MOSTISCAR GLASILO OBČINE IG LETNIK XVI • maj 2010 • Številka: 4 str. 5 str. 6 str. 25 Vaje civilne zaščite 2010 f v • g • i ti v v* Srečanje barjanskih županov po čistilni akciji Preglejmo vašo domačo lekarno Drage bralci лП bralke! V majski številki Mostiščarja smo za vas pripravili pestro paleto vsebin. Aprila so se nadaljevale čistilne akcije, ob koncu osrednje na Ljubljanskem barju pa so se v Vrbljenu sestali tudi župani vseh barjanskih občin. Mladi ustvarjalci iz Osnovne šole Ig so v čistilni akciji našli temo za literarno ustvarjanje. V rubriki Aktualno ne spreglejte tudi podrobnega opisa vaj Civilne zaščite, ki bodo letos potekale na Igu. Pomlad je čas, ko nas toplejše vreme pritegne iz stanovanjin hiš, zato ne čudi množica dobro obiskanih pohodov in kresovanj, o katerih pišejo iz naših društev. Vse vrtičkarje vabimo k branju prispevka Srce za vrt, v katerem društvo Mule predstavlja svoj projekt, namenjen prav vam. Zanimiva tradicija poleg številnih kresovanj in pohoda na Krim postaja tudi prvomajski sprevod konjskih vpreg in konjenice. Bogata z vsebinami je v tej številki tudi rubrika Zdravje, v kateri boste izvedeli vse o tem, kako svojo domačo lekarno 'očistiti' starih zdravil, in našli povzetek predavanja z okrogle mize o patronažni negi starostnikov. Z delovanjem je začela nova sekcija turističnega društva Kurešček, ki se bo ukvarjala z zdravim okoljem in življenjem - njihovo uvodno predavanje je bilo posvečeno termoregulaciji telesa. Lovci pozivajo k pazljivosti pri košnji ter pišejo o pojavu šakala na Ljubljanskem barju. Planinci so čistili poti na Krim, vabijo pa tudi na predavanje o rjavem medvedu. Za vse ljubitelje gasilskih veselic smo v uredništvu pripravili poseben pregled vseh veselic naših gasilskih društev in ansamblov, ki vas bodo na njih zabavali. Preživite čim več časa na prostem, če vam zmanjka idej, kod&kam, pa še enkrat prelistajte Mostiščarja in v koledarju prireditev izberite dogodek po svojem okusu. Organiziranih dogodkov na prostem ta čas res ne bo manjkalo! Uredništvo Mostiščarja Novo na Igu: V poslovno-obrtni coni Ig odprta prva trgovina V začetku maja je kot prva svoje nove prostore v poslovno-obrt-ni coni Ig odprla Ižancem že dobro znana trgovina z gradbenim, kmetijskim in tehničnim materialom Terra-RB. V dveh nadstropjih je na voljo še širša ponudba, kot smo je bili vajeni v stari trgovini pri Zadrugi, med drugim je novost ponudba bele tehnike. Trgovina je odprta vsak delovnik med 7. in 19. uro ter ob sobotah dopoldne do 13. ure. Gostilna Gerbec z novim najemnikom Gostilna Gerbec na Igu je maja dobila novega najemnika, podjetnika Štefana Zelka z Iga, ki ga sicer poznamo kot dobavitelja tople in hladne hrane na različnih prireditvah. Zaradi prenove kuhinje, trenutno hrane (še) ne ponujajo, ponudba pijač pa deluje nemoteno. Pripravljajo tudi že nov jedilnik, kjer bo poudarek na domači slovenski kuhinji in jedeh z žara. Sčasoma načrtujejo razširitev kulinarične ponudbe s picami. M. Z. Obvestilo Prihodnja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 23. junija 2010. Rok za oddajo člankov je sreda, 2. junij 2010. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig oz. na el. naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Koledar prireditev sreda, 19. maj, ob 20. uri, Gasilski dom Iška vas Predavanje o rjavem medvedu PD Krim petek, 21. maj, ob 20. uri, Tomišelj Rokovski koncert PGD Tomišelj sobota, 22. maj, ob 19.30, župnijska cerkev na Igu Letni koncert ženskega pevskega zbora Društvo Fran Govekar Ig sobota, 22. maj, ob 20. uri, Tomišelj Gasilska veselica PGD Tomišelj torek, 25. maj, ob 20. uri, Gostilna Gerbec Poslanski večer s Sašo Einsiedler poslanka Alenka Jeraj sreda, 26. maj, ob 19. uri, Knjižnica Ig Japonska, dežela vzhajajočega sonca Knjižnica Ig sobota, 29. maj, od 8. do 12. ure, Ig (pri Petrolu) Občinsko tekmovanje koscev in grabljic Občina Ig sobota, 29. maj, ob 20. uri, Iška Loka (Senožetka) Gasilska veselica PDG Iška Loka sobota, 5. junij, ob 18. uri, hipodrom Vrbljene Podkrimka 2010 TD Krim, Občina Ig MOSTIŠČAR ЈЕ GLASILO OBČINE IG Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1.80 EUR brez DDV (350,00 sIT). Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Katja Ivanuš, Maruša Švigelj, Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Zlatko Usenik, Andreja Zdravje Stanislav Ostanek, Alojz Kobal, Anton Tegelj Lektoriranje: Katarina Mihelič Naklada: 2.400 izvodov Računalniški prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Naslovnica: Foto: Maruša Švigelj Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig, po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. Priključitev nove vrtine na vodovodni sistem Golo Zapotok Dela v zvezi s priključitvijo nove vrtine na vodovodni sistem Golo Zapotok se skladno s pogodbo z izvajalcem končujejo. Izgradnja črpališča nad vrtino, vodo-hrana prostornine 200 m3 (dve vodni celici) in povezav na obstoječe vodovodno omrežje so se začeli v letu 2009. Lokacija obstoječega vodnega vira je kljub varstvenim pasovom ogrožena zaradi gradenj počitniških in stanovanjskih hiš v neposredni bližini. Potok Šumnik dobiva dobršen del površinske vode iz zaledja na pozidanem območju. Voda ob večjih nalivih postane motna in je občasno zdravstveno neustrezna. Investicija pomeni zagotovitev dodatnih količin pitne vode v vodovodnem sistemu Golo Zapotok z zajemom vode iz vodnjaka pri zajetju za šolo in njegova priključitvijo na sistem. Vrtina VZ-3/03 je bila izvrtana julija 2003 in je v neposredni bližini opuščenega zajetja pri nekdanji šoli Zapotok. O možnosti priključitve na vodovodni sistem boste tisti, ki se oskrbujete z vodo iz kapnic, obveščeni. Novo črpališče v Zapotoku Foto: Katja Ivanuš 24-urna dežurna služba - okvare (vodovod in kanalizacija): 051/340-647, 041/602-403 Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure. Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/2802-314 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Odvzem vode iz javnih hidrantov Hidranti na območju javnega vodovoda so namenjeni predvsem zagotavljanju požarne varnosti. Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu le na podlagi predhodnega soglasja upravljavca in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Samovoljno odvzemanje vode iz hidrantne-ga omrežja je prekršek in se kaznuje. Skladno s 26. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo se sme voda iz hidranta na javnem vodovodu uporabiti brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. Rekonstrukcije ceste v Brestu № Cesta pred rekonstrukcijo www.obcina-ig.si 3 Cesta na Gornji Ig Direkcija za ceste oz. njihovi izvajalci urejajo še zadnji del neasfal-tirane ceste na Gornji Ig. Postavitev ograj, škarp, garaž, nadstreškov ... Na občino se obrača kar precejšnje število lastnikov objektov, ki želijo postaviti ograje, škarpe in podporne zidove, garaže, ute, drvarnice ali druge nezahtevne in enostavne objekte. Z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (UL RS; št. 37/08) so določene vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, za enostavne objekte pa tudi njihova največja velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za enostavni objekt, ter dela, ki se štejejo za redna vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela. Občinska uprava Opravičilo V prejšnji številki Mostiščarja smo med prejemniki priznanj CZ pomotoma izpustili prejemnico priznanja in našo občanko Suzano Lavrič. Čestitke za prejeto priznanje! Občinska uprava OBČINA IG št. 2/2010 maj 2010 Uradne objave Skladno s Statutom Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06) in Pravilnikom o sofinanciranju socialnih in humanitarnih programov v Občini Ig (Mostiščar, UO 2/04) objavlja Občina Ig JAVNI RAZPIS za sofinanciranje socialnih in humanitarnih programov v Občini Ig v letu 2010 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Ig za sofinanciranju socialnih in humanitarnih programov v Občini Ig v letu 2010. 2. S Proračunom Občine Ig za leto 2010 je za program sofinanciranja socialnih in humanitarnih programov namenjenih 1.314,00 eur. 3. Upravičenci do finančnih sredstev so izvajalci, navedeni v 1. členu Pravilnika, ki izpolnjuje pogoje: • so registrirani in delujejo na področju socialnih in humanitarnih dejavnosti, • imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo v skladu z določili o registraciji, • imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov, • program izvajajo v Občini Ig oz. se izvaja tudi za občane Občine Ig s sedežem izven občine. 4. Predlagatelji morajo oddati vlogo za sofinanciranje na razpis- nem obrazcu , ki ga lahko dobijo v času uradnih ur na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig ali na spletni strani: www.obcina-ig.si. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. Prijave je potrebno poslati na Občino Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig s pripisom Javni razpis - humanitarni programi 2010. 5. Izbor programov in izvajalcev bo opravila 3 - članska komisija. 6. Rok za oddajo vlog je 7. junij 2010. Prepozno prispele in nepopolne vloge ne bodo obravnavane. 7. Predlagatelji bodo najkasneje do 10. julija 2010 obveščeni o izidu razpisa. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na tel.: 01/2802310. Datum: 3. 5. 2010 Št.: 09301/001 /2010 Občina Ig Janez Cimperman 4 www.obcina-ig.si Vabilo na ogled vaj in predstavitev sil za reševanje in zaščito V naši občini Ig imamo kar dobro razvit sistem za preventivo, zaščito, gašenje in reševanje. Predstavljajo jih enote Gasilske zveze Ig z 10 gasilskimi društvi in enote Civilne zaščite, ki je s podporo odborov, komisij, Občinskega sveta in župana Janeza Cimpermana tvorijo enoten in učinkovit sistem. Ta sistem je bil dopolnjen na pobudo Štaba CZ in s privolitvijo župana s Strokovno komisijo, z nalogo priprave in organizacije velikih in kompleksnejših vaj v naši občini. Sestavljajo jo: 1. Janez Hočevar, višji gas. častnik II. stopnje, predavatelj, instruktor, vodja gasilske šole v ICZR Ig in dober prijatelj ižanskih gasilcev 2. Anton Pucihar, višji gas. častnik II. stopnje, predavatelj, poveljnik CZ v občini Ig 3. Franc Bukovec, višji gas. častnik II.stopnje, predavatelj, instruktor in poveljnik GZ Ig 4. Janez Ciber, gas. častnik, podpoveljnik GZ Ig 5. Boštjan Bukovec, gas. častnik, poveljnik PGD Ig 6. Mitja Tavželj, nižji gas.častnik,poveljnik PGD Iška vas Strokovna komisija je že pripravila: 1. Načrt, potek, urnik in scenarij za specialno in zelo zahtevno vajo: Center-Studenec 2010 Vaja bo v soboto, 22. 5. 2010 od 13. ure dalje na novem objektu v centru Iga s podzemnimi garažami, banko, lekarno, lokali itd. Priporočamo ogled zaradi uporabe specialnih orodij, strojev, priprav in vozil zaradi zahtevnosti objekta. Potek vaje bo za gledalce tudi predstavljen in nazorno komentiran - pripeljite otroke in pazite nanje v času poteka vaje! 2. Strokovne nasvete in praktično pomoč pri izvedbi: Regijsko preverjanje znanja ekip Prve pomoči pri CZ RS in enot RK, ki bo v soboto, 12. 6. 2010, od 7. do 13. ure na lokacijah po vsem Igu. Naša občina, čeprav ena najmanjših, vedno tekmuje z dvema ekipama, ki posegata po najvišjih mestih. Zato smo tekmovali že na državnem prvenstvu, Balkanskem prvenstvu in kot pomoč drugi ekipi celo na Evropskem prvenstvu. Letos bomo poskusili s tremi ekipami. Poleg naših članov v tekmovalnih ekipah (22 bolničarjev) bo sodelovalo še 30 naših bolničarjev, ki bodo kot ponesrečenci, 5 učencev OŠ Ig, ki bodo tudi ponesrečenci. Za red, pomoč in logistiko pa bo pomagalo 40 gasilcev naše GZ Ig. Res ogromen organizacijski podvig, ki nam ga bodo organizacijsko pomagali spraviti pod streho še Predstavniki Regijske izpostave CZ pri Min. za obrambo in Regijskega združenja RK RS. Skupaj s tekmovalnimi ekipami bomo gostili od 250 do 270 ljudi. Po vasi se bo začelo delati že od 7. ure dalje, svečana otvoritev bo ob 9.30 na igrišču pri OŠ Ig, kjer bodo razglašeni tudi rezultati ob 13.30 uri. Tako tekmovanje bo razdeljeno na 6 delovnih točk, kjer bodo prikazane nesreče in pomoč ponesrečencem, vmes bodo tudi počivališča za ekipe. Večje skupine obiskovalcev bodo strokovno vodene s člani štaba CZ. Pod šotorom na igrišču OŠ Ig pa si bodo gledalci lahko izmerili krvni pritisk, krvni sladkor ali se poučili in ogledali reševalno vozilo. Za lažje predstavljanje, je priložen načrt Iga, kje se bo vse skupaj dogajalo: Na koncu se obračamo na naše vaščane - vse, ne samo na gasilce. Prosimo vas za pomoč ekipam, naj se počutijo prijetno med nami, pokažimo jim našo prijazno naravo in jih prosimo še za malo potrpljenja pri prometu. Po koncu akcije bi se rad zahvalil še komu drugem, kakor se bom lahko že zdaj lastnikom nepremičnin, ki so dovolili delo na njihovi zemlji. Pa še to - nihče od vprašanih ni iskal izgovorov ali celo, Bog ne daj, odklonil sodelovanja! Zahvala gre: Občini Ig in Osnovni šoli Ig, županu Janezu Cimpermanu in ravnateljici Stanki Rebolj, Janezu Smoletu, Jožetu Smoletu, Srečku Šavru, Antonu Božiču, Alešu Mikužu, Antonu in Matjažu Gerbcu, Mirku Merzelu in Francu Šenku. 3. Osnutek scenarija velike gasilske vaje s prikazom evakuacije Osnovne šole Ig s podružnicami in Otroškimi vrtci na Igu z naslovom To pa je VPRAŠAJ!!! Strokovna komisija je povabila k sodelovanju ravnateljico OŠ Stanko Rebolj in direktorico Otroških vrtcev Jožico Kovačič - obe sta pristali in prva naloga je, da bodo otroci sami izbrali naslov te velike vaje. Z začetkom novega učnega leta se nam obeta tudi popestritev t. i. prostočasnih dejavnosti z gasilsko tematiko. Vaja se bo izvajala v soboto, 2. 10. 2010, v mesecu požarne varnosti. Zajemala bo varno evakuacijo učencev, prikaz gasilskega reševanja učencev, oskrbo ponesrečencev ter ogled ogromno prikazane gasilske opreme in vozil. Sklep: Toliko za zdaj o delu strokovne komisije, še sproti pa bomo obveščali javnost o svojih aktivnostih in rezultatih. Anton Pucihar, poveljnik štaba CZ Srečanje barjanskih županov po čistilni akciji Po končani že četrto leto povezani čistilni akciji prostovoljcev na območju sedmih občin Ljubljanskega barja je bilo v soboto, 27. marca 2010, v Vrbljenih organizirano srečanje barjanskih županov. Na njem so gostje iz vseh sedmih lokalnih skupnosti in nekateri predstavniki stroke na področju varovanja okolja izmenjali izkušnje na temo, kako se lotiti divjih odlagališč. Vsi prisotni so poudarili veliko vlogo prebivalcev pri varovanju okolja. Enotnega mnenja so bili, da država premalo naredi za preprečitev nadaljne degradacije narave na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje. Na javno okroglo mizo žal niso prišli vabljeni predstavniki države, ki imajo v rokah škarje in platno na področju varovanja okolja in zakonodaje, ki naj bi učinkovito zaščitila ta del narave na pragu glavnega mesta države. Uradni gostitelj srečanja ižanski župan Janez Cimperman je gostom in zbranim domačinom predstavil izkušnje lokalne sku- pnosti z državnimi inšpekcijskimi službami in sodnimi organi, ki so pristojni za ukrepanje v primeru divjega odlagališča gradbenih odpadkov. Praksa je namreč v tem primeru pokazala, da državni represivni aparat ne deluje dovolj učinkovito, saj kršitev okoljevar-stvene zakonodaje kljub ugotovljenemu kršitelju ni bila ustrezno sankcionirana. Podjetnika, ki mu je bila dokazana kršitev in bi moral biti finančno kaznovan tudi po evropsko sprejetem načelu povzročitelj plača, je sodnica preprosto oprostila z obrazlo- žitvijo, češ da bi družba s tem dobila nov socialni problem. Vse podrobnosti tega primera sicer niso znane, so pa župani iz občin Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Log Dragomer ter njihova namestnika iz občine Škofljica in Ljubljana imeli kar nekajpodobnih izkušenj. Postavlja se tudi vprašanje, ali je Ljubljansko barje in delo blizu dva tisoč prostovoljcev, ki so na ta dan namenili svoj prosti čas za čiščenje narave na Barju, res tako nepomembno za dobro plačane državne uradnike, da lahko ignorirajo probleme z divjimi odlagališči onesnaženega Krajinskega parka in območja Nature 2000. Praksa kaže, da je zanimanje za to območje med državnimi politiki le v času pred volitvami oziroma med vodji državnih strokovnih institucij le takrat, ko je treba dobiti potrditev domačinov za dodatni papirnati projekt, ki nato obleži v predalu. Predstavnik organizatorja te tradicionalne povezane spomladanske čistilne akcije narave na Barju iz Okoljevar-stvenega društva Barjanski zmaj se je ob tej priložnosti zahvalil prisotnim predstavnikom lokalnih oblasti in poudaril, da lahko združeni prostovoljci naredijo za varovanje okolja na Barju več kot vsaka skupina sama zase. Turistično društvo Krim je v sodelovanju z Lovskimi družinami tega območja izvrstno pripravilo to srečanje, kar je že dolgo tradicija gostoljubnih domačinov. Tomaž Toni Ižanski župan je gostil župane sosednjih občin. Foto: Matjaž Omerzel 6 www.obcina-ig.si Čistilna akcija 2010 V soboto, 27. 3. 2010, je potekala čistilna akcija Očistimo Slovenijo. Deset članov TD Bober se je odzvalo povabilu k sodelovanju. Kot vsako leto smo tudi letos očistili okolico makadamske poti do počivališča Mah in tudi počivališče ?? Letošnje stanje narave je bilo za spoznanje boljše, vendar smo še vedno napolnili preveč vreč. Obiskovalci Barja še vedno odmetavajo plastenke, vrečke in drugo embalažo v jarke ter na travnike. Na počivališču se še vedno dogaja tudi vandalizem. Prometni znaki so izru-vani in prevrnjeni v vodo. Lansko leto vsajena okrasna drevesa so uni- čena, od trnastih akacij je ostalo le nekaj vejic ... Kdorkoli uničuje ta umirjeni kotiček, najne misli, da bomo prenehali skrbeti zanj in ga urejati. Ko bo drevo izruvano, polomljeno, uničeno, ga bomo zamenjali, dokler se ne odločite, da je naravo vredno spoštovati in skrbeti zanjo. Odločitev je vaša. Smeti lahko odvržete, kamor želite, vendar se zavedajte, da ne škodujete nam, ki smeti vsako leto poberemo. Škodujete sebi, uničujete podtalnico, uničujete živali in rastline, uničujete to, kar dela svet lep. TD Bober Ig Odlagališče ob Ižici Zahvala Številni prostovoljci iz vseh sedmih barjanskih občin so letos konec marca dokazali, da jim ni vseeno za naravo na Ljubljanskem barju. Na tradicionalni, že četrto leto povezani čistilni akciji z nazivom STOP divjim odlagališčem na Barju, so sodelovali tudi prostovoljci iz občine Ig. Pri tem ne gre samo za pobiranje smeti, ampak za gradnjo novega odnosa do narave tudi pri tistih, ki se akcije niso udeležili. Zgledi vlečejo in namen akcije, varovanje okolja za boljšo kakovost življenja, je prav gotovo tudi letos dosegel svoj namen. Za konec torej zahvala vsem prostovoljcem z območja občine Ig. Organizacijski odbor Okoljevarstveno društvo Barjanski zmaj Foto: Matjaž Omerzel Čistilna akcija v Tomišlju V soboto, 27. marca, smo se tudi vaščani Tomišlja udeležili čistilne akcije, ki je potekala na območju Ljubljanskega barja pod geslom Očistimo Ljubljansko barje divjih odlagališč v organizaciji društva Ljubljanski zmaj in vseh občin, ki mejijo na Barje, ter v sodelovanju z delujočimi društvi v občinah. Na zbornem mestu v Podkraju pri lipi se nas je zbralo 84, od tega 22 članov Lovske družine Tomišelj, 20 pionirjev in mladincev ter 42 odraslih vaščanov. Do 11. ure smo napolnili 70 vreč smeti, pripeljali tri vozove kosovnih odpadkov (hladilniki, avtomobilski odbijači, pnevmatike, paleto keramičnih in paleto salonitnih plošč). Vsega skupaj je približno za tri večje kamione. Vse vreče s smetmi in kosovni material smo odložili v Podkraju pri lipi. Na občini smo prejeli samo 25 vreč za smeti, dodatnih 45 smo nabavili v trgovini. Do zdaj smo vsako leto napolnili okoli 40 vreč, letos znatno več. Območje, ki ga čistimo vaščani Tomišlja, se razprostira od mostu v Rantah, po obeh brežinah reke Iške do Lip, prek vasi Tomišeljdo pokopališča, dalje do Podkraja in Vi rja čez Ključe, Šalčkovega štradona do Prunkovega znamenja ob reki Iški. Z rednim pobiranjem odpadkov in aktivnim preprečevanjem nastajanja novih odlagališč smo omejili oziroma preprečili nastajanje novih divjih odlagališč na našem območju. Velik problem so poletni turisti (Romi), ki za seboj pustijo zelo veliko odpadkov. V preteklem letu sta kampirali dve skupini in vsaka je pustila za seboj za en zabojnik smeti, velik 5 m3. Tudi glede tega bo treba v prihodnje narediti red, tudi na ravni države, in sicer na standardnih lokacijah - Ključe in Jelše. Problem so tudi mladi, ki predvsem ponoči odmetavajo iz avtomobilov pločevinke, plastenke in embalažo od hrane. Največji problem pa so tisti, ki v naše kraje pripeljejo smeti celo iz mesta in oddaljenih krajev ter jih odvržejo na travnike. Ob košnji rotacijske kosilnice te smeti zdrobijo, s senom pa te pridejo do živine, ki jih poje. Zelo 'ekološko'! Ekološko spornih odpadkov tokrat ni bilo opaziti. Našli smo 'samo' 18 igel za drogiranje! Tudi vaščani Tomišlja smo soglasni, da se v Občini Ig določi lokacija, kamor bi deponirali vse zbrane odpadke v Občini, tudi zaradi pobiralcev kovin (Romov), ker za seboj pustijo vse razmetano. Po končani čistilni akciji so vse sodelujoče v akciji člani Lovske družine Tomišelj povabili na srnin golaž in okrepčilno pijačo pod kozolec v Vrbljene. Ob 12.30 pa smo prisostvovali okrogli mizi županov občin Ljubljanskega barja in predstavnikov državnih institucij ter okoljevarstvenikov. Ob prijetnem klepetu smo se zadržali do poznega popoldneva. Jože Kraševec, S^S Tomišelj www.obcina-ig.si 7 aktualno MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • maj 2010 Sobotna delovna akcija Že tretje leto smo se udeležili čistilne akcije občine Ig. Tudi letos smo bili v Iškem vintgarju. i— Na začetku smo si razdelili < a in . Kmalu se je začela pa nas to ni ustavilo. Počakali smo, da je dež ponehal, in se potem lotili dela. Čeprav je bilo veliko manj kot prejšnja leta, smo bili temeljiti in smo napolnili 4LIT: _. Pobrali smo mnogo ogorkov, 01 in Na koncu smo bili zelo utrujeni, saj smo se morali velikokrat J^j^jSj. da smo pobrali vse ^ ogorke, ki so ležali vsepovsod. Na čistilni akciji smo bili: Tatjanca, Mitja, Janez, Anja, Dimitrij, Arianit, Tina in Zdenka iz CUDV Draga. Prazgodovinska kolišča okoli Alp - mednarodna usklajevalna skupina za nominacijo Že v prejšnji številki Mostiščarja smo lahko prebrali, da sta dve lokaciji prazgodovinskih kolišč v občini Ig vključeni v nominacijo za vpis na seznam svetovne dediščine Unesca. Pri kandidaturi poleg Slovenije sodelujejo še Švica, Nemčija Avstrija, Italija in Francija. Po predaji nominacijskega dosjeja Unescovemu Odboru za svetovno dediščino januarja letos je bilo v dneh od 4. do 5. maja letos ustanovno srečanje mednarodne usklajevalne skupine v Ljubljani, ki so se ga udeležili predstavniki vseh zgoraj omenjenih držav, razen Francije. Glavni poudarki srečanja so bili priprava na preverbo nominacije s strani Centra za svetovno dediščino in nadaljnje upravljanje projekta ter dogovor o potrebnih aktivnostih v prihodnjih mesecih. Skupina si je ogledala aktualna izkopavanja na Špici v Ljubljani in lokacijo kolišč v Občini Ig, ki jo je predstavil Dejan Veranič. Udeležili so se tudi sprejema pri županu Janezu Cimpermanu, ki je izrazil zadovoljstvo nad kandidaturo, hkrati pa poudaril velik pomen za Občino Ig, če bodo kolišča vpisana na seznam svetovne dediščine Unesca. Kandidatura je po njegovem tudi možnost za sodelovanje in navezavo stikov z občinami in drugimi institucijami v okviru sodelujočih držav. Polona Skledar Paradoks z ločevanjem odpadkov Že odkar obstajajo na Igu zabojniki za ločene odpadke, redno ločujem gospodinjske odpadke posamezno, kot je to treba - posebej papir, plastiko, steklo in kuhinjske odpadke ter posebej kompost. Za plastenke sem si nabavil celo stiskalnico, tako da se je prostornina plastenke zmanjšala za 80 odstotkov. Zbrane ločene odpadke sem sam odvažal v postavljene zabojnike pri Zadrugi, ki so bili po navadi prepolni in sem nemalokrat iskal po Igu zbojnik, da sem lahko odložil zbrane ločene odpadke. Kar je bilo še preostalih odpadkov, se jih je v mesecu marcu nabralo samo za dva ne popolnoma polna domača zabojnika, ki ju je Snaga tudi izpaznila. Zdaj pa nastopi paradoks - za mesec marec mi je Snaga poslala račun za petkratni odvoz mešanih odpadkov, in sicer 17,72 evra, v mesecu aprilu pa za štirikratni odvoz 8,99 evra prav tako za mešane odpadke. Po grobem izračunu znaša podražitev pribl. 65 odstotkov. In zdaj se vprašam, ali se je sploh smiselno truditi in ločevati odpadke, saj nas Snaga za naš trud pri ločevanju odpadkov kaznuje s krepko podražitvijo. Odločil sem se, da bodo šli od zdaj naprej vsi odpadki v en koš, pa naj jih ločuje Snaga, hkrati pa upam, da bo pri Snagi zaradi ločevanja nastalo kakšno novo delavno mesto. Ig, Jože Škraba Avtobusno postajališče v Iški vasi V začetku osemdesetih let prejšnega stoletja smo krajani takratne Krajevne skupnosti Iška vas povečali Gasilski dom in tako rešili prostorsko problematiko vseh društev, DPO, CZ, NZ.KS in trgovine. Temu primerno se je dom preimenoval v Dom krajanov, s tem pa se je povečala potreba po prostem prostoru okoli doma, v katerem je do tedaj imel avtobus primestnega prometa celo garažo. Poiskali smo nov prostor za avtobusno postajališče v bližini iškega mostu in s tem obenem podaljšali avtobusno linijo za pol kilometra tudi v korist krajanov Iške in Gornjega Iga. Za realizacijo tako velikega projekta razpoložljiva denarna sredstva takratne občine Vič-Rudnik niso zadostovala, zato smo krajani KS še veliko prispevati v denarju, materialu in prostovoljnem delu. Tako smo uredili tudi avtobusno postajališče. KS je asfaltirala prostor, bližnji krajani pa smo uredili zelenico, posadili lipe in okrasno grmovje, s pomočjo domačega cimpermana pa postavili leseno čakalnico. Za urejenost skrbimo tudi po tem vseskozi sami sosedje. Še posebej se angažirata zakonca Kršmanc z nabavo in negovanjem rož na čakalnici ter z okopavanjem, čiščenjem in košenjem širšega prostora postajališča. Tako urejen prostor ne služi samo kot postajališče avtobusov, ampak je tudi prijetno zbirališče in počivališče pohodnikov, kolesarjev in motoristov. S tem je bil tudi dan prisevek k odločitvi Turistične zveze Slovenije pri podelitvi priznanja Iški vasi za najlepši izletniški kraj v letu 2007. Ivan Žagar Humanitarno-ekološka akcija Spoštovane občanke in občani! Za nami je leto humanitarnih in ekoloških dejanj, ki pa se je končalo z neverjetno številko 118 ton zbranih plastičnih zamaškov. Zaradi dejstva, da je v akciji sodelovalo ogromno srčnih ljudi, ki so tako sočustvovali z Anžetom in mu pomagali pri zagotavljanju sredstev za nakup boljše, človeka vredne proteze, bi se radi zahvalili vsem sodelujočim v tej akciji, ki se je razširila tudi čez naše meje. Med te srčne ljudi spadate vsi, ki ste na kakršenkoli način doprinesli k uspešnosti akcije. Brez nesebične pomoči ravnateljice Stanke Rebolj, župana Janeza Cimpermana, družine Bolha z Iga, otrok iz osnovne šole Ig, vseh posameznikov - sosedov, prijateljev, znancev in neznancev, posebno pa še gasilcev gasilskega društva Ig, bi nam v prejšnjem letu trda predla, ko smo bili postavljeni pred dejstvo, da se akcija širi prek naših pričakovanj. Z vašo pomočjo, ko ste vestno odlagali plastične zamaške v za to pripravljene vrečke, posode, škat- le ipd., ko ste bili na razpolago vedno, ko je prispel kamion, ki ga je bilo treba naložiti v lepem ali slabem vremenu, in ko ste ponudili prevoz za dostavo vreč zamaškov iz oddaljenih krajev, smo dosegli, da bo nakup Anžetove proteze vsak čas uresničen. Ne smemo pa pozabiti, da smo s tem tudi odstranili iz narave ogromno količino plastike, ki je zdaj reciklirana in ponovno uporabljena. Ob tej priložnosti naj pojasnim za tiste, ki še ne veste, da se zbiranje zamaškov nadaljuje. Organizator in vodja akci- je je Milan Kavčnik iz Cerknice (salezijanski mladinski center Cerknica). Za informacije se lahko obrnete na spletni naslov: www.zamasek.si ali na njegovo tel. št.: 031 856 923. Zamaške lahko odložite na Rakovniku pri cerkvi Marije Pomočnice na drugem platoju pri založbi Salve. Iskrena hvala za ves vaš trud, razumevanje in pomoč! Pa še to: v mestni hiši - magistratu - bomo v začetku junija odprli razstavo ob koncu akcije. Vabljeni! Družina Pratnemer www.obcina-ig.si 9 Ponovna obuditev Ženskega odbora SDS IG V četrtek, 21. januarja 2010, smo v Gostilni Gerbec ponovno obudile Ženski odbor OO SDS Ig. Srečanja so se udeležile predsednica Ženskega odbora SDS in poslanka v Državnem zboru RS Alenka Jeraj, Ladka Deterding, predsednica ŽO Obljubljanske regije ter Ida Medved, predsednica MO ŽO SDS Ljubljana. Z nami je bil tudi predsednik OO SDS Ig Tone Krnc, ki je dal pobudo za ponovno obuditev Ženskega odbora in nam obljubil pomoč. Izvedle smo volilno konferenco ženskega odbora SDS Ig in za predsednico Ženskega odbora SDS Ig izvolile dr. Veroniko Trdan. Dne 23. marca 2010 so se zbrale članice ženskega odbora Ig. Izvršilni odbor sestavljajo dr. Veronika Trdan, Tončka Jeraj, Sonja Dolinšek, Alenka Jeraj in Pavla Meglič. Za podpredsednico IO ŽO je bila izvoljena Pavla Meglič, za tajnico pa Tončka Jeraj, Članice ŽO SDS Ig bomo sodelovale pri aktivnostih občinskega odbora SDS, prirejale pa bomo tudi okrogle mize in pogovore na različne teme (zdrava prehrana, ženske v politiki, zdravje ...) ter izvajale program, ki ga organizira ŽO SDS na državni ravni. S spremembo volilne zakonodaje in obvezno udeležbo določenega števila žensk na listah za lokalne in nacionalne volitve se je prostor za udeležbo žensk v politiki močno povečal. Tudi ženske lahko s svojim pogledom na različne probleme z delom in odločitvami pripomore-mo k najboljšim rešitvam. Zato je prav, da se aktivno vključujemo v razprave o aktualnih temah, ki so pred nami - arbitražni sporazum, pokojninska in zdravstvena reforma, spremembe v šolstvu ... SDS Vabimo vse, ki bi se nam želele pridružiti, da nas o tem obvestite. Več o našem delu lahko preberete na www.ig.sds.si. Po seji smo se članice udeležile poslanskega večera z Anžetom Pratnemerjem. Dr. Veronika Trdan Predsednica ŽO SDS Ig KULTURA ŽPZ na intenzivnih vajah 12. marca popoldne smo se pevke z zborovodjem Iztokom Petričem in pianistko Polono Černe odpeljale na Gorenjsko na Ljubelj v Oazo miru, kjer smo ob intenzivnih pevskih vajah preživele dva dneva. Prijazno nas je sprejel še čisto zimski Ljubelj z obilico snega, le močno sonce in prebujajoče ptice so s svojim petjem dali slutiti, da tudi tam pomlad že trka na vrata. V zavetju zasneženih vršacev, stran od naselji in vsakodnevnih skrbi, smo se resnično lahko posvetile petju. Bile smo zelo marljive, saj je zbo- —* društvo fran govekar 16 rovodja predvidel kar šest enoin-polurnih vaj, na katerih smo pridno utrjevale program za letošnji letni koncert. Seveda pa je bilo med resnim delom še dovolj časa za prijetno druženje in sprehode po idilični okolici. Najbolj vztrajni smo se povzpeli po stari cesti na Skupinska fotografija pred odhodom nekdanji mejni prehod Ljubelj in se s sankami spustili nazaj v dolino ter pri tem prav po otroško neizmerno uživali. Dva prijetna dneva sta prav zaradi tako intenzivno izkoriščenega časa minila, kot bi mignil, in v nedeljo popoldne smo se morali posloviti od prijaznega gostitelja ter se vrniti domov. Seveda z zavestjo, da nas do letnega koncerta čaka še veliko vaj in truda, če se želimo poslušalcem dostojno predstaviti. Letošnji koncert bomo izvedli 22. maja 2010 v župnijski cerkvi na Igu. Primerno prostoru je izbran tudi koncertni program, ki je posvečen Mariji, pomladi in mesecu maju. Vabimo vas, da se nam v čim večjem številu pridružite, uživate v zborovskem petju in ne nazadnje s tem nagradite naše celoletno delo. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila podjetniku Toniju Žagarju iz Iške vasi in Društvu Fran Govekar Ig, da sta nam pokrila del stroškov intenzivnih vaj. Emilijana Meglič 10 www.obcina-ig.si Pozdrav dogodkom in pomladi V soboto, 17. aprila 2010, smo člani Turističnega društva KRIM pripravili že tradicionalno proslavo Pozdrav dogodkom in pomladi, kjer smo zajeli vse praznike oziroma dogodke v marcu: 8. marec -dan žena, 12. marec - gregorjevo, 21. marec - začetek pomladi in praznik Občine Ig, 25. marec - materinski dan. Kot vsako leto je bila tudi letošnja proslava pestra in zanimiva. Letošnje leto smo imeli najmlajše nastopajoče, in sicer Vrtec Ig, Enota Sonček - skupina Metulji in Želve iz Tomišlja. Že pred začetkom proslave je bilo v dvorani zelo pestro, saj toliko majhnih otrok na naši prireditvi še ni bilo. Z vzgojiteljicami so se predstavili s pesmico Ringa raja. Kot vsako leto so se našemu povabilu odzvali tudi otroci podružnične šole Tomišelj. Domači otroci, predvsem male deklice, pa so zapele pesmice, in sicer sta zapeli sestrici Jerneja in Zala Brancelj iz Strahomerja, Lana Lunder iz Vrbljena, mala Sofija Šugman iz Vrbljena in Urška Jankovič iz Tomišlja, ki jo je na harmoniki spremljal njen dedek Marijan Jerman. Na flavto pa so zaigrala mlada dekleta Jerca, Manca in Maruša. Prisluhnili smo tudi lepim zvokom citer, na katere sta zaigrali sestri Lara in Zala Janželj, mlajša sestrica Nika pa je zapela pesmico. Za veselo popestritev so poskrbeli tudi mladi harmonikarji Gašper Purkat in Andrej Oblak iz Strahomerja ter Urban Kraševec iz Tomišlja. Po končanem programu smo člani društva pogostili vse nastopajoče ter preživeli večer ob prijetnem druženju in kramljanju s prijatelji ali znanci. Naj se v imenu društva zahvalim vsem nastopajočim, še posebno pa najmlajšim nastopajočim iz vrtca Ig, Enota Sonček Tomišelj, ki so zbrali pogum in se nam predstavili, seveda pa tudi vsem drugim nastopajočim, ki ste se odzvali na naše povabilo, ter še vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri pripravi prireditve, in obiskovalcem, ki ste si vzeli urico časa ter si prišli ogledat naš program. Na snidenje prihodnje leto! Turistično društvo KRIM Darja MODIC Malčki so se na odru spremenili v cvetlice in živali. Tomišeljski harmonikarji IŠKA VAS Iško vas je združil kres Po daljšem času smo tudi vaščani Iške vasi na produ pripravili kres in poskrbeli, da je ves odvečni leseni material po naših dvoriščih pristal na dvoriščih. Vaščani, tako stari kot tisti najmlajši, so se na kresni večer začeli zbirati že zelo zgodaj. Prijetno druženje s sosedi, prijatelji in znanci je bilo ob vročem kresu zelo živahno. Da obiskovalci niso ostali lačni, sta poskrbeli članici društva Karmen in Sonja z okusnimi slaščicami in obloženimi kruhki. Za pijačo je poskrbela Vesna Škulj - Brunarica na Produ. Podobna srečanja, kjer se srečajo različne generacije, nas povezujejo, stkejo se nove niti prijateljstva. Ob pogovoru se je utrnilo veliko idej, ki jih bomo skušali počasi, a zagotovo izpolnjevati. Hvala vsem vaščanom Iške vasi, našim gasilcem, ki ste pomagali, da je bil kres dovolj velik, in predvsem, da smo se počutili ob ognju varno. Andreja Zdravje www.obcina-ig.si 11 • V« • • V • t| «VI Ribici z novimi načrti v ribiško sezono Člani Ribiškega društva Smuč Ig so se v začetku marca zbrali na rednem občnem zboru. Pregledali so rezultate delovanja v letu 2009 in se pred začetkom nove ribiške sezone posvetili nalogam, ki jih čakajo v letošnjem letu. Delovanje društva so ocenili kot uspešno, saj so večino nalog, ki so si jih zadali, uspešno izvedli. S pros-tovoljnim delom ter ob pomoči občine Ig so zagotovili redno vzdrževanje ribnikov Rakovnik in Špilgut, pri čemer je bila posebna pozornost posvečena sanaciji jezu na ribniku Rakovnik. Zelo dobri rezultati so bili doseženi pri vzgoji krapov v gojitvenem ribniku Špilgut, ribiči pa so se v letu 2009 pomerili tudi na šestih tekmah, ki so postale priljubljena oblika druženja. Kot nedokončano nalogo so na občnem zboru izpostavili ureditev upravljanja z obema ribnikoma. Kljub prizadevanjem se pri tem srečujejo z neusklajenostjo in neodzivnostjo dveh ministrstev, in sicer Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za okolje in prostor. Pričakovanja, da bo Uredba o krajinskem parku Ljubljansko barje omogočila hitrejše reševanje vprašanja upravljanja ribnikov v dolini Drage, se za zdaj ne uresničujejo, zato so bili ribiči na občnem zboru glede tega zelo kritični. Ureditev upravljanja z ribnikoma tako ostaja ključna naloga RD Smuč v letu 2010. Že v zimskih mesecih tega leta je bila izvede- na obsežna in dokončna sanacija jezu na ribniku Rakovnik. Vzgoja krapov v ribniku Špilgut ter ohranjanje narave v tem delu doline Drage sta še dve ključni nalogi, ki so si ju zadali na občnem zboru. Posebejrazveseljivo je, da se je povečal interes za članstvo v društvu, tako da je bilo na začetku leta 2010 včlanjenih v društvo 50 ribičev. Po več letih se je povečalo tudi število pionirjev, tako da bo v letošnjem letu ponovno zaživela tudi pionirska sekcija društva. Društvo namerava tudi v letošnjem letu posebno pozornost nameniti sodelovanju z občino Ig in z drugimi društvi v občini, ki je bilo v preteklem letu zelo uspešno. Podpora občine pri izvedbi programov društva je bila zelo pomembna, saj društvo z razpoložljivimi sredstvi ne bi moglo v celoti uresničiti načrtovanih aktivnosti. Društvo podobno podporo pričakuje tudi v letošnjem letu. Kot nalogo so si zadali tudi ureditev najemnega razmerja z občino za prostore Ribiškega doma. Na koncu občnega zbora so ribiči tudi sklenili, da se oblikuje iniciativni odbor za ustanovitev ribiške družine, ki naj prouči usodo podobnih aktivnosti v preteklih letih ter stori vse potrebno, da bi bila v občini Ig ribiška družina oblikovana čim prej. Predsednik Slavko Drobnič se je ob koncu zahvalil vsem članom društva, ki so z več kot 600 prostovoljnimi urami dela zagotavljali urejenost obeh ribnikov in uspešno gospodarjenje z ribami. Igor Nered RD Smuč Ig Vrt za srce Urad vlade RS za komuniciranje je na Javnem razpisu za sofinanciranje informativno-komunikacijskih in izobraževalnih dejavnosti NVO o evropskih zadevah v letu 2010 sredstva odobril tudi za projekt Vrt za srce društva za celostno bivanje MULE. Slovenci imamo lepo navado, da imamo na hišnem vrtu tudi zelenjavni vrt. Pridelamo si zdravo in svežo hrano, se razgibamo ter sprostimo. To se pozna tudi v denarnici. Kam bodo šle vse izkušnje in znanje, če jih ne bomo prenesli drugim ljudem? Vrt za srce je kampanja, ki povezuje tiste, ki imajo vrt in znajo pridelovati zelenjavo, s tistimi, ki bi se tega radi naučili, pa nimajo zemljišča. Če ste študent ali študentka v tujem kraju, brez službe, z nizko plačo, mlada družina, upokojeni, ste ostali sami .... ali če preprosto hočete vedeti, kaj jeste, in se zato naučiti čim več o ekološki pridelavi, se prijavite v projekt. Tako imate možnost, da boste z društvom Mule našli prostovoljca, Tukaj je zrasla ideja za Vrt za srce že leta 2005. ki vam bo posodil nekaj gredic in vam po svojih zmožnostih svetoval. Vsi, ki živite v hišah z vrtovi, lahko del svoje posesti posodite za pridelavo hrane tistim krajanom, ki zemlje nimajo. Tudi vi se ob tem lahko naučite še kaj zanimivega. Na primer od študentov nekajs strokovnega področja, od priseljencev besed v njihovih narečjih ali celo jezika, o kulinaričnih posebnostih, ekološki pridelavi, užitnih plevelih, vodi, ki nam zastonj pade z neba, kompostiranju ... V različnih življenjskih okoliščinah se nam zazdi, da je čas, da naredimo nove korake, in da ni treba, da se do rešitve dokopljemo sami. Zato tisti, ki imate vrt, lahko posodite del gredic in postanete mentor nekomu, ki bo cenil vaše izkušnje in dobro voljo. Vabljeni tudi tisti, ki vrta nimate, da se javite in se to sezono učite o pridelavi hrane na slovenskih vrtovih. Ko pošljete podatke v prijavnici na MULE, društvo za celostno bivanje, vas povežemo in posredujemo priporočen pisni dogovor o načinu in pogojih brezplačne uporabe dela vrta, navodila za ekološko pridelavo in uredimo nezgodno zavarovanje. Projekt traja od aprila do septembra 2010, lahko pa ga nadaljujete individualno. S sredstvi, zagotovljenimi na razpisu, je pokrito območje osrednjeslovens-ke regije, to so občine Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Logatec, LogDragomer, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika. Več o projektu boste izvedeli na www.srce-me-povezuje.si/ drustvo-mule ali na številki.: 051 314 515. Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije. Ta projekt je prejel finančno podporo programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanovin državljank. Program obveščanja izvaja Urad Vlade RS za komuniciranje. Vaša vprašanja so vedno dobrodošla na evrofonu 080 2002, v evronabiralniku, Gregorčičeva25,1000Ljubljana, na elektronskem naslovu evrofon@gov.si in na domači strani evropa.gov.si, kjer so vam na voljo tudi informacije. Nataša Bučar Draksler, vodja projekta 12 www.obcina-ig.si GLASILO OBČINE IG • maj 2010 MOSTIŠČAR Za zdravo telo po kanjonu Iške Zima se je kljub trmi le morala umakniti in popustiti prihajajoči pomladi. Članom Društva Zapotok, Sekciji za zdravo življenje, je spomladanska otoplitev ponudila možnost, da smo v soboto, 10. aprila 2010, organizirali rekreacijski pohod po kanjonu Iške. Odziv ljudi nas je zelo presenetil, saj smo v pičlih nekaj dneh imeli na seznamu 54 prijavljenih kandidatov in štiri otroke, enega celo mlajšega od štirih let. Malo nas je skrbelo, kako bomo tako veliko skupino varno popeljali čez strme in v nekaterih delih dokaj ozke predele, ki se dvigujejo nad našo krasotico Iško, ter kako bomo organizirali prevoz. Od zbirnega mesta pred RTC Zapotok se je bilo namreč treba prepeljati do Krvave peči in nato iz Iškega Vintgarja nazaj v Zapotok. Vendar smo se hitro znašli. Z nekajosebnimi avtomobili in kombijem, ki nam ga je odstopil Grega in v katerem smo napravili klopi, smo se zapeljali do Krvave peči, za povratek iz Iškega Vintgarja pa smo najeli kar avtobus. Pohod je potekal po Evropski pešpoti E6, ki je dobro markirana, vendar sta za pravo smer skrbela člana Lovske družine Mokrc Anton in Slavko, ki smo ju postavili na začetek in konec naše kolone. Pred začetkom pohoda nam je Slavko podal nekaj kratkih navodil o varnosti, Dare pa je med pohodnike razdelil 30 pedimetrov (števcev korakov) in nam za približno tri ure hoje zaželel čim več lahkih in nebolečih korakov. Hoja je bila kar naporna, saj smo pod debelo plastjo listja večkrat začutili vejo pod nogami ali se nam je obrnil kamen. Ob opazovanju najmlajših udeležencev pohoda, ki so smelo in brez pritoževanj ubirali korake, in ob absolutnem zmagovalcu pohoda, najmlajšem, še ne štiriletnem Črtu, ki nam je kazal prave plezalne veščine na čez pot podrtih drevesih, se tudi mi nismo smeli pritoževati. Dobro počutje in veselo vzdušje pohodnikov pa vedno še dodatno popestri kakšen zabaven dogodek. Tako je tudi naši pohodnici pod previsom Strmica iz rok padel fotoaparat in se kotalil po bregu navzdol. Za vedno hitreje kotalečim predmetom se je neustrašno pognal rekreativec Počitek ob žuboreči Iški Dare. Takoj se je zaslišalo športno navijanje in ob podpori vseh nas so bili njegovi koraki dovolj hitri, da je še pravočasno ujel črno pobeglo stvar. Kljub velikemu številu udeležencev pohoda in šumečemu listju pa smo bili še dovolj tihi, da so nekateri nad strmimi mogočnimi pečinami ugledali črnega lepotca, avtohtonega prebivalca previsnih sten - gamsa. Morda nas je z varne višine opazoval že dalj časa, vendar ko nas je začutil dovolj blizu, Udeleženci pohoda na stezi s šumečim listjem se je umaknil v svoje skalno kraljestvo. Ob poti smo za osvežujočo dopoldansko malico poskusili tro-bentice, mlade vršičke bukve, liste krompirjevca ter liste čemaža in ugotovili, da bi se v hudi sili in za premostitev lakote tudi z divjimi rastlinami dalo preživeti. Ob prihodu v Iški Vintgar smo se na avtobusu prešteli, in ker nihče ni manjkal in bil poškodovan, smo se med vožnjo nazaj v Zapotok že veselili kosila - jote, saj vemo, da jo Tone vedno dobro skuha. Njegova desna roka je bil Tomo, ki jo je kljub poškodbi dobro zmešal, za postrežbo in dekoracijo s prtič-ki pa je poskrbela Barbara. Brez čaja zapotoških travnikov skoraj ni pohoda in prav dobro se je prilegel k sladkemu poobedku -torti, ki jo je spekla Cirila in tako poskrbela za povrnitev izgubljenih kalorij ter energije med pohodom. Novih energijpa nam ni dala samo torta, temveč zadovoljstvo udeležencev in pohvale organizacije z željo, da bi se pohod še kdaj ponovil ali morda postal tradicionalen. Seveda ima Sekcija za zdravo življenje v načrtu podobna srečanja, kuje pa tudi nove pohod-niške načrte, ki vas bodo v prihodnosti prav gotovo razveselili. Slavko Mlakar Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Foto: Darja Mlakar Prvomajski sprevod 2010 Člani Konjerejskega društva Krim že vrsto let ob prvem maju organiziramo konjenico po vaseh občine Ig, ki se je vsako leto udeleži lepo število konjenikov in vpreg. Tudi letos smo jo, le da je bila tokrat nekoliko drugačna, saj je bila na čelu povorke nova pridobitev - protokolarna konjenica našega društva, ki smo jo ustanovili v začetku leta. Že dopoldne smo se na hipodromu Vrbljene zbrali vsi člani protokolarne konjenice, ostali jahači in vprege ter se ob enajsti uri odpravili proti Brestu. Pot nas je naprej vodila skozi Mateno in Iško Loko do Iga. Tam smo konje obrnili in nadaljevali skozi Staje, Kot in Iško vas do Iške, kjer nas je prijazno pogostil podžupan občine Ig Franci Strle. Po krajšem postanku smo se odpravili nazaj Častna konjenica skozi Strahomer do naše začetne točke, hipodroma v Vrbljenah. Po prihodu na ciljsmo najprej poskrbeli za svoje zveste štirinož-ne spremljevalce, ki so po vročem in napornem dnevu že težko pričakovali krmo in vodo, pred vrnitvijo domov pa so potrebovali tudi počitek. Preostali člani društva so medtem pripravili vse potrebno za piknik, nato pa smo ob dobri hrani in pijači prijetno klepetali ter se družili do večernih ur. Zahvaljujoč vremenu in naši dobri volji, je dan minil hitro in nadvse prijetno. Zadovoljni smo odšli domov, vsi pa se že veselimo prvega maja prihodnje leto, da dogodek ponovimo. Anja Glavan 2. srečanje Ljubiteljev starodobnih vozil Ig Na čudovito s soncem obsijano jutro 24. aprila smo Ljubitelji starodobnih vozil Ig organizirali že drugo srečanje starodobnih vozil občine Ig. Začelo se je že ob 6. uri zjutraj pred gostilno Ulčar z urejanjem prireditvenega prostora. Vmes je bilo nekaj živčne vojne, ki je bila posledica želje po lepo pripravljeni prireditvi. Ob 8. uri so se že pripeljali prvi rohneči stroji naše občine - kot vedno častitljive starosti. Do desete ure se nas je nabralo 19 članov s 25 vozili. Po ogledu in izmenjavi mnenj, nekaj deset fotografijah in obilo dobre volje smo z vsem sijajem in staro-dobnim ropotom rohnečih strojev odšli na krajšo promocijsko vožnjo, ki je potekala od gostilne Ulčar do Rastuke, kjer smo naredili krajši krog in se nato zapeljali do Konjčka. Tam smo imeli krajši postanek, da so se naša vozila, od katerih jih je bilo kar nekaj starejših od 50 let, malo odpočila, mi pa smo si privoščili kakšen sok ali kavo. Nazaj grede smo se zapeljali mimo cerkve in po novem krožiš-ču do začetne točke, kjer nas je po krajšem nagovoru predsednika že čakal okusen golaž. Še posebej moramo pohvaliti družino Kačič iz Rogatca nad Želimljami, ki je na ogled pripeljala vrhunske motorje višjega cenovnega razreda, in sicer Harleya Davidsona, Zindappa in Sachsa, vsi trije medvojni modeli. Z veseljem ugotavljamo, da imamo v občini Ig vozila, ki bi nam jih močno zavidal marsikateri klub v Sloveniji, saj vrednost nekaterih presega 40 tisoč evrov. V svojem imenu in imenu naših članov bi 14 www.obcina-ig.si se posebejrad zahvalil Samu in Jelki Rupert, ki sta nam tako kot vsako leto omogočila, da smo imeli čudovit prostor za prireditev, Valeriji Trtnik za spet odlično pecivo ter našima kuharjema Bojanu Kogoju in Dragu Gabrijelčiču za odličen golaž. Seveda gre zahvala tudi vsem drugim, ki ste z vso ljubeznijo do starodobnih vozil pripomogli k temu, da je prireditev odlično uspela. Že zdaj vse prebivalce občine Ig vabimo na tretje srečanje starodobnih vozil občine Ig, ki bo 4. septembra pri gostilni Ulčar. Marko Hvale Med starodobniki so prevladovali motorji in motorna kolesa. LITERARNI KOTIČEK IŽANSKE PRIPOVEDKE je zapisal pisatelj Fran Govekar (1871-1949) in objavil leta 1892 v mladinski reviji Vrtec pod imenom Fr. G. Podkrimski. V četrti pripovedki Govekar povzame zgodbo, ki je znana že v zapisih iz 17. stoletja. Opisuje dogodek iz obdobja protestantizma, katerega pristaši so bili tudi takratni lastniki ižanskega gradu Zonek. Sv. Jurij Pet minut hoda zunaj Iga stoji na prijaznem prostoru hriba »Pungerta« gradič »Sonneck.« Ako sediš za gradom mejume-tnorisanimi in raznobojnimi gredicami ter obrneš proti severu svoje oči, odpre se ti prekrasen razgled. Iz daleka te ponosno pozdravlja Ljubljanski grad in stolpi belih cerkva, na levej zre semdoli ljubka cerkvika na Rožniku, bolje zadej kipi k višku zelena Šmarna Gora, juliške Alpe s Triglavom, a na desnej delajo veličasten okvir krasne kameniške planine in belo-pečni Grintovec. Pod teboj se razgrinjajo z vasicami posuta polja in travnati pašniki, ki se bolj in bolj izpreminjajo v pusto barje. Malo gradov ima Kranjska s tako lepim in daljnim razgledom. V tem gradu je živel nekdaj baron Volk s svojo ženo Evo. Bila sta ohola neverca, ki sta črtila vzlasti katoliško vero in njene naredbe. Nekega dne sta ukazala celo cerkvico sv. Jurija, ki stoji le nekoliko streljajev proč od gradu sredi gozda, opleniti, zvonova in uro pa prenesti na grajski stolp. Baronov konjar je pri tem plenu zgrabil kip sv. Jurija na oltarji ter ga odnesel v grad. Ondu ga je postavil na mizo, utaknil mu mej lesene prste gorečp svečo in upil: » Sveti, le sveti sv. Jurij!« - Ker je pa sveča padla iz neokretne roke svetnikove, kričal je konjar nad kipom: »Ker nečeš svetiti, pa pojdi v kuhinjo kuhat!« - V kuhinji je potisnil svetniku kuhalnico v pest, a ker sv. Jurij tudi kuhalnice ni mogel držati, odbil mu je surovi konjar se sekiro najprej glavo, potem roki in nogi, ter ga naposled vrgel v peč. Ali maščevanje božje in sv. Jurija sledilo je takojgrdemu početju. Pri tistej priči nastane grozen požar: plamen švigne skozi dimnik pod streho in upe-peli mahoma ves grad neverca Volka. - A tudi konjarja je zadela zaslužena kazen; malo dni po požaru so ga razdraženi kmetje prijeli, ko je plenil cerkvico sv. Jurija, ubili ga ter mu odsekali najprej glavo, potem še roki in nogi. - Oskrunjeno cerkvico sv. Jurija pa je - kakor nam poroča zgodovina - ljubljanski škof Tomaž Hren v 6. dan meseca listopada 1614. l. zopet blagoslovil. Ruševine cerkvice sv. Jurija nad Igom www.obcina-ig.si 15 Plavanje v Dragi »Mi gremo pa na morje, se plavat na učit, da bomo plaval kokr ribce, žabce al' pa kit ...« so prepevali otroci iz skupine Žabice v mesecu aprilu, ko so obiskovali plavalni tečaj v Dragi. Učiteljice plavanja so nam pripravile zanimiv program in nam z njim popestrile nekaj dni. Otroci so se zabavali v vodnih igrah, potapljanju, spuščanju po toboganu ... Na plavalnem tečaju nas je nekaj dni spremljala tudi babica naše Zale Pirnat in nam bila v veliko pomoč, zato se ji Nataša in Maja skupaj z otroki še enkrat zahvaljujemo. Žabice iz enote Studenček Žabice so se dobro znašle v vodi. Igre v vodi so zabavne. Izlet na Mah Lepo spomladansko sončno dopoldne smo Zajčki in Žabice izkoristili za krajši izlet. Takoj po zajtrku smo se odpravili na potep. Opazovali smo zeleno naravo in tulipane ob poti. Ti so bili še najbolj zanimivi, saj jih nekateri otroci še niso videli. Ob gugalnicah na Mahu smo pomalicali Spoznali smo močvirski tulipan. jabolka in se odpravili nazaj v vrtec. Utrujeni smo pojedli kosilo in si privoščili zasluženi počitek. Enota Studenček Zdrava malica in počitek na Mahu 16 www.obcina-ig.si Vrt za srce Skupini Čebelice in Ptički sva se na pobudo Tine Smole pridružili projektu Vrt za srce. Naš cilj projekta je učenje o pridelavi hrane. V ta namen nam je gospa Smole odstopila del svojega vrta. V četrtek, 22. aprila, smo na gredicah posejali korenček ter posadili krompir in jagode. Jagode smo tudi dobro zalili. V prihodnje bomo spremljali rast, rahljali zemljo in odstranjevali plevel. Najbolj pa se seveda veselimo svojega prvega pridelka. Tina pa je imela za nas še eno presenečenje - pokazala nam je škra-tovo jamo. Veste, to ni čisto navaden škrat! To je tisti škrat, ki ob večerih opazuje otroke, ali mamicam nagajajo in nočejo spati. Ob našem obisku je bil doma, a je zelo trdno spal. Tina je rekla, da to sploh ni čudno, saj ima pri njih vsak večer veliko dela. In verjetno ne samo pri njih! A škrat gotovo upa, da se bodo otroci poboljšali, zato nam je na vejo obesil polno vrečo bombonov. S Tino smo preživeli lepo in vznemirljivo dopoldne. Za to se ji prav lepo zahvaljujemo, za zaupane gredice pa bomo lepo skrbeli. Lepo dopoldne nam je popestrila še pujsa Pepa, ki je prišla mimo nas. Čebelice in Ptički iz enote Krimček Nastop na proslavi Nastopali smo na proslavi Pozdrav dogodkom in pomladi v Vrbljenah. Čeprav je bilo to za nas prvič, smo pogumno stopili na oder ter zapeli in zaplesali. Mamice, očki in vsi drugi so nam navdušeno zaploskali, mi pa smo veseli obljubili, da prihodnje leto spet pridemo. Želvice in Metuljčki iz enote Sonček Malčki so pogumno stopili na oder. Posejali smo korenček. MLADI USTVARJALCI Očistimo naravo Narava lahko bi lepša bila, Ampak nekaterih ne zanima, Raje jo onesnažujejo. A bolje bi bilo, da smeti v koš vržejo. Varujmo jo, ker tako bolje bo, Ampak ne le mi, temveč vsi. Želimo, da svet lep bo, Ena le narava je, Lepa bo, če jo čuvamo In pospravimo za sabo. Anja Janežič, 5. b Okoljevarstvenik Okoljevarstvenik je lahko vsak, tudi človek, ki ti ni enak. Le okoli sebe se ozri, poberi vse smeti, že okoljevarstvenik si. Malo se zamislimo, okolje naj očistimo. Takrat, ko odpadke ločujemo, naravo s tem ohranjamo. Naravo moramo vzljubiti, živali in rastline živeti pustiti, očistiti moramo naravo, da bomo živeli zdravo. Veronika Besedič, 5. b Očistimo Slovenijo Očistimo Slovenijo Smeti tu, smeti tam, le kdaj pride 17. april k nam? Takrat vsa Slovenija čista bo in naj le ostane tako. Končno 17. april napočil je, naj akcija se prične! Tudi Ig se vključil je v akcijo to, saj vsi želimo naravo lepo. Vse smeti takoj v koš, tudi tisti počen groš! Da na koncu narava nam bo hvaležna in bo Slovenija pohvale deležna. Neža Rupert, 5. b Oj, naša zemljica, kako s teboj ravnamo? Polna, polna si smeti, ker na čistočo malo damo. Kmalu čistega gozda več ne bo, saj nesnaga vse prekrila bo. Morja, mlake in še reke, vse zelo bo onesnaženo. Zato zdaj vsi, ki imamo malo pameti, očistimo naš planet, da lepo bomo živeli še nekaj milijonov let. Grega Rupert, 5. b 5. medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic - Ig 2010 Pred tem pa moramo na občinskem tekmovanju izbrati ekipo koscev in grabljic, ki bo zastopala občino na medobčinskem tekmovanju. Naj omenimo, da je naša ekipa do zdaj dosegala kar lepe rezultate na tekmovanjih, letos pa moramo biti med najboljšimi, ker smo na domačem terenu. Organizator občinskega tekmovanja bo ob pomoči Občine Ig Turistično društvo Bober. Prijavljitelj mora imeti stalno prebivališče v Občini Ig ter vsajmalo izkušenj s košnjo in grabljen-jem, seveda pa bomo veseli vsakega, ki se bo prijavil in zastopal našo občino na že uveljavljenem tekmovanju, ki vsako leto pritegne več obiskovalcev in medijske podpore. Prijave za občinsko tekmo-vanje zbira Občina Ig in jih lahko pošljete po pošti, na el. naslov info@obcina-ig.si, po faksu 01/28 02-322 ali jo prinesete osebno. Če boste s prijavo prepozni, pridite v soboto, 29. maja, pred bencinski servis Petrol in se pomerite v košnji ali v grabljenju. Veseli bomo vsakega, ki ima voljo in željo, da pokaže svoje znanje. Marica Zupan občinska uprava Kdo bo najboljši letos? -X----------------------------------------------------------- Občini Ig je v letu 2010 dodeljena organizacija 5. medobčinskega tekmovanja koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja, ki bo konec avgusta v Vrbljenu. Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig PRIJAVNICA Podpisani _ se prijavljam na občinsko tekmovanje koscev in grabljic, Ig, 29. maj 2010, 1. kot kosec 2. kot grabljica (ustrezno obkroži) točen naslov posameznika/društva telefon, el. naslov Datum:__Podpis:_ Prijave zbiramo do 20. maja 2010. Prijavnico lahko pošljete po faksu: 01 280 23 22 ali po el. pošti info@obcina-ig.si. 18 www.obcina-ig.si 130 pohodnikov osvojilo Krim Organizacija letošnjega prvomajskega pohoda na Krim je bila v domeni TD Iška vas. Nova ekipa se je priprav na pohod lotila že zelo zgodaj, saj smo želeli, da bo vse potekalo po načrtih, celo lepo vreme nam je uspelo 'naročiti'. Na vrhu Krima so se pohodniki okrepčali z golažem. Sobota, 1. maj, ob 8.30 uri -začeli so se zbirati prvi pohodniki, ki so si želeli na ta dan, nekateri celo prvič, osvojiti Krim. Ivan Žagar, vodja tega pohoda, je poskrbel, da so vsi pohodniki po pravi poti dospeli do cilja. Na ta dan Slovenija praznuje tudi obletnico vstopa v EU. Tudi letos so se pohodniki iz različnih izhodiščnih točk občine Ig povzpeli na Krim. Največ pohodnikov - skoraj100 - je začelo svojo pot iz Iške. Lepo vreme, spomladanske cvetice ob poti, kukavičja pesem ... vse to je spremljalo obiskovalce in jih motiviralo, da so lažje do-segli vrh. Osvojenih 1.107 metrov je bil za vse, ki so vrh dosegli peš, nov dosežek. In Krim je na ta dan osvojilo veliko ljubiteljev narave in lepega vremena. Da se pohod in druženje ne bi prehitro končala, je naše društvo skupaj z GD Iška vas na parkirišču pod vrhom pripravilo srečanje z okusnim, zares najboljšim golažem. Naš najboljši kuhar Mare Petrovčič je poskrbel, da so se pohodniki prišli zahvalit za oku- sen golaž in da so spraševali, kdo je bil mojster. Razdeljenih je bilo več kot 130 porcij, poskrbljeno je bilo tudi za žejna grla, dobra volja ob sončnem vremenu pa je bila samoumevna. Hvala vsem, ki so poskrbeli, da je pohod uspel, in seveda tudi pohodnikom, ki so se ga udeležili v tako velikem številu. Posebna zahvala pa gre našemu mlademu kuharju Maretu za odličen golaž. Ura skupnega druženja se je nagnila že krepko čez 13., ko so pohodniki počasi odhajali zadovoljnih obrazov. Vsem je bila skupna misel, da se prihodnje leto spet srečamo. Andreja Zdravje TD Iška vas Tekmovanje pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Turistična zveza Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Danila Türka in v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo RS - Direktorat za turizem - tudi letos objavlja tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja Moja dežela - lepa in gostoljubna v letu 2010. V ta projekt se vključuje tudi Občina Ig, posebna strokovna komisija, imenovana s strani TZS, pa še posebej ocenjuje kraj v naši občini. Kateri, naj ostane tu nenapisano. Naše kraje se ocenjuje kot izletniške, ki imajo do dva tisoč prebivalcev. Urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj turizma. To je temeljni smisel in dolgoročno sporočilo projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Zato naj bi turistična društva in zveze z vse boljzavzetim sodelovanjem občin, podjetij ter mnogo organizacij in strokovnih institucij uresničevali vrsto programov na tem področju. Projekt prerašča v vseslovensko gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost. Ravno to pa na svoj način odkriva širino in vsebinski smisel slogana Turizem smo ljudje. Tudi v letošnjem letu bomo v naši občini nadaljevali z ocenjevanjem vasi, kmetij in stanovanj- skih hiš ter na jesen ob dnevu turizma podelili nagrade in priznanja najlepšim. Vabimo, da se pridružite vseslovenskemu tekmovanju v urejanju in skrbi za stalno -celoletno urejenost bivalnega okolja. Ker iz izkušenj prejšnjih let vemo, da se nekateri res zelo potrudite za videz hiše in njene okolice, upamo, da bo letos takih še več. Napredek je v določenih krajih viden vsako leto. Komisija se bo odpravila na ogled že zelo kmalu, zato le veselo na delo, da bo imela kaj videti. Pozivamo vsa društva, vaške svete, zavode, posameznike v ^ Slovenija občini, da se vključite v akcijo in v svojih okoljih poskrbite za urejenost ter nas o svojih mnenjih obvestite, sporočite, kje je kaj posebnega in vredno ogleda. Lahko pa društva, vaški sveti ali skupina posameznikov pripravi ocenjevanje v svojem kraju in izbere najlepše urejeno hišo, kmetijo ali balkon ter ga predlaga v izbor za laskavi naziv najlepšega. Izpolnite prijavnico ali nas pokličite. Le pogumno! Marica Zupan Občinska uprava www.obcina-ig.si 19 Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig PRIJAVNICA Podpisani se kot: □ lastnik □ predstavnik vaškega sveta □ član turističnega društva □ drugo (ustrezno označite v kvadratku) prijavljam na izbor Najlepši kraj, najlepša hiša in kmetija v Občini Ig v letu 2010 ime in priimek lastnika oz. kraja naslov Kratek opis kaj prijavljate (hišo, kmetijo, kraj) Datum:_ Podpis:_ Prijavnico lahko pošljete po faksu: 01 280 23 22 ali po el. pošti info@obcina-ig.si. 20 www.obcina-ig.si GLASILO OBČINE IG • maj 2010 MOSTIŠČAR Pohod po poti naše zgodovine Ljubitelji zgodovine in narave so se tudi letos podali na pohod ob rimskem zapornem zidu. Pohod, katerega organizator je bilo TD Iška vas, je bil izveden v soboto, 17. aprila. Vreme je bilo naklonjeno okoli 40 pohodnikom, ki so želeli bolje spoznati zgodovino Ižanske občine. Več kot polovica pohodnikov je bila iz okoliških krajev in drugih občin, in ti so se poučnega pohoda udeležili prvič. Zbrali so se na Igu pri fontani, prepoznavnem ženskem idolu. Glede na to, da je bila to soboto velika čistilna akcija, je organizator pohodnike opremili z vrečami za smeti. Nato je sledil vzpon na Pungart med opojnim vonjem čemaža. Prvi postanek je sledil pri ruševinah cerkve sv. Jurija, od koder se je razprostiral prelep pogled na Ižanski grad. Obširno zgodovino cerkve in gradu s številnimi anekdotami je predstavila Marica Zupan, strokovna sodelavka za turizem na Občini Ig. Lepo vreme je spremljalo ljubitelje narave naprej, za seboj pa so pustili očiščeno pot, saj so vrečke pridno polnili z 'najdenimi' smetmi. Stari dedec je tako kot vsako leto čakal, da ga obiščemo in postanemo pri njem. Bogato rimsko zgodovino naših krajev in Starega dedca je obširno predstavila turistična vodnica in umetnostna zgodovinarka Maja Zupančič, kateri so pohodniki z zanimanjem prisluhnili. Pasji lajež je naznanil, da so pohodniki obiskali tudi Kot in se nato podali naprej proti Iški vasi. Sledil je postanek z malico in pijačo pri cerkvi Sv. Mihaela. Članica našega društva Karmen Kavčič je obiskovalce presenetila z okusnimi sladkimi dobrotami. Pohodnikom je bila predstavljena bogata zgodovina cerkve, z zanimanjem so si ogledali rimske nagrobnike ter prisluhnili običajem in legendam prebivalcev Iške vasi. Pot je vodila naprej po Poljanah do kmetije Pristavec v Iški, kjer sta pohodnikom zakonca Strle postregla z domačim zdravilnim okrepčilom. Podžupan Franci Strle je pohodnike povabil v prenovljeno cerkev Sv. Jedrt v Iški, o kateri je tudi povedal veliko zanimivega. Sledil je ogled prenovljene žage venecijanke, edine ohranjene v naših krajih. Benkotovo žago je predstavil njen lastnik Tone Šušteršič. Ob pogovoru je bila pot do Iškega Vintgarja lažja in naš korak je bil hitrejši. Srečanje so pohodniki končali ob okusnem golažu v Iškem Vintgarju. Polni vtisov s poti so končali obisk, kjer jih je že čakal avtobus, da jih popelje nazaj do avtomobilov, najbolj vztrajni pa so se podali nazaj na Ig tudi peš. Bogatejši tudi za to, da smo na poti odkrili kar precej smeti, smo torej to soboto združili rekreacijo s spoznavanjem zgodovine. Da so bili pohodniki ob koncu zadovoljni s pohodom, bi se želela zahvaliti Marici Zupan in Maji Zupančič za izčrpno predstavljeno zgodovino, Francu Strletu za gostoljubnost in predstavitev cerkve ter Tonetu Šušteršiču, da nam je prikazal delovanje žage venecijanke. Naši Karmen hvala za posladek, za katerega upam, da lahko nanj še kdaj računamo ... Hvala vsem, ki so s svojo pomočjo in dobro voljo pripomogli, da so bili udeleženci pohoda ob rimskih zapornih zidovih zadovoljni. Se vidimo prihodnje leto. Andreja Zdravje TD Iška vas Foto: Andreja Zdravje Arheologija Barje, ali te poznam Zadnji predavanji iz sklopa Barje, ali te poznam, ki potekajo v organizaciji Društva Fran Govekar Ig, sta bili namenjeni arheologiji. Marca nam je arheolog Mitja Turk predstavil edinstveno neandertalsko piščal z Divjih bab, na aprilskem predavanju pa smo spoznavali bojevniško ljudstvo Keltov, ki so naš prostor obvladovali v mlajši železni dobi. Jama Divje babe I in neandertalska piščal Predaval je arheolog Matija Turk. V paleolitskem jamskem najdišču Divje Babe I (450 m) v dolini Idrijce pri kraju Reka blizu Cerknega so potekale raziskave od leta 1980 do 1999. V jami je bilo odkritih nekajpresenetljivih najdb. Zdaj je tam muzej na prostem, ki si ga lahko ogledate z vodnikom lokalnega turističnega društva. Človek je v Divje babe zahajal le občasno za kratek čas, zato jamo razumemo kot lovsko postojanko. V Sloveniji je znanih 16 jam, v katerih najdbe kažejo na prisotnost neandertalca. Značilni predmeti (artefakti) neandertalca so kamena praskala oz. strgala, vbadal, svedri, konice. Kosti je uporabljal za izdelavo šil in konic. Tovrstne najdbe so bile razpršene po vsej jami. Poleg neposrednih izdelkov neandertalca njegovo prisotnost kaže tudi kost mamuta, ki jo je prinesel najverjetneje iz Furlanije, in ne nazadnje 20 kurišč, ki so bila predvsem pri vhodu v jamo. Ob takem kurišču je dr. Ivan Turk leta 1995 odkril znamenito piščal. Ležala je zacementirana v breči poleg hkratnega kurišča. Takojpo odkritju se je pojavil V* v* •r SB jOJ \ Л y i'— 1 &4 Najstarejša piščal na svetu dvom, ali gre res za piščal, vendar so številni testi dokazali, da je to piščal naredil neandertalec. Narejena je iz stegnenice zadnje noge mladega jamskega medveda. Ima skupno štiri luknje, tri na sprednji in eno na zadnji strani. Piščal je svetovnega pomena, sajgre za najstarejše narejeno glasbilo. Zagovorniki hipoteze o živalskem izvoru lukenjse opirajo na dejstvo, da ima kost sledove grizenja na koncih kosti. Poleg tega na luknjah ni sledov izdelave. Hipoteza, ki zagovarja neandertalčevo izdelavo lukenj, temelji na dejstvu, da so vse štiri luknje v ravni vrsti, predvsem pa, da so na osrednjem delu kosti, kjer je kost najtrša. Pri preverjanju možnosti za zverski izvor lukenj (medvedji, volčji, hijenski) se je pri večkratnem luknjanju na osrednjem delu kost v celoti razklala. Poleg tega je razdalja med luknjami tri in pol centimetre, kar ne ustreza ugrizu nobene zveri. Tezi o neandertalskem izvoru piščali nasprotujejo posebno francoski arheologi, saj Slovenija ni poznana po drugih pomembnejših neandertalskih najdbah. Zlasti pa, ker se do takrat neandertalcu ni pripisovalo abstraktnega razmišljanja, ki je potrebno za glasbo ali umetnost na splošno. Z eksperimentalno arheologijo se je ugotovilo, da je človek zvrtal luknjo s kamnitim svedrom in jo razširil s koščenim šilom. Za konec smo pogledali posnetek glasbenika, ki je na repliko piščali zaigral nekaj znanih popevk in tudi slovensko himno. Dejan Veranič Kelti na Ižanskem Ljudstvo Keltov in njihovo življenje nam je slikovito približal arheolog dr. Dragan Božič z Arheološkega inštituta pri ZRC SAZU. Kelti so veljali za plemena bojevnikov, ki so se razširili iz današnje Švice vse do Iberskega polotoka in Male Azije. Keltska plemena so v času mlajše železne dobe okoli leta 300 pr. n. št. prišla tudi v naše kraje, kjer so se z njihovim prihodom uveljavili npr. novi tipi orožja (meč, sulica), nakita in nov način i Fibula iz Iškega vintgarja pogreba - večinoma so umrle sežigali in nato pokopali v žarnih grobovih. Na območju Slovenije arheologi ločijo štiri keltske skupnosti: mokronoško, idrijsko, notranjsko-kraško in viniško. Z Ižanskega sta, poleg večine osebnih imen z rimskih nagrobnikov, ki jih lahko označimo kot keltska, za zdaj znani samo dve posamični arheološki najdbi, ki ju lahko povežemo s Kelti. Prva je meč, najden pri Iški Loki, ki je podoben najdenim v Ljubljanici in bi lahko bil daritveni. Da gre za daritveni meč, in ne grobni dodatek, kaže predvsem dejstvo, da je ohranjen v svoji originalni obliki, kajti sicer so pokojnikovo orožje uničili, preden so ga pridali k žari. Njegova posebnost je, da ima vtisnjen žig v obliki obraza, verjetno znak izdelovalca. Druga najdba je bronasta fibula, odkrita v Iškem vintgarju. Gre za drobno fasetno fibulo, eno izmed dveh tega tipa, najdenih na območju Slovenije. Več takih fibul je poznanih iz Poadižja in Furlanije, tako da najdba nakazuje na trgovske stike z italskimi plemeni. Maja Zupančič # T 22 www.obcina-ig.si svet okoli nas Ф GLASILO OBČINE IG • maj 2010 MOSTIŠČAR Ogledali smo si ostanke kolišča na Špici Ob reki Ljubljanici na Špici, ki leži med Trnovskim pristanom in Botaničnim vrtom Ljubljana, so slovenski arheologi odkrili pomembno najdbo, 4.500 let staro koliščarsko naselje, ki izvira približno iz leta 2500 pred našim štetjem, z ostanki hiš na kolih, lončenino in orodjem. Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja so v Ljubljanici pri Špici odkrili pomembne koliščarske najdbe. Najdišče je v času izkopavanj odprto za obiskovalce, saj so uredili varno pot, po kateri strokovnjaki vodijo ogled in kjer si lahko ogledamo ostanke koliščarske naselbine. Tako smo si člani Društva Fran Govekar Ig in drugi zainteresirani ogledali to najdišče v ponedeljek, 26. aprila 2010. Prve tovrstne najdbe z Ljubljanskega barja segajo v sredino 19. stoletja, ko so ob Ižanski cesti odkrili ostanke kolišča. Arheologi so domnevali, da so ostanki kolišč tudi na Špici in ob gradbenih delih, ki potekajo na tem območju, so jih lani tudi odkrili. Gre za koliščarsko naselbino, ki po ocenah vodje izkopavanj Irene Šinkovec, ki je najdišče in najdbe tudi predstavila, izvira iz pozne bakrene dobe oziroma iz obdobja, ko so Egipčani gradili Keopsovo piramido. Zaradi bližine Ljubljanice so se na Špici dobro ohranili ostanki lesenih kolov, brun in tramov, ki so sestavljali koliščarsko naselje. Arheologov najdba kolišč na tem območju ni presenetila, a niso pričakovali, da bodo ostanki lesa tako dobro ohranjeni. Kakšen obseg je imelo kolišče, je za zdaj težko natančno ugotoviti. Ker gre za izjemno občutljive organske materiale, ki se ohranjajo izključno v mokrih okoljih, so izkopavanja omejili na minimalen obseg, glavnino najdišča pa ohranjajo pod zemljo. Arheologi Člani društva na ogledu kolišča na Špici Uradne ure sprejemne pisarne: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje ter informacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01 280 23 00 niso enotni, ali je to najprimerneje oz., kako bi bilo možno najdišče ohraniti. Arheologi so med izkopaninami v kulturni plasti našli ostanke lončenih posod, kamnita in koščena orodja ter pet kalupov za bakreno sekiro, kar po besedah Šinkovčeve kaže na metalurško dejavnost v tistem obdobju. Prebivalci kolišča so se ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo, nabiralništvom, lovom in ribolovom. Trenutno na arheološkem najdišču na Špici dela 30-članska ekipa, med njimi tudi naš občan Dejan Veranič, absolvent arheologije in lokalni turistični vodnik. Dež jih ne moti, ker so izkopanine nadkrite s šotori. Šinkovčeva ^ društvo fran govekar ig pravi, da je trenutno obdobje kar optimalno za izkopavanje kolišč. Pretiran mraz in poletna vročina bi namreč lahko škodila odkritim organskim ostankom. Izkopavanja na Špici se bodo predvidoma končala junija. Mateja Jere Grmek Vsem, ki bi jih zanimal ogled arheloške lokacije na Špici, sporočamo, da Mestni muzej Ljubljana vsako soboto (do konca maja) organizira brezplačen voden ogled koliščarske naselbine. Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Župan 01 280 23 02 Direktor občinske uprave 01 280 23 04 Sprejemna pisarna 01 280 23 00 Družbene dejavnosti 01 280 23 10 Komunalne dejavnosti 01 280 23 12 Gospodarske dejavnosti 01 280 23 08 Kmetijstvo 01 280 23 24 Požarna varnost in zaščita 01 280 23 24 Turizem 01 280 23 18 Finančno-računovodska služba 01 280 23 06 Urbanizem 01 280 23 16 Režijski obrat 01 280 23 14 Medobčinski inšpektorat 01 360 16 24 Starost in staranje Patronažna zdravstvena nega starostnika Patronažno varstvo je definirano kot posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti, ki so zaradi bioloških lastnosti, določenih obolenj ali nevajenosti na novo okolje občutljivi za škodljive vplive iz okolja (Rajkovič in Šušteršič, 2000). Patronažna zdravstvena nega je sestavni del primarne zdravstvene nege in s tem primarnega zdravstvenega varstva. Gre za polivalentno dejavnost, ki obravnava zdravega in bolnega človeka, družino in skupnost v ožjem ali širšem okolju. Starostniki so ena od skupin prebivalstva, ki potrebuje posebno poglobljeno obravnavo - tako osebno kot družinsko - zaradi svojih bioloških lastnosti in spremenjenih pogojev. Kot taki so še posebej ogroženi zdravstveno in socialno. Patronažna medicinska sestra jih obravnava v zdravju ali bolezni, vedno individualno in celostno skupajz njihovimi družinami v njihovem bivalnem okolju, po svojem lastnem načrtu ali po naročilu zdravnika. Zelo pomembna je pacientova družina, saj čustveni odnosi v starosti igrajo pomembno vlogo. Starostnikova pričakovanja so Zidni ročaji skoraj vedno povezana z domom. Starost želi preživeti v lastnem domu. Moramo ga razumeti - to je kraj, kjer je ustvarjal, vzgajal svoje otroke, preživljal življenje. V njem se počuti varen, gospodar položaja. Veliko mu pomenijo tudi dobri odnosi v družini, s sosedi, prijatelji in znanci. V kakovostno oskrbo starega človeka na domu spadajo tudi konkretna znanja, veščine in pripomočki za oskrbovanje ter sožitje z oskrbovanim človekom. Znanja prihajajo iz številnih znanosti in strok. Najbolj otipljiva so tehnična znanja v obliki pripomočkov za oskrbovance in oskrbovalce, npr. za lažje delo, hojo, ležanje, dviganje in nego- aj—Druitvoup^OjBncev stanovanja, ustanov in krajevnega okolja starim ljudem. Naslednji sklop so znanja in veščine o oskrbovanju, npr. o dviganju, gibanju, umivanju, hranjenju oskrbovancev, ter znanja in veščine o medčloveškem, zlasti medgene-racijskem komuniciranju s starimi ljudmi (Ramovš, 2008). Pri tem pa ima pomembno vlogo tudi zdravstvena nega na terenu, katere nosilke so patronažne medicinske sestre. Patronažne medicinske sestre z zdravstveno vzgojnim delom, informiranjem, svetovanjem in učenjem starostnika želijo doseči njegovo samostojnost, čim večjo stopnjo samooskrbe pri izvajanju življenjskih aktivnosti za krepitev in ohranitev zdravja, preprečevanje bolezni in čim daljše bivanje v domačem okolju. Pomožna tehnologija oziroma različna tehnična pomagala in opremljenost stanovanja so za varno, udobno in samostojno bivanje starih in invalidnih ljudi v lastnem stanovanju izrednega pomena. Z njihovo pomočjo se oblikuje varnostna socialna mreža, znotraj katere se posameznik počuti varno povezanega z drugimi. Tehnični pripomočki so nujno potrebni za lažje in bolj funkcionalno življenje oseb z gibalno oviranostjo. Vrsta in oblika pripomočka, ki se osebi predpiše v uporabo, sta odvisni od prisotnih težav pri gibanju, aktivnosti, ki jih oseba izvaja, in okolja, v katerem živi. Za lažjo nego in osebno higieno starejše osebe doma so potrebne drobne spremembe in pripomočki, ki nam lahko prihranijo mnogo truda. Pri negi starejših oseb je pomembno, da ne zapustimo njihovih sposobnosti, temveč jih krepimo in ohranjamo kar najdlje (stoja ob opori, samostojno in varno umivanje). Starostnik bo ob ohranjenih sposobnostih ponosen nase, samozavestnejši in Sedež za kopalno kad Sedež za kopalno kad je pripomoček, ki omogoča varnejše kopanje in za osebe z zmerno motnjo gibanja tudi lažji prehod v kad. Najbolj preprosti so pripomočki v obliki deske, ki sega od enega do drugega roba kadi, in so brez naslona. Deska je primerna za osebe, ki imajo omejeno gibljivost v sklepih spodnjih udov, lažjo ali zmerno oslabljeno moč nog in rok ter težave z ravnotežjem. Kadar gre za težjo oslabelost, morajo pripomočki ponuditi tudi več opore trupu v obliki naslona. Sedež je izdelan iz kakovostne plastike, ki n e drsi in vzdrži o b re-menitev do 150 kg. Pritrdimo ga na rob kadi in nastavimo glede na njeno širino. (Se nadaljuje.) Mateja Berčan, mag. zdr. nege ^ IG ^ ^ DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Društvo upokojencev Ig, Odbor za socialo, vabi vse upokojence, ki želite preveriti svoj krvni tlak in sladkor, da nas obiščete v Medgeneracijskem centru. Krvni tlak in sladkor bomo za vas preverjali vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 10. do 11.30 ure. Vabljeni, da nas obiščete! Lekarna Ig Banija 4 • SI-1292 Ig t +386 (0)1 28 02 376 f +386 (0)1 28 02 377 info@lekarna-ig.si www.lekarna-ig.si Odpiralni čas: ponedeljek: 9.00-19.00 od torka do petka: 8.00-18.00 24 www.obcina-ig.si Preglejmo vašo domačo lekarno Lekarniški farmacevti priporočamo, da doma vsaj enkrat letno pregledamo in uredimo svojo zalogo zdravil. Zato izkoristite spomladansko čiščenje tudi za prevetritev domače lekarne. Temu je bil namenjen tudi teden zdravja v prejšnjem mesecu. Kako shranjujemo zdravila Zdravila je priporočljivo hraniti skupaj na istem mestu. Tako hitro vidimo, katera zdravila še imamo in katera res potrebujemo, preden jih naročimo pri zdravniku. S tem preprečimo predpisovanje zdravil v obsegu, ki je večji od dejanske potrebe. Seveda pa velja priporočilo, da zdravila, namenjena različnim družinskim članom, vseeno ločimo, recimo vsaj z razvrstitvijo na drugo polico ali v drug predal. Tako bomo zmanjšali nevarnost zamenjave zdravil. Prav tako velja razmisliti o tem, da se ločeno hranijo zdravila, namenjena vsem družinskim članom (samozdrav-ljenje), od zdravil, predpisanih določenemu družinskemu članu. To je še posebejpomembno v okoljih z otroki ali mladostniki. Z ločenim hranjenjem takih zdravil (pod ključem) namreč preprečimo nemedicinsko rabo ter (ne) namerne zastrupitve. Pri pregledu zdravil nam je lahko v veliko pomoč seznam tistih, ki jih upo rabljamo. Na njem imejmo vsa zdravila, ki nam jih predpiše zdravnik na recept, kakor tudi tista, ki jih kupimo v lekarni. Na seznam je priporočljivo vključiti tudi vsa pre-hranska dopolnila, ki jih morebiti prejemamo. Katera zdravila zavržemo? 1. Zdravila s pretečenim rokom uporabnosti. Kot vsaka druga snov, namenjena uživanju ali nanosu na telo, je tudi pri zdravilih rok trajanja omejen. Datum izteka roka uporabnosti zdravila je datum, do katerega se sme zdravilo še uporabljati. Če sta navedena mesec in leto izteka uporabnosti, velja, da je zdravilo uporabno še zadnji dan navedenega meseca. Primer: če je oznaka na škatlici »Uporabno do: 06.2011«, pomeni, da je zdravilo uporabno do konca meseca junija leta 2011. Po preteku tega roka proizvajalec tudi za nenačeto in pravilno shranjeno zdravilo ne zagotavlja več, da je varno, učinkovito in kakovostno. Posebno pozornost zahtevajo določene farmacevtske oblike (mazila, kapljice za oči, ušesa ...), katerih uporabnost je odvisna tudi od tega, kdaj smo jih prvič uporabili. Čeprav deklariran rok uporabnosti ni pretekel, takih zdravil po poteku določenega časa (nekaj dni do nekaj mesecev) od prvega odprtja ne smemo več uporabiti. Obstaja namreč možnost, da postane zdravilo gojišče za razrast mikroorganizmov (bakterije, glivice) ali smo s posegom v sistem kako drugače (dostop kisika, ogljikovega dioksida, vlage) pospešili njegovo razgradnjo (3). Pri zdravilih, ki jih potrebujemo občasno, je dobro opozoriti, da pred vsako uporabo preverimo rok uporabnosti. 2. Zdravila, katerih videz je spremenjen (barva, vonj, okus ...). Pozorni smo na razbarvanost, drugačen vonj, izsušenost, ločitev Ј^^Шг^^^ђш* jjH jH vodne in oljne faze krem ali mazil, okrušenost, drobljivost tablet, razpoke v kapsulah ipd. Tudi če takemu zdravilo rok uporabnosti ni potekel, jih ne uporabimo. K spremenjenemu videzu zdravila je verjetno pripomoglo nepravilno shranjevanje, ki je povzročilo določene spremembe. Te verjetno niso samo vizualne, ampak lahko pomenijo tudi spremembe v kakovosti, torej vplivajo na učinkovitost in varnost takega zdravila. Stran vržemo tudi tablete in kapsule, ki so zlepljene, trdnejše ali mehkejše na otip kot običajno ali z razpokami oziroma okruški. Prav tako zavrzimo vsa zdravila, ki niso več v originalni ovojnini oziroma jih ne prepoznamo. 3. Zdravila, ki so ostala po zdravljenju in jih ne potrebujemo več. Ljudi je treba opozoriti pred nepotrebnim shranjevanjem zdravil, ki jih ne potrebujejo več. Vzroki so lahko različni, denimo ostanek antibiotika po terapiji. Taka zdravila je najbolje zavreči, saj ni varno, da bi jih naslednjič (sami ali kdo drug) uporabljali brez posveta z zdravnikom. Čeprav so simptomi podobni, pa gre lahko za drug vzrok in zdravilo iz veliko razlogov tokrat verjetno ne bi bila prava izbira. Vedno, ko nam ostane katero izmed zdravil po končani terapiji, tega torejzavrzimo, čeprav mu rok uporabnosti še ni potekel. Kot splošno vodilo lahko priporočimo, da zavrzimo vsa zdravila, ki jih zadnje leto nismo uporabljali. 4. Zdravila, katerih način hranjenja je bil neustrezen. Zdravilom, ki so bila nepravilno hranjena (recimo hranjena pri sobni temperaturi, a bi morala biti v hladilniku), ne moremo zaupati več, zato jih je treba odvreči, tudi če rok uporabnosti še ni potekel. Pravilen način ravnanja z odpadnimi zdravili Zdravila, ki jih ne potrebujemo več in jih nameravamo odvreči, imenujemo odpadna zdravila. Večina odpadnih zdravil sodi med nevarne odpadke, zato jih ne smemo zavreči med običajne odpadke. Tudi Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili določa, da končni uporabnik ne sme prepuščati odpadnih zdravil izvajalcu javne službe kot mešani komunalni odpadek, ampak jih mora prepustiti izvajalcu javne službe v zbirnih centrih, imetniku dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno (lekarne, specializirane prodajalne) ali zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah prepuščanja odpadnih zdravil. O tem, v kakšnem obsegu in kako zbiramo odpadna zdravila v lekarnah, smo vas obvestili v februarski številki Mostiščarja. Tako zbrana zdravila se potem predajo v uničenje, ki minimalno obremeni okolje. Pravilen način shranjevanja zdravil Za zagotavljanje in ohranjanje učinkovitosti, varnosti in kakovosti je potrebno tudi pravilno shranjevanje zdravil v domačem okolju. Nepravilno shranjeno zdravilo je torej lahko manj učinkovito, neučinkovito ali celo škodljivo za zdravje! Zdravila vedno hranimo v originalni ovojnini. S tem so zaščitena pred zunanjimi vplivi, poleg tega pa zmanjšamo nevarnost zamenjav. Če moramo zdravilo iz kakršnegakoli razloga preložiti drugam (npr. v odmerne posodice za starejše), embalažo z navodilom vedno shranimo, da ne bi prišlo do kakšne pomote. Dokler zdravila ne porabimo, ne zavrzimo navodila za uporabo, ki ga bomo nemara potrebovali. Če vsebuje steklenička kosem vate, tega po odprtju odstranimo, saj lahko veže nase vlago ter tako poškoduje zdravilo. Določena zdravila je treba shranjevati pri nižjih temperaturah (med 2 in 8 °C) v hladilniku. Tam jih imejmo ločeno od hrane, najbolje bo, da jih damo v posodo s pokrovom, a pazimo, zdravil ne smemo zamrzniti! Podobno kot visoke tudi nizke temperature zdravilom povzročijo nepopravljivo škodo. O tem, kako ravnamo z zdravili na potovanju, pa si lahko preberete v prihodnji številki Mostiščarja. Simona Vučko Mole, mag. farm., spec. Lekarna Ig Foto: Maruša Švigelj www.obcina-ig.si 25 Termoregulacija telesa za ohranjanje ali vračanje življenjske energije V soboto, 17. aprila, je z delom začela Sekcija za zdravo okolje in življenje Turističnega društva Kurešček. Za sekcijo je mag. Mira Bitenc v dvorani gasilskega doma Golo pripravila dvour-no uvodno predavanje na temo Termoregulacija telesa - energije za življenje. Predstavila je način delovanja telesa v povezavi z zunanjimi in notranjimi dejavniki ter temeljne razloge za počasno pešanje telesa v soodvisnosti od njegove pregretosti, ki povzročajo postopno slabšanje delovanja posameznih organov in žlez ter obolelosti ožilja, ki privedejo do pešanja delovne vneme, energije in dobrega razpoloženja ter resnih težav, depresij in težkih bolezni. Predstavila je tri različne stopnje pregrevanja in posledice, ki nastopijo v posamezni fazi. Pomembno je, da se zavedamo, da moramo za svoje zdravje predvsem sami kaj narediti. Pravzaprav lahko naredimo vse, kajti če telesu zagotovimo ustrezne pogoje, se bo zdravilo samo. V predstavitvi so bile poudarjene možnostih, ki jih imamo sami, da ugotovimo, v kakšnem stanju je naše telo in kajlahko sami naredimo zase, da vzdržujemo svoje zdravje ali se izkopljemo iz težav, če jih že imamo. Bitenčeva nas je v svoji predstavitvi ozaveščala o pomenu pitja vode in uživanja soli v pravilnem razmerju in raztopini, da bi telesu omogočili razstrupljanje in prehod v ponovno alkalno stanje, če smo ga že zakisali. Prav tako smo se seznanili z uporabo toplih in mrzlih kopeli, ko nam je vroče ali ko nas zebe. Predstavljena nam je bila hrana, ki v razgradnji ustvarja alkalno reakcijo, in hrana, ki ustvarja kislo reakcijo v telesu, da nam je zdaj bolj jasno, kako ustvariti lastne bazne rezerve, da ne bomo prekmalu žrtve oksidacijskih ostankov, povzročiteljev pregrevanja. Spoznali smo pomen mineralov za telo in tudi, kako moramo skrbeti za kožo, da bo lahko izvrševala pomembno termoregulacijsko funkcijo. Pridobili smo še številne druge koristne informacije za vsakdanjo uporabo. Resnično zelo zanimiva in koristna predstavitev, kakršnih si še želimo, kar so potrdili tudi številni udeleženci. Predavateljica je v svojem predavanju večkrat poudarila pomen in vpliv naših misli in čustvovanja na stanje našega telesa. Ker TURISTIČNO DRU^T'.i.j KUREŠČEK se ukvarja tudi z metodo EFT (Emotional Freedom Technique), v svetu in tudi pri nas že uveljavljeno tehniko doseganja čustvene svobode, s katero si lahko pomaga vsak sam v telesnih in duševnih stiskah, nam bo ta način samopomoči predstavila ob našem prihodnjem srečanju, ki bo predvidoma v četrtek, 10. junija, ob 20. uri. Kraj bo določen naknadno in razviden iz naših obvestil. Mirjam Cerar Skopec, Sekcija za zdravo okolje in življenje, TD Kurešček KULINARIKA Spomladansko kosilo brez veliko truda Spomladi, ko sonce ogreje dan, želimo svoje jedce razvajati s kosilom, ki ne zahteva veliko truda, je dobro in prijetno za oko. Ker je zima običajno hladna, letos je bila tudi dolga, potrebujemo barve, ki grejejo - tudi na krožniku. Užitek za kuharico je, če recepti niso zapleteni, ampak hitri za pripravo, uspeh pa je zagotovljen. Danes vam ponujamo zanimiv in zdrav jedilnik. JUHA IZ PINJENCA IN AJDOVE KAŠE Sestavine: • lonček pinjenca • skodelica ajdove kaše • krompir • čebula • česen • sol, poper, ščep majarona Priprava: 1) Krompir olupimo, narežemo na majhne kocke in skuhamo v slani vodi. Dodamo žličko pražene čebule, 2 stroka česna (ni treba rezati). Solimo in rahlo popramo (najbolje je, če poper zmeljemo sproti). Sol lahko zamenjamo s polovico jušne kocke. 2) Medtem operemo ajdovo kašo in skuhamo v soljeni vodi. (Kaše pred tem ni treba namakati, ker je zelo hitro kuhana. Pazimo, da je ne raz-kuhamo.) 3) Kuhan krompir v tekočini s paličnim mešalnikom na hitro pretlačimo, vendar tako, da še vedno ostane nekaj krompirjevih kock. 4) Dodamo kuhano ajdovo kašo in ščep majarona, na hitro prevremo, odstavimo in vlijemo lonček pinjenca. Pinjenec nastane pri proizvodnji masla. Vsebuje dragocene hranljive snovi, kot so lecitin, kalcij, magnezij, kalij, mlečni sladkor in druge, ki skrbijo za naše zdravje in boljše počutje. Vsebuje tudi vitamin B. Je lahko prebavljiv in vsebuje malo mlečnih maščob. Lecitin pomaga ohranjati mentalne sposobnosti, izboljša koncentracijo in spomin. Prav tako lajša bolečine v sklepih, ki so posledica večjih fizičnih obremenitev. SVINJSKA PEČENKA V KRUHU Sestavine: • 1 svinjska ribica • 10 rezin debeleje narezanega kuhanega pršuta • 1 francoska štruca (iz Leclerca je pretanka) • sol, poper, žlica delikatesne gorčice Priprava: 1) Meso začinimo s soljo in poprom ter rahlo popečemo v vročem olju -v ponvi. Premažemo ga z delikatesno gorčico. 2) Francosko štruco po vsej dolžini previdno prerežemo. Odstranimo nekaj sredice, da bo prostor za meso. 3) Na spodnjo polovico položimo začinjeno in popečeno meso ter pokrijemo z gornjo polovico. 4) Ves kruh temeljito ovijemo s kuhanim pršutom. Pečemo v pečici na peki papirju 45 minut pri 160 stopinjah Celzija. Pršut poskrbi, da se kruh ne posuši. Pečeno narežemo na poljubno debele okrasne rezine. Ponudimo lahko tudi hladno. Na plošči, kjer smo ponudili razrezane rezine ribice v testu, dodamo list zelene solate, na rezine narezan paradižnik in dodamo nekaj kapljic bučnega olja. Če imate dobre jedce, potem podvojite količine! 26 www.obcina-ig.si kulinarika r^t> * GLASILO OBČINE IG • maj 2010 MOSTIŠČAR SPOMLADANSKA SESTAVLJENA SOLATA Sestavine: • zelena solata • rukola • mlada čebulica • trdo kuhano jajce • sir feta ali mocarela • paradižnik (češnjevec ali navadni) • sol, kis (balzamični da solati prijeten okus in aromo), olje (lahko tudi bučno ali oljčno) Priprava: Liste zelene solate operemo in z roko drobno natrgamo. Dodamo oprano rukolo, narezano mlado čebulico (zeleni in beli del), trdo kuhano jajce, koščke sira feta ali mocarele, nekaj prepolovljenih paradižnikov češnjevcev ali na koščke narezan večji paradižnik. JOGURT S SADJEM NA HITRO Hladen jogurt natočimo v višje kozarce - ne do roba. Sledijo plasti: na prvo plast jogurta z žličko naložimo jagode, ki smo jih pretlačili z vilicami in rahlo osladkali. Z žlico dodamo baby piškote, ki smo jih zdrobili v drobtine. (Damo jih v vrečko in jih dobro povaljamo z valjarjem za testo, da dobimo drobtine.) Ponavljamo s plastjo jogurta, jagod in piškotnih drobtin. Sledita jogurt in plast drobtin. Zelo lepo je videti in je tudi zelo osvežujoče. Hitra priprava brez veliko posode. Rubriko pripravljamo v sodelovanju z Društvom žena in deklet na podeželju Ig. Recepte za vas poskusila: Nevenka M. Kovač Orientacijski tek IŽANSKA PAZARNA V soboto, 24. aprila, je bilo v Dvorski vasi tekmovanje gasilske mladine v orientacijskem teku. Tekmovanje so organizirale mladinske komisije gasilskih zvez Ig, Škofljica in Velike Lašče. V lepem vremenu se je tekmovanja udeležilo 72 ekip iz vseh treh gasilskih zvez. Orientacijski tek gasilske mladine je kombinacija teka po terenu z elementi orientacije, pozna-van-ja gasilskih veščin in teoretičnega znanja. Ekipe morajo preteči glede na kategorijo dva, tri ali pet kilometrov. Na progi so kontrolne točke, ki jih morajo obvezno pois-kati. Na kontrolnih točkah izvajajo vaje (vaja z vedrovko, vezanje vozlov, prenos vode, hitro zvijanje cevi, spajanje cevi na trojak) ali rešujejo teste iz prve pomoči in gašenja požarov v naravi. PGD Tomišelj je na tekmovanju sodeloval s šestimi ekipami. Naše ekipe so dosegle odlične rezultate. V kategoriji mlajših pionirk smo dosegli zmago in tretje mesto, pri mlajših pionirjih pa četrto mesto. V kategoriji starejših pionirjev sta naši ekipi zasedli prvi dve mesti. Pri mladincih smo odnesli zmago. Ekipe so domov prinesle pet pokalov, ki se bodo v vitrinah pridružili številnim pokalom, osvojenim v preteklih letih. Rezultati so posledica zavzetega dela mladih gasilk in gasilcev ter večletnega načrtnega dela mladinske komisije PGD Tomišeljin številnih mentorjev. V mesecu maju nas čaka mladinsko tekmovanje v gasilsko športnih disciplinah. Štiri naše ekipe, ki so se kvalificirale na regijsko tekmovanje v orientacijskem teku, pa bodo 29. maja nastopile na tekmovanju, ki bo v Medvodah. Andrej Kuralt PGD Tomišelj Foto: Bojan Kraševec Koledar gasilskih veselic 2010 Mostiščar gre poleti na počitnice, zato vam že pred tem ponujamo popoln pregled gasilskih veselic, ki jih poleti tradicionalno pripravljajo naša gasilska društva. 22. maj PGD Tomišelj Mladi Dolenjci 29. maj PGD Iška Loka Ansambel Jurčki 12. junij PGD Vrbljene-Strahomer Ansambel Florijan 19. junij PGD Škrilje Ansambel Vrisk 25. junij PGD Brest Ansambel Pogum 3. julij PGD Matena Veseli svatje 10. julij PGD Ig Ansambel bratov Štrukelj 24. julij PGD Golo Mambo Kings www.obcina-ig.si 27 planinski kotiček MOSTIŠČAR I GLASILO OBČINE IG • maj 2010_ Blagoslovljeni velikonočni ogenj na Krimu Kmalu po osamosvojitvi Slovenije se je Janko Purkat spomnil, da bi bilo lepo, če bi odnesel blagoslovljeni velikonočni ogenj na Krim. To je storil prvič pred 15 leti. Za to plemenito dejanje sem zvedel še jaz in se mu prihodnje leto pridružil. Od takrat ga redno nosiva od tomišeljske cerkve čez gozdove in Grofov štant na Planinco v lovski dom, k Jernejčkovim in nato še na Krim. Običajno na velikonočno soboto gospodinja nikoli ne zakuri ognja v peči ali štedilniku, dokler ne prinesejo blagoslovljenega velikonočnega ognja. Na ta običaj velikokrat pozabljajo, ne pozabijo pa, da prinašalcu ognja kaj malega postrežejo - čaj, pecivo. Z Jankom se posloviva s Planince in se zahvaliva za prejete dobrote z obljubo, da se prihodnje leto spet vidimo. Tako ohranjamo stare običaje. Pot nadaljujeva mimo cerkvice sv. Tomaža proti Krimu. Pot nas vodi do velike skale, ki visi na cesto. »Da ne bi padla, jo je potrebno vedno podpirati s palicami!« Po uri hoje prideva do Lapušne doline, kjer je v tem času običajno še sneg. Tudi letos je bilo tako. Izročitev ognja v peč v lovskem domu Nošenje posode z ognjem si menjava na pol ure. Pozorna sva, da ogenjne ugasne. Janko ima vedno dovolj suhe gobe. Najboljša je tista, ki raste na bukvi. Pot nama hitro mineva in že prispeva na vrh Krima. Janko ima to čast, da z dodanim kadilom na ognju prvi vstopi in izroči ogenj ter ga položi v peč. Stane, prijazen oskrbnik planinskega doma, je tega dogodka zelo vesel. Tudi on nama vedno postreže z velikonočnimi dobrotami. »To on časti!« Midva mu odvrneva: »Bog naj ti ohrani to dobro navado!« V dolino se vedno vračava po drugi poti. Večkrat se nam kdo pridruži. Letos je to storil 74-letni Franc Zupančič z Iga. Rekel je, da je vsaj enkrat na teden na Krimu. Najljubša mu je pot iz Strahomera čez Strmec, mimo Miščeve skale na Krim. Je strma in tako ima rad. Ob slovesu v Strahomerju je velikonočni ogenj še vedno žarel in končal v Purkatovi peči. Jože Kraševec Foto: Janko Purkat PD Krim na čistilni akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« V soboto, 17. 4. 2010, smo se člani in simpatizerji PD Krim iz različnih krajev Slovenije zbrali na čistilni akciji, ki je potekala v okviru vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Na dogovorjeno mesto pri mostu v Strahomerju nas je prišlo kar 27. Po uvodnem pozdravu našega vodnika Janka Purkata smo si razdelili rokavice in vrečke za smeti ter se razdelili v šest skupin, nato pa je vsaka od skupin odšla do izhodišča ene od poti, ki vodi na Krim. Te so v Iški, Iški vasi, Strahomerju (dve), Vrbljenah in Tomišlju. Same poti, ki vodijo na vrh, niso bile pretirano posejane s smetmi, medtem ko smo se vsi zgražali nad količino smeti, ki smo jih odkrili na vrhu. Vrh smo očis-tili gum, pločevink, gradbenega materiala ... vendar le na območju, ki ni ograjeno z ograjo, ki nas ločuje od strogo varovanega vojaškega območja. To je prava 'zakladnica' odpadkov in upamo, da smo krivce s svojim delom potrkali na vest ter se bodo tudi oni lotili čiščenja. Po opravljenem delu smo naredili še nekaj 'gasilskih', nato pa smo se odpravili nazaj v dolino, kjer nas je čakalo okrepčilo, za katerega je poskrbela načelnica naravovarstvenega odseka PD Krim. Polni zadovoljstva ob opravljenem dobrem delu smo bili enotnega mnenja, da je akcija v celoti uspela, ter se razšli v upanju, da se ponovno snidemo na čistilni akciji, ki bo potekala 18. 9. 2010, in sicer ob reki Iški do sotočja Zale in Iške. Simona Zorko načelnica NO PD Krim Počitek med čiščenjem 28 www.obcina-ig.si zelena bratovščina GLASILO OBČINE IG • maj 2010 MOSTIŠČAR Šakal V prejšnji številki smo vam, spoštovane in spoštovani, obljubili nekaj več informacij o šakalu. Znanstveno je klasificiran v kraljestvo: Animalia (živali), deblo: Chordata (strunarji), razred: Mammalia (sesalci), red: Carnivora (zveri), družina: Canidae (psi) in rod: Canis. Poznane so tri vrste, in sicer: Zlati šakal (Canis aureus) Progasti šakal (Canis adustus) in Podsedliški šakal (Canis mesome-las) Najštevilčnejša populacija šakala je v Afriki in Aziji, pred približno deset tisoč leti pa se je razširil z Bližnjega vzhoda po Balkanskem polotoku. Širil se je ob velikih rekah in hribovitem območju vzhodne obale Jadranskega morja, dokler niso pred približno pol stoletja prve primerke opazili tudi na severu in vzhodu Evrope. Slovenija ob tem ni bila izjema, saj so prvega šakala pri nas uplenili že leta 1937 na Golovcu. Leta 1953 so uplenili tri primerke, od tega dva na Zaplani nad Vrhniko. Prvemu valu pojava šakala pri nas so sledila dobra tri deset-letja zatišja, dokler jih niso začeli v osemdesetih letih ponovno opažati. Danes jih lahko vidimo na Primorskem in od Ljubljanskega barja do Središča ob Dravi. Če se boste kdajzadrževali v okolici Borovnice, Vrhnike, Pšate, Ljubljanskega vrha, Toškega čela ali našega barja in pozorno opazovali naravo, ga boste z malo sreče mogoče celo uzrli. Po svojem videzu in velikost je med lisico in volkom. V povprečju tehta 10-12 kg. Kožuh je obarvan z rumenimi, rjavimi, črnimi in sivimi odtenki. Samci z repom vred v dolžino merijo do 130 cm, v višino do 50 cm, tehtajo pa do 15 kg. Samičina razmerja so malo manjša. Značilnost šakalov je, da sta blazinici srednjih dveh prstov združeni, po čemer lažje prepoznamo njihove sledi. So mrhovinarji in plenilci, po življenjskem slogu podobni ameriškim kojo-tom. S svojimi dolgimi nogami in ukrivljenimi pasjimi zobmi so prilagojeni za lov manjših sesalcev, ptičev in plazilcev. Ob pomanjkanju hrane napadejo domače živali. Jedo tudi sadje, še posebno jim gre v slast grozdje. Pri teku premagujejo velike razdalje s hitrostjo do 16 km/h, so pa tudi odlični plavalci. Šakali so pretežno nočne živali, najaktivnejše ob zori in mraku. Živijo v manjših krdelih, samec in samica si ostaneta zvesta vse življenje. Sporazumevajo se z visokim zavijanjem, ki ga lahko slišimo ponoči, najpogosteje pozimi, ko je čas parjenja. Njihov veliki tekmec je volk, zato šakalov ne bomo našli tam, kjer so nenehno prisotni volkovi. Toliko na kratko o šakalu. K pisanju me je spodbudilo dejstvo, da sem šakala na našem Barju videl tudi sam, in to dva dni pred iztekom starega leta. Veliko ljudi sprašuje, kaj storiti v primeru bližnjega srečanja. Šakal vsajpo mojem mnenju človeku ni neva- ren, tako ali tako pa živi skrivno življenje, tako da večina niti ne ve, da živi med nami. (Del podatkov in navedb o šakalu je vzetih iz raziskave o šakalu poznavalca in strokovnjaka Mihe Kroflja.) Jani Šivc Košnja Prve košnje in mladiči je tema, ki si prav gotovo zasluži nekaj vrstic v našem mesečniku. Prva polovica maja je za pridelovalce močne krme (velika energetska vrednost in malo vlaknin) pravi čas, da se z modernimi traktorji in kosilnicami spopadejo z velikimi travnatimi površinami na barju in okolici. Prav v tem času pa luč sveta ugleda največ mladičev - tako sesalcev kot tudi ptičev, dvoživk in drugih. Da se izogne sovražniku, mlada srnica ali zajec preprosto počepne in se pritaji ob tla ter ostane negiben. Ob novem načinu košnje to postane pogubno. Tudi perjad, ki gnezdi na tleh, je izpostavljena tej nevarnosti. Če vzamemo za primer, da danes hitrost košnje že presega 12 km/h in da je obodna hitrost noža rotacijske kosilnice skoraj 300 km/h, ima divjad malo možnosti za preživetje. Kaj storiti? Kar nekaj dejavnikov je, ki tovrstno problematiko delno omilijo. Pripomogel bi zamik prvih košenj v drugo polovico maja. Tudi način košnje naj bo od znotraj travnika navzven ali od ceste proti sredini travnika. Zelo učinkovit je tudi predhoden pregled travnika z lovskim psom in seveda tehnični pripomočki v obliki IR-čutilnikov, ki koscu oddajajo svetlobne ali zvočne opozorilne signale. NA KRATKO Aprila letos smo člani LD Ig na širše območje Barja in okolice v naravo spustili precejšnje število fazanov in fazank ter jerebic z namenom ohranitve in povečanja populacije. Vodniki lovskih psov so 15. aprila pripeljali pse na vsakoletno obvezno cepljenje proti steklini. Veliko se jih je odločilo pse cepiti tudi proti klopnemu meningoencefalitisu. V soboto, 17. aprila, smo člani LD Ig čistili na Krimu. Sanirali smo prostor nekdanje stare lovske koče, očistili širšo okolico pri novi koči in izvir vode pri stari koči. Glede na vse večje število povožene divjadi na cestah na območju našega lovišča še enkrat opozarjamo vse udeležence v prometu na varno in previdno vožnjo. Naj naštejem nekaj še posebej nevarnih cestnih odsekov, kjer ima divjad stalne prehode: Cesta Iški vintgar-Iška, Iška vas-Staje (srnjad, tudi jelenjad), prehod srnjadi je tudi v neposredni bližini pokopališča na Igu. Zelo veliko prehodov je na cesti s Kureščka do Iga in Dobravica-Ig. Največ nesreč je prav gotovo na cesti Škofljica-Ig, še več pa na naši 'Ižanki'. Še enkrat previdno - in bolje pet minut prepozno kot nikoli! Vabilo na predavanje o rjavem medvedu PD Krim vabi na predavanje z naslovom RJAVI MEDVED, ki ga bo vodil Milan Podlogar z Zavoda za gozdove Republike Slovenije. Predavanje bo potekalo v sredo, 19. 5. 2010, ob 20. uri v prostorih Gasilskega doma v Iški vasi. Vljudno vabljeni! Ш)§; Gasilci iz Tomišlja vas vabimo V TOMIŠELJ. Zabaval vas bo ansambel MLADI DOLENJCI Obe prireditvi bosta pod šotorom. Vabljeni! 'društvo i fran govekar ig VABI NA LETNI KONCERT Ženskega pevskega zbora Ig zborovodja Iztok Petrič, orgle Polona Černe v soboto, 22. maja 2010, ob 19.30 v župnijsko cerkev sv. Martina na Igu. Program bo prepleten s pisano paleto Marijinih in pomladnih pesmi. Turistično društvo KRIM Povabilo harmonikarjem Dragi harmonikar, harmonikarica, spet je leto naokoli in bliža se že 10. srečanje harmonikarjev Občine Ig - POD-KRIMKA 2010, ki bo v soboto, 5. junija 2010, ob 18. uri na Hipodromu Vrbljene. Če želiš zaigrati na našem srečanju, pokliči: 031/794-919 (Darja Modic). Prijave sprejemamo do vključno 3. junija 2010. Se vidimo na že jubilejnem 10. srečanju harmonikarjev! Turistično društvo KRIM Darja Modic 30 www.obcina-ig.si Vabim vas na POSLANSKI VEČER v torek, 25. maja 2010, ob 20.00 v Gostilno Gerbec. Moja gostja bo SAŠA EINSIEDLER, priljubljena radijska in televizijska voditeljica, voditeljica seminarjev in treningov nastopanja, mama petih otrok ter naša občanka. Hm, ženski klepet? To bo zanimiv večer! Vabljeni! Alenka Jeraj, poslanka DZ RS KNJIŽNICA IG VABI NA POTOPISNO PREDAVANJE JAPONSKA, DEŽELA VZHAJAJOČEGA SONCA Neizmerno lepa, eksotična, povsem drugačna in skrivnostna dežela na vzhodni obali Azije. V SREDO, 26. MAJA, OB 19. URI. Predavanje bo v Centru Ig v dvorani v 3. nadstropju. SE BOJITE VLOMILCEV? ELEKTRONIKA GACNIK Gačnik Jože, s. p. Iška vas 3, 1292 IG Tel: 01/3673 003, GSM: 041 646-923 • protivlomni alarmi sistemi Ademco in Paradox •videonadzorni sistemi • antenski TV-digitalni sistemi • domofoni in signalne naprave !!ODPIRANJE VRAT S PRSTNIM ODTISOM!! _MALI OGLASI_ Poučujem in inštruiram nemščino za otroke, dijake, študente in odrasle. Telefon 041 996 582_ Učitelj vožnje Dušan Šauer vabim vse, ki bi želeli pridobiti vozniški izpit kategorije B, da me pokličete na tel. 030 686 545. Dolgoletne izkušnje so zagotovilo, da vas po najkrajši poti vodim do želenega cilja. Prevajanje in inštruiranje angleškega in nemškega jezika. Telefon 040/758-346 ali nusa.vv@gmail.com Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si Rok za oddajo malih oglasov za objavo v naslednji številki je 2. junij 2010. SALON DARJA DARJA W. LANINŠEK, S. P. ŠKRILJE 129, MALI VRHEK, 1292 IG • moško striženje od 7 do 12 € • žensko striženje od 8 do 15 € • otroško striženje od 5 do 8 € • barvanje klasično, modno • prameni - enobarvni, večbarvni ZA VEČ INFORMACIJ IN NAROČANJE POKLIČITE 041/680-657. VLJUDNO VABLJENI. www.obcina-ig.si 31 5. OBČINSKO TEKMOVANJE KOSCEV IN GRABLJIC Za najboljšega v občini tekmujejo občani s stalnim prebivališčem v Občini Ig. Tekmovalo se bo v dveh kategorijah: za "Najboljšega v košnji" ter "Najboljšo v grabljenju" V košnji se bomo pomerili v soboto, 29.5.2010, pri Petrolu Ig. 8.00-8.30 prijave 8.45 - žrebanje 9.00 - tekmovanje koscev 9.30 - plesna točka 10.00 - tekmovanje grabljic 12.00 - podelitev nagrad J^ (V primeru dežja bo košnja prestavljena.) Ocenjevanje koscev: poravnava, čistoča kosišča, enakost reza, čas in splošni vtis. Ocenjevanje grabljic: čistoča grabljenja, poravnava in oblika kopic, čas, splošni vtis. Prvih šest uvrščenih koscev prikaže skupinsko košnjo, šest grabljic pa skupinsko grabljenje. Najboljših sedem bo zastopalo Občino Ig na 5. MEDOBČINSKEM TEKMOVANJU KOSCEV IN GRABLJIC za pokal LJUBLJANSKEGA BARJA, ki bo potekal 28.8.2010 v Vrbljenu pri Igu. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno (za nastopajoče porcija hrane in pijače brezplačno). Prijavni obrazci so na voljo v reviji Mostiščar. Za dodatne informacije pokličite na 01/2802 300 (Občina Ig). Tekmuje se s svojim orodjem (kosa ali grablje) in na lastno odgovornost. Natančna navodila o kraju tekmovanja in pravilih bodo tekmovalci dobili ob prijavi. 32 www.obcina-ig.si Informacije o naročilih Tel: 01/5880 276 E-pošta: narocnina@sa DEMIŽON - velika opletena trebušasta steklenica, pletenka, MUZCI - 6 km dolg skalnat greben v zahodnih Julijcih v Italiji, TARN - departma v južni Franciji, imenovan po desnem pritoku Garone, UHDE, Fritz - nemški slikar, ki je v Münchnu vplival na Ivano Kobilco Zahvala Ob nenadni izgubi naše drage Nataše Plesec s Škrilja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala zdravnici dr. Ahčinovi, sestri Sonji, patronažni sestri Nedi, gospodu župniku Janezu Drnovšku za lepo opravljen obred, gospodu Vrhovcu, gospodu Kobalu ter gasilcem PGD Škrilje in PGD Golo. Vsi njeni! Pogrebne storitue - naročila na domu - pevci, glasba - prevozi - venci, cvetja, sveče - prevozi za upepelitev - urejanje grobov - postavitev mrliškega odr( - urejanje dokumentacije - pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem - urejanje umrlih spremstvu - izkop jam ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju: Tip oglasa Cena z DDV Cela stran 240 € Pol strani 130 € Tretjina strani 90 € Četrtina strani 75 € Osmina strani 40 € Zahvala/čestitka 15 € Ob naročilu več zaporednih oglasov se obračuna popust: • za naročilo 5 zaporednih oglasov (pol leta) -5 % • za naročilo 10 zaporednih oglasov (celo leto) -10 % Cena barvnega oglasa je višja za 10 %. CoeiliČaOia Košmerl - Mandeljc, s. p. • CVETJE • VENCI Trgovski center RAKOVNIK ^ |KErANE 1000 Ljubljana, Dolenjska 43 * A Tel.: (01) 427 33 60 * LOnCn|CE GSM: (041) 33 20 53 • DARILA Ana Tomc, s. p., Banija 23, 1292 Ig (pri Pepi baru) Tel. 040/652-360 Ikebane, venci, sveče, aranžiranje daril, cvetje in poročna floristika. Do 30 km dostava brezplačna! POLETNE PRIREDITVE -poziv organizatorjem Vse organizatorje prireditev, ki bodo v občini Ig potekale v času od junija do prve polovice septembra, pozivamo, da nam do 2. junija posredujejo vabila in podrobnosti za pripravo poletnega koledarja prireditev, ki bo objavljen v junijski številki. Hvala! Uredništvo Mostiščarja Popravek športnega rezultata Pri objavi rezultatov rokometnega kluba Mokerc Ig (mlajši dečki A) nam je v prejšnji številki ponagajal tiskarski škrat. Pravilen izid tekme je bil: RK MOKERC IG - RK Trimo Trebnje 15 : 26 34 www.obcina-ig.si GLASILO OBČINE IG • maj 2010 MOSTIŠČAR Po poteh naše zgodovine Stari dedec je rimski spomenik, vklesan v živo skalo. V Iški vasi je zbirka rimskih spomenikov z Ižanskega kota. Benkotova žaga v Iški je lokalni kulturni spomenik. Foto: Maja Zupančič OBČINA IG ■Ј9 Vabila na 1 ^ 10. srečanje harmonikarjev občine Ig V SOBOTO, 5. JUNIJA 2010, OB 18. URI & NA HIPODROMU VRBLJENE. шш, ш NA HIPODROMU VRBLJENE. Po srečanju bo za dobro voljo in veselo razpoloženje poskrbel ansambel TONETA RUSA. ^l )a b ! n i! Izbrani i za vse vrste gradenj-Spet na Igu! Pridite pogledat novo gradbeno, kmetijsko in tehnično trgovino TERRA-RB na Igu! Iz majhne trgovinice pri Zadrugi smo se preselili v poslovno-obrtno cono Ig, v sodobno opremljeno in prostorno trgovino v dveh nadstropjih, kjer vam ponujamo vse za kmetijstvo, obnovo in gradnjo, urejanje okolice, vrta, pa tudi belo tehniko. Ob otvoritvi smo za vas pripravili POSEBNE OTVORITVENE POPUSTE-pridite in se prepričajte sami! TERRA-RB, POC IG, Tel. 01 / 2800 776 TERRA gradbene trgovine