Cpedizlone in abbonamento postale Toštnina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 1 lira DRUŽINSKI TEDNIK Leto XIV. V Ljubljani, 2. aprila 1942-XX. štev. 10 (646) Več ko ima leto dni, aprila vreme se spremeni. Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob četrtkih. Drednlitvo In uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št. 345. Telefon št. 33-32. — Račun poštne hranilnice t Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne »prejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA rU leta 10 Ur, */* leta 20 Ur, vse leto 40 lir. V tujini 04 Ur na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV , V tekstnem delu: enostolpčna petitna vr?ta ali njen prostor (višina 8 min in širina 55 nun) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku c ene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali oglasi: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem natočilo popust. Danes: Leteči kovteg Naša nova pravljica (Gl. sir. 4) : i.’,' Veliki uspehi na morju in v zraku Italijanske podmornice ob ameriški obali. - Tri angleške ladje potopljene v Sredozemlju 'Glavni slan Italijanskih Oboroženih Sil jc objavil 27. marca naslednje 664. vojno poročilo: Neprestani peščeni viharji so v Ci-renaiki omejili delavnost izvidniških oddelkov in letalstva. Med nočnim letalskim napadom na Bengazi ie v bližini Regine v plamenih treščilo na tla sov ražno letalo. Na otoku Malti so nemški letalski oddelki silovito bombardirali pristaniške naprave in pomorske cilje tor z gotovimi učinki zadeli parnike in vojne edinice v bazenu, kakor tudi ponovno- protiletalske baterije in ža-lometne postojanke. V zalogah goriva v La Valletti ie izbruhnil požar izredne silovitosti. Nemške podmornice, ki so večkrat Po vrsti napadle vzhodno od Soloma britanski konvoj v močnem spremstvu, so potopile sovražni rušilec, trgovski parnik in bencinsko ladio s 4000 tonami. Ena naša podmornica se ni vrnila v svoje oporišče. Naše podmornice, ki operirajo ob obali Zedinjenih držav Severne Amerike, so potopile tri ladje. med niimi dve petrolejski ladji, s skupno tonažo 22.600 ton. Glavni stan Italijanskih Oboroženih oil te obtavil 28. marca naslednje 605. Vojno poročilo: V nočnem _ spopadu prednjih straž na področju iužuovzhodno od Tminiia je ostalo v naših rokah nekai desetin ujetnikov. Oddelki nemškega letalstva so bombardirali pristaniške naprave v Tobruku in zadeli med drugim tudi neko trgovsko ladio. v boiih v zraku pa sestrelili tri sovražna letala. Dve letali tipa Hurricane so uničili naši lovci. Naša lovska letala, ki so se takoj dvignila v zrak. so sestrelila tudi sovražno letalo, ki je skušalo bombardirati letališče pri Martubi. Med sovražnikovim letalskim napadom na Bengazi. med katerim ie bila ranjena samo ena oseba, je naše protiletalsko orožje zadelo bombnik, ki je treščil na tla v plamenih. Drugo sovražno letalo so našli uničeno na tleh v bližini Benine; zadeto ie bilo od protiletalske obrambe v Bengaziju o priliki nekega prejšnjega napada. Močni oddelki nemškega letalstva so ponovno napadli pristanišči La Va-letta in Marsa Scirocco. pri čemer so zadeli tri parnike, izmed katerih se je eden potopil, neki drug SOOO-tonski parnik pa se je vnel. medtem ko so namerili številne strele na neko križarko in na dva rušilca. Protiletalske baterije so bile prisiljene k molku, medtem ko ie bila na vojaških poslopjih povzročena velika škoda. V spopadih nad otokom je angleško lovsko letalstvo izgubilo dve letali tipa Hurricane. Sovražna letala so bombardirala Pa-tras v Grčiji, ne da bi povpročila žrtve ali škodo. Letalo, ki ga ie protiletalsko topništvo poškodovalo, ie bi- lo prisiljeno spustiti se na tla. pri čemer so bili štirje člani posadke zajeti. Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil naslednje 666. vojno poročilo: Sovražne oklopne oddelke, ki so bili na izvidu iužuovzhodno od Meki-liia, je naše topništvo s točnim streljanjem pognalo v beg. Skupine naših letal so bombardirale trdnjavo in luko v Tobruku ter so povzročile znatno razdejanje. S strojnicami so obstreljevale avtomobilske kolone na pohodu in na odmoru ter sotonsca. Povzročile so hudo škodo. \ letalskih spopadih so sestrelile 4 sovražna letala. Eno lovsko letalo se in vrnilo na svoje oporišče. V bližini obale Zedinjenih držav ie podmornica pod poveljstvom korvet-nega kapitana Carla Eecie di Oossa-to potopila nadaljnje 4 tovorne ladje s skupno 20.000 tonami. Na ta način se je povzpela vsota tonaže. ki io ie podmornica potopila pri svoji sedanji operaciji, na 32-000 ton. Obe petrolejski'ladji. ki ju omenja 064. poročilo. ie potopila podmornica pod poveljstvom korvetnega kapitana Atlio-sa Fraternala. ki operira na Atlantskem oceanu. Tonaža vsega ladievia, ki je bilo potopljena od konca januarja t. I. do danes vzdolž ameriške obale, se ie tako dvignila na 114.000 ton. Omejil pa se bom le na to. da predstavljajo predvsem moralno zdravje italijanskega naroda in dodal bom. da pripada velika večina vlagateljev kmečkim množicam. Ne z iluzornim povišanjem cen. marveč z obrambo prihrankov se ščitijo pravi in realni interesi kmečkega prebivalstva. In ta zaščita se bo izvajala zlepa, če bo mogoče, s silo, če bo potreba, za vsako ceno pa bo treba preprečiti razvrednotenje denarja in nazadnje njegovo popolno propast. Vsi fašlstovski Italijani se morajo zavedati svoje glavne nujne naloge in spremeniti besede v dejanja. Te dolžnosti pa se morate posebej zavedati vi. ki vodite bančne zavode, ki se ne imenujejo kar tako »liudskk, vaši so-trudniki in funkcionarji, višji iti nižji nameščenci. Vsi morate povsod v vaših dnevnih stikih z občinstvom širiti neovržno resnico, ki sem vam io razložil. Prav nič ne dvomim, da boste premišljeno, skrbno, inteligentno in z zaupanjem opravili to delo. Svečanost ob 19. obletnici ustanovitve fašistovskega letalstva Duce se je udeležil slovesnosti v Rimu in nagovoril zbrane letalce Duce o zaščiti narodnega varčevanja Vlada bo skušala z vsemi sredstvi preprečiti inilacijo V četrtek 26. marca je Duce sprejel v Beneški palači predsednika in upravni svet osrednjega zavoda italijanskih ljudskih posojilnic. Predsednik Odone Fantini ie podal poročilo o delovanju zavoda in je opo-zoril na naraščajoči razvoj ljudskih posojilnic, na pomoč, ki so jo prejele od lašistovske vlade in na naloge, ki jih čakajo v bodočnosti. Na koncu svojega govora je dal Duceiu na razpolago 200.000 lir. ki jih je Duce razdelil vojnim sirotam (160.000 lir) in ustanovam mater in dece (40.000 lir). Duce ie pohvalil delo ljudskih posojilnic, nato ie pa izvabi: . . . Čeprav je v casu vome moje pravilo molk. ki dopušča le najnujnejše in kratke izjeme, vendar nočem opustiti prilike, ki mi io daje naš sestanek, da vam povem nekai neposredno perečih stvari, ter takih, ki bodo razčistile ideje in osvetlile našo in vašo Pot* Ga s je; trditi in znova naglasiti, da ustvarjata politika postopno in to-ve\ neskončno naraščajočih cen ter v zvezi z njo nastala Špekulacija slepi krog, katerega končni rezultat ie. k a-' kor je neovrženo dokazano s tragičnimi izkušnjami iz starih in modernih časov, inflacija in z njo postopno nezadržno razveljavljenje denarja in razvrednotenje prihrankov. plač in mezd. Rezini hoče to preprečiti in bo to dosegel, ker ima sredstva za to in ie trdno ter neomajno sklenil, da to stori. Ireba io rešiti nacionalno štednio ■treba se je ustaviti na cesti, ki vodi n Vm08!*- ^ili k<»;aka ne smemo da-Re! Treba je z učinkovitejšimi zdravili zdraviti tiste. lu so v dobri ali slabi ven jemali omamljajoča sredstva ce tako se bo preprečila denarna in-Hacija. spričo katere bi bila vrednost uenana v nasprotnem razmerju z nio- f.ovnn številom. Italijanskim vlagate-te treba razglasiti na ves glas, da bi lulo sleherno veliko naraščanje denarnih sredstev usodno, pravim, usodno pomenilo razdrobitev in popolno uničenje njihovih v potu svojega obraza doseženih prihrankov, ki pomenuo skoraj zmerom rezultat trai-IVh naporov celih generacij. Vlagate-t beba sedai zaščititi, ker jih "UJatrani za najboljše državljane, ker i-Oi'. v stari pravljici delovne ,‘ avlje. ki iih imam zdaleč raie od dn skrzkov. Z deianii dokazujejo, pa zaupaio državi verner Italijanske banke kot vrhovni inšpektor za zaščito vlog in prihrankov in ki se nanašajo na 31. december 1941, ie v Italiji kar 6.130.1 (H ljudi, ki imajo poštne hranilne knjižice. fee večje je število ljudi, ki imaio svoje vloge pri rednih posojilnicah in zastavljalnicah, namreč 6,393-709. Pri drugih rednih kreditnh zavodih ima svoje vloge 1,761.763 ljudi. Vaše ljudske jrosoiilnice so zbrale prihranke 2,192.910 ljudi. Pri bankah nacional-11 ega značaja so naložene vloge enega milijona 44 tisoč 685 ljudi in končno so naložene pri javnopravnih kreditnih zavodih vloge 1.626.071 ljudi. Skupno ie torei v Italiji 19,149.245 S!lllk“v hranilnih knjižic in vse | Nastopil ie čas odločitev, dogodek! njihove vloge znašajo 6o,728.400 tisoč ki je moral preizkusiti značaj nano- ir,p„ „ v, ... ..........I od vodstvom Bitma poletele čez Atlantski ocean ob občudovanju vsega sveta r...,. ~.u~xr*_ j . ... i > mestila. Nastala ie vojna. Vojna za ponovno osvojitev Libije, za zavoie-vanje imperija, vojna za osvoboditev Španije od boliševiške nevarnosti, vojna sedai proti sramotni koaliciji demoplutokracije in boljševizma, vojna za dokončno osvoboditev Italije in za to. da se streio verige, s katerimi je bila-vklenjena na svojem lastnem moriu. In v vsaki izmed teh vojn se ie italijansko letalstvo izkazalo do skrajnih človeških meja v tveganih podvigih v najvišjem žrtvovanju. Mladost, navdušenje, to so vrline vojakov, ki branijo nebo domovine in prispevajo k zmagi. Silen kakor brnenje motorjev naj bo opomin, ki ga izrekajo z drugega sveta tisoči in tisoči padlih tovarišev, še zmerom so in vedno bodo prisotni in nevidni vodili iz višiil eskadrile. ki so jim pripadali. Ti padli tovariši žive in bodo stoletja živeli globoko v velikem in hvaležnem Duce je pred nedavnim sprejel predstavnike družbe za sintetična goriva BIOS in ie pri tei priložnosti odobril načrt, ki predvideva gradnjo veliko tovarne za pridobivanje tekočega goriva iz premoga. Načelnik italijanskega generalnega štaba general Ugo Cavallero se ie pretekli teden mudil v madžarski prestolnici, kjer se ie sestal s predsednikom vlade Kallavem in madžarskim vojnim ministrom generalom Barlho. s katerima je imel dolge in prisrčne, razgovore. Vojni minister je priredil svečano večerjo. Listi so italijanskega generalisima toplo sprejeli. Tajnik Stranke Ekse. Vidm-snni ie v nedeljo 29. marca obiskal Farmo 'o se udeležil otvoritve tekem ženskih liktorskih delovnih oddelkov v Sal-samaggioru. Ogledal si ie posamezne dvorane, v katerih so bile tekme stenografije in strojepisja, čebeloreie, sadiereie. izdelovanja slamnatih izdelkov itd. Eksc. Vidussoni si ie ogledal tudi druge prostore iu prireditve liktorske mladine. Predstave ilnlijnn-kih kulturnih filmov. ki prikazujejo napredek faši-stpvske Italije, ie priredil pred dobrim tednom dni 1’ascio ltaliano Ro-dolfo Boselli v Brnu na Češkem. Udeležili so se iih mnogoštevilni predstavniki nemških oblasti, stranke iu vojske. Čisti dobiček so namenili nemški zimski pomoči. Novo določbo o ureditvi produkcije in jiorahc papirja ie izdal Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. l*o tej naredbi ie določeno, katere vrste pa- smi italijanskega naroda. Razdelitev odlikovanj Po končanem govoru so množice navdušeno vzlikale Duceiu. Ko se je vzklikanje poleglo, je začel Duce razdeljevati odlikovanja naibližjim sorodnikom padlih junaških letalcev, letalski general ie pa hkrati bral utemeljitve odlikovani. Prvi ie stopil na tribuno sin pokojnega junaka Balba, ki je žrtvoval življenje za domovino. Nato so se vrstili ostali, med niimi žena Duceievega sina Bruna Mussolinija,-ki ii io ljudstvo priredilo prisrčne ovacije. Nato so prišli na vrsto živi odlikovanci. Množice so med tem neprestano vzklikale. Po končanem razdeljevanju odlikovani so se pomaknile zbrane čete. naiprei letalci iu letalski goienci, na nebu se je pa pojavila velika skupina letal, ki bi jo moral voditi Bruno Mussolini. Množica ie pa še neprestano vzlikala. Med Ducejevim odhodom so se mu poklonili iirapori, množice so ga pa spremile z ovacijami. Vel. princ Piemontski so jo udeležil svečane predstave »Tosce«. ki jo ie priredilo ifalijansko-ueinško društvo v Kraljevem gledališču v NapPliju v čast ■italijanskim in nemškim ranjencem. Predstave so se udeležili nemški poslanik von SlaekdTisen iif mungi drugi odličniki. Duce je pretekli teden sprejel generala armadnega zbora Zingalesa. ki se je vrnil iz Cirenaike. kjer je poveljeval italijanskemu oklepnemu armadnemu zboru. Duce mu je izrekel svojo zahvalo za storjeno dtdo. piria rablja te l ti. Ni Je.r-Tio v ZIi>ago . tetic)- *■ ! nezavestni in rm1' I R°jfUpiio vse mogoče stvari. 1 o podatkih, ki mi jih je izročil gu- njenejnu denarju njenega orožja, histerični de- m , ii§§li§18 ■v:-':': 4- " I» Piloti itallani si »PP«steno alla partenza su un apparecchio rioognitore catapultato da un-unita da euerra _ rta lijanski letalci pred poletom * midmš*ua letalom * neke matične ladje. prepovedano izdelovati in upo-Člen 3. te uaredbe se nanaša na velikost dnevnega in periodičnega časopisja. Dnevniki smeio odslej izhajati na 4 straneh, dvakrat na teden pa na 6 straneh. Periodični listi morajo skrčili število strani s 16 na 12, z 12 na 8. z 8 na 6, s 6 na 1 strani. Spremembo noredhc o sladkovodnem ribarstvu je izdal Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Naredim natanko določa kraje iu vrste rib. ki idi smejo ribiči loviti in predvsem spreminja naredim bivše banske uprave dravske banovine. Celotno naredim io objavil »Službeni list . Zaporo konserviranega sadja, sadnih mezg in marmelade ie določil Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Navedba ie stopila v veljavo dno 28. marca. Trgovci moraio do 2. aprila prijaviti zaloge Prevodu preko svojih občin. Prevod ie pooblaščen, da izda nacedbo za ureditev prodajo omenjenih izdelkov. Nov čas za zatemnitev je določil visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino s svojo odredbo, ki je stopila v veljavo 28. marca. Po tei odredbi traia zatemnitev od 20.30 do 6.30. »Službeni list« je objavil narodbo z dne 28. t. in., j>0 kateri morajo trgovine iu ustanove za trgovanje s sredstvi za zatiranje rastlinskih bolezni prijaviti vse zaloge v 6 dneh kmetijskemu oddelku Vis. Komisariata preko občin. Prodaja teli sredstev bo urejena s posebnimi predpisi. Kršitelji naredbe bodo kaznovani. Odlok o prepovedi prodaje vseh kon-serviranih ribjih izdelkov io obiavil uradni list v Romi. Vse zaloge ribjih kouserv morajo prpizvaiaici prijavili po stanju 10. marca. Novo določbo o oddaji žita je izdal Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino z dne 28. t. m. l’o tej naredbi se določeni obrok 2 stotov žita na osebo zniža na 1.85 stota na osebo rodbino in uslužbencev za tiste pridelovalce, ki so neposredni obdelovalci, za ostale pa z 2 stolov na 1.75 stota na osebo rodbine in uslužbencev. Razliko med pridržano količino in zdaj določeno količino ie treba oddati Prevodu v roku. kakor ga bo ta določil. Namesto 15 kil pšenice lahko pridelovalci oddaio 13 kil pšenične moke. (25 kil koruze ali 21 kil rži. odnosno »Sirczajoči del moke. 7.a setev pridržane količine žita. ki se ne porabijo, «e morajo oddati. Kršitelji naredi) bodo kaznovani z globo do 5000 lir ali z za [Mirom do 5 mesecev. Novi predpisi za pisma v tujimi veljajo od 30 marca dalje. Vse poštne in letalsko jKišiljke v tujino bo treba oddajali osebno poštnim uradom. Pošiljke so lahko zapečatene in nefrau-kirane. imeti morajo naslov odpošilja-telja in nepodložono pisemske ovoje. Na postnem uradu se ie treba uri oddaji pisma zadostno legitimirali. pošiljke, ki bodo oddane v jiostne nabiralnike, ne bodo prispele na cilj. Razen teh določb veliaio siceršnjo določbe mednarodnega poštnega prometa Nagrade kmetovalcem, ki so dosegli naiboliše uspehe pri pridelovanju žita, koruze krompirja ali izboljšali svoja jiosestva. so razdelili te dni po vseh italijanskih pokrajinah. Razdelili so skupaj za 5 milijonov lir nagrad. 9.27 milijonov metrskih stolov riža so pridelali lani \ Italiji po podatkih predsednika italiianske zveze pridelovalcev. V zadniih desetletjih se io pridelek povečal za 41 odstotkov. 4 elikonočue nočiIniče na italijanskih šolah bodo traiale od 2. do 11. aprila. , Naziv pošta Moste pri Ljubljani se jo sl. aprilom spremenil v Ljubljano 10. pošta Vič oa v Ljubljano 11. ZDRAVO IN BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOC želita Vsem cenjenim naročnikom, bralcem in inserentom uredništvo in uprava »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« Ljubljančani, ki stanujejo onstran kontrolne črte, pa še niso dobili osebnih izkaznic, za katere so orosili, naj se obrnejo na nafbližli okoliški občinski urad na Ježici. Devici Mariji v Polju. Dobrunjah, Rudniku. Igu, na Dobrovi ali na Brezovici. Ti uradi bodo ■poskrbeli, da bodo prosilci dobili izkaznice. Za prebivalce Zgornje šiške, Dravelj in okolice pa posluje že poslovalnica mestnega poglavarstva v šo- li v Zgornji šiški. Klobuke, rokavice in samoreruice noae od 80. marca dalj« prodajali na nakaznice v vseh starih pokrajinah Kraljevine Italije. Za moške in ženske klobučevinaste klobuke bodo trgovci odrezali štiri točke oblačilne nakaznice. Slamnati klobuki za moške in za zenske, če so brc« okrasja, so izvzeti od prodaje na nakaznice. Za klobučke in barete za otroke bodo trgovci odre-fcali po en kupon. Za rokavice, fci so v celoti ali samo delno iz usnja, bodo trgovci odrezali po štiri točke. Tudi samoveznice vseh vrst so na nakaznice. Na velikonočne praznike bodo mesarji prodajali meso že v novih ljubljanskih stojnicah. Prodajni prostor vsakega mesarja bo irael svojo številko. ki bodo tekle od Kresije proti Zmajskemu mostu, torej v smeri teka Ljubljanice. Spremembe živilskih nakaznic mitra,o stranke takoj prijaviti mestnemu preskrbovalnemu uradu v veliki dvorani Mestnega dfvma. Predvsem mo-: rajo takoj prijaviti spremembo naslova, če je kdo v družini umrl ali se izselil iz Ljubljane. Takšne spremembe lahko liudie naznanijo preskrbovalnemu uradu kar z dopisnico in hkrati vrnejo živilsko nakaznico. Obroke kruha za Vierjahresplan«. Koncesijo za eksploatacijo ležišč boksita ie dobil neki nemški koncern, ki bo zgradil tovarno s kapaciteto 25 do 80 tisoč ton aluminija na leto. Ker bodo potrebovali mnogo električnega toka. bodo r.gradili za tovarno posebne centrale in izkoriščali vodne sile Neretve. Za zatemnitev oken itd. kličite telefon 46-90, tapetni!; Ivan Habič, Ljubljana, Poljanska 17. Zobni alti bula torij dentistične Sole v Ljubljani, Vegova ulica Sl, sprejema ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne. Cene nizke, iidiranjc *»b brezplačno. .MALI SLOVENSKI SVET' Tržaški vseuciliški profesor Um-berto Urbani, ki se nam predstavlja s svojo najnovejšo knjigo iz področja slovenske književnosti in kulture, je pri nas že dolgo časa znana osebnost. Z odličnimi prevodi nekaterih naših najlepših leposlovnih stvaritev v italijanščino, kakor tudi s svojimi recenzijami naših knjižnih del v »Meridianu di Roma«. »L’Eu-ropa Orientale« in drugih italijanskih revijah' je približal naše kulturno ustvarjanje že pred leti italijanskemu narodu ter dal s tem dokaz svoje široke slavistične razgledanosti in plemenitega truda medsebojnih kulturnih zbližanj. Posebno so bili njegovi doneski opaženi v reviji »L’JEu-ropa Sudorientale«, ki jo je profesor Urbani ustanovil skupai z Jožefom Cosuttom v Milanu. Sad njegovega dvajsetletnega zanimanja za slovensko literaturo je Tiajnovejša knjiga, ki ji je dal simbolni naslov »Mali slovenski svet«. Posebna zanimivost te knjige je, da je italijanski tekst tiskan sporedno s slovenskim prevodom; prav zaradi te porabnosti je Urbanijevo delo odobril Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino kot pomožno učno knjigo na srednjih in njim sorodnih šolah. »Mali slovenski svet« je razdeljen Pa štiri dele. V prvem so študije o nekaterih naših pesnikih in pisateljih, kakor Prešernu, Gregorčiča, Aškercu, Cankarju, Tavčarju, Župančiču, Gradniku, Sardenku, Finžgarju in Mešku. Drusri del vsebuje kritike in prikaze; Lebnova Beatriee, Ba-jec-Kalanov »Italijansko-slovenski slovar*. Italijanska opera v Ljubljani, Glasbeno življenje Slovencev, slikar Tratnik, Ljubljanska -glasbena Akademija. V tretjem delH je odlomek iz Tavčarjeve povesta »Visoška kro-rnkac. četrti del pa vsebuje T>e-smi Prešerna, Gregorčiča. Župančiča. Gradnika, Sardenka. Golarja, Tauferjeve in Jarca. Knjiga ima tudi sirke vseh opisanih avtorjev in tudi dmgaeeje izdana v odlični grafični in umetniški opremi. Novo delo pto- or,]a Urbanija bo gotovo uspešno izvršilo svojo dvojno nalogo: Italijanom prik'- alo spet znova naše kulturno ustvarjanje in rast, Slovence pa seznanilo z duhom in posebnostmi italijanskega jezika, s činer je obojim dan prevažen pomen te prve ita-li.jansko-skrvenske knjige, izdane v Ljubljanski pokrajini. Knjigo, ki obsega 270 strani v obliki 8*, je opremil arh. Vlado Gajšek, izdala pa Ljudska (prej Jugoslovanska) knjigama v Ljubljani. V^ena La. 35, elegantno vezano v pla-tno L. -45. • ii?0 so zelo lepo spre- jeli Eksc. Vis. komisar, ki mu je posvečena; Armadni general Eksc. Ro-botti; Komandant divizije general Orlando; Eksc. škof dr. Rožman; Prosv. minister prof. Bottai; Minister za narodno kulturo Pavolini; Predsednik italijanske akademije Luigi Fe-derzoni in druge visoke osebnosti. 4> »L’edizione di »Picolo mondo slo-veno« e un gioiello d’eleganza. Vi seriverd poi la mia impressione sul lavoro.« — Da ima lettera delPAcca-demica d’Italia Ada Negri al prof. Umberto Urbani. »Knjiga »Mali slovenski svet« je po svoji elegantnosti dragulj. O svojih vtisih o tem delu vam bom še pisala.« — Iz pisma Ade Negri, članice Italijanske Akademijej prof. Um-bertu Urbaniju. VESELI lEfllER I/etikanahii PROGRAM * Nedelja in ponedeljek ob 1430. 1630 in 1«30 Premiera velifconočneea programa dio v nedeljo ob 14.30. Nastopa zopet g. Danilo Gorinšek. Preskrbite si vstopnice že v predprodaji, bLaisarna po.,lato v soboto od 10—13 are. v nedeljo in ponedeljek pa od 10. ure dalje do večera. Naš velikonočni program bo poln smeha in zabave. Kdor hoče veselo preživeli praznike, naj pride k nain. Veseli teater. Športni jednik Trening se začenja Belo-zeleni so določili za vsa svoja moštva treninge in to pomeni gotovo dober začetek. Stvar nas navdaja z vedrim optimizmom glede razvoja našega športa; saj so naši dečki, kakor vidimo, polni volje dos tvarnesa športnega dela. • Rezultati nedeljskega 22. kola v nacionalni ligi so bili: Modena-Lazio 1-0, Roma-Ataljuita 2-p, Livorno-Ambrosiana 3-0, Napoli-Lignria 1-1, Bologna-Torino 1-0. Ju-ventus-Triestina 141, Genova-Venezia 1-0, Milano-Fiorentina 2-1. i* rezBtejtih so morali v razpredelnico vnesti neke izpremembe v vrstnem redu. Roma je prehitela Ve-nezijo, Milano Triestino, Livorno Ata-lanto itd. Sam vrh je postal spet meglen; Torino je res le v vodstvu, toda Roma in Venezia sta tesno za njim. Posebno privlačno to kolo ni bilo. Okoli 65.000 ljudi je bilo na vseh osmih tekmah skupaj, največ na Ge-nova-Venezia — 1-6.000 — ki je dala na blagajni skoraj stopetdeset tisočakov. Sedaj gredo moštva za tri tedne na oddih in se bo nadaljeval ples za točke šele konec aprila. Drugi razred je prinesel dve senzaciji: Fiumana-Padova 2--0 (6.00D gledalcev) in Novara-Pisa 2-5. Kei-je sicer poteklo vse «po sporedu*, je sedaj Bari krepko v vodstvu. Tudi drugi razred je bil šibkejši glede po-seta, komaj dobrih 25.000 ljudi so našteli. _ V svoji skupini je Pro Gorizia s stiTimi točkami prednosti v neomajnem vodstvu. * Nekaj zunanjih rezultatov: V Švici. polfinale za pokal: Grasshoppers-Lausanne 2-1. Basel-Grenchen <1-0; frvenstvo: Young Fellows-Chaux de onds 4-1. — Vičhyjska Francija, prvenstvo: Sete-Ales 2-1, Niroes-Can-nes 2-1, Montpellier-St. Etienne 1-0, Toulouse-Marsellle 3-0. O. C. Osebne vesžl POROČILI £0 SE: V Ljubljani: tir. Ivan Pav 5 i č,, ra vn i k, In .-llar-Ija lUilotov-a, zdravnica; dr.. Marjan Križman,, zdravnik v Zagrebu, in £oSt;van ruski orjaški črni koren. Po listju korena in okusu je podoben črnemu korenu beii ali ovseni koren, ki pa ni tako izdaten. Blitva, tudi gred na pesa ali man-goid imenovana, je tudi dvoletna rastlina. Kuhana z dodatkom nekoliko koruzne moke, nekoliko olja in kake školjke je Dalmatincem vsakdanja jed. Pri nas je malo znana, da si je sa ljudsko prehrano in pa tudi za karmo, zlasti za prašiče in male živali, izborna. Na zunaj je blitva podobna pesi, samo da ima večje in nekoliko nagubane liste. V zemlji pa ne naredi korena, temveč le korenine. Ako želimo pri-■delovstti majhne Este, jo sejemo gosteje. Za pridelovanje velikih listov in debelih pecl;ev pa 1o gojimo v razdalji po 30 do 40 cm. Blitvo tudi presajamo kakor pesa. Z gnojenjem s hlevskim gnojem, pa tudi * umetnimi gnojili sc rast zelo pospeši. Polet?., fco navadne špinače ni in ko tudi Spa-glji man ji-? jo, je blitva nadomestilo, zakaj listi s peclji vred se pripravljajo kakor špinača; pa tudi kuhana, e oljem in limonovim sokom ali oetom zabeljena je dobra solata; debeli peclji, kuhani in pripravljeni kakor špargelj, so podobni špargljem. Za porabo kot krmo živini jo sejemo ali presajamo tudi po 30 uo 40 om na-raKesn. Proti suši je zelo odporna. Ko ob takem vremenu primanjkuje pri-ikuhe in gre tudi trda za krm® prašičem in drobnici, krije blitva ta primanjkljaj v polni meri. Nabiramo jo, da trgamo zunanje liste kakor pri xa-barbari. Kot dvoletna rastlina prezimi pri nas na stalnem mestu le, ako jo 'Odenemo v jeseni, ko nastopi ranrsa],, s smrečjem ali drugim vejevjem, sicer po večini pogine. Prezimljena začne rasti že o prvem pomladanskem soncu, da jo že rano lahko obiramo. Pozneje, ko ta odžene v cvet, porabimo stebla in .korenine za krmo. V tem doraste že nova setev, ako io posejemo marca. Tako imamo lahko blitvo stalno na razpolago do pozne jeseni. Kakšnih 15 rastlin redko posejane ali presajene blitve zadostuje sa prikuho mali družini. Blitve je več vrst. Ntjizdatneiša je srebrna, tako imenovana, ker ima sre. bmobele in izmed vseh drugih vrst najdebelejše in najširše peclje. Naj me bo družine, ki ima količkaj zemljišča, da ne bi vsaj za poskušnjo tn navedeni trojici povrtnine dodelila vsaj po en kvadratni meter prostora. Uradne uto uredništva lu uprave »DlTUžrSSKEGA TSinSIKA« so od i, aprila 1942, »d 8. do 11. ure. Tesnobni molk, ki }e sledil tem besedam, je prekinilo strahotno tuljenje razsajajočega viharja in po sipah prasketajočega dežja. »Opozoril sem vas že na to, da bi sebi in meni prihranili mnogo neprijetnosti, če bi bili popolnoma odkritosrčni,« je če* nekaj trenutkov nadaljeval nadzornik. »Zdaj sem vam pa primoran povedati, da utegneta vaša neodkritosrčnost in pomanjkanje poguma spraviti v nevarnost še nadaljnja človeška življenja.« Utihnil je, a nihče izmed nas ni izpregovoril; niti drug drugega se nismo upali pogledati. Moje oči so bile uprte v strupenozeleno preprogo, medtem ko me je zavoj z denarjem pod obleko žgal kakor razbeljeno železo. »Nihče nima ničesar povedati?* Nadzornikov gias je zvenel zelo' krotko, a v njegovih sinjih očeh se je zalesketala grozeča iskra. Vsi smo molčali. Samo ob «enad-nom grmenju smo se vsi zdrznili. Nazadnje je Stexihen Lansing pretrgal tišino. »Ali smem morda vprašati, v čem obstoje dokazi, ki jih ima policija za umor Lottie Mosbyjeve'?« »Seveda smete vprašati,« je od-govoril nadzorni!: ue brez' pod-«meha »No, potem vprašam, gospod nadzornik« Howard Warren se je sunkovito zasmejal. »Zdaj imate priložnost ravnati se po svojih dobrih nasvetih, nadzornik Bunyan. Ko ste že tako s poudarkom apelirali na našo vest, vam zdaj pač ne ostane drugega, kakor da nam poveste čisto resnico, kajne?« Nadzornikov pogled je za nekaj časa obstal na Hovardu, nato se je pa iznenada obrnil k Stephenu. »Mislim, da vam ne bo težko uganiti, Mr. Lansing, s katerega okna so Lottie Mosbyjevo pahnili v globino.« »Zelo laskavo, gospod nadzornik,« je zamrmral Stephen. Takrat mi je na nesrečo šinilo v glavo vprašanje: »Za božjo voljo, gospod nadzornik. pa menda nazadnje ne z mojega prejšnjega stanovanja?« »Adelaida, Adelaida,« mi je zašepetal Slephen, »vi ste ali najpametnejša ali pa najbolj neumna ženska na svetu,« Nadzornik me je tako pogledal, da me je kar mrzlo izpreletelo. »Da, Miss Adamsova, iz vaše prejšnje spalnice so pahnili nesrečno žensko v globino. Res presenetljivo, da ste to tako hitro uganili. Ali nam ne bi povedali, kako ste prišli do tega sklepa, ki je zanj policija potrebovala izredno dolgo časa?« »O... samo... kar tako sem si mislila,« sem hripavo zajecljala, »da bi jo bili vaši ljudje, ki so bili pač vso hišo preiskali... gotovo našli, če ne bi— skratka, t mojih sobah, ki so vendar zaprte in zapečatene, so jo gotovo nazadnje iskali...« Celo meni sami je to pojasnilo zvenelo na moč prisiljeno in gotovo sem se zdela tako kriva, kakor da bi imela deset umorov na vesti. Zato tudi nisem bila nič presenečena, ko me je nadzornik pogledal s porogljivim nezaupanjem. »Izredno nadarjen detektiv ste, Miss Adelaida,« je pripomnil s svojim najslajšim glasom. »Popolnoma logičen sklep. Seveda, 6e je res samo sklep.« »Saj na koncu koncev menda ne boste dvomili o Adelaidini resnicoljubnosti, gospod nadzornik,« je rekel Stephen in se zarežal. A nadzornik tisti trenutek očitno ni imel smisla za humor. »če v tej hiši ljudje meni nič tebi nič vdirajo skozi zapahnjena vrata — da ne omenim redarja, ki stoji na straži pred temi vrati — potlej človek počasi ne zaupa več svojim očem in ušesom.« Pogledal me je tako ostro, da so mi naočniki zdrknili z nosu. »Iz kakšnega vzroka je Mrs. Mo-sbjrjeva tekla ravno v vaše stanovanje, Miss Adamsova?« s Nimam pojma, gospod nadzornik,« sem mu zagotovila. VTam je nekaj iskala,« je nadaljeval nadzornik. »Nekaj, kar bi gotovo dokazalo njeno nedolžnost ali pa celo krivdo nekoga drugega. In to jo je stalo življenje.« Spet me je predirljivo pogledal. »To je zdaj že tretjič, da je nekdo .skušal po-iskati nekaj v sobah, v katerih vi stanujete ali ste stanovali, Miss Adamsova.« »Pozabljate, gospod nadzornik, da je v sobi, v kateri jaz zdaj stanujem, poprej James Reki stano-valt in da so njega umorili v mojem prejšnjem stanovanju.« »tisto pravilno, a to nas spet privede k izhodiščni točki, kajne? Zakaj so ga ravno tam umorili?« Ostalo mi ni nič drugega, kakor da sem plaho ponovila; »Nimam pojma.e Nadzornik nas je po vrsti pogledal čez roke, ki jih je prekrižal na mizi, »Torej še zmerom nič drugega kakor zakrknjen molk?« je tiho vprašal. »Nihče ne bi rad pomagal?« Spet je bila edini odgovor monotona tožba vetra in dežja. >še eno svarilo moram izreči,« je nadaljeval nadzornik. ^Jamesa Reida so najprej zadavili, potem obesili na lestenec in' nazadnje so mu prerezali vrat. Lottie Mosby-jevo so prav tako zadavili, preden so jo pahnili z okna v četrtem nadstropju. Morilci imajo navado, kakor vam bo potrdil vsak kriminalist, ostati pri določeni metodi. Vi, draga gospoda — razen morilca — si morete samo tako zagotoviti, da teh strahotnih morilskih prstov ne boste čutili na svojem.vratu, če policiji pomagate po svojih najboljših močeh pri njenem prizadevanju, da prime tega blazneža, še preden zagreši tretji umor.« Prav čutila sem, kako se mi grozotne icke stiskajo okoli vratu, in drugim se ni bržčas nič bolje godilo. Stephen Lansing se je prvi opomogel od hromečega strahu, ki nas je bil zgrabil. . »O blaznežu govorite, gospod nadzornik?« je počasi vprašal. »Ali niste opazili, Mr. Lansing,« je odvrnil nadzornik, >da je na vsej stvari nekaj strahotno grotesknega? Zakaj sta obe žrtvi... če smem tako reči... dvakrat umorjeni?« »Ali ni šlo morda vsaj v Mosby-jevem primeru za poskus, predstaviti stvar za samomor?« je rekel Stephen. »Ne verjamem, Mr. Lansing; naš morilec se je izkazal preveč prebrisanega, da bi tako grobo ]*cd-cenjeval zmožnosti policijo. Vedel je, da je pustil na žrtvi Kajnovo znamenje, ki bi najpozneje pri mrliškem ogledu prišlo na dan.« W i» islih imate seveda sledove davljenja na mrtvečem vratu?« Nadzornik je prikimal. »Krvoločno okiutnost, s katero je morilec pohabil svoje žrtve, si lahko pojasnimo samo tako, da imamo opravka z zločini duševnobolnega človeka.« »Nesmisel.1* jt_ vddiknila Antho-nyieva zaničljivo »Ml vri bi ie Listek ..Družinskega tednika** Nevarnosti sončenja Napisa! dr. Alfredo Cerami Brž ko se začne topla letna doba, se morske obale, gorska pobočja in travniki v ravnini, moderne terase ali majhne verande poletnih hišic napolnijo z napol nagimi ali celo — če se čutijo »varne« — popolnoma nagimi ljudmi, ki uživajo sončno toploto, da bi njihova telesa zarjavela. Rjava je pač modna barva! S_ strogo znanstvenega stališča ima sončenje v splošnem sicer velike prednosti, ima pa tudi slabe strani, ker Pogosto nasprotno učinkuje, kakor bi človek želel. Tega ne bi smeli pozabiti. Če si privoščiš sončne kopeli na slepo srečo, morda kot zdravilo za nevra-stenijo, slabokrvnost ali kakšno dru-gov bolezen, lahko to povzroči resne težkoče. Koža nekaterih ljudi je posebno kemično razdražljiva, to se pravi, vsebuje za svetlobo izredno občutljive snovi in če jo izpostavljaš^ sončnim žarkom, ji utegne hudo škodovati. Omenjene snovi se morejo med zdravljenjem prenesti na človeka ali pa se dado užiti s hrano. Od pogostnih snovi, občutljivih za svetlobo, naj omenim: akridin, metilensko modrilo, emitrosin, vanilin in sulfamide, ki jih dandanašnji toliko uporabljajo v zdravilstvu. Da bi izravnali škodljive vplive teh snovi, so začeli izdelovati preparate, katerih osnovna sestavina je resorcin. Razen tega uporabljajo — če upoštevamo najnovejše zdravstvene postopke — nikotinovo kislino. Te snovi služijo hkrati kot zdravilo za srbečico in utegnejo preprečiti različne kožne obolelosti. Najbolj priljubljene in najbolj razširjene kolonjske vode vsebujejo ber-gamotovo olje. Če greste po uporabi takšnih kolonjskih vod na sonce, utegnete dobiti hude opekline kože, ki se dolgo časa ne ozdravijo. V naravi tako zelo razširjeni klorofil (listno zelenilo) ima posebno, za svetlobo občutljivo lastnost: ugotovili so, da ljudje, ki po kopanju ležejo v travo in se tako izpostavijo sončnim žarkom, dobijo mehurjaste kožne izpuščaje, ki jih povzroči klorofil, ker absorbira rdeče sončne žarke. V poletni vročini srečaš mnogo žensk, ki imajo okrog rdeče namazanih ustnic kožne izpuščaje. Le malo-katera izmed njih pa ve, da je to pripisovati kemičnemu učinku nekaterih f sestavin kozmetičnih preparatov, ki se pod vplivom sončnih žarkov tako izpremene, da škodujejo polti. So tudi ljudje, ki sončnih kopeli sploh ne preneso: kratek čas po tem, ko so bili na soncu, nastanejo na njihovi koži izpuščaji, srbečica, vodene otekline, mehurji, pravcate opekline in nevarna vnetja kože. Glavne motnje, ki jih utegnejo povzročiti sončne kopeli, se stopnjujejo od navadne slabosti do takojšne smrti. Le-ta je sicer res precej red: ka, utegne pa nastopiti posebno pri tistih, ki imajo šibko srce. Tiste, ki se neprevidno izpostavljajo soncu, lahko zadene sončarica ali vročinska kap. V tem primeru ni, treba, da bi bil edini krivec sonce; soodgovorni morejo biti tudi neznosna soparica, visok odstotek vlage v zraku, siceršnji telesni napori pred sončenjem, tudi pretesna obleka. Posebno nevarne posledice pa uteg; ne imeti sončenje za tiste ljudi, ki niso bili prav trdnega zdravja. Pri tem bi posebno rad opozoril ljudi, ki so imeli v otroških letih ali pa v mladeniški dobi nedolžno tuberkulozno vnetje pljuč, ki se je samo ali pa z nego' ozdravilo. Pri sončenju se jim ta bolezen utegne vrniti, in sicer zelo hitro, nevarno in skoraj da neozdravljivo, ker je njeno razširjenje pogosto ze preveč napredovalo. To dejstvo Ima neovrgljiv znanstveni vzrok: skoraj vsa živa bitja imajo v svojem organizmu tuberkulozne bacile, ki jih je organski odpor sicer premagal, ki pa ostanejo živi pokopani v različnih limfnih žlezah, ležečih okrog pljuč. Ti bacili se pod vplivom neprevidno uporabljenih zunanjih dražljajev spet obude v življenje. Vse to, kar smo tu navedli, kajpak ne sme roditi prepričanja, da se moramo odpovedati sončnim kopelim. Biti moramo le previdni in upoštevati, da ne smemo uživati sonca nezmerno; če se ne počutimo dobro, pa sploh ne smemo hoditi na sonce. Treba je svoje telo dobro poznati, preden uporabljate sončne kopeli. Trajanje sončnih kopeli je treba počasi stopnjevati, s primernimi presledki. Sončne žarke bomo najbolje izkoristili, če bomo različne dele telesa^ drugega za drugim izpostavljali sončnim žarkom in se pri slehernem, še tako neznatnem neugodju takoj nehali sončiti. Samo pri takšnem postopku ostane sonce najboljše zdravilo, ki nam je hkrati s svežim zrakom brezplačno na razpolago. »Sapere«, Milano »Nevidni« zamorci Vojna prinese s seboj marsikaj nepričakovanega. Tako je že nekaj časa domačinom na otokih Nizozemske Indije prepovedano nositi bele obleke. In veste zakaj? Sovražni letalci jih namreč že z velike višine opazijo, ker se njihova temna polt tako izrazito odraža od bele obleke. Za živali in za ljudi je obleka v barvi narave eno izmed starih sredstev obrambe, žal pa vselej ne izpolni svojega namena. Nič novega... Nikar ne mislite, drage dame, da so vaši modemi čevlji z debelimi lesenimi ali plutovinastimi podplati velika novost! Ta moda se je namreč rodila že v starem veku. Takšne sandale so iznašli Grki. Zanje niso imeli nič manj ko dvajset različnih imen. Najprej so jih iznašli zato, da bi jih nosile majhne ženske. Ta moda je mela velikanski uspeh na vsem helenskem polotoku že dolgo časa pred Kristusom. Razlika med tedanjo in današnjo modo ;'e bila samo ena: te sandale niso nosile velike ženske! A NEMOGOČE DEKLE Napisala E. Walkerjeva Suzana ie imela v nekem pogledu smolo: imela ie odlično sorodstvo, ki je s »toplim« zanimanjem opazovalo življenje in početje rodbinskih članov. V drugem pogledu (po mnenju rodbine) je imela pa nepopisno srečo. Bog ve, od kod ie izkopala vse tiste ženit-vezeljne moške vseh starosti in poklicev. Resnici na ljubo: Suzana ni izkopavala teh moških, temveč so io obletavali kakor mušice luč ob toplih poletnih večerih. Pri tem pa niti ni sijala od leska težkih milijončkov, saj ie marljivo delala v nekem laboratoriju med retortami in glivami, niti se ni ponašala s pravljično lepoto; da ie bila ljubka, ni nihče oporekal, razen neke kiselkaste sestrične, ki je trdila, da ima usta v razmerju z majhnim nosom dosti prevelika. A Suzana ie imela očitno tisto, kar moške najbolj mika: znala ie biti vesela, in vendar tudi prav razumna in resna, zraven ie pa znala primešati ščepec nepreračunljivosti v svoje razpoloženje. ravno toliko, da plašliivih moških — vsi so namreč pri tem plaš-ljivi — ne bi odpodila s tragiko. Poleg tega ie imela prav toliko čustva, da ie nežno čuteče moške očarala, boli grobo uklesane pa opajala kakor staromodni parfum iz parmskih vijolic: bila ie pa razen tega ravno dovoli bistra, da se ni zdela preveč pametna in preudarna. Tako se ie zgodilo, da je Suzana dobivala ženitne ponudbe kar na tekočem traku. Sprejemala lih je. jih vestno odklanjala in jih odlagala k ostalim. V družinskem veievju ie začelo šušteti; govorili so o Suzani. Najprej ženske, kajpak. Ena izmed najbolj kiselkastih samskih sestričen, ki ie šla mimo življenja ali je pa življenje šlo mimo nje (kdo bi vedel natanko povedati). ie Suzani vtisnila pečat nemorale. lahkomiselnosti in površne koke-terije. Zraven ie dodala ugotovitev, kako neumni so moški, da letajo za takšno stvarco, kakršna je Suzana, ko je vendar toliko boljših. Pri tem ie dobra kislica mislila očitno nase in Suzana bi ii bila rada odstopila katerega izmed svojih oboževalcev, zakai bila ie velikodušna in dobrosrčna; a nihče ni hotel. Neka druga sestrična, ki ni znala čakati na pravega moža ali pa ni znala iz svojega zakona ustvariti toplega kotička, je pri sleherni odklonjeni ženitni ponudbi filozofirala o politiki preskrbe: to je prav gotovo zadnja možnost in kmalu si bo vse prste oblizala za tem zadnjim kandidatom: .a potem bo obsedela med dvema stolčkoma in bo lahko gledala, kdo ii bo tam delal družijo v njenih sanjah o veliki sreči. Omožiti se po pameti ie še vseeno boljše kakor ostati večna stara devica... To je pa še zmerom moralne jše in po-štenejše. jo je zavrnila Suzana; v tem pogledu je imela svoje nazore. Pri moških ie bilo mnenje deljeno. Stric Gaston je citiral Balzacov »Bal des sceaux«. roman, v katerem opisuje samozavestno gospodično de Fontai-novo. ki se ie na koncu koncev in ko ji ni ostalo ničesar drugega, poročila s starim odsluženim pomorščakom. Stric Walter se ie smehljal in se muzal, poznal ie ženske in menil, da se slikovita zbirka razočaranih duš nima vzroka pritoževati, dandanašnji moški pač ne znajo ravnati z ženskami. Nato je pa sledila zgodba o trdovratni kro-titvi njegove Jožefine. Kajpak je vedelo vse sorodstvo, da ie teta Jožefina njega ukrotila — a pustili so mu veselje zmage. Bratranci so Suzano odklanjali kot domišljavo, neumno gos. medtem ko so se drugi postavili za njo: škoda, da bi se takšno dekle poročilo, saj mora biti za vse tukaj, ne samo za enega. Tako ie bilo s sorodstvom. In Suzana? Zakai se ni poročila prav do visoke starosti osemindvajsetih let? Pogosto je na takšno vprašanje samo skomignila z rameni, pogosto ie imela pa svoje vzroke. Z devetnajstimi leti so bili ti vzroki še zelo nezreli in so se nanašali na zunanjščino. GAL Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir Izpolnjevanim kflRTE Počrnite vsa s piko označena polj a m zagieaau ooste zanimivo suko I------------- Prosimo, nakažite naročnino! Hvala! I_____________ pozneje so pa zadeli boli v črno. Stopnjevanje ie bilo približno takole: Sandale nosi. nogavice mu mahedra-jo okrog členkov, da se mu vidijo noge; to je tako neokusno. Po vsakem stavku reče »kajne«, kar da v polurnem pogovoru 39 »kajneiev«. koliko jih bo šele v vsem življenju! Nenego^ vane nohte ima in se z menoj skoraj zmerom sestane neobrit: sploh ie pa premajhen. Neumne pravopisne napake dela v svojih pismih in kritizira ves svet. Draži me. da bom hudobna in grda. ker k vsemu pravi »da« in nima nikoli svojega mnenja. (Siromak.) Govori saino o svojem denarju, kaj si lahko z njim kupi in privošči, od električnega brivskega aparata do nenasitne žene. Prav nič me ne mika. da bi me kdo »kupil«. Vedno pripoveduje samo o svojih pustolovščinah z ženskami; vsa dekleta so nora in zaljubljena vanj. tekajo za njim in se hočejo zaradi njega zastrupiti. In ker jaz tega ne počnem, se hoče z menoj poročiti. Jaz bi pa rada moža, ki hi se poročil z menoj, čeprav bi bila nora in zaljubljena vanj. Počakal me ie pri vlaku in mi ni niti kovčega odvzel — tako me bo pustil vse življenje, da bom vse sama nosila. ... , v Ko je v restavracm obširno in z vsemi pojasnili in navotlili, kakšen naj bo njegov biftek, naročil večerjo nai-prej zase, ie vprašal tudi mene. kaj bi rada jedla. Med večerjo ie kupil časopis in ie diskretno bral uvodnik, medtem ko se ie razgovarjal z menoj. Kako dolgo bi ga bral diskretno? Po prvem kozarcu vina ie bil okajen. tikal ie natakarice in se ^predstavljal ljudem, ki se jim ie že trezen predstavil. Gledal ie za sleherno žensko in vihal nos. češ da se njegove rojakinje slabo oblačijo, da se ne znajo vesti, da so brez čara. Oh. če pomisli na Dunai-čanke ali celo na Parižanke... Sicer so se dali našteti pametni ugovori proti vzrokom odklonitve. Neprizadeti imajo zmerom ugovore na zalogi, čeprav sami ne nosijo svoje kože Prijaznost Pogosto sem že čital v časopisih, da je stepanje preprog skozi okno prepovedano. Kljub temu sem pa doživel zadnjič, da mi je neka gospodična stepala nad glavo skozi okno preproge in posteljnino. Ne vem, ali ta gospodična ne zna čitati opozoril v časopisih, ali pa ne pozna najpreprostejših pravil olike. Zanima me, ali bi bila zadovoljna, da bi zamenjala vlogi? Gotovo ne. Zato pa naj bi veljalo tudi zanjo pravilo: *česar nočeš, da drug tebi stori, tega tudi ti drugemu, ne stori!* M. na trg, in Suzana ie bila res v nekem pogledu prenatančna in preobčutljiva. Marljivo je poslušala, kadar so ii pridigali. na koncu ie pa prišla neovržna logika: »Sploh ga pa nimam rada. sicer se ne bi zgražala nad takšnimi malenkostmi.« Položaj se je zdel brezupen in Suzani ie grozilo staro devištvo. Dokler ni lepega dne počila bomba in se je Suzana poročila. Ce ie rodbinski svet pričakoval čudežnega moža lepote, duhovitosti in nastopa, se ie hudo razočaral. Prišel je preprost doktor s kmetov — suh, neznaten, celo. nekoliko neroden, samo resne in jasne oči so napravile prijeten vtis. Celo kislica je bila razočarana, zakai na skrivnem ie pričakovala senzacijo, zdaj je bila pa prikrajšana zanjo. Ko je doktor s kmetov odšel in so od prve osuplosti zaprli usta, da so jih takoj nato spet odprli in začeli govoriti. da bi na nevesto bolj ali mani taktno navalili s pripombami o »zgrešenem okusu«, ie moderna Suzana v svoji visoki starosti osemindvajsetih let vzdihnila kakor dekle iz bidermajerskih časov: »Od vsega začetka ga imam tako neznansko rada. da sem se zmerom samo bala, da me on ne bi maral ..« ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda! Slrilarlevo ul. «> pri trančlškanskcra mostu vsakovrstna oCaia, ca: noa.eoi, .optomer., taroneir. nvgronietri, itd. Velika ubira ur. ztalmne ir srtnrnine. Samo kvalitetna optika Cemlr brertucno FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite tn vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupaci skih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana. Stritarjeva 6 I GOSPODIČNA, vajena vseh pisarniških del, poslovanja z oblastnimi uradi, strojepiska, dobra računarica z zna. njem italijanščine in nemščine, želi mesta samo v prvovrstnem podjetju. Cenjene ponudbe na ogl. odd, »Družinskega tednika« pod »Marljiva in zanesljiva 32«. davno vedeli, če bi imeli norca med nami.« Nadzornik je zmajal z glavo. »Na nesrečo, Mrs. Anthonyjeva, razkroj možganov pri nekaterih duševnih boleznih, kakor je na primer dementia p r a e c o x , do neke stopnje tako počasi napreduje, da je niti strokovnjak pogosto ne more ugotoviti. Po mnenju naših najuglednejših zdravnikov za duševne bolezni lahko oseba, ki ima takšno bolezen, to dolgo časa skriva, tako dolgo, dokler se zaradi posebnega razburjenja živčni sistem ne prerazdraži. Ce se to zgodi, lahko kmalu sledi popoln zlom. V nekaj tednih ali celo dneh utegne postati bolnik iz navidezno čisto normalne osebe splošnonevaren norec. Zaradi teh okoliščin je pač v interesu vseh, ki bi radi še nekaj časa živeli, da ničesar, prav ničesar, kar vedo, ne prikrivajo pred policijo.« Zdelo se mi je, kakor da bi kro-žeči pogled nadzornika Bunyana posebno dolgo ostal na Cirilu Fan-cherju. »Na koncu koncev bom stvari itak prišel do dna,« je rekel nad zornik in nehote stisnil levico v pest; »v tem pogledu se nikar ne vdajajte zmotam. Za zdaj pa brez vaše pomoči ne morem jamčiti, da pridem zločincu na sled, še preden se enemu ali drugemu izmed vas... kaj podobnega zgodi, kar se je že dvema.« »Smešno!« je razburjen vzkliknil Howard. »Ali niste malo preveč zaljubljeni v dramatične učinke, go- spod nadzornik? Saj to nazadnje ni kriminalna igra, v kateri mora na koncu vsakega dejanja nova žrtev mrtva obležati na odru. Zakaj naj bi morilec še nekoga spravil na drugi svet? Saj menda ne mori za zabavo?« »Ne,« je priznal nadzornik, »ne, morilec ne mori za zabavo. Obakrat je, če se ne motim preveč, moril zato, da bi se rešil. Umoril je Jamesa Reida in Lottie Mosbyjevo, da bi ohranil svojo skrivnost. Iz istega vzroka bo spet napadel. Ne bom prej miroval, dokler mu ne iztrgam njegove skrivnosti, in vsak izmed vas, gospoda moja, bi lahko razkril trohico te skrivnosti, ko bi le hotel. In še tole naj povem: preden boste našli priložnost to storiti, vas bo morilec, če bo le imel možnost, prav tako spravil s poti kakor svoji prejšnji žrtvi.« »Oho, gospod nadzornik, saj po tem nam pa ne dajete preveč dobrega sveta,« se je Howard oglasil k besedi. »Kako morete po tem svarilu še pričakovati, da povemo vse, kar vemo? Seveda, če sploh kdo izmed nas kaj ve, o čemer pa jaz dvomim.« »Pred .vrati te sobe stojita dva oborožena redarja, Mr. Warren « je mirno pripomnil nadzornik. »Tudi jaz imam revolver pri sebi. Ta soba je ta trenutek edini prostor v hiši v kateri lahko poveste resnico, čisto resnico in nič drugega ko resnico — brez strahu pred neljubimi posledicami.« »2e mogoče,« fe rekel Howard, »a kljub temu bi moral biti po tem kar ste nam povedali, popoln norec, če bi spravljal svoje življenje, v nevarnost s preveliko odkritosrčnostjo.« »Kakor mislite, Mr. Warren,« je hladno odvrnil nadzornik. »In vendar bi rad čisto zasebno stavil z vami, da bom vsaj od vas, še preden zapustimo to sobo, izvedel resnico.« »Oh, res?« je oporekel Howard z ne prav pristno samozavestjo. Kakor udarci z bičem so ga ošvrknile nadzornikove besede: »Tik preden so našli truplo Jamesa Reida, ste bili vi v četrtem nadstropju, Mr. Warren.« »Oh, res?« »Od ondod ste prišli naravnost v vežo in ste se prav vneto trudili, da bi Miss Adamsovo spravili iz hotela.« »To ni zločin, če povabim damo v kino,« je zamrmral Howard, zaman trudeč se, da bi se kazal neskrbnega. Nadzornik je neusmiljeno nadaljeval: »Niste samo vse storili, kar je bilo v vaši moči, da bi spravili Miss Adamsovo iz hotela; poskušali ste tudi preprečiti, da bi šla v svojo sobo po plašč.« »Topel večer je bil in... moj avto je zaprt.« »Zakaj vam je bilo toliko do te ga, Mr. Warren, da bi natanko ob določenem času spravili Miss Adamsovo s prizorišča zločina?« »Iz muhe delate slona, gospod nadzornik,« je zajecljal Howard in se ugriznil v ustnico. »Nobenega po- sebnega namena nisem imel, ko sem povabil Miss Adamsovo v kino.« Poskušal se je nasmehniti. »To je vsaj moja razlaga te zadeve in ji boste pač morali verjeti.« »Ne verjamem ji, Mr. Warren,« je rekel nadzornik. »Nikoli ni docela brez nevarnosti policiji kaj natvesti.« Ostro je potrkal ob mizo; neki policist je vtaknil glavo skozi vrata. »Odvedite tega moža, Sweeney!« je ukazal nadzornik. Polly je tiho vzkriknila, medtem ko je Howard, ki se je bil v tem spet zbral, malomarno vprašal: »Zaradi kakšne obtožbe me aretirate, gospod nadzornik?« »Zaradi obtožbe umora.« »Ne... o ne!« Mary Lawsonova je planila pokonci; obupana, proseča se je obrnila k nadzorniku. »Ne smete Howarda aretirati,« je krik nila vsa zbegana, »saj... saj...« »Za božjo voljo, Polly,« je vzkliknil Howard, »zamašite ji usta!« »Ne,« je rekla Mary Lawsonova odločno, »predolgo sem že mol- »Moja aretacija je samo trik, da vam razvežejo jezik! Za božjo voljo, ne dajte se ujeti v to past!« jo je rotil Howard. Zdelo se je, kakor da ga Mary ne sliši. Strmo je gledala nadzornika Zdela se je stara in strta. »Ne smete Howarda aretirati,« je izdavila, »ker... ker sem mu dala jaz povod, da je spravil Adelaido proč od njene sobe.« »Oh, teta Mary, teta Mary!« je tarnala Polly. Howard jo je čez na- slonjalo zofe prijel za roke in jih močno stisnil. Bila sem zbegana; svojim ušesom nisem mogla verjeti. »Govorite dalje, Mrs. Lawsono-va,« je rekel nadzornik prijazno. »Howard me je prišel obiskat v četrto nadstropje. Po Clarenceu sem mu bila namreč poslala sporočilo. Če vprašate Clarencea, vam bo to potrdil.« Nadzornik se je utrujeno na-smehnil. »To že vem, Mrs. Lawsonova.« »Saj sem vam vendar rekel, da je past,« je zastokal Hovvard. Polly je zaihtela kakor nesrečen otrok. Maryjine ustnice so trepetale. »V pismu sem Howarda prosila, naj poskrbi, da... da Miss Adamso-va med osmo in deveto uro zvečer ne bo stopila v svojo sobo.« Zašumelo mi je v ušesih. »Mary, ljuba MaryK sem zahlipala. »Ko bi se mi bila le zaupala!« »Potem bi imela morda tudi vašo smrt na vesti!« je s težavo izda-vila Mary. »Ali ste se zaupali Mr. Warrenu, Mrs. Lavvsonova?« je mirno vprašal nadzornik. »Nikomur! Nikomur, slišite!« »In vendar je skušala vaša nečakinja zbežati, brž ko je spoznala, da je krvavi nož del vaše pisalne garniture.« »Samo to vam lahko zmerom znova zatrdim, da niti Howard niti Polly nista prav nič slutila, za kaj pri vsem tem gre!« je kriknila —a-ry, tresoča se po vsem životu. (Dalje prihodnjič.) Ob stoletnici smrti velike umefnice Elizabeta Vigee-Lebrunova - modna slikarka 18. stoletja Ženska, ki je slikala, kralje in cesarice, je umrla zapuščena in osamljena Umetnost ljubke Francozinje Elizabe., te-Luize Vigoe-Lebrunove pogosto im». nujejo .poslednji smehljaj 18. stoletja*.‘ V svojih slikah je Vigee-Lebrunova na duhovit in neprisiljen način združila lahkotno umetnost rokokoja s pastirskimi motivi antične dobe. Elizabeta Vigeejeva se je rodila leta 1755. v Parizu kot otrok slikarja, ki je kmalu spoznal njeno nadarjenost za čopič in paleto: »Če ti ne boš slikarka, ne bo nikoli nobena,« ji je večkrat dejal. Njena prva učitelja sta bila Jean-Baptiste Crouze in Joseph Vernot. Na nekem sprehodu je vplivna ma-dame Suzanne, Vigeeina prijateljica, predstavila svojo mlado varovanko kraljici Mariji Antoinettl. To bežno srečanje je bilo velikega pomena za Elizabeto. Kraljici je bila všeč, iz njunega poznanstva je pa kmalu vzklilo iskreno prijateljstvo, ki je trajalo več let. V tej dobi je ustvarila Elizabeta okrog 30 slik o Mariji Antoinetti in njeni družini. Odtlej je šla Vigeeina pot strmo navzgor. S petnajstimi leti je bila mlada slikarka ze slavna, z devetnajstimi Je postala članica Kraljevske akademije, 6 21. leti se je poročila s trgovcem z umetninami, z Le brunom. V zakonu pa ni bila srečna in se je leta 1794. ločila. Ves umetniški Pariz se je zbiral v njeni hiši: glasbenik Grčtry, filozof Champfort, slikar Louis David. Tudi plemiški svet je rad zahajal v njeno hišo; ljudje so prihajali ne samo zaradi umetnice, temveč predvsem, ker je bila ta umetnica lepa, mlada črnolaska z živahnimi očmi in pikantnim noskom. Tisti čas je bila Vigee izredno lepa, bila je duhovita, šarmantna, skratka prava Parižanka. Prišlo je usodno leto francoske revo-iuc;e. Vigee je morala, kakor mnogo drugih, bežati, v letih 1768. do leta 1789. je pa, pridna kakor čebelica, ustvarila nič več in nič manj ko 438 slik. Samo v letu 1789. pa 37 slik. Dne 5. oktobra istega usodnega leta je pobegnila s svojo hčerkico iz Pariza in pribežala v Turino. Od ondod jo je vodila pot v Bologno, Plorenzo in Eomo. Povsod so jo navdušeno sprejeli; 8 mesecev je ostala v Romi, nato je odpotovala v Napoli, kjer se je spoznala s 6lovito lepotico Iady Hamiltonovo, z admiralom Nelsonom in italijanskim komponistom Paesiellom. Kajpak je takoj naslikala nekaj značilnih slik o lepi lady in pomorskem junaku; še zdaj so priče njune romantične ljubezni. Nato jo je življenjska pot vodila na Dunaj, kjer je ostala tri leta. od ondod pa v Prago, Draždane, v Petrograd. V Petrogradu jo je sprejela cesarica Katarina s svojim ljubljencem Potjemki-nom. V njuni gostoljubni oskrbi je ostala dolgih šest let. V Petrogradu se je tudi poročila njena hči s tajnikom grofa Černičeva, Nigrisom. Umetnica se je tej poroki upirala, zakaj slutila je. da .ie ta liubezen za njeno hčerko pogubna. Vendar ni dosegla ničesar in je naposled vsa žalostna odpotovala iz Moskve čez Berlin v Pariz. Tamkaj jo je njen ločeni soprog slavnostno sprejel, toda Vigee ie bila že zelo utrujena in nemirna Kmalu je zapustila prestolnico Francije in odpotovala v London, kjer je ostala šest let. Kot skrušena petdesetletnica se je Vrnila v Pariz, kamor je pribežala iz Rusije tudi njena hči; njen zakon z Nigrisom ni bil srečen. V domovino se ie vrnila duševno uničena in bolehna. Umrla je leta 1819., dvaiset let pred svojo materjo. Vigee je ostala sama. V Louveciennesu pri Parizu si je kupila posestvo, kjer je odtlej živela. Umrla je kot matrona v 87. letu. Dne 30. marca 1842. leta so se zaprle njene utruje- Koliko zvezd miglja na nebu? Poetje in zaljubljenci občudujejo zvezde, toda še na misel jim ne pride, da bi jih šteli, zakaj v svojih čistih, preprostih srcih slutijo, da je njih šte. vilo neskončno... Ne tako astronomi. Astronomu še tako vratolomno visoka številka ne zmede glave. Pred 2.000 leti so tedanji astronomi našteli na nebu 1.000 zvezd. Ta številka se je do današnjih dni povečala za sto in sto tisoč zvezd. Pred kratkim je izšel nov astronomski fotografski atlant z 22.000 stranmi in več ko 30 milijoni zvezdami. Ali so pa tudi zdaj že vse? Delo na tekočem traku ni novost V Skandinaviji so pred nedavnim odkrili neko predzgodovinsko tovarno orožja. V njej so našli vse mogoče predmete, razen tega pa tudi mnogo orožja, še ne izdelanega, pa tudi mnogo dogotovljenega. To dokazuje, da so bili delavci tiste davne predzgodovinske dobe izurjeni in da je vsak izmed njih izdelal samo do predmeta, tisti del, ki je najbolj ustrezal njegovim, sposobnostim. Po tej najdbi torej lahko sklepamo, da so že v železni dobi poznali delo na tekočem traku in da Ford in drugi veliki industrije! na tem področju niso uvedli ničesar novega. Nastanek Baku ja Mesto Baku se mora zahvaliti za ‘svoj nastanek perzijskim oboževalcem ognja. Ko so namreč tl videli, da izhajajo iz zemlje plini — namreč iz petrolejskih vrelcev — so mislili, da jim je njihovo božanstvo poslalo znamenje, naj na tistem mestu postavijo tempel. Tako so storili. Ker je bilo pa mnogo, vrelcev, so morali zgraditi več femplov. Med njimi so se sami naselili v skromnih hišicah in tako je počasi zraslo mesto Baku. % Autoritratto della bella Elisabetta Luisa Vigee, pittrice di moda del Settecento. Avtoportret lepe Elizabete-Louise Vigeejeve, modne slikarke 18. stoletja. ne oči, ki so videle toliko lepote in toliko sveta. Na njenem skromnem nagrobniku, kjer sta vklesana čopič in paleta, v Louveciennesu čitaš: »Je re- ste enfin ici« (Naposled bom ostala tu). Ta napis je menda res upravičen za žensko, ki je vse svoje življenje prepotovala... Napoleonova papiga poginila Iz Avenide de Mayo v Argentini ji soj pred nedavnim sporočili v Evropo vest, da je tam po 150 letih razgibanega življenja poginila slavna Napoleonova papiga. Njeno življenje je najtesneje poveza-! no z življenjem velikega Korza. Ko soj ga izgnali na otok Elbo, je z njim delila njegovo usodo in ga kratkočasila v j njegovem izgnanstvu. Po mnogih naključjih je naposled prijadrala čez veliko lužo v Južno Ameriko, kjer je sreč-; na in- spoštovana životarila dalje. Pogosto so jo ljudje slišali z osornim gla-< som ponavljati vojaška povelja, kakor, jo je bil naučil Napoleon. Tako je papiga še poldrugo stoletje oponašala glas j svojega slavnega gospodarja. Sodoben hotel f? UGANKE Križanka 1 23456789 10 11 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 .+ .*■ M Pred nedavnim je prišla znana pariška modna hiša Haute Couture v Lyon, prvič v tej vojni, da bi predvajala svoje modele. In tako je nastal svojevrsten ♦ 11 problem: kako spraviti pod streho sto* ljubkih mladih manekenk? V Lyonu so* Vodoravno: 1 Eden izmed Velikih namreč vsi hoteli zaprti in neoskrbo.* sundskih otokov; kmečka ed. 2. Nem. vam in tako mlada dekleta niso imelajjko jme 2a janež (iz latinskega); vrsta kje prenočiti. ♦ srednje šole. 3. Oranje, izorana zem- Po mnogih težavah so naposled pro.J lja; nemški graditelj letal. 4. Češki pi. blem rešili. Vseh sto mladih damic so* sa tel j zgodovinskih'romanov in dram nastanili v spalnem vlaku, ki so gal(1851.—1932.); okrajšava za novi testa-nalašč v ta namen pripeljali na lyon- J ment 5. Cilj vsakega delovanja in pri. sko postajo. Zajtrkovale so v jedilnem*zadevanja; moderno orožje; začete:; vagonu, ki so ga priključili temu ne-j abecede. 6. Gnus; trnat grm nepriiet-navadnemu vlaku. Vesela skupina mla-Jnega vonja. 7, Evropski vulkan (prvi dih_deklet je dala svojevrsten čar te.}štirje kvadrati); oblika glagola jesti, mačni in pusti lyonski postaji in vsi*8. Pritrdilnica; oblika glagola, ki pove. ljudje so bili očarani ob tem nenavad-*da se je izobrazil, doštudiral. 9 šnan-nem pogledu. Jski pisatelj in filozof (1601,—1658.); j vrsta nakazila, ki posreduje plačilo hj , ... v , . . J10. Meti sorodna rastlina (ustnatica; I\adomestuO za zgalm dar\v 3. skl.); v uradih se prašijo. 11. Hr Z vaški pritok Save ali ital. št-evnik; br' V Indiji in na Daljnjem vzhodu ima.tlandsko mestece bn™ ' jo običaj, da med verskimi svečanostmi* Navpično:n Državni i>„, a,ar' udo. zazigajo sandalovino Budhi na čast. Ta*usad + kratice sovjetske politične po r lct ekstraktih inijjCjje> naslednice Ceke. 2. Glavni štev. zeio Diagoaisec. Jnik; Mojzesov brat. 3. Pravljična deže Ker se je pa moderno rezbarstvo po-lla pritlikavcev, ki jo je obiskal Šwiftov lastilo tega dragocenega lesa, so se za. J junak Gulliver; mestece ob Adiži prot! čeli častilci Budhe bati boga, ki so gaj Veroni. 4. Nota ali nemški osebni za oropali tega dobrodišečega žgalnegaJimek; ženska, ki vzreia otroka 5. Ke-daru. Ker je zadnja leta marsikaj vlmični znak za bor; iz ust pride; r.al-znamenju nadomestkov, sta dva uče-lvečja zemljina. 6. Grški bog ljubezni: njaka, in sicer Bun-Hoi in Cagniat.f prestolnica Koreje (kakor se izgovar-akademiji znanosti sporočila odkritje* ja). 7. Pritok Donave ali Dnjepra; elek dovršenega nadomestila za sandalovino, Z trično nabiti atomi ali atomske skupi -nekega ekstrakta iz tega lesa. J ne; predlog s 3. skl. 8. Vrh v Visokih V bodoče se torej častilcem Budhe2Turih; pol rimskega boga ljubezni. 9 ne bo več treba bati jeze užaljenega!Prinašajo važna sporočila; znan srbski božanstva, ker mu bodo lahko pošiljali *izraz za Pteni, goljufa. 10. Nemški na v nebo prav tako blagodišeč vonj zravoslovec (1779.—1851.) ali pa tisto * kar privaja svetlobo v hiše (v 2. skl. Leteči kovčeg / Prosto po Andersenu j mn.); palačinka. 11. Tekmica Rimljanov; ustanovitelj perzijske države (6. [st. pr. Kr.). • DOPOLNILNICA Raza, oprava, samota, karta, kača, nota, piča, brda, kraj. Vsaki besedi dodaj po eno črko, da bo nastal nov samostalnik. Vstavljene črke povejo ime našega pesnika, ki je umrl 8. februarja ob 8. uri skoraj pred sto leti. • POSETNICA TINA JEŽ p. S. Rok Njega dni je živel bogat trgovec, tako bogat, iln bi je trgovec umrl, ie začel njegov sin razmetavati denar. * Kaj je ta gospa po poklicu? so mu 3a*a. STOPNICE š č ----------- š č-------- 1. samica ptiča pevca 2. uščipniti 3. vrsta kamenja 4. siromaštvo 5. mladi rod 6. stališče 7. namerno ZAKAJ? Z denarjem je ravnal tako. kakor da bi mu ne mogel poiti; naposled mu je pa le pošel, in od vsega bogastva, ki inu ga je bil zapustil oče. mu ie ostalo samo nekaj novcev, dedova nočna halja in par opank, ki jih ie našel na podstrešju. Prijatelji, ki so mu pomagali zapravljati) ... _____ dediščino, so ga zdaj seveda zapustili, a eden izmed njih sani sedel v kovčeg. mn je poslal star kovčeg, kakor bi liotel reči: »Prijatelj, pospravi svoie reči in izgini!« Kaj naj bi pa pospravil, ko ni imel ničesar več razen • dedove halje in para opank? Prisiljeno sc je nasmehnil in t Kako pride do tega, da v nekem £času kaže mesec na sončni uri nočne ► ure ravno tako točno, kakor sonce dnevne ure? T TROJNA SPREMEMBA Povest moderna i vsebuje in Miki miška v njej kraljuje; opredeljuje hišo vsako, če o za i prevzame tlako; ko u besedi da zvenenje, ograža huda snov življenje. Ko je Pcrcgrin tako zamišljen sedel v kovčegu. sc ie — nič hudega ue sluteč — dotaknil ključavnice in Svrk. že je zletel kovčeg z njim vred skozi najhližje okno pod oblake. Ta kovčeg namreč ni bil navaden kovčeg. temveč takšen, da je zletel kvišku kakor zrakoplov, če si pritisnil ua njegovo ključavnico In tako sta kovčeg in Peregrin letela čez mesta in vasi. Včasih je dno pod njim presunljivo zaškripalo, da se je Peresjrin zbal. da sc ho vdrlo in da bo padel iz vrtoglave višine ter se razletel na tisoč koščkov. Vendar ne. dno se ni udrlo in kovčeg je letel mirno dalje. Dalje prihodniii [Rešitev ugank iz prejšnje številke Križanka: l. Velika Sirta. 2. Estramadura. 13. Jan,. 1, ta, DC. 4, Ironija, voh, 5. kp, g, ► Norge. 6. i, zori, k, L. N. (Lenau Nikolaj). :7. Lavransova. 8. U, c, f, lava, 9. K, z, i, ► teren. 10 Indija, kt, k. 11. Aa, aga, Aca. Iziočilnica: Valvazor. Zakaj? če se tekočina razprši v prav majhne [kapljice, je njih površina zelo velika v pri- ► meri z maso. Čim veria pa je površina, toliko L močnejše je tudi trenje z zrakom in tem večne površje, ki ga zadeva dvigajoči se zrak. [Tedaj meglice plavajo po zraku ali se celo ►dvigajo Ko se pa v večje kaplje združijo, se i razmerje spremeni: težnost prevlada in kupčije padajo. ► Enačba: Starega kor*la ne nau*-«l JO*atf. 81. nadaljevanje »Dokler se nisem pri tebi izučila. Pri tebi in pri drugih. Kdo drugi kakor ti in še vsi tisti pred teboj so krivi, da sem danes zlobna, prenapeta, živčna .gospodična1? še malo, pa bom .dobra tetka*, komaj še nekaj let, pa me še pes ne bo več povohal. Tudi moje delo je zastalo zaradi tebe, Peter Skalar! Od letošnje pomlodi nisem ustvarila nič pomembnejšega!« »Vendar zato ne bi bilo treba škodovati Alenki, ki ni prav nič kriva!« »Oh, ti kavalir! Torej jo še zmerom ljubiš! Nepoboljšljiv si, res! No, zdaj vama ne bom več dolgo ha poti, odpotovala bom za nekaj časa v tujino. Manjka mi še umetniške pobude. Morda mi jo bo dal Pariz, kjer ljudje niso tako ozkosrčni, ne tako lažnjivi kakor pri nas!« Ljudje so povsod enaki, samo naša domišljija nam jih riše drugače.« je kakor zase dejal Skalar. Zdaj res ni vedel, kaj naj bi se še pogovarjal s to žensko, ki mu je bila nekoč blizu ne samo kot ženska, temveč tudi kot človek. Poslovila sta se zelo hladno. Gledal je za njo, kako je odšla, pozi-baje se v bokih, izzivalno oziraje se okrog sebe. No, na zunaj je bila bolj podobna zmagovalki kakor pa premaganki... toda kje je ženska, ki bi hotela svetu priznati, da jo je premagala — druga ženska? Ko se je vrnil v Ljubljano, upajoč, da se bo tamkaj pomiril, se je vse še poslabšalo. Žena ga je sprejela z nemimi, očitajočimi očmi. Martina, ki jo je zapustil kot otroka, je zdaj stala ob materi kot žena tovarišica, kakor tožiteljica. čeprav n!koli ni padla niti beseda, je čutil, da mu obedve ne moreta odpustiti, da je morala zaradi njega — in prav zaradi njega — Alenka od lPše. Najrajši bi pustil dosedanje življenje in pričel drugo. Zavedal se je, da to ni mogoče in da je to hkrati želja slabiča, ki hoče po vsakem neuspehu pričeti na novo živeti. Kljub temu je skušal ubežati drobnim navadam, ki so ga priklepale na prejšnje življenje. Jenjal je zahajati v kavarno, kjer se je poprej pogosto zapletel v dolgo debato brez cilja in konca, pričel je hoditi peš, skušal razumeti svojo hčer, katere želje so mu bile njega dri deseta skrb. In zato tudi ni odklonil Jur ja, ko le prišei zanubit Martino. Pred dobrim letom bi se mu zdelo nemogoče, da bi se Martina tako mlada poročila, in sicer celo s človekom, ki ji razen svoje izobrazbe ne more nuditi še nič drugega. Zdaj pa je potrpežljivo poslušal Jur j a, ko mu je razlagal svoje načrte za bodočnost; ko je še Martina proseče pogledala v sobo, je brez obotavljanja privolil. S to odločitvijo je zavel po njegovem domu nov duh; celo žene Ane se je lotila nekakšna živahnost, ki je dotlej na njej že dolgo let ni opazil. Pozabil je bil že, koliko zapletenih, skrivnostnih in nenavadnih priprav terja takšna meščanska poroka, šarjenje po trgovinah, sestavljanje slavnostnih jedilnikov, izbiranje svile za poročno obleko, določanje gostov, tiskanje obvestil, in bogve, kaj še vse. Nenadno je pa .vso to dejavnost, kakor prenapeto nit, pretrgala njegova bolezen. Še sam ni vedel, da je postal tako neodporen, toda to je bilo najbrže tudi v zvezi z njegovimi razrvanimi živci; kakor hitro se je zavedel, da ga delo več ne veseli, je spoznal, da ni več zdrav in da nosi v sebi skrito kal bolezni. Manjkalo je samo še povoda, da se razbohoti in ga morda celo zaduši. m ta mlados kiiiniimn ■El i m i i m i m i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i LJUBEZENSKI ROMAN IZ DANAŠNJIH DNI Ta povod je bil kratek razgovor z Jurjem, ki mu je sledil izprehod po Večni poti, kjer ga je zalotila huda jesenska ploha brez dežnika in v poletnem jopiču. Jurij se mu je bil prav prikupil in večkrat se je dolgo razgovarjal z njim. Nekoč ga je, skoraj da proti svoji nameri, povprašal po Alenki. »Brez službe je,« je dejal Jurij in se šele čez čas zavedel, da je bleknil nerodnost, zakaj Skalarjev obraz se je stemnil. »Ali ste pred kratkim govorili z njo?« »Pred nekaj dnevi.« Nekaj časa sta oba molčala. »Povejte mi odkrito, ali ji trdo gre?« je naposled vprašal Skalar. »V dobesednem pomenu ne. Gmotnih skrbi za zdaj nima, ker stanuje pri svoji teti, toda ono drugo jo je hudo prizadejalo.« »Ali bi ji ne mogli pomagati?« »Samo nekdo je, ki bi ji mogel pomagati, in to je arhitekt Brezar. Ta je pa preveč trmasta buča, da bi se tako hitro otajal. Mislim, da bi morala višja sila poseči vmes, če naj bi se ta dva ponosna trmoglavca spravila.« Skalar je sicer Jurja prosil, naj govori odkrito, toda zdaj so ga njegove besede vendar hudo zadele. Hitro je obrnil pogovor v drugo smer in je bil kar olajšan, ko se je Jurij naposled poslovil. Nekaj časa je neodločno sedel v naslonjaču za svojo pisalno mizo in prižigal cigareto za cigareto. Kadil je hlastno, komaj do sredine, nato jih pa z nekakšno posebno naslado razdejanja ugašal, že nekaj dni sem je živel v posebnem, komaj poznanem duševnem razpoloženje; bil je silno razdražljiv, toda hkrati top. Komaj da ga je še zanimala kupčija, vedra volja drugih ljudi v hiši ga je vznemirjala, ni več mogel poslušati večnega šče-betanja žensk, posebno pa Martine in žene. Da, zdaj se je komaj še rahlo spominjal, zakaj je tisto popoldne nenadno odšel od doma, čeprav je videl, da so se na jugu kupičili oblaki, ki jih je veter počasi gnal vse bliže. Spominjal se je neskrbnega Martininega smeha, ko se je z Jurjem razgovarjala na vrtu, tistega smeha, ki je le še bolj raz-drastil njegovo slabo voljo. Spomnil se je tudi, kako sta mlada dva začudeno gledala za njim ko je korakal čez vrt in zaloputnil vrata za seboj. šele ko je bil sam, sredi Večne poti, razmočene od poslednjega dežja, se je nekoliko pomiril. Vendar to ni bil pokojni mir, ki prevzame človeka po izpolnjeni dolžnosti ali dokončanem delu. Bil je mir, podoben toposti, ko se komaj še zavedamo, kaj mislimo, zakaj preveč smo že vajeni, da se nam misli sučejo okrog ene same osi. Hodil je dolgo, ne da bi pogledal na uro. Ozračje je bilo soparno, komaj da se je zganil list na veji. Ta hoja v neskončnost mu je dobro dela. To stanje duha je bilo tako nasprotno njegovemu živahnemu ter energičnemu temperamentu, da se je počutil kakor bujno rastoče drevo, ki ga je na lepem izruval vihar, hkrati pa ga je opajalo z novo, dotlej neznano sladkostjo, da se mu je ves predal in se zatopil v misli, ki bi se mu njega dne zdele dolgočasne ali pa nepotrebne. Iz zatopljen j a ga je zbudilo zamolklo grmenje, ki je postajalo vse močnejše. Obrnil se je in krenil proti domu, toda bil je še zelo, zelo daleč od doma. Opazil je, da se že večeri, moral je dolgo hoditi okrog, ne da bi se zavedal. Ohranil je pa še zmerom željo po udobnosti premožnega človeka in bi bil zdaj prav zadovoljen, ko bi imel avto in stoodstotno gotovost, da ne bo moker. Poslednji kilometer je skoraj tekel, toda Večna pot se je zdaj res zdela večna. Nekaj sto metrov od hiše ga je ujela ploha. Tisti trenutek, ko je čutil, kako mu hladne kaplje polže po prepotenem in razbeljenem hrbtu, je občutil skorajda olajšanje. Trajalo je pa samo nekaj sekund. Nato ga je pričelo neusmiljeno zebsti. Ko je odpiral hišna vrata, je opazil, da se je že čisto stemnilo, ozračje se je pa tako nenadno ohladilo, da toliko, da ni šklepetal z zobmi. Velel je začudeni Ivani naj zakuri kamin, sam se je pa hitel preobleči. Čeprav je uro nato sedel suh tik plapolajočega ognja, ga je še zmerom zeblo. In zeblo ga je vse dotlej, dokler ga ni v postelji kakor ognjen val zagrnila vročica in izbrisala njegovo zavest vse do da-našniega dne. Teh osem ali de«et dni — morda je bilo tudi več ali manj — je ho- V 24 barva. plisiia m kemično čisti obleke. klobuke itd ^krohi in svetioliUa «ra|re ovratnike r.u pestnice itd Pere suši niunua in lika domače perilo Parne čisti oostelmo perie in pub tovarna iOS. RtlCH LJUBLJANA dil po čudnih pokrajinah. Da, vča sih se je res znašel spet doma v pisarni, narekoval je pisma, de'l naročila ali pa govoril z ženo, toda iz te navidezne resničnosti se je pogreznil še globi*e v b~lestne fantazije. Samo hladna, mila roka je včasih prinesla olajšanje njegovemu vročemu čelu... Alenka! Ana! Irina! Ne Irina! Alenka in Ana! Ali nimata ti dve bitji, ki ju je srečal ob spočetju in zatonu svoje moške strasti, nekaj skupnega? Obe sta mili, lepi. ponosni ženski! Ali ni morda v Alenki še enkrat vzljubil zabrisano sliko svoje žene? Ana! Le zakaj sta se v teh osem-najstih letih zakona tako odtujila? Ali ni bila zmerom poštena, dobra žena? Ali se nista vzela jz ljubezni, ki naj bi bila pač največje poroštvo za trajno zakonsko srečo? Ali je bila napaka v tem, da mu ni rodila toliko zaželenega sina? Da, da, bil je tudi sam kriv... Premlad poročen je kmalu začutil spone zakona in se jel izživljati drugod. Zdai, ko je očiščen po trpllenju in telesno ves lahak za las ušel največji skrivnosti življenja in nehanja, zdaj, ko je smrt milostno šla mimo njegove postelje, so se mu vse te dogodivščine z neštetimi ženskami zazdele ničeve, celo sramotne. Ali je še čas, da popravi Ani krivico, ki ji jo je bil delal? Ali ni nekoč bral, da je lahko jesen življenja lepša in bolj harmonična od pekočega poletja? Oh, če bi le vedel, ali je tudi ona še voljna? Mrak je počasi zagrinjal sobo, tako da je komaj še ločil obrise svetlih predmetov, koledarja na steni, porcelanaste skodelice na nočni omarici in bele bolniške halje, položene čez mizo. Začutil se je silno samoten v tej veliki hiši, kjer ni bilo čuti niti glasu. Tako si je zaželel nekoga, da bi spet govoril z njim, da bi ga vprašal, kaj se je vse te dni z njim godilo, da bi se prepričal, da še diha, še živi. Živi! Tu nekje mora biti zvonec, je s trudom pomislil, in nekje v tej hiši mora biti Ana. Prišla bo k njemu in prijel jo bo za dobre, hladne roke... Naposled je našel zvonec. Bil je skrit pod vzglavjem. Pozvonil je, sprva plaho, nato pa odločno. Cez čas so se zaslišali na hodniku koraki ki so se — drugače kakor po navadi — vse bolj pritajevali, kolikor bolj so se približevali njegovim vratom. Pred vrati so za trenutek obstali. »Ana!« je poklical, kolikor glasno je mogel, toda njegov glas je bil menda tako šibak, da je komajda segel do vrat. Ana Skalarjeva ga je pa vseeno slišala, morda celo zaslutila. Pogladila si je razmršene lase in si obrisala objokane oči. Stopila je v sobo skoraj prav s takšnim plahim pričakovanjem kakor pred osemnajstimi leti, ko je kot mlada novo-poročena žena prvič s svojim možem stopila v majhno, enosobno stanovanje, ki sta si ga s težavo opremila. Obotavljajoč In počasi se je približala postelji. Preseneti! jo je novi, dobrohotni in živahni izraz njegovega obraza. Oči so gorele, toda ne v vročici, temveč v ljubezni. Iztegnil je roke, kakor da bi jo hotel objeti, toda bile so še šibke, te uboge roke. in so nemočno padle na svileno odejo. »Tako sem si te želel,« je zašepetal skoraj v zadregi. Brez besede je sedla k njegovi postelji in ga gledala, kakor da ga še nikoli dotlej ne bi bila videla. j »Ali mi hočeš položiti roko na čelo, Ana?« je dejal, skoraj boječ se je, ko je tako tiha prišla, gledajoč ga z velikimi, začudenimi očmi. Storila je. kakor je bil prosil. Čutil je, keico se je njen hladni mir j počasi prelival v njegove vročične možgane. Neskončno čustvo hvaležnosti ga je obšlo. Da, vseh teh osemnajst let je tako tiho in mirno trpela in zdaj je čutil, da mu tudi tiho, brez besed odpušča. »Ana,« je kliknil in njegov glas je zazvenel čudno hripavo, »ali bi hotela še enkrat poskusiti z me noj?« »Molči, ljubi moj « je zašepetala, mclči,« kakor da ne bi hotela slišati, da jo prosi odpuščanja, toda po nežnem božar.ju njene desnice in po vlažnih, ljubečih očeh je spoznal, da mu je kdaj že odpustila. Molčala sta sredi žametne teme, ki je zagrnila sobo, toda to ni bil napet molk, ki naj bi se vsak trenutek razpočil kuicor milnat mehurček, bilo je prisluškovanje dveh duš novim melodijam... XXIII. Od tistega dne, odkar je Alenka poslednjič govorila z Markom, je minilo že štirinajst dni, ne da bi ga videla. Čeprav je ob poslednjem svidenju tako odločno odklonila, da bi se še kdaj sestala, je vendar s komaj prikrito radovednostjo, ki je niti sama ni hotela priznati, pričakovala, kdaj bo spet prišel. Kakor hitro so se odprla vrata, je nestrpno pogledala, ali je vstopil on. In zdaj ji je bilo žal za vse tiste ure, ki jih je morala preživeti v kuhinji; morda je bil prav tedaj Marko v pisarni, pa ga ona ni videla. Bila je v službi že skoraj mesec dni in je težko čakala prvega, da bi dobila denar. Čeprav je zelo varčevala, je vendarle porabila že precejšno vsoto svojih prihrankov, in bi jo rada vsak mesec sproti nadomeščala. Bilo ji je skorajda nekoliko žal, da je privolila takoj v prvo službo, ki se ji je zdela količkaj primerna. Se z vsem bi se sprijaznila, toda nikakor se ni mogla prilagoditi čudnim navadam gospe Kovačeve, ki je pa imela v hiši nedvomno več besede kakor gospod Kovač. Ta ji je bil čedalje bolj pri srcu, posebno ko je spoznala, da je nesrečen človek. Sam bogve, zakaj se je poročil prav s to energično ljubosumno in prepirljivo žensko? Razen tega ni imel prav nič trgovskega duha in bi bil vse bolj srečen in imel več uspeha kot srednješolski profesor ali učitelj violine. Imel je rad glasbo, umetniške slike, ptičke in hčerko Tinko. Nekoč — bilo je pozno jesensko popoldne, gospa Kovačeva je odšla v kavarno na stalni sestanek s svojo prijateljico — jo je povabil, naj si ogleda zbirko risb in skic, ki jih je delal v mladosti. Bile so primitivne in kar ganljive slike; iz njih je vel duh po nekdanjih dneh. Alenka se je spomnila na roko slikanih razglednic, ki so jih siromaki prodajali po gostilnah, da so si zaslužili nekaj božjakov. Gospa Kovačeva je naročila Alenki. naj skuha večerjo — zdaj to ni bilo nič več nenavadnega — zato je stala ob štedilniku in zdaj pa zdaj stopila k mizi, kjer je bil razprostrl gospod Kovač svoje spomine. Tinka je odšla k telovadbi, To-nek se pa še ni bil vrnil iz šole. Nenadno je nekdo sunkovito pozvonil. Gospod Kovač je kakor v zadregi hitel zbirati orumenele liste, Alenka je pa odšla odpirat. Na pragu je stala gospa Kovačeva, vsa zasopla in bleda; iz oči so se ji utrinjali bliski, ki so najprej zadeli gospoda Kovača, nato pa Alenko. »Ali bo večerja kmalu gotova?« je naposled strupeno mirno vprašala. »Kakor hitro bodo kuhani makaroni,« je odgovorila Alenka, čudeč se njeni živčni nasrjenosti. »Kaj pa to?« je vzkliknila gospa Kovačeva in stopila k mizi. »Komu si kazal svojo .umetnost ? Gospodična, ali se niste smejali?« Tako nekaj žaljivega je bilo v njenih besedah, da jo je Alenka skoraj ostro zavrnila: »Ne, samo žal mi je gospoda.« »Zakaj vendar?« je izzivalno vprašala gospa Kovačeva. »Ker se ni izobraževal dalje,« se je zlagala Alenka, četudi je tudi sama vedela, da Kovač nikoli ne bi postal velik umetnik. Vendar je čutila moralno dolžnost, da se potegne zanj. »No, vi boste že vedeli,« je dejala gospa Kovačeva, »jaz se za umetnost ne zanimam, zato bi pa rada, da bi mož zaslužil dovolj, da ne bi vsak dan otepavala makaronov!« Alenki ne bi bilo ljubo, da bi se zapletla v domač prepir, zato se je nemirno zganila in dejala: »Danes bi rada nekoliko bolj zgv>. daj odšla domov, zakaj prijateljica mi je na porodu.« »Saj ji tako ne boste mogli pomagati,« se je odrezala gospa Kovačeva. »Ali ne boste večerjali?« Dalje prihodnjič. Zlobno Peter razkrije z ognjevitimi beseda, mi Milki svoje srce. Milka se zvito nasmeje : »Ta film sem slučajno tudi jaz vi. dela.« Materinska ljubezen Zaljubljeni oče; »2ena, naš mali grl--! ze mojo rokavico, ali mu to ne bo ško. I dilo?« Mati: »Ne, prav gotovo ne.« Po kratkem premisleku: »Ali je pa res tudi tvo;a rokavica?« Med prijateljicami »Poslušaj, Tinka, ali sem bila videti med poroko zelo razburjena?« »Najprej že. ko je pa Tone rekel »da-, si se očitno oddahnila.« / V deželi vljudnih gangstrov CMvPtnik Smith se zdrzne, ko zagleda, kako je pridrvel v njegovo pisarno i zakrinkan moški. j »Za tboč dolarjev lahko rešite življenje nedolžnemu človeku!« aakriči p; išlcc. »Mar ste to vi?« se začudi odvetnik. »Ne. temveč vi!« Lovska latinščina Dva lovca sta se vrnila z Laponske na skrajnem severu. Kajpak oba vesta povedati mnogo novega, neslutenega in neslišanega. Predvsem nikakor ne moreta dopovedati svojim znancem, kako strašansko mrzlo je bilo. »Bilo je kar nevarno pogladiti kakšnega izmed psov,« pravi prvi. »Zakaj vendar?« se začudijo poslušalci. »Ali ima tudi to kakšen opravek z mrazom?« »Kajpak,« se odreže drugi. »Pomisliti morate, da so repi psom v tistem mrazu zmrznili liki trdi palici, če bi pa kdo psa pogladil, bi gotovo začel migati z repom in takoj bi se mu odlomil.« Tudi res Gospod čebulček je odpotoval v gore, kamor ga je zvabil vabljivi prospekt hotela ,Lepi razgled*. Kako Je razočaran, ko zagleda, da stoji hotel sredi visokih hiš in da s svojega okna nima drugega razgleda kakor v zid sosednje stavbe. Ves razjarjen pokliče lastnikn. »Ali je to vaš hotel?« »Seveda.« »Saj vendar sloji med samimi viso ltimi hišami, kako ste ga mogli torej krstiti: ,Lepi razgled*?« »Eh, kako ste čudni, saj je tudi v mestu gostilna .Pri slonu , pa ni ne blizu ne daleč nobenega slona.« I NAŠE ZDRAVJE Okužen/e daleč v okolico vhodnega mesta in v-njej povzročajo bolezen išen). Veliko Pod okuženjem ali infekcijo razu-> memo vdor bolezenskih klic v človeško telo in pojav bolezenskih znakov, I ki nastanejo zaradi množitve klic in I stvarjanja strupov v telesu, j Mesta, kjer vdero bolezenske klice v , telo, so kaj različna. Povzročitelj ko-; 1 lere pride na primer v telo samo skozi1 čreva. Bacili tetanusa vdero v telo le j skozi ranice v koži ali sluznici, se na- 1 selijo v podkožnem tkivu, kjer s stvar-janjem posebno močnega strupa po-; vzročijo to znano hudo bolezen. Tiplč- j na gnojna vnetja povzročijo gonokoki le, če pridejo na sluznico spolovil ali očesa. So pa tudi klice, ki imajo v telo po več vhodnih vrat, tako na primer bacili tuberkuloze pri vstopu v pljuča povzročijo pljučno tuberkulozo, v prebavila, črevesno tuberkulozo, na j koži lupus in podobno. Razširjenje klic po telesu je spet kaj različno. So takšne, ki ostanejo | na mestu in začno takoj s svojim raz-' I diralnlm delom na mestu vdora, na primer gnojne klice, ki povzročajo . kožne gnojitve in abcese. Dalje so takšne, ki s>'er ostanejo tudi na vdor-, j nem mestu, kjer povzročijo lokalne ; izpremembe. pošiljajo pa edonded v telo strupe in ga ž njimi zastrupljajo i ttetanus, difterija). ' Nadalje poznamo klice, ki se širijo telo. Posledica slike in pa nova bolezenska žarišča, ki jih povzroči v raznih predelih tako okužena kri. Na omenjene načine se torej klice širijo v telesu. To širjenje je pa odvisno od raznih okoliščin. Odvisna je po eni strani od povzročitelja, po drugi pa od trdnosti telesa. Od načina in hitrosti razširjanja klic po telesu so odvisne bolezenske slike. Bolezen se pa ne začne vselej takoj, kakor hitro so vdrle bolezen ;kc klice v organizem, ampak šele čez nekaj časa. Cas, ki preteče od infekcije do pojava prvih znakov nove bolezni, imenujemo inkubacijsko dobo. Ta doba je za posamezne bolezni različno dolga, pa tudi pri isti bolezni se giblje v določenih mejah, kar je odvisno od povzročitelja občutljivosti in trdnosti bolnika. To dobo je dobro poznati za posamezne bolezni, d» tistega, ki je sumljiv, izoliramo za daljši čas od zdravih, da jih no bi okuži!. Rečeno je ic bilo, >ia sta dira in potek bolezni odvisna po eni strani od povzročitelja, ps chu„i po od bolnika. Pri povzročitelju sta važna n*e-gova življenjska energija in napadalnost, kar imenujemo viiulenca bakterije. Le virulentne bakterije izzovejo bolezni! če umetno vzgajamo bakterije na hraniščih dalj časa, al: če jih držimo dalj časa pri visoki temoeraturi, njihova virulentnost pade ali popol- noma izgine. Ista vrsta klic je včasih bolj ali manj virulentna. Zato dobimo isto bolezen v različnih jakostih. Ta ima hujšo škarlatinko kakor drugi. Včasih je influenca posebno huda, drugič spet samo malenkostna nadlež-nost. če pomislimo na virulenco klic, nam Je vse to takoj jasno in razumljivo. Po drugi strani je bolezenska slika seveda odvisna od telesne odpornosti in moči. Lastnost organizma, da je za infekcijo posebno sprejemljiv, imenu- jemo dispozicija. Ta dispozicija za nalezljive bolezni se poveča s posebnimi življenjskimi okoliščinami. Takšne okoliščine so na primer lakota, slabo hranjenje, prehlad, hudi napori, alkoholizem in podobno. Vsem je znano, da smo na primer stalno izpostavljeni povzročiteljem pljučnice in se nas ona vendar le ne prime, če se pa prehladimo in postane s tem naše telo manj odporno, se pogosto zgodi, da človek obleži s pljučnico. Prav isto je v Isti meri z dru ?imi boleznimi. Celo bolezni, ki snu ih že preboleli, lahko ob takih primerih na novo vzplamte. Stare malarije ali zaceljeni tuberkulozni procesi Lh.ko vzplamte na novo spričo nenadne oslabitve organizma. Vsako Oslabi jen je telesa je za razvoj bolezenskih klic zelo ugodna okoliščina. Pametno in smotrno higiensko življenje, higienska prehrana, nega te-lesa so nam predvsem zagotovilo in pomoč, da sc okužen.ia. ki nam stalno preti, ognemo ali vsaj zmanjšamo njegov razvoj. tako zelo potrebujemo. Ali na-dober vtis, če smo krčevito - Prenapetost naših živcev je kostim Sprostitev - potreba sodobnega človeka »Sprostite se,« velevajo zdravniki. •Prosim, sprostite se,« nam pravi uči-eljica telovadbe. »Sprostile se, koli-;or je mogoče, se sprostite!« uče epotni specialisti. Zdi se, kakor da bi pravljično iz-lopolnjeni mehanični pripomočki mo-ternega življenja sicer olajšali delo nišicam, zato pa še posebno natezali ivce. Vsi tisti, ki bi nam radi po-nagali do duševnega miru, do lepote, ssi tisti, ki se bore proti pretirani itiujenosti proti napetosti mišic, trdi-o, da rti nič težjega in nič potreb-le/šaga l.akor popolna sprostitev. Zdi se, Kakor da to vendar ne more >iti tako težko. Ali je kaj težkega, ■e. stresemo ramena, pustimo, da pa-lejo, kakor sama hočejo in damo s em telesu tisti prijetni občutek spro ■čenja, ki prežene utrujenost in na-/etosi? Ne, to nikakor ni lahko! Hva-a Bogu si je pa moderni človek ohra-lii še toliko naravnega instinkta, ki •na prišepetne, kaj naj stori, da se bo od mlačno prho, četrti ob počasnem prehodu v pomladnem večeru. In vsakdo od teh je prepričan, da e njegov način sprostitve edino pravilen in uspešen. Zato je glede sproti/ve prav toliko mnenj kolikor ljudi. •>c pa ljudje, ki so že tako vklenjeni r ritem modernega življenja, da si prostitve ne znajo več zamisliti. Aorda bo tem pomagala resnična godba neke znane pisateljice, .zgodba o starih nogavicah'. Ko mi je bilo pet let, sem se učila ilavati. Nekoč sem se jela potapljati, te da bi kdo izmed odraslih opazil, tešili so me, toda zdelo se je, da se tvoj živ dan ne bom več naučila pla- vati. Kakor hitro sem prišla v vodo, so mi mišice otrdele, lotil se me je občutek strahu in okornosti. In tudi če bi mi kdo ponudil ves svet, ne bi dvignila nog in se spustila na vodno gladino. Tisti čas — bila sem že nekoliko večja — sem spoznala v parku nekega starega možička, ki so o njem vsi govorili, da je čudak. Mi otroci smo kmalu sklenili z njim prijateljstvo, posebno ko smo izvedeli, da je cirkuški klovn v pokoju. Učil nas je prvih akrobatskih gibov, ki jih kažejo mali umetniki v cirkusu: ,špago', salto, itd. Kajpak smo morali imeti sproščene mišice, če smo se hoteli česa naučiti. Stari klovn pa ni vpil, naj se sprostimo, temveč nam razložil, kako se to stori. »Misli si, da si stara, obrabljena nogavica, ki pade na kup, če jo hočeš postaviti pokonci. Ali razumeš? Če si stara nogavica, lahko padeš, ne da bi se udarila? Stare nogavice se ne morejo raniti ne razbiti. Vidiš, to je vsa skrivnost. Tako, zdaj se bomo igrali ,stare nogavice' »Nič se ne boj. Ali je telo mehko in voljno? Nikjer trde mišice?« In nato nas je dvigal in spuščal, da smo padali na tla. Nikoli nikogar ni zabolelo. Tako sugestivna je bila njegova primera o nogavicah. »To je gotovo ena najvažnejših stvari, ki sem se jih kdaj v življenju naučila,« priznava pisateljica. Popolna sprostilev je tisto, česar redimo dober vtis, napeti? Prenapetost nalezljiva in se kmalu loti tudi drugih ljudi. Sprostimo se! »Zdi se mi, da bom šele ob uri svoje smrti popolnoma sproščena in bom lahko v miru dejala: Gospod, samo še stara nogavica sem — vzemi me k sebi!« Tako zaključuje avtorica svojo zgodbo o stari nogavici, zgodbo, ki naj nam vsem gre do srca. (n) ŠAH Urejuje A. Preinfaib Problem st. 167. Sestavila brata V. in M. Platov NAŠ NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir Rožičeve rezine i Potrebujemo: V-t kg rožičeve moke, ■'i kg enotne moke, 5 dkg sladkorja, j Iva pecilna praška in mleko. Iz vseh teh snovi naredite testo, ki rnj bo gosto tekoče. Vlijte ga v nama-! ;ano pekačo in pecite v ne prevroči' iečici. Ko je pečeno, ohlajeno prere-emo čez pol, namažemo z marmelado i potresemo s sladkorjem. Z ostrim lOžem pa narežemo poljubne rezine. S. N., Ljubljana. Dobri keksi 40 dkg enotne moke presej, dodaj 5 dkg sladkorja ali pa za sladkorno >olne 30 kristalov saharina. Saharin aoraš pa prej raztopiti v žlici vode.! la popraviš okus, pa dodaj sok ene imone, 1 zavitek vanilijevega slad-1 orja, tri četrt zavitka pecilnega pra-ka in 5 dkg presnega masla. Iz vsega tega naredi testo kakor za lavadne kekse in ga pusti nekaj časa očivati. Potem ga razvaljaj za pol rsta debelo, naredi razne oblike to eci četrt ure na srednjem ognju. Ce pa želiš, da so keksi za pogled ?pši in okusnejši, potem pa napravi akole: Naredi samo neprevelike okrog-a oblike. Na en kos daj- marmelade, ? drugega pa z naprstnikom izreži kroglo odprtino. S preluknjanim ko-om pokrij nadevan kos tako, da pride uknjica prav tam, kjer je marmelada. Nato pri straneh malo stisni in deni v pečico. Tako dobe keksi lepšo obliko. Iz navedene količine dobiš lahko okrog 50 polnjenih keksov, navadnih pa še enkrat toliko. Vse skupaj te pa stane samo 8 lir. A. K., Ljubljana. Dober praktičen nasvet V starih vlažnih hišah se kaj radi zaredijo ščurki, ki so zelo nadležna in gnusna žival. Le z vztrajnim čiščenjem smo jim kos, da se lahko rešimo te nadloge. Najlaže jih odstranimo na sicer zelo preprost način. Po pomitih in očiščenih tleh natresemo boraksa, pomešanega s sladkorjem. Dobro je, če na tla postavimo posodico z vodo, da se ščurki napijejo vode in potem poginejo. Boraks mora biti v prahu in svež. T. S., Ljubljana Ljubek spomladatlSkl športni kostim prat enostavnega kroja. Najnovejši plašči in kostimi so značilni po tem, da imajo le zelo majhne ovratnike, ali jih pa sploh nimajo. Morda je to modo rodila žel.ia po varčevanju z blagom. vsekako je zamisel nova, originalna in se bodo ženske prav rade po njej ravnale. Krilo je iz istega blaga v osnovni barvi jopice in ima spredaj visoko gubo. Za vsul;, prispevek, ob ja el jen v naši rubriki »Kotiček za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete v upravi takoj po objavi v »Družinskem tedniku«. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. Vse prispevke naslovite na: Uredništvo -»DruSmskei/n tednika« fKotiček za praktične goapoilinjej, Ljubljana, Poštni predal .'Ji 5.' Zlt.VčITK PROSTORE! I stanovanju brez slabega duha ■jvež zrak mora prav v vsak kotiček! Ob fasu. ko ie zračenje sob in drugih gospodinjskih prostorov zaradi nraza težko, io duh po raznih zele-ijavalt. po bolniških sobah še vse boli lepriieten kakor poleti. V bolniških sobah izrabljen zrak, »osebno nočni zrak, najhitreje in naj-►olje odstranimo, če odpremo okna. fajprej moramo bolnika dobro odeti ■. odejo, na tisto stran, kjer je okno, iiu položimo h davi veliko blazino, la ca tako obvarujemo pred hladnim unanjim zrakom. Najbolje ie, če so-ednji prostor prav tako odpremo, peč lobro naložimo in pustimo nekaj mi-tut, da se obe sobi dobro prepihata. / bolniško sobo no postavljajte no-ienih jedil Neprijetni duli v nočnih omaricah n omarah odstranimo s pomočjo^ vc-ike narezane čebule, ki io položimo ia dno. Čebula ima namreč to last-icst. da vsrka vse vonje. Zatohle miage moramo pogosto zračiti. Ce udi to ne pomaga, potem iih izpraz-limo in položimo vanje skodelico vro-ega mleka. Ko se ta ohladi, jo od-tranimo in nadomestimo z drugo, 'otcin omaro temeljito očistimo s solo iu milom. Zdaj si oglejmo izvir vsega nepri-elnega duha v stanovanju, kuhinjo. ’rvo pravilo: nikar ue dopustimo, da >i nam iedi vzkipele in se razlile po tedilniku! Če se pa že takšna nesreča godi, potem dobro zaprimo vse sta- novanjske prostore, kuhinjsko okno pa na stežaj odprimo. Štedilnik obrišimo s časopisnim papirjem. Če smo pokapali ]>o Štedilniku nekaj maščobe, potresimo im) njem nekaj zrn soli. Posoda s toplo vodo. postavljena poleg štedilnika, vpije ves neprijetni duh, ki ga povzročajo pri kuhanju razne zelenjave iu druge jedi. Ohrovt, zelje, cvetača zelo neprijetno diše. kadar jih kuhamo. Zato iih kuhajmo z malo vode, še liolje je pa, če kuhamo ta jedila v kuhalnem zaboju. Ko jed skuhamo. zaboj dobro prezračimo, v kuhinji pa preprečimo neprijetno soparo in zatohlost. Na novo pobarvani predmeti imajo tudi kaj neprijeten vonj. Odstranimo ga. če v prostor postavimo lopatico z žarečo žerjavico in nanjo potresemo nekaj brinjevih jagod. Ne samo neprijeten, temveč tudi življenjsko nevaren je plim 2e prav rahel vonj po plinu, ki ga čutimo pri kuhalniku ali štedilniku ob zaprtem potelinčku. je dokaz, da ie gumijasta cev nekje postala krlika in da plin uhaja. Takrat prižgite vžigalico in potegnite narahlo s plamenom po cevi in kmalu boste dobili mesto, kjer je cevka poškodovana. Najprej poškodovano mesto zalepite, tako kakor poškodovana kolesa, in povrhu gumijaste krpice nalepite leukoplast. Potem še enkrat naredite poizkus z vžigalico. da ugotovite, če ste poškodbo dobro popravili. Če je duh po plinu zelo močan, takoj odprite okno in pokličite strokovnjaka, ki vam bo napako temeljilo popravil. Kadar likate z lesnim ogljem, bodite previdni. Koliko zastrupljeni je že povzročilo nepravilno ravnanje pri likanju. Kakor hitro začne smrdeti po plinu, ki ga razvija tleče oglje, takoj prenehajte likati, stresite vse iz likalnika in na novo zakurite. Tega pa seveda ne smete delati v zaprtem prostoru. Najbolje ie. če imate balkon, da to naredite na balkonu ali kakšnem drugem zračnem prostoru. In za konec še nekaj samo za nas. Po dolgem bivanju v kuhinji, kjer nimamo zmerom dovolj svežega zraka. se lasie in obleka kaj hitro navzame jo vseh mogočih vonjev. Tega J||||lllll|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUMIIIIMI'i; I 0 K \ I R 11 “ /.« E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. = { KLEIN = LjUBLjANA, \A/oltova 4 = niiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii? sicer ne moremo popolnoma preprečiti. pač pa lahko nekoliko omilimo. Zato vam svetujemo tole: Nikoli no smemo nosili v kuhinji volnenih oblek in jopic, ki se hitro navzamejo duha. poleg tega iih pa ne moremo tako prati kakor druge pralne obleke. Lase si obvarujemo s čisto. (K) možnosti belo ruto ali čepico. Če je In mogočo si takoj, ko nehamo kuhati in pospravljati, umiimo roke in obraz, odvežimo fiito in lase dobro ošeetkajmo. Zelo priporočljivo je tudi. če obleko zamenjamo. Za delo imejmo določeno eno obleko, za h kosilu ali k večerji, ko ie grobo delo končano in nam ostane le kakšno šivanje ali karkoli že. pa drugo obleko. Koke nai-lepše očistimo s plovcem. Madeže od Bell na potezi zmaga. Prav za prav presenetljiva zahteva: pohoda kmetov do dame sploh ne moreta preprečiti drug drugemu. In kje naj bi se potem skrivala zmaga? Na umiku nam je često lastna vojska na poti. Tudi veliki mojstri ne utečejo hitri smrti! DAMSKI GAMBIT Dr. A. Aljehin—E. D. Bogoljubov Varšava, september 1941. 1. d4, Sf6. 2. c4, e6. 3. St3 (za spremembo beli ne igra Sc3, kar omogoči črnemu preizkušeno Nimcovičevo obrambo z Lb4), d5 (tu se da z M preiti v damsko indijsko obrambo). 4. Lg5, Lb4 + . 5. Sc3, dc4. G. e4, c5 (zdaj smo v dvorezni in še nerazjasnjeni dunajski varijanti). 7. LXc4 (svetovni prvak se drži novega ruskega zgleda: izhojena pot: 7. e5, cd4. 8. Da4+, Sc6 . 9. 000, Ld7. 10. Se4, Le7. 11. ef. gf. 12. Lh4 vodi do zelo težkega položaja; črni more zdaj nadaljevati s Se5 ali e5 ali Tc8, medtem ko Sb4 ne kaže poskušati: 13. DXb4!, Lxb4. 14. SXf6 + , Kf8. 15. TXd4). :. 7. .., cd4. 8. SXd4, Da5. 9. Lxf6!, LXc3 + . 10. bc3, DXc3+