november 1 N Vsi svctt 2 P Spomin, ver. du5 3 T Silvija 4 S Karol Boromej 5 C Ita g; 6 P Leonard + 7 S Tilitrord_ 8 N 23. pobink. 9 P Teodor 10 T Andrej Ave. 11 S Martin 12 č Martin, papež 18 P Stanislav + ® 14 S Jozafat_ 15 N 24. pobink. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Ge»to: Zm vero in narod — ca pranico in retnioo — od boja do image! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) ŠTEV. (NO.) 220. CHICAGO, ILL., PETEK, 6. NOVEMBRA — FRIDAY, NOVEMBER 6, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Časopisje celega sveta pozdravlja Roosevelta kot pospeše-. vatelja miru in prijateljskih odnošajev. — V njegovi izvolitvi vidi tlačeno delavstvo novo zarjo upanja. — . Francija pričakuje pomoč v vojni. — Edino Nemčija ne kaže nikakega navdušenja. S skoraj enako nestrpnostjo in zanimanjem kakor ameriško ljudstvo samo. je pričakoval tudi ves ostali tujezemski svet, kak bo izid predsedniških volitev v Zed. državah. Svet se namreč zaveda, kako mogočno vlogo igra Amerika s svojo miroljubno in prijateljsko politiko, zlasti še, odkar sedi v Belih hiši Roosevelt, in naravno je torej, da je želel vedeti, ali se bo ta politika nadaljevala s ponovno izvolitvijo Roosevelta, ali bo v ne- IZPREMEMBE V KONGRESU Demokratska večina v obeh zbornicah. ojacena varnosti, da se izpremeni. ako. , . bi prišla izprememba v ameri-!že ltak doslej nad ško vlado. Za delavstvo cele- i ga sveta pa tvori Roosevelto-1 va izvolitev tudi nekako vese Washington, D.C. — Dočim do srede popoldne še niso bili znani popolni rezultati torkovih volitev, je pa bilo že gotovo toliko, da se bo demokratska večina v obeh kongresnih zbornicah, ki je bila dvetretjin-ska, še povečala. Doslej so imeli demokrati 322 sedežev v poslanski zbornici, republi- lo oznanilo nove dobe, ko se^™ P* 108- P0™* de™0" ima napraviti konec izko! kratov utegne biti od deset do j riačanju doslej brezpravnih i'dvajset sedežev. Tudi v senat a j bo prišlo se nekaj vec demo- jkratov. Med drugimi poraže- -o— mas; brez dvoma bo ta pre- okret, ko se je v najbolj kapi-i _ . . talistični deželi celega ' sveta, inimi republikanskimi senator-Ameriki, zadal kapitalizmu^ « sobihsiloviti ^protrn-tak udarec, blagodejno vplival !g *ew dea]?' tudl "a delavski položaj širom ce- Hastl^s 12 Delaware-!ega sveta. Kakor omenjeno, se vse tu-Jezemske države vesele Roo-seveltove zmage; niso pa vse vesele z istega stališča, marveč, kakor so pač že navajene, glede vsaka s svojega lastnega vidika. V Franciji na pr. pričakujejo, da jim bo Amerika z Rooseveltom priskočila zopet na pomoč v slučaju, da bi se zapletli v kako vojno, in listi o tem kar javno pišejo. Bržkone se bodo v tem oziru urezali, vsaj, ako se bo v Ameriki ohranilo tako razpoloženje napram vojni, kakor-šno vlada danes. UPORNIKI PRODIRAJO Zadnja vladna obrambna črta osem milj pred Madridom. Madrid, Španija. — Vlada utrjuje zadnje postojanke pred Madridom, samo osem milj daleč od mesta, kjer se misli postaviti v bran proti uporniški armadi, katera sicer počasi, toda neprestano pridobiva tla pri svojem prodiranju proti mestu. Vladnega vodstva se polašča že skoraj obupanost, ker ve, da se bodo njega bojevniki težko upirali modernim tankom, s katerimi je tujezemstvo oborožilo upornike. Vlada sama z nestrpnostjo pričakuje kake pomoči iz inozemstva. -o- CHICAŽNI NE MARAJO VZHODNEGA ČASA , Chicago, 111. — Ob volitvah j so imeli chicaški volilci tudi priliko, da so na posebnih glasovnicah izrekli tudi svojo odločitev. kak čas naj bo v tukajšnjem mestu v veljavi. V pretežni večini so pri tem glasovali, da se prekliče sedanji vzhodni čas, ki ga je mestni odbor brez vsakega poverila LJUDSTVO RAJALO PO MESTU Chicago, 111.— V osrednjem od strani prebivalstva pred le-delu mesta je bilo v torek po- .tom dni ukrenil. Prebivalstvo noči kakor na kakem karni-|je odločilo, da se preko zime 'noda.ji LANDON ČESTITAL ROOSEVELTU Topeka, Kans. — Kakor j hitro je bilo sigurno, v sredo j _ zjutraj, da bo zmaga na Roo- čehoslovaška ^ seveltovi strani, je poslal Lan-1 don svojemu oponentu sledečo | brzjavko: "Narod je govoril, i Vsak Amerikanec . bo sprejel odločitev in bo deloval za skupno stvar v dobrobit deže- Iz- . le. To je duh demokracije rekam vam svoje iskrene stitke." Roosevelt se je brzojavke enako brzojavno zahvalil. OPOZARJA JUGOSLAVIJO v prijaznosti Mussolinija do Jugoslavije le nevarno vabo. —o— Dunaj, Avstrija. — Hočim je avstrijska vlada polna hva- le nad nedeljskim govorom KRIZEMSVETA — Madrid, Španija. — Vladni letalci so v torek izstrelili iz zraka neko uporniško letalo, ki je bilo ameriškega izdelka. Letalo se je vnelo in kakor goreča bakla treščilo na zemljo. Trije letalci v njem so bili ubiti, ko se jim padala niso odprla. — Rio de Janeiro, Brazilija. — Konvencija postrežniškega osebja v hotelih in restavran-tih, katerega število znaša okrog 300,000, je sprejela resolucijo. da se odpravi napitnina ter se namesto nje uvede davek 10 odstotkov na vsak račun gostom. _ Montreal, Que. — Zako- I italijanskega diktatorja Mus-ce" i solini j a, prihajajo pa nasprot-za no preko meje iz Čehoslova-ške o njem popolnoma drugačni komentarji, ki vidijo v Mussolini j evih besedah resno nevarnost. V Pragi je o tej zadevi podal svoje izjavo čehoslovaški zunanji minister, dr. K, Krof-ta. Ta mož je svaril predvsem pred oljično vejico miru, ki jo ponuja Mussolini, ki pa je pritrjena na nasajeni bajonet. Take vrste prijateljsko ponudbo je po mnenju dr. Krofta napravil Mussolini Jugoslaviji, ko je v svojem govoru omenil, da so se odnoša-ji med njo in Italijo "izredno izboljšali.' Te besede niso bile nič drugega kakor vaba za Jugoslavijo in Rumunijo, ho-teč ti dve državi odtujiti Čehoslovaški in s tem razbiti dosedanje trdne zveze med malo antanto. Mussolini je naravnost omenil v govoru revizijo mirovnih pogodb in evropskih meja. Glavne boriteljice proti temu v. Rudar, ki se je po dvaindvajsetih letih vrnil iz Rusije, se mora boriti za svoje pravice. — Pregnani nemški židje si hočejo ustanoviti svojo eksistenco v Sloveniji. — Razno iz domovine. sti o sijajni zmagi, ki so jo volilci širom dežele naklonili predsedniku Rooseveltu. je zavladalo veselje in rajanje. Brez vsakih priprav so se po ulicah prirejale parade in obhodi in s petjem in kričanjem so dajali udeleženci duška svojim razigranim čustvom. Prvi kraj,, ki so si ga paradni-V splošnem časopisje sve-j^j izbrali za svoj cilj, je bil tovnih držav, od največje j Hamiltos Club. Tamkaj so tukajšnje province se valu. Iz vseh delov mesta so j uvede pravi, namreč osrednji ^p tekom tega zasedanja sta-se zgrnile tja množice ljudi .standard čas, poleti pa tako-'vji predlog, da se podeli ženin, ko so pričele prihajati ve- zvani "daylight saving time." }skam volilna pravica, za ka-, . , _n__, v. , v „ v v , , pa so ravno omenjene tri dr- -0--|tero se vrsi borba ze vec let. 1 _ ..... . . , ,. OBA STA UMOLKNILA ! Zdaj, ko je nova stranka pri-Časniški poročevalci niso!§la ^ vlado> se upa; da za nov cerkve sv. Janeza Evange- jrudargki okraj to še ne pome. lista, da so tako lepo pred- ni da je zima> četudi je ne. stavljali v S. S. Turn dvorani hladnQ( le mi smo ta- tako lepo igro 'Kmet in vrag.'jko občutljivi> ker smo navaje- Vse se je v resnici tako lepo i. nekcliko toplejšega vreme- izvršilo, v vseobčo zadovolj-,nft Toda tudi tukaj> ali bi re. nost, da gre vse priznanje ta- j^ tamkaj> ni šlo zimi tako z ofenzivo naprej. Armade južnih poveljnikov tople jeseni se dali kar tako umakniti. svoj verski živelj. — V slikah smo videli da sta narodnost in vera tesno skupaj, ker so povsod tudi pri cerkvenih praznovanjih prisostvovali narodno zavedni ljudje oblečeni v narodne noše. Vrste ljudi pa, ki so si nadeli ime "Naprednjakov", hočejo nas pali bregove ter noč in dan vo- katoličane oropati narodnega žili zemljo v vodo, da so si skraj- sočustvovanja in nas imenovati šali pot preko jezera. Vse te slike iz rudorskega okraja sem se namenil odposlati v staro domovino, da tudi tam vidijo, kam so se naselili naši prvi pijonirji in kjer njihovi nasledniki še danes žive pravo pijonirsko življenje, prav po načinu, kot njih bratje doma. * * * To pot so videli v Minnesoti slike iz novejših časav, posnete ko zgoraj omenjenim, kakor tudi igralcem in igralkam. Če I je tudi mogoče bila kje kaka pomota, je mi nismo opazili, tako dovršeno so igrali. Izkazali so se kakor umetniki, ki večkrat na odrih nastopajo. Med udeleženci se je pokazalo veliko navdušenje do igralcev in kakor se vidi je želja vseh, da nam ti tako dovršeni igralci še igrajo. Zato v imenu vseh udeležencev še enkrat lepa hvala čč. gg. duhovnikoma in igralcem in igralkam. John Vidcrgar -o- KAKO SEM POTOVAL PO ŽELEZNEM OKROŽJU "nazadnjake". To je velika pomota! To je nezaslišano početje in slepomišenje njihove taktike. S tem hočejo plašiti narodno zavedne katoličane in sebi nadeva- „ ti to, česar nimajo. Ni narodnjak oni, ki ni obenem tudi veren katoličan. To smo videli v slikah iz domovine in v slikah iz Amerike, videli tudi med Amerikanci v raznih veselih manifestacijah. — Končno smo videli še slike ve- iz življenja naših ljudi v domo-jtlike jezerske razstave in zname-vini, pa tudi one iz življenja tukajšnjih naseljencev. — Slike so predstavljale naš narod v domovini, kakor tudi tukaj v Ameriki. Narod, oblečen praznično in versko navdahnjen, versko in narodno sočustvujoč. Ko smo zrli v Clevelandu na tako žvani Baragov dan, na tisoč in tisoč-glavo slikovito parado, smo videli, da se je skoro naša domovina preselila z nami vred sem. Kako tudi ne, saj je bilo težko verjeti, da je mogoče toliko slovenskega ameriškem raje v hiši, kjer je že dišalo po umetni toploti, kot pa na cesti. A zopet je drugi dan premagalo sonce sovražne mrzle oblake in jih pognalo daleč na severno stran, da smo tako imeli v nedeljo 18. okt. nad vse pričakovanje lep sončni dan in nam ni bi-niti površnikov. Cleveland, O Ni to prvič, da sem obiskal ilo treba rabiti železno okrožje, in rudarske j V ponedeljek so se topli pri jate naselbine Gilbert, Aurora, ilji zopet umaknili mrzlim. No- Ely, Chisholm in Eveleth. Bil sem tukaj že mnogokrat, toda vselej sem obiskal te naselbine v času spomladno-poietae dobe, ko narava razvija svoje najlepše čare, ko je vsa v svežem zelenju, ko ptice žvrgole. Tedaj je res veselje bivati v tej deželi in človek v resnici uživa. To pot sem pa obiskal to okrožje v času, ko se poslavlja jesen in se pojavlja zima. — Velika je razlika med jesenskim in pomladnim ča- bene korajže nismo več imeli, kajti izgubili smo vse upanje, da se še povrnejo med nas topli dnevi. — Tako je trajala borba dan in noč nadalje in končno smo dočakali poraz južnih prijateljev, ki so se morali umakniti prevladujočim hladnim, ki so v noči med torkom in sredo uprizorili pravo ofenzivo v ozračju. Bitka je bila tako huda, da je bilo v sredo zjutraj vse pod snegom, ves železni okraj z Duluth-om vred in sicer je bilo več sne- SE NEKAJ O IGRI V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Moram zopet napisati par vrstic in se prav lepo zahvaliti našim čč. gg. duhovnikom, opazuje, vremena. Lepa jesen bi rada še nadalje kraljevala in ostala v prelestni barveni obleki čim najdlje ter bila v občudovanje potniku, kateri nehote obstoji in ogleduje vse njene čare, katere si je nadela in katerih noben umetnik ne more upodobiti, kaj da bi jih šele jaz poskušal opisati. Toda, dnevi te lepe narave so šteti. Danes se že sonce milo ozira na to prelestno krasoto, jutri pa že pridejo težki sivi oblaki ki ga zakrijejo in strašijo s snegom in zimo. Listje polagoma odpada in pušča za seboj gole veje, katere bo kmalu objela ostra burja. V nekaj dneh izgine ta pestra in očarljiva slika jesenske lepote in že slišimo otožne govorice ki se širijo od ust. do ust: "Mraz je, snežilo bo." Prav vse to, kar sem zgoraj opisal, se je izvršilo v teku osmih dni, kar sem bil na po- niso Sonce in gorkejši veter sta priplavala nazaj v jesenski raj ter nam za en dan pripravila prav milo vreme, ki nam je dalo upanje, da bosta še nekaj dni naša prijetna gosta. Toda, drugi dan je že šel naš up po vodi. Oblaki so zakrili pokrajino in nam vsi- _ . •». v , v •,„ „_,. življenja v enem lievali nadležen dez, da smo bin ... . .. J mestu; kjer so v paradi krasile slikovite narodne noše naših žena in deklet. — Ko je minila slika Baragovega dne v Clevelandu, v kulturnem vrtu, smo se že znašli v Beli Ljubljani na ev-harističnem kongresu in videli prav na isti način paradirati nebrojno množico, ki je svečano manifestirala v globoki verno-ti. Videli smo brate in sestre zbrane tu in tam, pod eno zastavo, enako versko navdušene, pod zastavo Evharistije. Na evhari-stičnem kongresu v Ljubljani, kjer je bilo na tisoče žena, mož, fantov in deklet v narodnih nošah in slovesno korakalo za procesijo ter izpričalo svojo vero. — Prav to smo videli v Clevelandu na Baragov dan in na dan evharističnega kongresa istega, (lanskega leta) kjer so se v velikem Stadionu strnili narodi v narodnih kostumih v veliko sliko in vstvarili živo monštranco. En duh vere, eno pričevanje in en pogum prevladuje nas brate tu in naše brate doma. Da ne bi kdo rekel: V Ljubljani se že od časa do časa vprizorijo verske demonstracije, oziroma demonstracije verskega mišljenja, toda ne prirejajo se po deželi. Zato smo šli tudi na deželo in sicer v Žužemberk, v Lašče, na Vrhniko, v Moravče, k Devici Mariji v Polje, da smo videli tudi na deželi, kako se zbirali ljudje v cerkve, kjer so se prav tako vršile slavnostne procesije, katerim so prisostvovali bogati in revni, učeni in priprosti. — Kaj pa, šli smo tudi na sdjme, šli na polje, kjer smo videli naše pri delu na njivah in pri hišah; videli smo jih tako in take, kakor žive popolnoma vsakdanje življenje brez vsakih olepšav. Te slike govore resnico in ne lažejo, ne skrivajo in ne potvar-jajo, kakor to potvarjajo in skrivajo drugače vsi oni, ki ne morejo razumeti, da bi v domovini ljudje še vedno nadaljevali som. V jesenskem času človek ^ v obližJu Dulutha okolu kako se vrši borba Eveletha. Ne samo, da je sneg zakril z listjem lepo postlana tla, marveč se je tudi tesno okle- nil dreves in še zakasnelega listja ter smrečja, tako, da je v sredo, ko smo se peljali z Eveletha v Duluth z Berganovim avtomobilom, izgledala narava kot pravi božični dan, katerega bi bil celo sam "Santa Claus" vesel. Vidite ljudje božji, kako naglo mine ono, ki nam je prijetno in kako dolgo moramo čakati da se zopet k nam povrne. Kolikokrat smo se hrepeneče ozirali skozi okna in šteli tedne in mesece ter vzdihovali, da bi le vendar prišla zele pomlad, pa je ni in je ni. In ko je prišla, kako hitro je odšla. Vroče poletno sonce jo je potisnilo s poti, ker je hotelo samo kraljevati, toda po par mesecih njegovega oblastnega vladanja, smo že bili zopet na obronku leta, zopet smo v jeseni, in eno leto starejši. Štiri leta je tega, kar sem bil nite legijonarske parade. Obe sliki v barvah. Težko je določiti čas za slikovne prireditve. Sedanji čas se namreč vsevprek pripravljajo in prirejajo razne prireditve po dvoranah in domovih. Praznujejo se godovi, prirejajo plesi in drugo, ne samo v soboto in nedeljo večer, ampak tudi med tednom. Radi tega smo morali izpustiti naselbino Chisholm, ker ni bilo mogoče urediti dneva, ki bi bil primeren za kazanje slik, ali pa so bile slike objubljene že drugam. Pri vsem tem so poseti-li slikovne predstave v približno lepem številu tako na Gilbertu, v Aurori, na Ely in Evelethu, dasi je bilo vreme silno nenaklonjeno, izvzemši ko so se slike kazale na Elyju. Ker sem bil na tem potovanju sam z vso prtljago, sem v ta namen potreboval pomoči vsaki dan, pri vseh predstavah. Vsled tega sem dolžan mnogo hvaležnosti Mrs. Kristini Kolar; imel sem na razpolago hišni avto, pa tudi stanovanje. Še ko sem se mudil na obisku pred štirimi leti, me je sedaj pokojni Joe Kolar prepeljaval z vso mojo prtja-go. Žalibog, da je kmalu potem umrl. Bog mu povrni vse izkazane usluge in dobrote. — Mrs. Kristina Kolar je pa tudi mnogo pripomogla, da sem imel vrejen dnevni program za vsaki dan po vrsti. — Mrs. Kolar se je nahajala za časa evharističnega kongresa v Ljubljani in je bila tudi na domu, v vasi Mala Slivnica, fara Velike Lašče, kjer je moj slikar v domovini posnemal slike ljubljanskega evharističnega kongresa, birmo v Žužemberku in procesijo v Velikih Laščah, potem sejme in razna dela na polju. Mrs. Kolar je šla v domovino da obišče svojega brata, kateri je že več let ležal na bolniški postelji in je kmalu po njenem odhodu tudi umrl. Mrs. Kolar je potem vzela k sebi 10 let staro hčerko Veroniko, katera nam je ob priliki predstav dekla-mirala z odra, oblečena v narodni noši. Mrs. Kolar je dobila iz domovine tudi 23 let staro Albino' Košir. Mrs. Kolar ima sedaj lepo vrejeno trgovino grocerije in slaščičarno na prav lepem trgovskem delu mesta Gilbert, le gospodarja manjka, pa se bo morda že od katere strani oglasil. Kljub temu pa Mrs. Kolar ne sameva, ker če ne prihajajo k njej sosede, prihajajo pa druge (Dalje na 3. str.) TARZAN IN OGNJENI BOGOVI <151) (Metropolitan Newspaper Servicij Napisal: Edgai' RlCC BuiTOUgllS ^iSi1 Sit" ' " ' sfe. Ob prvih strelih, ki so padli iz pušk Arabcev, je padlo nekaj Canaanitov in Nazirjevi konjeniki so menili, da bo to ostale prestrašilo, toda za enkrat so so zmotili, kajti druga vrsta pogumnih vojakov je zavzela mesta padlih. — Nazirjevi konjeniki so bili le še nekaj korakov oddaljeni od s;uličarjev. Vsak čas je bilo pričakovati hudega ga spopada, ka iti konjeniki so bili že čisto blizu. Tedaj je stopil pred cana-anitske suličarje Tarzan in poveljeval. Kot bi trenil, so se suličarji razdelili na dve strani in mirno pustili Arabcem prosto pot, v največjo osuplost Nazir-ia in njegovih konjenikov. Komaj so bili arabski konjeniki tako vjeti v pripravljeno past, se je vrsta suličarjev zopet strnila in tedaj so udarili na konjenike, ki niso kaj takega pričakovali. Nekaj Canaanitov je neustrašeno pristopilo h konjem in četudi je tu pa tam kateri padel, se ostali niti najmanj niso prestrašili. Vnel se je strahovit boj na življenj« in smrt. Jekla so se kresala, ranjenci so stokali, mrtvi so padali po tleh kot snopje. — V drugem koncu, kamor Je bil Boris Garetto poslal črnce, se J® začulo zopet strašno vpitje. Te je namreč nepričakovano napadel Tommy Welsh in jih s puškami pognal v beg- Petek", 6. novembra 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 0 ZAKONU ZA SOCIJALNO VARNOST Zakon za soeijalno varnost I podlagi vsakega tedna, v kate-(Social Security Act), vzako-Irem je delal med 1. januarjem njen pod Rooseveltovo admini-11937 in dnevom, ko je dosegel stracijo, je bil pozdravljen od 'starost 65 let. najodličnejših socijalnih organi-1 Na primer: Ako mlada žen-zacij v Ameriki, od merodajnih [ska dela pet let in se potem po- ALKOHOL ZA KURIVO skupin socijalnih delavcev, od verskih in dobrodelnih ustanov, kakor tudi od predstoječih delavskih organizacij kot največji čin socijalnega napredka v moderni dobi. Vprašanje: Kaj bo moral delavec plačevati ? — Odgovor: Za prihodnja tri leta on plačuje 1 odsto svojih mezd. Ta znesek se povišuje do 1. 1949, ko doseže 3 odsto, in to je kar bo plačeval od tedaj naprej. Z drugimi besedami: ako zasluži $100 na mesec, Plačuje sedaj po $1 na mesec; po $3 po koncu dvanajstih let. Vpr.: Ali delodajalec kaj plačuje? Odg.: Da, on plačuje isti znesek, ki ga delavec plačuje. Vpr.: Kaj bo dobival delavec za svoj denar? Odg.: Dobival bo dosmrtno pokojnino, čim postane 65 let star. Vpr.: Kaj bo dobival delodaja- lci se bore na uporniški strani, star razveljavljen avstrijski, ! ogrski in nemški papirnat de-■nar. Sklepa se iz fcct-i, da uporniško poveljstvo plačuje te nevedneže z ničvrednim denarjem. -o—-— ŠALJIVI VLOMILCI SLOV, NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) roči ter ne gre zopet delat, je vpravičena do penzije, ko postane 65 let stara, ki se izračuna na podlagi mezd, zasluženih v onih petih letih. Sprememba dela Vpr.: Kaj se zgodi, ako delavec ali delavka prestopi od dela, za katero je predpisano zavarovanje, na tako delo, za katero ni zavarovanja? Odg.: Dotičnik preneha plačevati v sklad, ali je še vedno vpravičen do pokojnine, ko doseže starost 65 let, na podlagi zaslužka tekom dobe, ko je Nova tovarna v Atchinson, Kans., v kateri se izdelujejo nove vrste pro prispeval V sklad. dukt) namreč kurivo iz alkohola. V to svrho se uporablja manj vredno žito, Vpr.: Kaj se zgodi, ako dela- krompir in drugi farmarski pridelki, vec umre, predno je 65 let star? Odg.: Njegova družina dobi na-lje, da se med tem ta prispevek enkrat celoten znesek. Ta odgo- zniža. varja 3 in pol odstotkom mezd, zasluženih po 1. 1936. Z drugimi besedami, ta celotni znesek je lec? Odg.: Nič, razun da se bo j vedno večji, kot kar je delavec rešil dolžnosti, ki jo nekateri priznavajo, da bi poskrbel za privatne penzije za svoje lastne delavce. Odbitki po delodajalcih vplačal v sklad, kajti, dočim znaša 3 in pol odstotkov njegovih mezd, so njegovi prispevki znašali 1 % do 3 %. Vpr.: Kaj se zgodi, ako kdo j umre nekoliko mesecev, potem Vpr.: Kako se pobira delavčevi ko doseže starost 65 let? Odg.: Prispevek? Odg.: Zakon nalaga Njegova družina dobi naenkrat delodajalcem, da ga odbijajo od j celotni znesek, odgovarjajoči 3 Brezpogojna pokojnina Vpr.: Ali more'kdo dobivati pokojnino, do doseže starost 65 let, ako ima kako lastnino druge prihranke? Odg.: Seveda. On dobiva mesečna plačila, ravno tako kakor bi jih dobival od kake družbe za zavarovanje na življenje, katera ne vprašuje, dali vpravičenec ima ali nima kaj in denarja, o- KAJ SE SLIŠI PO SVETU? plače delavcev in ga izročajo vladi. Vpr.: Kam gre potem ta denar? Odg. V zakladnico Združenih držav. Vpr.: Ali more vlada potrositi delavčev dolar za druge svrhe9 in pol odstotkom mezd zasluženih po 1. 1936, manj toliko, kolikor mu je bilo izplačano na mesečnih pokojninah. Vpr.: Ali je mogoče, da bo kdo vplačal več v sklad, kot bo od istega dobil? Odg.: Ne, nikoli ne Odg.: Nekateri delodajalci sku- Naj bo delavec še tako mlad, ko šajo dajati tak vtis o tem. Res i začne plačevati in naj bodo nje- je, da je Vrhovno sodišče svoj čas razsodilo, da, karkoli vlada pobira, spada v splošni sklad. gove mezde še tako velike, on bo vedno dobival toliko večje pokojnine, kajti te se naslanjajo na Ali zakon za soeijalno varnost je'zasluženi znesek, ustanovil poseben starostni re- Vpr,: Ali ne bi mogel biti de Servni sklad in določa, da se v ta sklad mora vsako leto vložiti tak znesek, da bo račun za starostno zavarovanje aktuarno zdrav. Ta znesek bo vsako leto mnogo večji, kot znesek, ki ga treba izplačati za pokojnine. Zakon določa, da bo ostanek sklada nosil 3% obresti in se mora investirati v vladnih bondih. Vpr.: Ali je ta zakon uvedel "davek na mezde"? Oclg.: Zakon govori o "davku" (tax), to pa le radi tega, da se odgovori predpisom ustave, kakor jih je raztol-mačilo Vrhovno sodišče. Dejanski-to ni nikak davek, ravno tako Re kakor ni "davek" denar, ki ga delavec vlaga v hranilnico. Ta Prispevek je in ostane njegov denar, shranjen zanj, da se mu Zagotovi varnost v starosti. Kdo mora plačevati? Vpr.: Kateri delavci - morajo Plačevati? Odg.: Vsi delavci ra-^Un poljedelskih delavcev, domaČe služinčadi, slučajnih delavcev, Uslužbencev federalne, državnih in lokalnih vlad, vslužbencev verskih, dobrodelnih, znanstvenih in prosvetnih ustanov. Vpr.: Ali tudi ti drugi delavci dobivajo pokojnine? Odg.: Ne. oni, ki prispevajo v sklad, so Opravičeni do pokojnin. Vpr .: Kaj se zgodi, ako se delavec preseli iz ene države v d«igo? Odg.: To nič ne dela. za federalni sklad in ta se nanaša na delavca ali delavko, kjerkoli naj dela. Vpr.: Kaj se zgodi, ako je kdo odpuščen ali postane preveč bo-'an, da bi mogel delati ali ako ženska se omoži in preneha dela-j1- Odg.: Ko nehate delati, nehate plačevati v sklad, ali ne Zgubite pravice do denarja, ki ste ga že vplačali. Delavec ali de. javka, ki nekaj časa ne dela radi kateregasibodi razloga, začne zo-Pet plačevati v sklad, čim začne ZQPet delati. Ni nikakih plačil za zamujeni čas. Plačuje se le, ko se dela. Ko doseže starost 65 let, začne dobivati pokojnino na lavec ravno tako na dobrem, ako bi se zavaroval pri privatni zavarovalni družbi? Odg.: Ne. Le zaslužek pod $3,000 prihaja v poštev Vpr.: Ali se ta načrt tiče delavcev, ki dobivajo visoke plače, ravno tako kakor onih, ki manj zaslužijo? Odg.: Da, ali le prvih $3,000 delavčeve letne plače prihaja v poštev. Ako več zasluži, potem niti on, niti njegov delodajalec ne plačuje nikakih prispevkov za zaslužek čez $3,000 in le ta znesek se računa za pokojnino. Vpr.: Kako visoke bodo pokojnine? Odg.: To je popolnoma odvisno od vašega zaslužka. Najmanjša mesečna pokojnina pa bo $10 in največja $85. Obnos je odvisen od tega, koliko ste zaslužil in kako stalno ste delali. Vpr.: Ali bodo upravni stroški tega sistema snedli velik del sklada, morda vse delodajalčeve prispevke? Odg.: Prav gotovo ne. Tri-odstotne obresti, ki jih bo letno zasluževal denar v skladu, bodo bržkone zadostovalo za pokritje vseh stroškov. Vpr.: Zakaj nekateri delodajalci povedajo svojim delavcem, da bodo morali plačevati 4% na svoje mezde? Odg.: Ako to pravijo, potem lažejo. Tri odsto je \največji prispevek, ki se kedaj vplača, in ta ne stopi v veljavo za dvanajst let. Prav mogoče GOSLI IZ JEKLA Doslej so vijoline izdelovali samo iz lesa. A nekateri pravijo, da je napak misliti, da bi bil le les pripraven za vijoline in da je kovina prav tako dobra za odmev glasu. V slavnem angleškem mestu Sheffieldu so zdaj otvori-li tvornico glasbil, kjer izdelujejo novovrstne kovinaste gosli. Nova kovina za te gosli je zlitina iz bakra, niklja in kroma, ki ima tako lastnost in zmožnost cdmevanja kakor les. Seveda so potrebovali več let, preden so več j( iznašli pravilno zlitino. Glas take vijoline se prav nič ne razlikuje od glasu lesene vijoline. Le nekaj je še skrivnost: koliko taka vijolina stane! --o- ORIGINALNI POKLICI V ameriških filmskih ateljejih deluje mož, ki ima napravo, s katero opere nerabne obleke filmskih statistov, da se zdijo kakor nove. V poslovalnici neke londonske paroplovne družbe živi nameščenec, ki v svojem prostem času očvidno ga ima precej — sestavlja ljubavna pisma. Na leto zasluži mož s tem postranskim poslom prav čedne denarce. Neki Francoz si je uredil "kliniko ljubezni". Njegovo delo obstoji v podučevanju ženinov in nevest o njihovih zakonskih dolžnostih. Pravijo, da mu kupčija dobro uspeva. V Berlinu živi celo ženska, ki si je nadela naslov "univerzalne pomočnice". Kadar so ljudje na potovanju ali z doma, oskrbuje ta ženska njihove ptiče, mačke in pse. Tudi ona pravi, da se ji godi prav dobro in da se ne bo)111 nui j Trije vlomilci so obiskali v Budimpešti ponoči trgovino .Munk, navrtali železno blagajno, 'pa niso našli v njej niti pare, iker jemlje lastnik vsak večer ves 'denar s seboj. Ta neuspeh jih 'pa očitno preveč užalostil, kajti na pisalni stroj so napisali Munku pismo, ki so ga položili v prazno blagajno: "Dragi g. Munk, res smo se začudili, da vam gre tako slabo, toda slabo gre tudi nam. Predstavljajte si: i če bi povsod naleteli na take bla-1 gaj ne, bi morali prosjačiti. Za-|kaj smo se tako trudili? Z največjim spoštovanjem trije prijatelji." I -o- JAPONCE CBDOLŽUJE MUČENJA Šangaj, Kitajska. -— Angleška oblasti so vložile proti japonski policiji težko obtožbo, namreč, da je nekega angleškega mornarja nečloveške mučila. Pod obdolžbo, da ni hotel plačati vožnje nekemu taksi vozniku, je policija mornarja aretirala, kakor se glasi obtožnica. V zaporu mu je za-drla nalivno pero pod nohte v rano vbrizgnila črni- lotila nikoli drugega dela, ker jo ta posel izvrstno preživlja. •-o- ROBINZONI Ljudje so se naveličali družbe, to potrjujejo prilike v Angliji. V tej visoko civilizirani državi vlada namreč veliko povpraševanje po malih neobljude-nih otočkih, raztresenih kjerkoli v oceanu. Z otočki se je razvila pravcata trgovina in vedno lo, ter ga s tem prisilila, da je podpisal izjavo, s katero je priznaval svojo krivdo. Angleške oblasti izjavljajo, da imajo nepobiten dokaz, da je mornar plačal svojo vožnjo. -o—— ALI PTICE POZABLJAJO PETJE? Pruski ornitolog Christoleit meni na podlagi opazovanj, da j je lepota ptičjega petja v zadnjih interesentov, ki bi radi 'desetletjih občutno popustila. znanke in prijateljice. Ves čas mojega bivanja pri Kolarjevih je imela njihova družina vedno nove obiskovalke. Ona je poznana kot zelo prijazna in vedno naklonjena ženska in kot taka poznana tudi v domovini. Za časa svojega bivanja V starem kraju je izkazala veliko dobrot in uslug revnim in potrebnim, pa tudi domačih cerkva ni pozabila. — Od Velikih Lašč je v Cleve-landu, pa tudi po drugih slovenskih naselbinah zlasti v Minnesota mnogo naseljencev. Moram omeniti uradnice društev, ki so šle okolu in vabile u-deležence, da so se udeležili kazanja slik. V Aurori Mrs. Su-steršič, na Ely Mrs. Cvetich, na Eveletnu zopet druga. Sploh so uradnice društev rade pomagale. Evelethsko predstavo so posetile med drugimi tudi družine Teka-jvec in Medved iz Chisholma in ! Mrs. Oblak s hčerko iz Elkharta, Indiana; na Ely je prispela družina George Nemanicha iz Sou-dana. Za časa mojega bivanja mi je bilo čast biti gost v družbi Mrs. Rose Svetich na Ely. Obiskal sem pijonirsko družino Jos. Mantelna. Mrs. Kolar in gospodična Veronika Jaklič so bile vedno na Ely. Bil sem gost družine John Krakerjeve na Gilber-tu; družina Ignatz Babich z Greaney je posetila predstavo na Gilbertu. — Pri tem sem pa videl in se razgovarjal še s številnimi drugimi od poprej poznanimi, katere smo obiskali na Chisholmu in drugod. Tako smo bili v hiši Mr. in Mrs. Tekavca na Chisholmu, mudili smo se pri Zakrajškovih, ki so doma iz Blok, pri Smolnikovih in Viran-tovih. Dočim imamo v Clevelan-du v sodih ohajčana, imajo tam kalifornijčana, ki je črn, dočim slike velesejma v Ljubljani, kjer* je bila posebno dobro zastopana ribniška suha roba. Ako prej-mem to serijo slik, bo rudarski okraj še enkrat imel priliko videti živahno slikovno predstavo in sicer po poprej dobro vreje-nem programu glede časa. Naj bo omenjeno še to, da mi je med tem časom pisal Mr. Ludvik Perušek z Willarda, Wis. in me povabil na poset s slikami, katere so bile Willardčanom že večkrat obljubljene. Njemu, kakor ostalim naših farmarjem odgovarjam, da se vidimo prihodnje leto na Willardu, nekako ob času, ko bom potoval v Min-nesoto. Willardčani dobite slike kar dva večera in sicer te, katerih še niste videli. To je že v mojem načrtu. Glejte pa na to, da bo do tedaj že napeljana ''elektrika", da nam ne bo treba po avtomobilih pobirati baterije za vrtenje mojih aparatov. — Bog vas živi vse! zapustili svoje mesto in svoj poklic ter se sami ali s svojo dru žino preselili daleč proč od mo dernizma in živeli življenje zna Posebno pri ščinkavcu, penici in velikem slavcu je opazil, da postajajo poedine "kitice" njih petja krajše, enolične j še in po zvo- nega Robinzona. Seve so nekate- jju k0ij suhe. ri otočki pravi zemeljski raji, i Črnoglavka obvlada dandanes drugod spet živijo samotarci komaj še odlomke svoje pesmi, ki največ od ribolova in lova. Na-' je nekoč zvenela kakor kratka, veličanost življenja, očitna v teh krepka koračnica. Christoleit slučajih, je povsem naravna ob meni, da je takšnih pojavov kri-nenaravnih prilikah sodobnega |va naraščajoča industrializacija, žitja. i ki ptice vznemirja. Drugi ptiče- --o—— i slovci pa pravijo, da se za sedaj NAPADI UPORNIKOV NA 'nj bati, da bi ptice pozabile na RDEČI KRIŽ I svoje petje razen mestnih ptic, A. Grchna IZ DOMOVINE. Nova cerkcv na Barju Ljubljanski mestni svet je sprejel prošnjo Barjanskih prebivalcev in jo odobril, da se na Barju sezida nova cerkev. Kakor je predvideno, bo stala cerkev ob cesti v Črno vas, ker ob Ižanski cesti ni primernega zemljišča. Načrte za cerkev bo izvršil profesor Plečnik. Ko'csarka pod vozem Ko Pe je natakarica Ju: lina Štrubelj iz Most peljala s kolesom po neki ljubljanski ulici je nesrečno prišla pod voz in se hudo poškodovala po obrazu in drugod po životu. -n--- Ogenj V Plešivcu je ogenj uničil , gospodarsko poslopje posest-je ohajčan rdeč in bel. Rečem, dajnika F Jeharta in mu napravil nad 15.000 dinarjev škode. sem našel povsod vesele in pri-! jazne družine, samo žal mi je, ker nisem imel časa, da bi obiskal še druge poznane številne rojake. To se bo pa mogoče zgodilo kedaj spomladi, koncem meseca maja ali v začetku junija, če bo do dospele iz domovine nove sli-• K.cni ga je brcnil Ivan Gomilšek, 44 let star porestnik pri Sv. Urbanu je opravljal konje. Pri tej priliki ga je eden konj brcnil v Barcelona, Španija. — Angleški zdravnik dr. K. Loutit, vodja angleške bolnice na vladni strani na fronti, izjavlja, da nimajo uporniki nika-kega spoštovanja in obzira do znamenja Rdečega križa,marveč, nasprotno, da njih aero-plani celo najraje tam napadajo, kjer vidijo to znamenje, in jih je bil zato prisiljen odstraniti s svojih pomožnih bolnic. Dalje pripoveduje i,a zdravnik, da so po neki bitki našli pri 300 ubitih zamorcih, ki so že prilično degenerirane. Ne bodite sužnji neprebave m Želodčno zdravilo iskreno .priporočano i — Pišite po brezplačen vzorcc — Triner's Bitter Wine Co. ' 544 S. Wells St., Chicago, 111. ' Send me a free sample. ^Address ............................................. | nogo s tako silo, da mu jo je ke, o katerih mi je dr. Franc Tr- j zdrobjl in je. moral Gomilšek dan, profesor v Št. Vidu nad;y ptujsko boinico. Ljubljano, že poslal seznam. Pričakujem namreč posebne slike, ki so bile nalašč posnete v ribniškem okraju, tako pri Novi Štifti, pa tudi ob priliki 800 letnice stiškega samostana in pa <1 I :5-Y t> & & BOŽIČNA DARILA Vašim domačim v stari kraj bodo dostavljena točno in hitro. Mi pošiljamo denarne pošiljatve v vse dele sveta. Pošljite vašim domačim v stari kraj božično darilo potom nas, ki bo dostavljeno točno, hitro in brez vsakega odbitka. Cene valuti so podvržene spremembam borznih cen. Včeraj so bile naše cene: VELIK BLAZNIKOY PRATIK Dinarji: Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za S 9.50.................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Dm Za $23.00....................1000 Din Za $3.50.. Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite..........$51.50 Lire: ................. 50 lir Za $6.40...........................100 lir Za $29.00............................500 lir ^<>000000<><>0<>CKKXK>00<>« Veliko Veselico s Plesom € € € <1 <1 € € € <1 <1 <1 € Vsa pisma in pošijatve naslovite na: JOHN JERIČU (V pisarni Amer. Slovenca) 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois t> Ir <5 <1 <1 € ZA LETO 1937 JE TUKAJ! Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se ocl: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 V/. Cermak Rd. Chicago, 111. priredi Podružnica št. 2, S. Ž. Z. v Chica v spomin svoje desetletnice soboto, 7. novembra Ji V ŠOLSKI DVORANI SV. ŠTEFANA :i Johnny Kochevar & His Merrymakers Vabimo vse naše prijatelje iz So. Chica ge, Pulimana, Waukegana in Jolieta. - TOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOCOooooo0-0ocoooooooooooooooooooooooo-oooooooo ooooooooo^ Najboljše pivo oote pili na partijah, društvenih veselicah, piknikih, če naročite "MONARČH" pivo od JOHNA KOCHEVARJA West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 W. 23rd Street CHICAGO, ILL. Telefon Canal 6177 Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 6. novembra 1936 ....... ,.„■„..................'„■,.■„•........... ............................... .................... A AIM im , USODNA Z ENA Ivan Slivnik. Upal sem, da vam bom smel danes zarana povedati, kaj ste mi in kaj želim, da bi mi postali. Ko pa sem vas davi spet zagledal, ste bili čisto izpremenjeni. Vi niste muhasta in brezsrčna ženska, ki vabi danes človeka k sebi in ga jutri zavrže. Zaman sem iskal ves dan prilike in možnosti, da bi govoril z vami. Ni se mi posrečilo. Zato pa sem si dal besedo, da nocojšnji večer ne sme miniti, ne da bi vas bil vprašal, ali mi vračate mojo ljubezen ali ne. In zdaj stojim tu. Kaj mi odgovorite?" Romana je šiloma zaprla svoje srce pro-sečemu, vročemu zvoku njegovega glasu. Jezno ga je pogledala. "Ali se res upate govoriti meni o ljubezni, gospod inženjer? Na to imam le en odgovor: Sram vas bodi — in pustite me pri miru." Zdrznil se je, kakor bi ga bil zadel udarec. "Romana!" "Prepovedujem vam, da bi me klicali s tem imenom!" "Oprostite," je zvonko rekel Viktor, "da sem vas nazval z imenom, ki sta vam ga dail moja ljubezen in moje hrepenenje. Nočem se prepirati z vami, ker vidim, da tavate v zagonetni zmoti. A naj bo stvar kakršnakoli, vsekako jo je mogoče pojasniti. Zato vas nujno prosim, povejte mi, česa naj me bo sram. Ali je zločin, da vas ljubim in da sem vam to priznal?" Krčevito je zvila roke. Viktor je stal pred njo s ponosno dvignjeno glavo in svobodnim čelom ter ji gledal s svojimi jasnimi, odkritimi očmi naravnost v obraz. Ali si je bilo moči misliti, da bi bil ta človek slepar? Ali mu je bilo treba res šele vreči obtožbo v obraz, da odneha? Vztrepetala je in se še krepkeje oprla na pisalno mizo. Misel, da ga mora ponižati, je bolela njo samo najhuje. "Imeni, ki ju sme izgovarjati vaša ljubezen in hrepenenje, se glasita drugače. Ti dve imeni sta Suzana in Marija," je rekla z dušečim se glasom. Osuplo je vzdignil glavo. "Kaj hočete reči s tem?" Široko je uprla vanj oči. "Ali vam moram naravnost povedati, da je za oženje-nega moža in očeta sramota, če govori o ljubezni še komu drugemu kakor svoji že-in?" Viktor se je globoko oddahnil. Kakor bi trenil, je bil ves pomirjen, vsa razburjenost je izginila z njegovih lic. Zgolj brezmejno sočutje z Romano mu je polnilo dušo. Te besede so mu mahoma razode-le, zakaj je tako izpremenjena. In zdaj je tudi z gotovostjo vedel, da mu je zadala ta udarec Beatrika. Jasno in očitno je videl vso stvar pred seboj. To mu je vrnilo pokoj. Videl je, kako težka je Romani zavest njegove domnevne propalosti. "Za oženjenega moža? To je tisto, kar vas je ogorčilo zoper mene?" je rekel, gledaje jo z bleščečimi očmi. Zastrmela je vanj, vsa poparjena, ker ni videla na njegovem obličju niti zadrege niti slabe vesti. "Da — to je !Vzrok mojega ogorčenja je bogme dovolj težak, da me opravičuje," je dejala z drhtečim glasom. Viktor je stopil zdaj vendar bliže. "In to je verjela Romana Severjeva kar tako? Obsodila me je in zavrgla, ne da bi bila vprašala, ali je tudi res?" je vprašal očitajoče. Romana se je preplašeno vzravnala in se sklonila naprej. Nemirno so zažarele njene oči v njegove. "Kaj pomeni to? Mar hočete tajiti, da ste oženjeni in imate soprogo, ki ji je ime Suzana, in hčerko, ki ji je ime Marija?" Smehljaj mu je preletel obraz. "Romana! Kam ste zablodili? Zdaj razumem vse. Kaj ne, Beatrika vam je pripovedovala o pismih, ki jih je — recimo, našla... v moji pisalni mizi. Bila so pisma, ki jih je pisala žena svojemu možu in očetu svojega otroka. Morda se mož ne imenuje nikjer po imenu in je Beatrika sama verjela, kar vam je povedala. Saj ne vem, dokod je prišla v svojem prepovedanem poslu! Uboga Romana! Beatrika vas je grdo speljala vedoma ali nevedoma. Kaj ne, da je prišla davi k vam in vam rekla, da vas varam in sleparim? S pretvezo, da vas hoče posvariti pred menoj, je potisnila strupeno želo v vaše ubogo srce in me vam je očrnila Tako jasno vidim vse, kakor da sem bil zraven. Romana — da — zdaj vam rečem vendarle spet Romana! — tako grde stvari ste poslušali o meni, ne da bi bili vsaj malce dvomili o njih? A saj se ne morem hudovati na vas, da ste verjeli tistim besedam, ki jih je iztuhtala zlobna podlost ali pa hudobna zmota. Romana, poglejte mi vendar v oči! Ali sem podoben brezčastnemu lopovu in zavrat-nemu sleparju?" Zrušila se je v naslanjač in se krčevito oklenila področnikov. Njene temne oči so se prestrašeno in proseče uprle vanj. "Ali mar ni resnica? Ali si je mogla Beatrika izmisliti kar tako? Saj mi je vendar rekla, da je čitala pisma, v katerih vas žena prosi, da bi končno obvestili svoje sorodnike o tem, da ste se poročili. Videla je tudi sliko vaše žene in vašega o-troka," je izdavila trepetaje. Viktor se je čudno nasmehnil in zmajal z glavo. "To je čitala Beatrika? Nu, seveda, vse to se zdi tako naravno, da ste morali verjeti. Toda motili ste se; hudo, hudo krivico ste mi storili. Nisem ože-njen, nikakor ne. Svoboden človek stoji pred vami. Nadejam se, da boste zdaj obžalovali svoje okrutno ravnanje z menoj." Pritisnila si je roke na srce. "Oh, Bože moj, kako rada — kako rada bi vas prosila odpuščanja — samo če bi vas razumela, kako naj bo to vse mogoče ? Zdaj, ko stojite pred menoj tako ponosni in mirni — zdaj res ne razumem več, kako sem mogla dvomiti o vas. A kje bi si bila mislila, da Beatrika ne govori resnice?" "Morda je sama verjela, da sem ože-njen. Prosim vas, ponovite mi natanko in podrobno vse, kar vam je povedala. Potem vam pojasnim točko za točko." (Dalje) Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpira jo njihov katolički list "Ani. Slovenec!" TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec POVESTNE KNJIGE IN ROMANI Katere Ima v zalogi naša knjigarna: 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS POL LITRA VIPAVCA, D. Fei- gl. Broš. 136 str. Kratke zabavne 2godbice iz življenja_________ 60c POLJUB. K. Svetla. Bros. 97 str. Interesantna povest iz gorskega življenja češkega naroda ............ SOe POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, E. L. Buhver. Trdovezana 35? str. Zanimiv roman v dveh delih, vsaka zase. Obe knjicri....$2.00 PO STRANI KLOBUK, D. Fei-gel. Broš 155 str. Kratke črtice vesele vsebine in zelo zanimive 75c PETER MARKOVIČ, Tv. Pregelj. Broš. 201 str. Zgodovinska povest, ki pripoveduje, kako je strašilo ljubljanske šolarje.......... 75c POTOP, H. Sicnkiewicz. Znamenita zgodovinska povest iz življenja poljskega naroda. Dva dela vsak v svoji knjigi. Prvi del ima 956 str. in drugi 495 si,-. Oh' >;niigi ............................$6.0(1 POVESTI IN SLIKE, Ks. Mail > Uroš 79 str. Kratke povesti iz žiVjenja ............................ 45c PRAVLJICE, F. Milčinski. Trdovezana 133 str. Ilustrirana z rsbairi ....................................... 90c PRAVLJICE IZTOKA, Iv. Vuk. Trdovezana, 125 str. Zanimive pravljice, vporabljive za zabavo in kratek čas ............................... 75c PREGELJ IVANA ZBRANI SPISI. Broš 255 str. Dve krasni povesti v eni knjigi: Zgodbe zdravnika Muznika in Tolminske materi' sveta noč ................$1.00 PRAVLJICE, O. Wilde, trdovezana ................-.......................... 50c PRIHAJAČ, Fr. Detela, trdovezana knjiga, 157 str. Povest iz življenja ..........................................$1.00 Brošura ......-.................................... 45c PRI POVESTI O PETRU VELIKEM. Broš. 308 str. zanimiva povest .................................. 75c PRST BOŽJI ali izgledi božjih kazni, oz. slučaji, ki niso slučaji. Broš 78 str............................. 35c PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr. Milčin&ki. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva.... 45c RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana, 106 str. Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta povest........ 75c RIBIČEV SIN, Pravljica ............ ZSc ROŽA DEKLET, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 56 strani ............................................ 25c SANGUIS MARTYRUM, L. Bertrand. Broš. 206 str. Zelo zanimiva povest iz prvih časov kristjanov .............................. 60c SISTO E SESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Broš. 107 str................................. 35c SKRIVNOST NAJDENKE, zanimiva povest o najdenem dekletu, ki se čita z velikim zanimanjem ........................................ 50c SLIKE, Ks. Meško. Broš. 190 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zanimanja............ 65c SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57, 58 in 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potovanja in Korotanske povesti. Zelo priporočljive ....................... 75c SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk. Broš. 133 str. Roman iz našega kmečkega življenja, ki se s posebnim zanimanjem čita................ 65c SORODSTVO, Iv. Šorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz slov. življenja ................................ 45c SPAKE, N. Korun. Trdovezana 151 str. Kratke vesele zgodbice..$1.00 SREČA, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 42 strani_____ 25c STEZOSLEDEC, pretresljiva povest iz ameriškega življenja_____ 30c SVETLOBA IN SENCA, Fr. Detela. Broš. 176 str. Kakor druge Detelove povesti je tudi prav zanimiva .............................. 80c SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest iz konca 11. stoletja .............................. 60c ŠOPEK SAMOTARKE, Mani- ca Komanova. Broš. 175 str. Kratke povesti, ki so priljubljene zlasti ženstvu ___________________ 50c ŠTIRI LETA V RUSKEM U- JETNIŠTVU, J. Grdina. Broš. 611 str. Zanimiva knjiga, ki opisuje doživljaje vojnega ujetnika $2.00 SELO STEPANČIKOVO, F. M. Dostojevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo humorističen roman iz ruskega življenja............$1.25 TARAS BULJA, N. Gogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest iz Rusije ................................ 75c TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 str. Se ne spominjate kako ste z zanimanjem čitali povest Džunglo. TARZAN KRALJ DŽUNGLE, trdo vezana knjiga z slikami t 300 strani ----------------------------------$1.00 TARZANOVE ŽIVALI, E. Burroughs. Mehkovezane, 274 str. Napeto pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju.. Ta roman je prav tako zanimiv kakor druge povesti o Tarzanu.. 9Sc TIHO JEZERO. Povest za slov. mladino ............................................ 75c Mehkovezane __________________________ 95c To je nadaljevalna, porest iste. Tu citate, kaj se je z Tarzanom oporoki ...................................-....... 85c TATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest samo-obtoženca ........................................ 75c TIK ZA FRONTO, D. Feigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja 80c TESTAMENT. J. Krsnik. Broš. 78 ctr. Znnimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi godilo pozneje ..............................$1.25 TO KRAJ IN ONKRAJ SO- TLE, ter tam preko. F. Žolna. Trdovezana 68 str. Hudomuš-nice, ki se z zanimanjem čitajo 65c TOLMTNCT, I. Pregelj. Bro.š. 415 str. Zanimiva povest o Tol-mincih in njihovem življenju.... 95c TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivih povesti v eni knjigi....... 50c TROTE ANGELSKIH ČE-ŠČENJ, J. Vošnjak. Zanimiva kmetska povest iz slovenskega življenja......................................... 35c TUJSKI PROMET, F. Detela. Trdovezana 174 str. Povest iz življenja Dolenjcev iz novomeške okolice. Zelo zanimivo........$1.00 TUNEL, B. Kellerman. Trdovezana 294 str. Zelo napet roman, ki ga čitatelj ne odloži, dokler ga ne prečita ................................$1.20 UBOGI UŠTIN, SI. Slavec. Brošura 132/Str. Zanimiva slovenska povest '.............................................. 55c VENEC SLOVANSKIH POVE-STIJ. Broš. 270 st. 6. knjiga. — Črtice z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri povesti so vrlo zanimive, vse v eni knjigi ........................................ 60c VERA, O. Waldova. Trdoveza-rtft 154 str. Interesantan roman iz ruščine ........................................ 75c V LIBIJSKI PUŠČAVI, A. C. Dovle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave ................................... 60c V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po............................... 80c V PETRO GRAD, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice .......... 75c VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest ........................................ 25c VSTAJENJE, roman v treh delih spisal L. N. Tolstoj; trdo vezana knjiga z 595 strani........$3.50 V TUJIH SLUŽBAH, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest iz češkega življenja .................... 95c VZORI IN BOJI, J. Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dijaškega življenja, ki je prav zanimiv ................................................$1.50 ZAGORSKI ZVONOVI, Reim-michl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem čita 75c ZGODOVINA 17. PEŠPOLKA, K. Capuder. Trdovezana 176 str. Ilustrirana knjiga, ki opisuje zanimivosti slavnega 17. regimenta ......................................................$1.00 ZADNJA NA GRMADI, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške zgodovine ........................................$1.00 ZA MILIJONI,.. A. K. Green. Trdovezana 253 str. Zelo napet in zanimiv roman ....................... 75c ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja in njih borbe proti tlačiteljem........$1.25 ZADNJA PRAVDA, J. S. Baar Broš. 184 str. Velezanimiva povest iz češkega življenja, ki bi jo moral čitati vsak naš človek ... 50c ZADNJI DNEVI V OGLEJU. Roman iz petega stoletja po Kristusu. Trdovezana 120 str... 85c ZADNJI DNEVI VELIKEGA MUCENIKA, M. Bambič. Bros. 80 str. Zanimiva povest iz misijonskega delovanja v Ameriki 45c ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, A. M. Dostojevski. Trdovezana 258 str. Napeta in zanimiva povest iz ruščine. Dva dela, vsak v svoji knjigi. Vsak del ....................................................$1.25 ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK, J. P. Planinski. Broš. 70 str. Prvi in drugi zvezek. Vsak po .......................................... 40c PISANO POLJE J. M. Trunk ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street. JOLIET. ILL. Telefon 2 - 4787 Stalin — popušča? Vidim, da neki krogi tako sodijo. Morda je želja oče misli, sam bi pa bil vesel, akof bi res popušjčal. Vsekako pa je Stalin v škripcih. Stalin je gospodar v tretji internaciona-li, ki ima moč in vpliv v sedanji dobi. Prva in druga in-ternacionala je izginila, le ime je še ostalo. Ampak vse kaže, da se poraja nova, toraj četrta internacionala, in sicer zoper Stalinovo tretjo, in glava te četrte, se zdi, je Leon Trotzky, ako pride do nove. Najvažnejšo vlogo pri tem igra — denar, in tu utepne Trotsky naleteti na hudt ovire, ker pač nima na razpolago zakladnic, ki so odprte po "bogati" Rusiji Stalinu. Sicer je pa Trotsky izmed vrlo talentiranega narodi, ki se razume na biznez, in če tu udari Stalina, je za Stalina dejano. Drugače je pa tudi Stalin . _ orientalec, in že kot t:.k enako vrlo prebrisan. Kdo pride na površjp? Ako Trotzky omaja tla Stalinu, ni dvema, da bo Stalin začel — popuščati, če nima drugega izhoda. Na popuščanje cika nova — ustava', ki se bo pa ravnala, kakor lahko vsak vidi, ki ni slep, po okoliščinah. Razume se, da bi bila kaka četrta internacionala še stopro-centno slabša, za kar jamči Trotzky sam, če ga kdo dobro pozna. * Oh, yeah. Sicer je skoroda smešno, ako se evropejska gospoda prizadeva za svetovni mir, ko misli vsak le na vojsko in kako bi se bolj pripravil za nove spopade. Vsaj nekaj mora pa tudi ta gospoda delati in započeti, ko ima časa in še ni resnejših spopadov. Mednarodni odbor že napol mrtve Lige nai*odov je razpravljal o miru in avstrijski član je predlagal, da naj se v prospeh miru iz radija izloči vsaka protiverska propaganda. Podporo je dobil pri tem od Irca, Švicarja in Ogra. Gotovo bi vsaj nekaj pripomoglo k miru. Pa se je dvignil zastopnik Sovjetov in je izjavil, da Sov-jeti ne bodo nikoli podpisali takega predloga, ker ti Sov- jeti rešpektirajo "svobodo vesti, religiozne ali protereligio-zne vesti." Oh, yeah. Saj bi ti Sovjeti ne vedeli kam s časom, ko bi ne smeli ropotati po zraku proti vsaki religiji. Za "religiozno vest" pa ni nikogar, lahko to trdimo in prav ti Sovjeti bi mu takoj razbili glavo, ako bi kdo ie zinil besedo o — religiozni vesti in svobodi. So za svobodo, ki je pod njih nasilstvom nemogoča. Smart boys so ti moskovski Judje. -o- KAJ JE SLAVA SVETA? Wilhelm von Humboldt je bil tako slaven, da je nekoč na pošti v redu in hitro dobil pismo, ki je bilo naslovljeno samo z "Gospod Humboldt, Evropa". Malokate" človek se lahko ponaša, da uživa med svojimi sodobniki toliko svetovne slave. Nekateri, posebno umetniki, bodo prepričani, da je z njimi tako, a utegnejo doživeti kakšno razočaranje. Gabriele d'Annunzio je prišel nekoč v neko pariško trgovino s starinami, da bi tam kupil lepo sliko Madonne, ki je bila na prodaj. Ko je povprašal za ceno, je trgovec malo okleval, potem pa je dejal, kakor da je pesnika spoznal: "No, ker ste vi, pa jo imejte za deset tisočakov". D'Annunzio je bil seveda ves srečen nad tem, da ga je ta človek spoznal in je sliko kupil. Prosil je, naj mu jo pošljejo v njegov hotel. Bil je že na cesti, ko je trgovec pritekel za njim, češ: "Gospod, popolnoma ste pozabili* da mi poveste svoje ime in naslov." Slično razočaranje je doživel španski pisatelj Blasco Ibanez. V Franciji je nekega dne z mnogimi priporočilnimi pismi vlade obiskal neko šolo. Ravnatelj ga je sprejel z vsemi častmi in ga je prosil, naj kot najznamenitejši španski pisatelj povpraša male učence, kaj vedo o njem. No, učenci niso vedeli mnogo povedati, vendar se je čutil mož počaščenega. Ob koncu je vprašal majhnega, bistrega dečka: "Katera je trojica najbolj slavnih književnikov" — ''Homer, Dante in vi", je odvrnil nepridiprav po majhnem premisleku, "toda vašega imena ne vem." POZOR! Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon. JOHN ŽELEZNIKAR Auto Truki za splošni prevoz 2045 West 23rd Street, Chicago, 111 Tel. Canal 4534 OR, J, E, ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzfcmši ob sredah Uradni telefon: Canal 4911! Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU X ?•> 4. 4. 4. 4, ^HM- 4" 4« 4« 4" 4» 4» 4* 4* 4» 4» 4- 4« 4" 4« £ DRAMATIČNIM KLUBOM Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO. ILLINOIS * * * + 4+ sporočamo, da smo prejeli v prodajo dve nove igre, obe tridejanki, z ne prevelikim osobjem. Te so: "KADAR SE UTRGA OBLAK", stane 95c DETEKTIV MEGLA", stane............... 75c Obe se dobe v: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois * + * + *