volje do mirnega sožitja in plodnega sodelovanja". Proslava se je nadaljevala v rovu ..Perschazeche", kjer je direktor deželnega arhiva Alfred Ogris strokovno razmišljal o odnosu med deželo Koroško in avstrijsko državo v vseh različicah dolge zgodovine. Mladina je potem na svoj način izrazila upanje današnjega človeka v skupno prihodnost sosednih regij, ki so povezane s skupno zgodovino in kulturo. V prizadevanju za ohranitev narodnega bogastva Mag. Peter Karpf je bil glavni organizator deželne prireditve ..Millenium 996—1996 v Bad Bleibergu. Kratka predstavitev odkritega prijatelja narodnega sožitja na Koroškem. Oče Karl Karpf je bil t. i. „Tra-ditionstrager" koroškega Abvvehr-kampferbunda, sin Peter pa sodeluje v biroju za narodne skupnosti pri koroški deželni vladi, odkar biro obstaja. Pri izobrazbi je zgodovinar in geograf. Kot glavna mentorja v okviru svojega študija na graški univerzi imenuje profesorja Paula W. Rotha, očeta prve deželne razstave na Koroškem (Huttenberg), ter rektorja graške univerze prof. dr. Helmuta Konrada. Pri univ. prof. Rothu je pisal tudi diplomsko delo na temo razvoj šolstva na Koroškem po letu 1869. Pri tem ga je še posebej zanimalo vprašanje, v čem se je šolski razvoj na podeželju razlikoval od razvoja v mestih - med drugim na dvojezičnem ozemlju. Kar pomeni, da se je moral v veliki meri posvetiti tudi slovenskemu gradivu ter koroškemu narodnostnemu vprašanju. Sicer pa je dobil smisel in senzibilnost za narodnostno vprašanje že v domači hiši. Z rajnim očetom, katerega ima v spominu kot tankočutnega moža dialoga, je veliko diskutiral. Po njegovi zaslugi je v njem in v njegovi sestri zraslo zanimanje za zgodovinska ter politična vprašanja. Razpravljala sta, kot je to normalno pri pripadnikih dveh popolnoma si različnih generacij: pogostokrat kontrarno, vedno pa željna priti resnici do dna. Na koroško preteklost gleda Peter Karpf zelo kompleksno in diferencirano. Vzrok za prvo svetovno vojno in njene posledice vidi predvsem v tem, da avstro-ogrska monarhija ni pravočasno spoznala pomena trializma. Obrambni boj oz. plebiscit pojmuje kot akt demokratične odločitve, „zato se tudi ne smejo obsojati tisti koroški Slovenci, ki so se demokratično odločili za državo SHS". Hkrati je prepričan, da se je pomemben del koroških Slovencev odločil za Avstrijo in da predstavljajo Korošci enoto, ne glede na to, kateri jezik govorijo. Zelo jasno ocenjuje upor koroških partizanov. Vzrok zanj vidi v politiki Hitlerjevega režima - v izseljenstvu oz. pregnanstvu slo- venskih družin. Prav tako pa ne pozabi omeniti dogodkov neposredno po 2. svetovni vojni, ko je na Koroškem prišlo do maščevanja s strani partizanov (odve-denje 92 Korošcev). Zaveda se, da ima vsaka stvar svoj izvor, da navsezadnje vse dobi svojo dinamiko, „kar je grozno". Toliko bolj si želi, da bi drug do drugega kazali dovolj senzibilnosti. To je tudi vodilo za njegovo poklicno delovanje. Prepričan je, da se biro za narodne skupnosti zaveda svoje odgovornosti. Ne pozabi poudariti prijetnega in plodnega odnosa do prvega vodje biroja dr. Pavla Apovnika, njegove naslednice dr. Marije Tram-pusch-Novak, sedanjega interi-mističnega vodje mag. Vladimirja Smrtnika in do Frančiške Sua-njak; prav tako prijetno sodeluje z namestnikom vodje urada deželne vlade ddr. Karlom Andervval-dom. Zanj je jasno, da so koroški Slovenci obogatitev za Koroško. Do tega prepričanja naj bi prišlo tudi čimveč Korošcev izven dvo- jezičnega ozemlja. Manjšinski biro pri deželni vladi naj bi imel za to še posebno skrb „in jo tudi ima". „Tudi slavnostna prireditev ,Millenium 996-1996' v Bad Bleibergu je to dokazala." Oe pravi, da so koroški Slovenci obogatitev za Koroško, potem hoče s tem reči: treba je ohraniti in še nadalje izgraditi okvirne pogoje, ki omogočajo uspešen razvoj slovenskega jezika in kulture ter vsestranski razvoj narodne skupnosti. Še posebej velja to za področja šolstvo, predšolska vzgoja, oblikovanje politične zavesti. Pomembno se mu zdi delovanje občinskih Enotnih list: prav tako je tudi prepričan, da je politična pluralnost znotraj narodne skupnosti nekaj normalnega. V vsakem primeru pa se mu zdi zelo važno, da narodna skupnost ve, kaj hoče, da svoje predstave jasno artikulira. On sam je človek, ki misli pozitivno in ki skuša biti senzibilen do vsakogar. V pogovoru je sproščen, a zato nič manj resen pri delu. Predvsem pa je odkrit prijatelj narodnega sožitja na Koroškem. V tem smislu še obilo delovnih uspehov! Janko Kulmesch Sodelavec manjšinskega biroja mag. Peter j septembra, s koncertom (ob 19.30) končal ajdov teden, ki je bil popoln uspeh. V vseh gostilnah so v tem času prirejali domače večere, na katerih so ponujali ajdove specialitete. Tudi Mlakarjev oče je mlajšim pokazal, kako so svojčas kuhali ajdove žgance, ki jih danes vsepovsod vedno bolj cenijo kot domačo specialiteto. Foto: Fera KRATKI VESTI KOTMARA VAS: Društveni izlet Izleti SPD Gorjanci imajo že dolgo tradicijo. Cilj letošnjega izleta je bil Portorož v slovenski Istri. Na poti dol smo si ogledali svetovno znano Cerkniško jezero, ta presihajoči dragulj na Krasu. Letos je bilo seveda zaradi obilnega deževja precej več vode kakor prejšnja, suha leta. Na istem kraju lahko kmetje orjejo, sejejo, spravljajo pridelke, ko vse to zalije voda, lahko ribijo, pozimi pa se na ledu drsajo. Prijazni Portorož nas je pozdravil s toplim soncem; kdor je hotel, se je lahko peljal v Umag na hrvaško stran. V nedeljo, 8. septembra, smo se vračali čez Kras in Rovte pa skozi Poljansko dolino, zadovoljni in veseli, da smo preživeli dva tako lepa dni. Vozilo je podjetje Sienčnik. Hvala Hanziju VVaschnigu, p. d. Glažarju v Čahorčah, za odlično organizacijo in za ves trud. Spotoma je prof. Jože VVakounig razlagal znamenitosti krajev. Prisrčno vabimo vse znance in prijatelje na letošnjo društveno veselico. Veselica bo v soboto, 28. septembra, pri Pušniku v Šentkandolfu. Igrali bojo, kakor tudi že prejšnja leta, Muzikantje iz Podjune. CELOVEC:______________ Spet vlom v Slovensko gimnazijo Prejšnji teden, v noči od petka na soboto, so že tretjič vlomili v prostore Slovenske gimnazije. Vlomilci so odnesli lap-top ravnatelja Vospernika in tiskalnik. S silo so tudi odprli vse omare, jih premetali in zažgali ordnerje. Škode naj bi bilo za okoli 100.000 šilingov, storilcev pa tudi tokrat še niso našli. Predsednik NSKS Nanti Olip je to kriminalno dejanje registriral z veliko zaskrbljenostjo in upa, da to ni začetek hujše narodnostne zaostritve v deželi. 12 Pogovor Pogovor 13 Naš tednik: Bi se na kratko predstavil našim bralkam in bralcem. Maa. Milan Zver: Leta 1987 sem diplomiral na ljubljanski univerzi na temo Krščansko demokratsko gibanje, leta 1990 pa magistriral na temo Politična misel socialne demokracije. Do leta 1992 sem bil asistent na fakulteti za družbene vede, nato sem šel v politiko. Sprva sem sodeloval v slovenski vladi pri dr. Jožetu Pučniku, kasneje pa sem delal na obrambnem ministrstvu kot šef kabineta ministra Janeza Janše. Po odstavitvi Janše sem se zaposlil v mestni občini Ljubljana, kjer trenutno opravljam naloge sekretarja mestnega sveta. Letos je stoletnica slovenske socialne demokracije. Kje in kako se je rodila? Socialno demokracijo so ustanovili 15. in 16. avgusta 1896 v gostišču pri Virantu v Ljubljani. Na ustanovnem zboru je sodelovalo več deset delegatov iz vseh slovenskih dežel in z Dunaja ter iz Istre. Sprejeli so resolucijo, ki pravi, da stopa v politično življenje na Slovenskem tretji politični tabor. Konec prejšnjega stoletja sta slovenske politične „duše“ delila dva tabora - katoliški in liberalni, ki sta tudi izdajala vsak svoj časopis (Slovenec in Slovenski narod). Socialdemokracija je ponudila novo opcijo družbenega razvoja na Slovenskem. Tisto, kar se zdi tudi danes zelo pomembno in aktualno, pa je, da so socialdemokrati bili najbolj glasni v zahtevi za neposredno, splošno in enako volilno pravico. Čez 100 let se je ista zgodba ponovila, ko je letos Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) predlagala večinski volilni sistem. S tem, ko je socialdemokracija stopila v politični prostor, so Slovenci dobili politično podobo modernega evropskega naroda. In kaj so bile socialnopolitične zahteve? Kar zadeva socialna vprašanja, so se socialdemokrati zavzemali za osnovno pravno varstvo delavcev, zlasti štajerski del socialdemokracije pa se je zavzemal za socialno zaščito kmetov. Kdo je oče slovenske socialdemokracije, kdo njena mati? Krušni oče je gotovo bil Etbin Kristan, ki je bil tudi njen prvi predsednik, krušna mati pa avstrijska socialdemokracija, ki je gmotno in organizacijsko poma- gala ustanoviti slovensko socialdemokratsko stranko. Vsekakor pa je duhovni oče slovenske socialdemokratske stranke Albin Prepeluh; dajal je stranki idejno podobo vse do srede dvajsetih let. Stranko je zelo zaznamoval tudi Ivan Cankar, ki je skupaj s Prepeluhom snoval narodno strujo v socialdemokratski stranki. Slovenska socialdemokracija je delovala več ko 20 let v okviru avstroogrske monarhije. Kakšen je bil njen odnos do avstrijske stranke? Z ustanovitvijo se je slovenska socialdemokratska stranka organizacijsko in kadrovsko osamosvojila. Kljub temu pa so jo Avstrijci gmotno naprej podpirali. Deloma je zelo vplivala tudi idejno oziroma ideološko, zlasti po politični misli Otta Bauerja, Karla Rennerja in Maksa Adlerja. Te najvidnejše predstavnike avstrijske socialdemokracije so tudi najpogosteje prevajali v slovenskem revialnem in političnem tisku. Z razpadom avstroogrske monarhije se je slovenska socialdemokratska stranka otresla tega vpliva. Zakaj? Prvi nesporazumi z avstrijsko socialdemokratsko stranko oz. s Karlom Rennerjem so bili že pred prvo svetovno vojno zaradi različnega pogleda na narodnostno vprašanje. Albin Prepeluh je zavračal Rennerjevo deli- MILAN ZVER: »Socialna demoteija brezjasnega narodnega stališ je obsojena na poiV‘ Knjiga „100 let slovenske socialne demokracije”, ki jo je napisal mag. Milan Zver, je izšla avgusta letos pri ljubljanski založbi VEDA. Vsakomur, ki se zanima za slovensko zgodovino in politiko, jo toplo priporočamo. Z Milanom Zverom se je pogovarjal Janko Kulmesch tev narodov na narode in narodnosti, pri čemer je ta Nemce pojmoval kot nacijo, Slovence pa kot narodnost. Pojem nacija je bil za Rennerja več vreden kakor pojem narodnost. Narodi so lahko po Rennerju imeli svojo državo, narodnosti ne. Prepeluh si je zelo zgodaj razčistil te pojme in zahteval polno avtonomijo za Slovence tudi v kasnejši jugoslovanski državi. So bila tudi v socialdemokraciji različna gledanja na narodnostno vprašanje? Da. To je bil razlog, da je Prepeluh v 20. letih s svojo skupino zapustil stranko, ker ni bolj odločno stala na narodnem stališču. Ustanovil je svojo avtonomistično gibanje. Zaradi tega je stranka v 20. in 30. letih padla v hudo krizo. Sicer je razvila močno sindikalno gibanje, ki je zelo dobro skrbelo za zaščito delavcev. Prizadevala si je tudi za politično demokracijo in varstvo človekovih pravic. Kljub temu se ni mogla prebiti med nemočnej-še politične sile v Sloveniji, ravno zaradi tega ne, ker je zanemarjala narodno vprašanje. »Problem slovenske manjšine na Koroškem je najprej problem njene matične države.” MILAN ZVER Zgodovina socialdemokratske stranke nas uči, da je stranka vselej, ko ni stala na jasnem narodnem stališču, doživljala poraze. Kakšni so bili odnosi med slovenskimi socialdemokrati in predvojnimi komunisti? Socialdemokratska stranka se je vse od leta 1920, ko so se na Slovenskem pojavili komunisti, z njimi spopadala. Tako komunisti kakor socialdemokrati niso kazali nobene volje po sodelovanju. Nasprotno: obojim so socialistične in komunistične mednarodne zveze prepovedovale sodelovanje - tudi v 30. letih, ko se je ustanavljala t. i. Ljudska fronta. Razlog za to je bil, da so bili povsod po Evropi komunisti le plačani agentje ruske obveščevalne službe in iztegnjena roka politike Moskve. Komunisti so zmerjali socialdemokrate z besedo „socialfašisti“, kar ni bila slovenska posebnost. Po drugi svetovni vojni je komunistična oblast prepovedala delovanje slovenske socialdemokracije, s samostojno slovensko državo pa je prišlo spet do njenega novega rojstva. Kakšno vlogo so slovenski socialdemokrati igrali pri osamosvojitvi Slovenije? Po drugi svetovni vojni je jugoslovanska tajna revolucionarna politična policija drastično obračunala z ostanki slovenskega socialdemokratskega gibanja. Za to je obstajal poseben odsek Ozne (kasneje Udbe), ki j je imel nalogo, da uniči socialdemokrate v njenih glavnih središčih. To so bili predvsem Maribor, Ljubljana in Jesenice. Sredi 80. let, ko se je začelo Politično življenje v Sloveniji postopoma demokratizirati, je bilo gibanje ..Socialdemokratska pobuda" prvo, ki se je jasno postavilo po robu komunistični partiji. 16. februarja 1989 je bila ustanovljena socialdemokratska stranka - to je bila prva neodvisna politična stranka po drugi svetovni vojni v celotnem komunističnem bloku (razen na Poljskem). Sprožila je plaz novih političnih strank v Sloveniji. Dr. Jože Pučnik je bil prvi predsednik DEMOS-a in ima bistvene zasluge pri ustanavljanju samostojne slovenske države. Znani slovenski disident dr. Jože Pučnik je prevzel vodenje socialdemokratske stranke od Franceta Tomšiča. Obenem je postal tudi predsednik DEMOS-a, ki je bil združba vseh novo nastalih političnih strank na Slovenskem in ki se je uprl staremu režimu. Svoj socialdemokratski program je v celoti vnesel v program DEMOS-a. Ta program je bil enostaven: zavzemal se je za politično demokracijo in neodvisnost slovenskega naroda. Od začetka je socialdemokratska stranka predstavljala administrativno, kadrovsko in programsko središče DEMOS-a. Vendar dr. Pučnik na prvih demokratičnih predsedniških volitvah ni uspel. Zakaj ne? kljub temu, da je bil dr. Pučnik oče osamosvajanja in demokratizacije Slovenije, na predsedniških volitvah leta 1990 ni uspel premagati komunističnega kandidata Milana Kučana. To nazorno kaže, kakšno ekonomsko in medijsko moč je imela stara nomenklatura, ki je šefa komunistične partije napravila sprejemljivega za večino slovenskega naroda. Poleg tega je bil Pučnikov dvojni zalogaj -DEMOS in socialdemokratska stranka - pretežak. Zato je zanemaril delovanje stranke, ki je na volitvah leta 1992 doživela poraz. Z Janezom Janšo je SDS stopila na pot novih uspehov, še posebej, kar zadeva njeno akceptanco pri slovenskih volilcih. Je to izključno povezano z osebo Janše? Janez Janša velja za človeka, ki je v vojni za Slovenijo dejansko osamosvojil slovenski narod. Poleg te zasluge, ki mu jo pripisujejo, je izjemen organizator in strateg. Ko je leta 1993 prevzel socialdemokrasko stranko, si je s svojo skupino sodelavcev zastavil nalogo, da bo iz te, takrat najmanjše parlamentarne stranke, napravil stranko relativne večine. Stranka je tudi spremenila svojo idejno podobo ter se od ..modernizma" evropskega tipa vrnila k politični misli Ivana Cankarja in Albina Prepeluha, ki sta dejala, da mora biti socialdemokratska stranka najprej slovenska in šele nato mednarodna. V svoj program je vnesla načelo domoljubnosti, v politični dejavnosti pa je postala v naslednjih letih najbolj glasen zaščitnik slovenskih narodnih interesov. Takšna usmeritev se je hitro prijela in danes je SDS ena od najmočnejših strank na Slovenskem. Kakšno je sodelovanje SDS z avstrijsko SPO? Že od samega začetka SDS sodeluje in ima stike s predstavniki SPO. Tako dr. Pučnik kakor Janša sta se že nekajkrat sestala s predsednikom SPO dr. Vranitzkym. Še več stikov pa je na nižjih ravneh. Vendar zadovoljivih medstrankarskih odnosov ni - verjetno tudi zaradi tega ne, ker so še obremenjeni z odnosi med SPO in Združeno listo. In kakšni so odnosi s koroški socialdemokrati? Bolj kakor s slovensko frakcijo v SPO oz. DS ..Avstrijske narodnosti v SPČ“, ki nespretno zagovarja stališča, ki niso v prid slovenski manjšini na Koroškem, SDS zdržuje stike z nekaterimi vidnejšimi koroškimi socialdemokrati, kot je to npr. šentviški župan Gerhard Mock. Z njim sodelujemo na ravni občin Št. Vid ob Glini - Ljubljana na podlagi konkretnih komunalnih in gospodarskih zadev, ne pa izključno strankarsko-političnih. Poudaril si, da gradi SDS svoje politično delovanje na narodnem načelu. Kako gledaš na vprašanje koroških Slovencev? Problem slovenske manjšine na Koroškem je najprej problem politike njene matične države. V prejšnjih desetletjih je slovenski režim načrtno razdvojeval ne le zamejce, ampak vse Slovence po svetu ter jih skušal prevzgojiti. Danes ugotavljamo, da je v mnogih primerih izvirno slovenstvo bolj doma zunaj meja slovenske države, kakor znotraj njih. Tudi politika sedanje slovenske vlade do zamejskih Slovencev ni prispevala k temu, da bi Slovenci na Koroškem in v Italiji združili narodne sile. Prihodnja slovenska politika do manjšine bo morala podpirati vse tiste politične sile, ki si prizadevajo za enotnost. Danes sta to na Koroškem NSKS in EL, ki si že dolgo prizadevata za skupno demokratično predstavništvo. V tem svojem prizadevanju skušata na vse načine pritegniti k sodelovanju tiste, ki, tudi po naročilu iz Ljubljane, te ponudbe zavračajo. Torej je uspeh manjšinske politike in položaj slovenske manjšine na Koroškem predvsem odvisen od jasne konsistentne politike Ljubljane. In od česa je odvisna uspešna prihodnost Slovenije? Osebno menim, daje Slovenija obsojena na uspeh. Vprašanje je le, ali bo ta uspeh slovenski ali od koga drugega. Slovenija v naslednjem desetletju nujno potrebuje vlado, ki bo ne le poštena, nekoruptna, sposobna, ampak tudi dovolj, recimo temu narodno usmerjena. Zato bi si tudi zelo želel, da bi po naslednjih volitvah prevzele odgovornost v slovenski vladi stranke slovenske pomladi (Slovenski krščanski demokrati, Slovenska ljudska stranka, Slovenska socialdemokratska stranka). Vsakršna slovenska oblast bo morala zapeti na narodno vižo, da bi se izognili izginotju slovenske države in slovenskega naroda v pretirano unificirani Evropi. Hvala za pogovor. RADIO/TV, PRIREDITVE T PETEK, 20. sept. 18.10-19.00 Kulturna obzorja. A T SOBOTA, 21. sept. 18.00-19.00 „Od pesmi do pesmi - od srca do srca.“ E D E NEDELJA, 22. sept. 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Karnten. Duhovna misel (mag. Ivan Olip) 18.00-18.30 6x6 Domače uspešnice. N PONED., 23. sept. 18.10-19.00 Kratek stik. V TOREK, 24. sept. 18.10-19.00 Otroška oddaja. R A SREDA, 25. sept. 18.10-19.00 Domača glasbena mavrica. 21.04-22.00 Glasbena oddaja. D 1 ČETRTEK, 26. sept. 18.10-19.00 Rož - Podjuna-Žila. U PETEK, 27. sept. 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Petek, 20. september SUHA Pesmi in ajdove specialitete Čas: ob 19.30 Kraj: Gostilna Motschula- blick na Suhi Nastopata: Gem. Chor Hei-matklang Potoče in Oktet Suha Sobota, 21. september ŽELEZNA KAPLA Mladinska maša „Srečaj se z nami in ne ostani zunaj!" Čas: ob 18. uri Kraj: farna dvorana Mašo sooblikuje ..Dvojezični zbor“ pod vodstvom Edija Oražeja, nato koncert. Nedelja, 22. september ŠT. JAKOB V ROŽU Kulturna prireditev z družabnim srečanjem Kraj: farna dvorana Čas: ob 14. uri Nastopajo: MoPZ SPD Borovlje in Francka Mlekuž Prireditelj: Društvo upokojencev v St. Jakobu v R. ŠMIHEL Sreda, 25. september ŠT. PETER PRI ŠT. JAKOBU Kitarski večer Kraj: v kapeli Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru Čas: ob 18.30 Igrata: Janja Kassl in Andrea GroB Prireditelj: Glasbena šola na Koroškem Petek, 27. september SELE „Sedlški zvonovi" Predstavitev pesmarice Hanzija Artača Sodelujejo: Mešani pevski zbor Sele, kvartet bratov Smrtnik, ansambel ..Koreni-ka“ iz Šmihela Kraj: v farnem domu Čas: ob 20. uri Prireditelj: Pevsko društvo Sele Sobota, 28. september ŠT. JANŽ Gledališka predstava „Govor malemu človeku" Igralec: Vlado Novak Kraj: k & k center Čas: ob 20. uri TINJE Vabilo na spominsko sv. mašo za prelata dr. Rudolfa Bliimla ob 30-letnici njegove smrti in za rajne dobrotnice in dobrotnike tinjskega doma Kraj: v kapeli Doma v Tinjah Čas: ob 8. uri Nedelja, 29. september ŠMIHEL Vaški praznik Kraj: na Davidovem travniku Čas: ob 14. uri Prireditelj: KPD Šmihel Ponedeljek, 30. sept. ŠMIHEL Ansambel Korenika predstavlja svojo prvo zgoščenko (CD) PODJUNSKA OHCET (stare pesmi in melodije ob svatbi; zbral jih je mag. Ber-tej Logar) Kraj: farna dvorana Šmihel Čas: ob 20. uri Prireditelja: ansambel Korenika in KPD Šmihel RAZSTAVE ŠT. JANŽ Razstava Erike in Michaela Jenko pod naslovom „Olje-akva-rel-akril" Razstava je odprta do 20. septembra 1996 (torek, četrtek in sobota od 18. do 20. ure, sreda in petek od 9. do 12. ure). Kraj: k&k center Prireditelj: k&k in SPZ CELOVEC Razstava Marianne Bahr - „Mešane tehnike in kolaži" Kraj: Pri Joklnu v Celovcu Razstava bo odprta do 2.10.1996, od ponedeljka do petka od 11. do 21. ure CELOVEC Uničevalna vojna-zločini VVehrmachta 1941 do 1945 Razstava hamburškega Inštituta za družbene raziskave v likovnem razstavišču RITTERv Celovcu še do 6. oktobra, dnevno od 10. do 20. ure [Ky NEDELJA, 22. september '96,13.30 PONEDELJEK, 23. sept. 1996 ORF 2, ob 2.50_________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Učni načrt ljudskih šol z nemškim in slovenskim učnim jezikom je le okvir, sedaj so izzvani učiteljice in učitelji • Ko usahne glavni vir dohodka - obmejni trgovci ob zaprtju Ljubelja brez bodočnosti? • „Bo bilo" in „Ledena doba" -nova filma krožka Koroške dijaške zveze „Film Mladje" • Gledališka skupina iz Sel je napovedala „Dan oddiha" -trebušne mišice pa so trpele • Gomoljika: ..Umazano zlato" v naših gozdovih Dekanijsko romanje raznolikosti k Sveti Katarini nad Šmihelom pri Pliberku Zbirališče za procesijo ob 14.30 od farne cerkve: fare Šmihel, Suha, Žvabek; od pošte: fara Pliberk; iz Črgovič: fari Kazaze in Vogrče Ob 15. uri slovesno somaševanje Torek, 24. september CELOVEC Vabljeni na premiero dveh kratkih filmov „Eiszeit/Le-dena doba" Kratek film Nine Sajko (8 min.) „Bo bilo/Es wird gevvesen sein“ Kratek film po zgodbi Andrine Mračnikar (17 min.) Kraj: Mladinski dom Čas: ob 20. uri Prireditelj: Koroška dijaška zveza SELE Predstavitev videofilma „Peka božičnega kruha" Proizvodnja: Avdiovizualni laboratorij ZRC SAZU (Ljubljana), Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik v Celovcu Kamera, režija in montaža: dr. Naško Križnar Strokovno vodstvo in besedilo: dr. Marija Makarovič Kraj: farna dvorana Čas: ob 20. uri SREČANJE PREGNANCEV Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo, 29. septembra 1996, s pričetkom ob 14. uri v Kulturnem domu na Radišah redni občni zbor, ki bo kot v minulih letih povezan z družabnim srečanjem. Na sporedu bo tudi nastop članic in članov domačega Slovenskega prosvetnega društva „Radiše“. Letos, ko obhaja Zveza slovenskih izseljencev 50-letnico svojega obstoja, smo končno uresničili dolgoletna prizadevanja za postavitev spomenika preganjanja, ki smo ga 7. julija slovesno odkrili na Radišah. Jubilejno leto“ naše organizacije pa bomo zaključili s srečanjem 29. septembra prav tako na Radišah, kamor prisrčno vabimo vse bivše pregnance z družinami, znanci in prijatelji. Zveza slovenskih izseljencev ROŽEK GENERACIJA 82 Umetniki iz Slovenije Mitja Berce, Rajko Ču-ber, Igor Fistrič, Cveto Maršič, Samo Perpar, Zmago Posega, Ivo Prančič, Zmago Rus, Vlado Stjepič, Jože Šubic, Konrad Topolovec, Klavdij Tutta, Boris Za-platil Odprtje: sobota, 21. septembra 1996, od 18. do 21. ure Odprto od 22. septembra do 13. oktobra 1996, od srede do nedelje od 15. do 18. ure RAZNO PLIBERK TEDEN ODPRTIH VRAT v župnišču Nedelja. 29.9.1996 ob 9.30: slovesno bogoslužje; ob 11 .uri: blagoslovitev in odprtje; ob 12. uri: družabno srečanje ob jedači in pijači, ogled hiše, ob 14. uri: kulturni spored Ponedeljek. 30. 9.1996. ob 19.30 Razstava domačih ustvarjalk - odprtje: Sonja M. Bavdaž, Marija Zdovc, Ivanka Polanc, Cornelia in Silvia Sternjak Torek. 1.10. 1996. ob 19.30 Literarno kritična kulturna prireditev: Knjižne presoje Barbara Simoniti, Silvija Borovnik, Denis Poniž, Horst Ogris, Vinko Ošlak ŠT. JANŽ Bosanski kulturni dnevi od 20. 9. do 5. 10.1996 Petek. 20. 9. 1996 Odprtje razstave,.Poniževanje lepote" (Salko Sarič & Vladimir Kolopič) Čas: ob 19. uri Koncert akademskega ženskega vokalnega ansambla KDP „Preporod“ iz Sarajeva Čas: ob 20. uri Kraj: k&k center Četrtek. 26. 9. 1996 Predstavitev sodobne bosansko-hercegovske literature Novo liriko in prozo berejo: Nedzad Ibrisimovic, Bisera Alikadic, Ifran llorozovic, Veselko Koroman, Mile Stojič Čas: ob 19.30 Kraj: k&k center PRIREDITEV/RAZPRAVA HRANILNO DRUŠTVO „ K L U B 26“ vabi na nogometno tekmo RAPID - JUVENTUS TURIN UEFA - CHAMPIONS LEAGUE V SREDO, DNE 16. oktobra 1996, ob 20.30 ERNST-HAPPEL-STADION, DUNAJ Odhod iz Celovca - Mohorjeva -z avtobusom ob 14. uri Cena z vstopnino: šil. 800” Za nečlane: šil. 950” Vstopnice so na razpolago šele konec septembra. Ker so vstopnice zelo drage, moramo imeti število interesentov že prej zagotovljeno. Zato Vas prisrčno prosimo, da se javite najkasneje do 25. septembra 1996. Prijave sprejemata: Mirko Isopp (tel. 0463 /56 5 15-43) in Justina Hribernik (tel. 0463 / 540 79) Dunaj zahteva dodatne dvojezične napise w tima! v soboto, 21. sept., ob 14.30 Začetek štiridelnega seminarja za bodoče matere in očete: Spremljati v življenje -Pričakovati otroka Voditeljici seminarja: Brigitte Wandl in Petra Prihoda v soboto, 21. sept., ob 19.30 Predstavitev nemške in slovenske knjige: Kamten -Unterirdische Begegnungen Avtorji: Bertram K. Steiner (tekst) in Ferdinand Neumuller (slike) Predstavi: Dl Franc Kattnig, vodja Mohorjeve založbe v torek, 24. sept. ob 19. uri Seminar za žene: Jaz na poti k sebi - Kako samozavestno nastopati? nem. Vodita: Sonja Kraxner in Magdalena Koschutnig v torek, 24. septembra, ob 20. uri Kako varčevati z energijo -graditi s soncem Predavatelj: inž. Armin ThemeRI v sredo, 25. septembra, ob 19.30 Odprtje razstave Zdravka Luketiča iz Maribora »Krajine11 na olju in akrilu Glasbeno-pevski program: družina Luketič v petek, 27. sept., ob 19. uri Rdeči križ - tečaj za prvo pomoč Vodi: Franz Jordan v petek, 27. sept., ob 19.30 Novo poganstvo in desno-ekstremistična miselnost, nem. Predava: dr. Jože Till, Celovec od sobote, 28. sept., od 9. ure do nedelje, 29. sept., do 17. ure Vaje za dihanje, raztegnitev in sprostitev s težiščem na hrbtenici, nem. Vodi: prof. dr. Valentin VVulz, Celovec od sobote, 28. sept. od 14.30 do nedelje, 29. sept. do 16.30 Priprava na zakon Spremlja: Jože Kopeinig v soboto, 28. sept., ob 19.30 Koncertni večer Anja Kapun (kljunasta flavta, sopran), Johannes Kobald (klavir, čembalo) in Gudrun Mitterer (sopran) v torek, 1. oktobra, ob 17.30 Slovenščina za začetnike, I. del Vodi: Nadja Volavšek, univerza Celovec Kraj: Celovec/VVaaggasse - kapucini v torek, 1. oktobra, od 16.30 do 18.20 Slovenščina za začetnike, II. del Vodi: mag. Eva Marija Verhnjak-Pikalo OGLAS <-\ POSOJILNICA-BANK PODJUNA oddaja v najem stanovanje v Dobrli vasi tel. povpraševanja: 0 42 36 / 20 76 5. Hohnerjevi dnevi 3., 4. in 5. oktobra 1996 v Galeriji Avsenik, Begunje, in v Centru Poljče Četrtek. 3. oktobra 1996 od 10. do 11.30 ure: Kratke uvodne besede in pozdrav organizatorja - Etude za nižjo stopnjo, 1. del (prof. A. Lorber) od 11.45 do 13.15 ure: Etude za nižjo stopnjo - 2. del (prof. A. Lorber) od 14.30 do 16.45 ure: Aleksander Jekič (prof. F. Žibert) od 17. do 18.30 ure: Pouk z začetniki (prof. Vili Ošlaj) od 18.45 do 19.00 ure: Duet Ban-dalovič-absolventki Hohnerjeve akademije iz Trossingena bosta na harmoniki zaigrali tri skladbe Petek. 4. oktobra 1996 od 9. do 11.15 ure: Delo z an-samblorn J. Golob - Dva preludija (prof. F. Žibert) od 11.30 do 13.00 ure: Uporabnost klavirske literature za pouk harmonike (prof. A. Lorber) od 14.30 do 16.00 ure: Izbor literature za duet, tercet, kvartet - za nižjo stopnjo (prof. A. Lorber) od 16.15 do 17.45 ure: Delo z ansamblom. Program: Piazzola-Kolz: Melodia, A. Heimschrott: Musiča piccolina (prof. F. Žibert) od 19. do 20.30 ure: Predstavitev ,.razrednega muziciranja" na orglice - orgl. solist in docent Gerhard Muller ter predstavitev claviole in otroške harmonike z metodologijo Kiddy - učitelj s kons. Trossingen, Jorg Hundeshagen Sobota. 5. oktobra 1996 od 9. do 10.30 ure: Ciklične skladbe za nižjo stopnjo (prof. A. Lorber) od 10.45 do 11.30 ure: Predstavitev literature za nižjo stopnjo - T. Racz: Suite št. 1, 2 in 3 (prof. F. Žibert) od 11.30 do 13.00 ure: Zaključek seminarja, pogovor s predavateljema, seminarske naloge, poročilo, anketa itd. Za aktivno delo v seminarskem harmonikarskem orkestru naj udeleženci instrumente in notna stojala prinesejo s seboj, kajti delo z ansamblom bo delno potekalo tudi v učilnicah Centra Poljče. (nadaljevanje s 3. strani) katere tudi člen 7 ne predvideva. „Če pa se že razmišlja o rešitvah na osnovi statističnih podatkov, potem je treba vzeti kot izhodišče leto 1955, ko je začela veljati državna pogodba," tako mag. Vouk. Kot rečeno, je stališče ustavne službe urada zveznega kanclerja korak v pravilno smer. Na osnovi tega stališča ima zvezna vlada možnost, da takoj spremeni odredbo o dvojezičnih napisih (medtem ko lahko sam zakon o narodnih OGLAS bložei etate! PLIBERK RAZPRODAJA KOLES po ugodnih cenah! skupnostih 76 spremeni samo parlament). S tem bi lahko vsaj vsi kraji v_ občinah Pliberk, Škocijan, Žitara vas, Bistrica v R. in Št. Jakob v R. takoj dobili dvojezične napise. Takojšnjo spremembo odredbe je na tiskovni konferenci zahteval tudi predsednik NSKS Nanti Olip. Bo vlada dejansko sledila stališču svojih pravnikov? Ali pa bo tudi v tem primeru nadaljevala svojo staro igro zavlačevanja in preprečevanja? Janko Kulmesch Opravičilo V zadnji številki NT se nam je pripetila nadvse neljuba pomota: pesem „Štek pa rjesen ne gra“ smo pripisali Hermanu Germu, v resnici pa je njena avtorica Anita Hudi. Aniti se za to pomoto iskreno opravičujemo. IMPRESUM NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stra6e 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straf3e 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Stra6e 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 440,-; Slovenija 3000,- SIT; ostalo inozemstvo 750,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil?; posamezna številka 10,-šil.: Slovenija: 100,- SIT. 16 Politika Politika 17 Premiera Katoliškega prosvetnega društva „Planina“ v Selah „Dan oddiha" za stare in mlade Preteklo nedeljo, 15. septembra 1996, je bila v Selah premijera veseloigre oz. komedije z naslovom „Dan oddiha11. Nastopila je skupina odraslih KPD „Planina“ Sele pod režijo Francija Končana. Gledališka predstava, ki je namenjena tako starim kakor mladim, zelo posrečeno prikazuje hektiko v našem življenju. Glavni akter predstave Zajcev (Martin Dovjak) pride v počitniški dom, ne z namenom, da bi se odpočil, marveč z namenom, da bi našel Miusova (Herman Oraže), ki bi mu naj izstavil potrebno potrdilo. Zajcev išče in išče Miusova, pa ga ne more najti. Kakor v vsaki veseloigri, tudi v tej ne manjka smešnih scen in prizorov. Zajcev na vse načine skuša dobiti Miusova in pri tem se poslužuje tudi laži. Na koncu je stvar tako daleč, da naj bi bil domnevno poročen z mlado študentko K lavo Ignjatuk (Silvija Male), ki pa je prišla v počitniški dom, da bi se srečala s svojim možem Kostjo Galuškinom (Toni Štern). Miusov pa, ki ga Zajcev tako krčevito išče, ima zmenek z Dudkino (Tanja Mak), ki pa jo je strah pred njenim možem profesorjem Dudki-nom (Hanes Kelih). Upraviteljica počitniškega doma Vera Karpov-na (Katja Roblek), vratar (Roman 1URCEK Upraviteljica počitniškega doma je poklicala zdravnika (Danijel Dovjak) in bolničarja (Ivan Kelih), da bi pomirila Zajčeva (Martin Dovjak). Roblek) in Šura (Martina Oraže) od same zmede ne vedo več, kdo od „gostov“ spada skupaj in kdo ne. Ker Zajcev tako krčevito išče Miusova, upraviteljica doma V. Karpovna sklepa, da je znorel, in pokliče zdravnika (Danijel Dovjak) in bolničarja (Ivan Kelih). Na koncu pa pride iskat Zajčeva njegova žena Roza Jereme-jeva (Mici Mak). Toda tako kakor v vsaki veseloigri se na koncu stvari spet uredijo in vse se srečno konča. Zajcev dobi svoje potrdilo, zakonca Dudkin se najdeta itd.. Gledališki skupini KPD »Planina" Sele je treba za uprizoritev iskreno čestitati. Predstava ni bila izredno zanimiva samo po vsebini, ampak tudi zelo posrečeno zaigrana. V prihodnosti si želimo še več tako posrečenih nastopov naših gledališčnikov. Igor Roblek SPZ organizirala odlične klasične koncerte Skupno s pristojnimi podeželskimi kulturnimi društvi je pretekli teden izvedla Slovenska prosvetna zveza štiri koncerte klasične glasbe, na katerih so se lahko predstavili domači glasbeni poustvarjalci. Prvi koncert tega niza je bil pretekli četrtek v občinski dvorani v Št. Jakobu v Rožu, drugi koncert dan navrh - z delno spremenjeno zasedbo - v Borovljah (pri Cingelcu), ostala dva pa v Zahomcu in v Šmihelu. Prijetno presenečenje je bila dobra zasedenost dvorane v Št. Jakobu, saj tega pri pogosto zahtevni klasični glasbi človek sploh ne pričakuje, sploh če so koncerti na podeželju. Kitara in španska (latinsko-ame-riška) kultura sta kakor par čevljev - med sabo sta neločljivo povezana. In to se izraža tudi na večini koncertev kitaristov, torej tudi tukaj, ko je nastopil Janez Gregorič najprej s skladbami kubanskega skladatelja Lea Brouvverja, nato z ..Ameriškimi preludiji" Abela Carle-vara in z „Bolerom“ Napoleona Co-steja (živel v 19. stoletju). Naslednji nastopajoči je bil flavtist Kristijan Filipič; pri klavirju gaje spremljala Andreja VVuzella-Močil-nik. Kdor ga je slišal že junija v Ca-sinu v Vrbi, je lahko bil priča, da se je od takrat spet vidno (in slišno) izboljšal: flavta mu poje sedaj še bolj sproščeno in ton mu še bolj odmeva. Po odmoru je nastopila Andreja še solistično; s klenim, nekako zemeljskim načinom igranja je pianistično prepričala pri obče znanem in zato še posebej nevarnem „Scherzu v b-molu“ Frederica Chopina. Zadnji del programa je bil spet bolj nežen: Janez Gregorič in Kri- stijan Filipič sta v duo-zasedbi predstavila rahlo sentimentalne skladbe: Napoleona Costeja in (pred štirimi leti umrlega) Astorja Piazolle. Primeren in mehak zaključek večera je bil dodatek, in sicer „La-bod“ iz ..Karnevala živali". A. F. P.S.: Koncert v Borovljah je delno izstopal iz verige koncertov. Tam sta nastopala tudi Roman Verdel in Bruno Petrischek s skladbami Rahmaninova in Mozarta, japonska pevka Michiko Kobayaschi pa je predstavila tri japonske pesmi ter pesmi Richarda StrauBa in Roberta Schumanna. Hvaležna publika je bila navdušena. g ] Javni poziv za evidentiranje članov upravnega odbora sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost Ministrstvo za kulturo v skladu z Zakonom o skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti (Ur. list RS št. 1/96) poziva vse člane društev, drugih organizacij in posameznike, ki se ukvarjajo s področjem ljubiteljske kulturne dejavnosti, da oblikujejo in mu sporočijo predloge za kandidate za članstvo v upravnem odboru Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost (SLKD). Ministrstvo za kulturo bo v skladu s 7. členom omenjenega zakona izvedlo nadaljnje postopke za uskladitev prijav kandidatov in svoj predlog poslalo Vladi RS, ki bo upravni odbor SLKD imenovala. Prijave, opremljene z osebnimi podatki kandidatov in natančno opredelitvijo njihove dejavnosti na področju ljubiteljske kulture pošljite do 10. 10. 1996 na naslov Ministrstvo za kulturo, Cankarjeva 5, 1000 Ljubljana, s pripisom ..Upravni odbor ŠLKD". Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Premiera filmov Bo bilo in Ledena d Mimo filma pot* bo šla „To je bilo..." Na tiskovni konferenci pretekli ponedeljek je projektni vodja in faktotum Filma Mladje Miha Dolinšek zagrenjen predstavil najnovejša filmska projekta skupine Film Mladje: Ledena doba/Eiszeit in Bo bilo/Es wird ge-wesen sein. Parafraziran naslov Bo bilo pomeni Dolinškovo črnog-ledanje za prihodnost filmskega ustvarjanja („Ne vem, kako bo šlo naprej."), kajti trud, ki ga je vodja s številnimi mladinci pretežno s Slovenske gimnazije in TAK v okviru Koroške dijaške zveze v preteklih petih letih vložil v delo, s katerim so želi tudi izredne uspehe na področju amaterskega filma, ne najde želenega odmeva v spektru kulturno-umetniškega delovanja med koroškimi Slovenci. „Treba je za vsako malenkost prosjačiti," tako Dolinškov lapidarni komentar o kulturni politiki. Kulturna politika ne priznava te stroke, čeprav, tako Dolinšek, „v prihodnosti mimo tega medija ne bo šla pot". Resi-gnativnosti kriva je tudi slovenska medijska politika: ..Slovenski oddelek nas doslej z ničimer ni podpi- ral." Problem je tudi vtem, da delo nima kontinuitete glede akterjev, saj se zasedba skoraj od projekta do projekta spreminja. Še nekaj besed k filmom (Dolinšek: „0 vsebini in poantah ne pišite, ker se s tem zgubi tako imenovani učinek presenečenja.").Toliko pa le: Ledena doba je produkcija mlade Celovčanke Nine Sajko, ki se je na originalnih prizoriščih pozanimala o problematiki tujstva in tujcev. Doslej je že sodelovala v okviru medtem končanega študija medijev in jezikoslovja v nekaterih filmskih projektih, to pa je njen režijski prvenec. Sajko o nastanku filma: ..Zamisel se mi je porodila leta 1993, ko je Haider prvič omenil plebiscit o tujcih." Glavno vlogo v filmu igra Felix Kuher. Drugi film Bo bilo sloni na podlagi besedila 16-letne(!) Andrine Mračnikar, ki si je kot temo izbrala iztirjenost človeka v današnjem času, outsaiderstvo, neprilagojenost oz. nekonformnost. V vlogi glavne igralke prepričljivo debitira Nadja Žele. Krstna predstava filmov je v torek, 24. septembra ob 20. uri v Mladinskem domu v Celovcu. Adke > Piatnik in slovenski tarok Preteklo sredo (18. sept.) so v Narodni galeriji v Ljubljani predstavili nove igralne karte -1. i. Slovenski tarok. Moralno pobudo in finančno podporo je nudilo podjetje Eurotrade, Studio poslovnih daril iz Ljubljane; akademski slikar - sicer knjižni ilustrator - Matjaž Schmidt je upodobil osebnosti, dogodke in značilnosti iz slovenske preteklosti, katere je po tehtnem premisleku izbral etnolog dr. Janez Bogataj. Na kartah se torej srečujemo z upodobitvami A. T. Linharta, J. P. Gallusa in generala R. Majstra pa do kralja Matjaža, lepe Vide in sv. Eme Krške; na samih tarokih pa so upodobljeni različni prizori iz slovenske mitologije (Peter Klepec, coprnica s Slivnice . . .), nekaj motivov s slovenskimi šegami in etnološkimi značilnostmi (kurentovanja, bloški smučar, . . .) pa do najpomembnejšega ustavnopravnega dejanja iz naše daljne preteklosti Ustoličevanja karantanskega kneza. Izdelavo kart je Eurotrade zaupal znameniti dunajski tiskarni Piatnik. Predstavitve Slovenskega taroka in odprtja razstave v Narodni galeriji, kjer so ob že tiskanih kartah na ogled originalne Schmidtove slikarske predloge, se je udeležil sam lastnik tiskarne Ferdinand Piatnik. mag. Mojca Jenko PODLIGA VZHOD BILČOVS - KLOPINJ 2:3 (0:0) Tokrat so Bilčovščani doživeli črn dan. V prvi polovici je še vse kazalo, da bo zmagovalec domače moštvo, drugi polčas pa je obrnil sliko. Domačini so vse bolj podcenjevali Klopinjčane, ti pa so se maščevali z uspešnimi protinapadi in kar trikrat premagali nemočnega vratarja Schauniga. Proti koncu je Schriell sicer še eksplodiral in z dvema goloma odprl šanso za vsaj eno točko, toda drugi gol v 85. minuti je padel prepozno. BilČOVS: Schaunig 3, Partl 2, Rajnovič 2, Lippusch 2 (46. Schlemitz 2), Strugger 2, Kuess 2, Andrejčič 2, G. Schaunig 2, Ouantschnig 2, Marti 2 (60. Durnig 2), Schriefl 3; Bilčovs: 15 gled.; sodnik: Stotter (dober); strelec: Schriefl (71., 85.); 1. RAZRED D Frantschach - Sele 3:0 (1:0) Selani so sicer šli v tekmo s ciljem odnesti eno točko, vendar so s prikazano igro bili od tega daleč proč. Večini igralcev manjka poleg samozavesti vsakršna borbenost. Rezultat tega v Frantschachu je bil, da so gole dobili po sramotnih napakah obrambnih igralcev. Sicer so v drugem polčasu bili v lahki terenski premoči, vendar so imeli preveč nepovezanih akcij in po hudi napaki prejeli drugi gol. S tem pa se je vlak odpeljal. Sele: Oraže 3, A. Mak 2, Božič 2, Hribernik 2, Kelih 2, R. Roblek 3 (80. I. Roblek 0), Doujak 2, Kert 4, Stojanovič 2, M. Mak 4, Jordan 3; Frantschach: 70 gled.; sodnik: Schattenberger (na strani domačinov) Rdeči karton: Doujak (75.) Železna Kapla - Šmihel 3:0 (2:0) Šport V Železni Kapli so Šmihelčani letos prvič podlegli. Kapelčani presenetljivo ugnali Šmihelčane kar s 3:0 Derbi je vsekakor obljubljal brisanco že pred tekmo, saj je nekdanji trener Kapelčanov Germad-nik zdaj trener šmihelske ekipe. Kaplčani so vso tekmo dominirali in katastrofalno predstavo Šmi-helčanov izkoristili za jasno zmago in drugo mesto na lestvici. Smola za Roberta Lutnika, ki si je zlomil ključnico in bo zdaj nedvomno izpadel za nekaj časa. Lutnik je imel že lani nesrečo, ko si je strgal vezi na nogi in je izpadel za nekaj časa. Železna Kapla: Kohlvveis 3, Užnik4, Kock 0 (5. J. Ošina 4), Schorli 4 (75. T. Lipusch), Gru-benilnik 4, Baloh 3, Sporn 4, Lipusch 4 (75. Ošina F.), Lesnik 4, Kržan 3, DeisignerS. Šmihel: Leitgeb 2, Janet 2 (85. Hribernik 0), R. Lutnik 2 (52. A. Lutnik 2), Krevvalder 1, Tratar 2, Germadnik 1, A. Gros 2, Žohar 2, Lubša 1, C, Gros 2, Motschilnik 2; Železna Kapla: 100 gled.; sodnik: Janesch (dober) Strelci: Scholri (15.), Sporn (30.), Lipusch T. (60.) 2. RAZRED F Št. Peter n. V. - Dobrla vas 2:1 (1:1) Dobrolčani so pričakovalo preveč proti Št. Petru. Namesto da bi bili zadovoljni s točko, so hoteli zmago. Dobrla vas: Pečnik 3, Pernek 4, Jčrg 3, nachbar 3, Kampi 3, Zunder 2, Radii 2, Opetnik 4, Roger 3 (70. Math 0), Dollinger 4, Schippl 2 (50. C. Lesjak 3); Št. Peter: 150; sodnik: Jantschko (dober); strelec za Dobrlo vas: Dollinger (44.); Grabštanj - Globasnica 5:8 (2:4) Globaški trener VVolbl je eksperimentiral in z ekperimentom sprožil val golov. Globašani so zelo radi vzeli, še raje pa dajali. Napadalca Blažej in Pasterk sta Grabštanj zasula z goli. Globasnica: Smrečnik 2, Tominc 3 (76. Szabo 0), Kordesch 2 (46. G. Sadjak 3), Zanki 2 (57. Wčlbl 3), Buchvvald 3, Hren 4, Hribar 3, Mišic 3, Silan 4, Pasterk 5, Blažej 5; Grabštanj: 150 gled.; sodnik: Jaklitsch (poprečen); strelci: Hren (3.), Blažej (17., 40., 52.), Pasterk (26., 67., 74.), Hribar (81.); Reichenfels - Žvabek 2:0 (1:0) Žvabečani so nastopili proti favoriziranemu moštvu z močno skrčenim kadrom, saj je pol obrambe deloma zaradi poškodb deloma zaradi kartonov izpadlo. Sicer to na terenu ni bilo toliko opazno, vendar pred golom ni bilo učinkovitosti. Žvabek: Jakob 3, Ramusch 3, A. Berchtold 3, Filipič 3, Trampusch 3, Čebul 3, W. Berchtold 3, Sumper 3, E. Berchtold 3, Juwan 3, Homer 2 (75. Breitenegger 0); Reichenfels: 150 gled.; sodnik: Koglek (povprečen) Bikarja vas - Mauterndorf 2:1 (1:0) V nedeljo, 22. sept., je na programu v stadionu pod Košuto vroči derbi Sele - Železna Kapla PODLIGA VZHOD: Podkrnos - Bilčovs (v n) - Trener Igor Strugger s svojim moštvom proti Klopinju sploh ni bil zadovoljen. Njegov rezime: „Vsi zapovrstjo smo podcenjevali nasprotnika, ker je bil takrat na lestvici zadnji." Naslednji nasprotnik je ponovno trenutno zadnji, vendar Strugger obljublja, da bo fantom na treningu povedal nekaj resnih besed 1. RAZRED D: Sele - Železna Kapla (v nedeljo, ob 16. uri) - Favorit v derbiju je gotovo Železna Kapla, vendar Selani morajo na derbiju pokazati moralo in se navijačem oddolžiti. Kljub personalni stiski v selskem kadru so spričo mesta na lestvici skoraj primorani zmagati. Kapetan in vratar Erich Oraže šteje na navijače: ..Navijači morajo biti dvanajsti mož." Šmihel - Eitweg (v nedeljo, ob 16. uri) - Šmihelčani so osredotočeni na zmago. Stopnjevanje proti pretekli tekmi naj ne bi bilo težko. Za dalj časa bo izpadel Robert Lutnik (zlom ključnice). 2. RAZRED F Dobrla vas - Sinča vas (v nedeljo, ob 16. uri) - Dobrolčani so zelo motivirani in na vsak način hočejo zmago. Vzdušje v moštvu se je bistveno izboljšalo, kar se vidi tudi na igrišču. Globasnica - Važenberk (v nedeljo) - Globašani kot brzi vlak drvijo v 1. razred. Važenberk naj bi bila samo postaja na poti, ne pa ovira. Obramba se mora utrditi. Žvabek - Preitenegg (v nedeljo) - Proti Preiteneggu šteje samo zmaga. Tinje - Bikarja vas (v nedeljo, ob 16. uri) - Rikrajčani nočejo zgubiti povezave z vrhom lestvice in hočejo točkovati. TRG/FELDK. II-SAK II Dva gola Messnerja Dominik Messner je na tej tekmi dal dva zadetka, pri čemer je bil eden izredno lep. Vse tri točke želi ekipa osvojiti tudi v soboto doma proti VSV (Grabštanj., 15.00). Feldk./Trg II - SAK II 1:3 SAK II: VVastian 4. Hanjžič 3, Razdevšek 3, VValdhauser 3, Oraže R. 3, Nachbar M. 3, (46. Wieser 4), Messner 4 (85. Nachbar M. 0), Sienčnik 4, VVoschitz 3 (75. Mandli 0), Možina 3, Kesselbacher 3 Trg 200 gled.; sodnik: Tuscher (v redu): strelci: Messner (55. in 75.), Kesselbacher (63.) 2. razred A 1. Pliberku 8 6 1 1 28:13 19 2. Auslriall 8 5 1 2 30:11 16 3. SAKU 8 3 3 2 19:13 12 4. Trg/Feldkll 8 2 2 4 14:26 8 5. WACII 8 2 1 5 13:31 7 6. VSV 8 0 4 4 11:21 4 Dob - Hypo: 3:2 - odločili so boljši živci Dob je kar v prvi tekmi novega prvenstva slavil pomembno zmago. V derbiju proti Hypu, ki je zadnje čase postal skoraj že nepremagljiv za Dobljane, so Podjunčani presenetili v gosteh rivala in ga navsezadnje s tesnim rezultatom 3:2 premagali. Martin Micheu: ..Pravzaprav bi drugega seta ne smeli oddati, tako so na koncu odločili boljši živci in malo sreče. Drugi faktor v naš prid je bil izredno dobro blokiranje." Novi legionar Visna-pou sicer še ni tako „vžgal", kakor pričakovano, vendar so Do-bljani prepričani, da bodo imeli z njim še veliko veselja. Naslednje tekme igra Dob doma v dvojnem kolu proti Sokolu I in II. ..Pričakujemo seveda dve zmagi," tako Micheu. PODLIGA VZHOD 1. Vetrinj 7 6 0 1 118:6 18 2. Št. Andraž 7 5 2 0 13:4 17 3. ASK 7 4 1 2 20:10 13 4. Pokrče 7 4 0 3 11:9 12 5. ATUS Borovlje 7 2 4 1 13:10 10 6. Liebenfels 7 3 1 3 8:8 10 7. Bilčovs 7 2 3 2 13:11 9 8. DSG Borovlje 7 2 2 3 9:11 8 9. VVelzenegg 7 2 2 3 6:8 8 10. Mostič 7 2 2 3 13:18 8 11. Mellova 7 2 1 4 4:11 7 12. Klopinj 7 2 1 4 9:18 7 13. Blatograd 7 1 2 4 6:11 5 14. Podkrnos 7 1 1 5 5:13 4 Prihodnji krog (21722. 9.): Mostič - Liebnefosl, Podkrnos • Bilčvos, Sl. Andraž - Pokrče, Vetrinj ■ Melova. Kloipinj ■ We1 zenegg. DSG Borovlje - ATUS Borovlje, ASK - Blatograd 1. 1. Šmihel RAZRED D 7 5 11 17:10 16 2. Železna Kapla 7 4 2 1 18:8 14 3. Grebinj 7 4 2 1 13:8 14 4. Št. Pavel 7 4 1 2 13:6 13 5. Ruda 7 3 4 0 13:7 13 6. Frantschach 7 3 3 1 11:3 12 7. Eitweg 7 2 3 2 8:12 9 8. Maria Rojach 7 2 2 3 15:19 8 9. Labot 10. Žitara vas 7 2 1 4 12:13 7 7 2 1 4 7:11 7 11. St. Stefan 7 1 3 3 8:8 5 12. Sele 7 1 2 4 7:16 5 12. Vovbre 7 1 2 4 5:15 5 13. St. Leonhard 7 1 1 5 5:16 4 Prihodnji krog (21 ./22.9): Ruda -St. Stefan, Grebinj - Vovb-re. Sele - Žel. Kapla, Marija Rojach - Labot, Šl. Pavel - St Leonahrd, Šmihel - Eitweg, Žitara vas - Frantschach 2. RAZRED F 1. Globasnica 7 6 10 37:8 19 2. Reichenfels 7 5 0 2 15:10 15 3. Sinča vas 7 4 2 1 17:6 14 4. Važenberk 7 4 1 2 13:7 13 5. Rikarja vas 6. Galicija. 7 3 2 2 10:8 11 7 3 2 2 10:12 11 7. Št. Peter 7 2 3 2 11:13 9 8. Dobrla vas 7 2 3 2 4:7 9 9. Djekše 7 2 2 3 8:13 8 10. Žvabek 7 2 1 4 13:14 7 11. Preitenegg 7 2 1 4 3:9 7 12. Tinje 7 1 2 4 6:25 5 13. Mauterndorf 7 0 4 3 9:16 4 14. Grabštanj 7 0 2 5 10:18 2 Prihodnji krog (21 ./22.9.): Žvabek • Preitenegg, Tinje - Bikarja v., Dobrla v. - Sinča vas, Reichenfles - Grabštanj, Mau-lernd. - Galicija, Djekše - Št. Peter, Globasnica - Važenberg SAK Naraščaj Center Pliberk 26 golov najmlajših sakovcev Ta konec tedna so pričeli s prvenstvom tudi najmlajši (pod 8 let), ki so se izkazali kot najmočnejša glavna ekipa SAK iz Pliberka, saj je v treh tekmah dala kar 26 golov in ni nobenga prejela. V nedeljo (14.00) je turnir v Vidri vasi. Mladinci (U16) so sicer pejeli prvi gol, toda so naprej 1. na lestvici. Haimburg U 16- SAK 1:4 (Borovnik 2, Tisnikar 2); Žitara vas U 14 - SAK 0:6 (Meklin 2, Verdel 2, Krajger, Kramer); SAK U12/1 - Žrel-ec 2:0 (Kreutz, Partl); SAK U12/3 - Globasnica 1:6 (Kojič).; Haimburg U10 - SAK 1:4 (D. Dlopst 2, Aleksič 2). Turnir U 8: 1. SAK/2, 2. Žitara vas, 3. Velikovec, 4. SAK/4, 5. Železna Kapla. Tekme prihodnjega kroga: petek. 20.9.: Labot U10 - SAK (16.00); sobota. 21. 9.:SAK U 14 -Dobrla vas (15.00), SAK U 16 - Ruda (16.30) nedelja. 22. 9.: Velikovec U 12 - SAK (9.45), U 8 turnir v Vidri vasi (14.00); Center Celovec Št. Vid U 12 - SAK/2 4:2 (Oraže 2); Kriva Vrba U 10 - SAK/2 0:4 (Grilc, Lausegger, Eich-ner, Pretnar). Center Št. Primož SAK U10/1 - Kloipinj 5:0 (VVicher 2, Strecker, K. Klčsch, I. Klosch) 19 Šport Zoran Škerjanec (levo v dvoboju) je nedvomno eden najboljših legionarjev, ki jih je SAK kdajkoli imel. Tudi P/iberčani (desno kapetan Skoff) so ga večinoma lahko ustavili samo s prekrški. Zoran Škerjanec je že tretjič rešil SAK V zadnjih tekmah je legionar Zoran Škerjanec svojemu moštvu rešil točke, tako tudi v derbiju proti Pliberku. V odboru SAK pa se razpravlja o možni zamenjavi trenerja. Zamenjava trenerja? Zoran Škerjanec je svoj čas v Rijeki igral v I. ligi z izvrstnimi igralci kot Mladenovičem ali Bo-banom. Svojo kakovost je pri SAK pokazal v zadnjih treh tekmah. Proti Rohrbachu (2:1) je dal iz prostega strela zmagoviti gol, v Pollauu je pripravil dva zadetka in v zadnji minuti iz prostega strela izenačil (3:3) in proti Pliberku so ga po soloakciji podrli v kazenskem prostoru, dosojeno enajstmetrovko je Grujič izkoristil za zmago. V celoti gledano ima SAK letos boljše legionarje kakor lani v II. ligi. Grujič igra vsako tekmo konstantno dobro, Omerovič pa je nedvomno izredno nevaren napadalec, čeprav je doslej dal šele dva gola. Pretekli ponedeljek je odbor SAK v Grabštanju razpravljal o trenutnem športnem položaju I. moštva in prišel do zaključka, da je treba iz naslednjih dveh tekem (St. Florian in VVAC) napraviti šest točk, če SAK želi obdržati možnosti za 1. mesto. Konkretno to pomeni: če SAK v St. Florianu ne zmaga, ima SAK naslednji ponedeljek novega trenerja. Kdo bi prevzel ta posel, še ni bilo odločeno, v ožjem izboru pa je vsekakor duo Fera/Ramšak, pri čemer bi naj bil Fera glavni trener. Pri klubu vsi upajo, da ne bo treba menjati trenerja, zato pa sta potrebni zmagi v soboto, 21. sept. v St. Florianu (17.00) in v petek, 27. sept., ko igra ŠAK pod umetno lučjo v VVolfsbergu proti VVAC (19.00). Igralci so dejali, da se želijo bolj boriti in doseči ta cilj, kar gotovo ne bo lahko. SAK - Pliberk Odločila je enajstmetrovka Večno mladi derbi je privabil spet precejšnje število navijačev v stadion, vendar pa niso bili zadovoljni z igro moštev. Pliberk se je sicer zelo trudil, toda ni mogel dati več. SAK pa je delomo igral pod vsako kritiko in zapravil celo stoodstotne možnosti iz petih metrov (Ziehaus (85.). Tako je potem odločila enajstmetrovka, o kateri Pliberčani trdijo, da je bila po krivici prisojena, na kar pa tudi tv-posnetek ni mogel dati stoodstotnega odgovora, prej bi lahko rekli, da je bila upravičena kot pa ne. SAK - Pliberk 1:0 (1:0) SAK: Preschern 4, Zanki 2, Krstič 3, A. Sadjak 4, Kriwitz 4, S. Sadjak 4, Škerjanec 4, Šmid 3, (61. Eberhard 0), Ziehaus 3, Omerovič 2, (57, Lipusch 0), Grujič 4: Pliberk: Matschek 4, Posteinig 3, Slamanig 3, (74. D. VVriesnig 0). Pleschgatternig 4. Habernik 2 (82. Polanz 0), Urnik 3, Besič 4, Skoff 3 (74. F. VVriessnig), Koller 3, Miklau 2, Lisic 2 Stadion: 900 gled.: sodnik: Aichholzer (je po več kot štirih letih spet sodil SAK in se zelo trudil za korektnost); strelec: Grujič (44./11-m.)) REGIONALNA LIGA 1. Wels 6 6 0 0 16:3 18 2. VVAC 6 5 0 1 21:5 15 3. Leibnitz 6 4 0 2 9:6 12 4. Voitsberg 5 3 1 1 12:6 10 5. SAK 6 3 1 2 9:9 10 6. Gratkorn 6 0 0 3 6:13 9 7. Rohrbach 5 2 1 2 8:9 7 8. Esternberg 6 2 0 4 7:10 6 9. Pollau 6 t 2 3 11:10 5 10. Austria 6 1 2 3 6:7 5 11. Trg/Feldk. 6 1 2 3 6:8 5 12. St. Rorian 6 1 2 2 1:6 5 13. VSV 6 1 1 4 3:12 4 14. Pliberk 5 1 0 4 3:14 3 ■ Rezultati 5. kroga: Gratkorn - Austria 0:2, Esternberg • Wels 2:3, Leibnitz - VSV 3:0, Voitsberg - Pollau 2:0, VVAC - St. Florian 4:0, Trg - Rohrbach 4:1 ■ Prihodnji krog (21 ./22. sept.). Austria - VVAC, VSV - Esternberg, Pollau - Trg, St. Florian - SAK, Wels ■ Gratkorn, Rohrbach - Leibnitz, Pliberk - Voitsberg NA KRATKO Igor Ogris je menjal od Admire za en mesece k II. ligašu SV Gera-dorf. Ogris Ima pri Admiri pogodbo še do konca leta 1998 in je šele nato prost. Milan Hribernik, bivši evropski prvak v semikon-takt karateju, za naraščaj spet treninge vodi v okviru sekcije SAK. Trenigni so v ljudski šoli v Št. Rupertu v Celovcu in sicer ob torkih od 20.30 do 22.00 in ob petkih ob 20.00 do 22.00. Interesenti se lahko javijo po tel. 0463/74 03 79. V I. slov. nogometni ligi vodi NK Rudar Velenje, pred Mariborom. Korotan Prevalje je na 8. mestu, Olimpija Ljubljana pa je zadnja. Raco odličen drugi v Hessenu Raco VVrolich je na krožni dirki v Hessenu v Nemčiji na prvi etapi postal odličen drugi in ima dobre možnosti, da tudi v končnem seštevku doseže dobro uvrstitev. Ta krožna dirka šteje med težje dirke v Evropi, kar potrjuje, da je Raco trenutno v zelo dobri formi. Letošnje rozalsko žegnanje pri Sv. Hemi je bilo spet zelo obiskano, saj je bilo tudi vreme odlično. 3000 romarjev pri Rozaliji Tudi letos se je ob lepem in hladnem vremenu zbralo nad 3000 romarjev pri Sveti Hemi na tradicionalnem rozalskem žeg-nanju. Romarji niso samo obiskali ene izmed številnih maš, ampak tudi romali v votlino svete Rozalije. Še vedno pa si ob tej poti umijejo oči z rozalsko vodo za zdravje oči. Na samem hribu pa se je tudi letos zbralo ogromno kramarjev in domačih obrtnikov, ki so z dobro pijačo in jedačo postregli romarjem. Tudi petje pod starodavno lipo ni manjkalo. Tako se je marsikdo znašel še ob večerni uri pod lipo. FRLOŽEV LUKA No se je le zgodilo, kar so nekateri tako vroče želeli. Ljubeljski predor se je malo porušil, zdaj je zaprt. Kako dolgo še, se ne ve. Ko je bil odprt, so razni koroški trgovci želeli, da bi predor zazidali in zadelali pa zagradili z velikansko visokim in gostim plotom, da kupci le ne bi več odhajali v Slovenijo. Zdaj tudi kupcev iz Slovenije ni, pa ti ubogi trgovci jokajo in javkajo pa cmavkajo, da bi končno odprli ljubeljsko luknjo. A samo na eno stran in koj za kupce iz Slovenije . . . Pripravil Silvo Kumer Resnica... Govorica poštenjaka, dostikrat tuj jezik. Pravica... Najbolj nazorno, razumljivo in preprosto jo je opisal Ivan Cankar. Pravičnost... Marsikdo jo išče - in naenkrat naleti name. Črno ali belo? Ni ne črnega in ne belega, veljajo le nianse oziroma sivo ali modro. Sladko ali grenko... Visoko ali nizko... Drama in komedija Koroška slovenska politika igra na levem odru eno in na desnem drugo. Pisatelj in bralec... Včasih se mi zdi, da so bralci najboljši izum Mohorjeve založbe po iznajdbi šivalnega, pardon pisalnega stroja. Prijateljstvo... Drugo ime za najmočnejši člen v verigi. JANKO FERK, pravnik in pisatelj, Podgrad/Bilčovs JEDRNATI ODGOVORI NA IZTOČNICE Sreča Tih smehljaj na sinovem obrazu. Osel gre na led... Če ima količkaj posluha, bo zaplesal. Knjiga... Ko bodo v 21. ali 22. stoletju pisali zgodovino koroških Slovencev, ne bodo mejniki krajevni napisi, temveč pesniške zbirke in romani. Sramota... Psevdonim za marsikatero dejavnost naših politikantov. Ljubezen... Ljubezen se razcveti v trenutku in ta trenutek vsebuje nekaj večnega. Je smisel življenja. Je več kakor včasih misliš. Je, je, je...