JjlB^ODA.«
List slovenskih delavcev v Ameriki.
\
v\
44
ISTo-w- Yorfc, jTinija 1900
Leto Yin.
Kincanje grobov.
Due 30. maja smo praznovali občajni spominski dan v Zjed. državah. Kinčanja grobov naših junakov, ki so se udeležili štirih vojsk v 19. stoletju, razun vojaštva tudi razna veteranska in druga unifi rmovana društva kakor tudi mnogo občinstva. Vreme je bilo krasno; ne vroče in ne mrzlo in ves dun ne oblačka na nebu. Dan je bil dovolj lep, daje bil že zaradi t« ga vreden praznovanja. Kinčanje grobov ne samo v boju padlih vojakov, ampak tudi druzih umrlih, en je vršilo rnnd patrijotičuimi govori duhovnikov in politikarjev. Predsednik McKinley je imel na boj n h m polju pri Antietam govor, kakoršnega so imeli po mnogih druzih mestih drugi demagogi. Množina občinstva se je malo brigala za govore in parade, kakor tudi sploh za kinčanje grobov in prepustila to le onim, kteri žalujejo po kakem svojcu. Večina ljudi we je radovala na prostem na razne načine in uživala čisti sveži spomladanski zrak.
Strela udarila.
Med kratko nevihto, ktera je dne 31. maja popoludue divjala nad New Vorkom in okolico je udarila strela v drog zastave na poslopju Manhattan Trust Co. štev. 1, Nassau St., Manhattan. V to poslopje je strelu žh v drugič udarila. Strela je udarila tudi v drog zastave na Cliaa. A. Schillingovera paviljonu za godbo pri Sea Side postaji v Ročka way Beachu. Drog je bil zdrobljen na tisoč koscev in Shil-. lingo v a hči Louiza od strele tako omamljena, da je bila 10 minut nezavestna. Schilling je pravil, ko je udarila strela, mu je bilo kakor ni mu kdo tisoč žebljev nakrat zabil v tilnik. Hud duh po žveplu je bil še dalj časa potem čutiti. Med nevihto je udarila strela tudi v zvonik kati tiške cerkve sv. Koze na Fnir-vinw \ve. v Far Rockaway, Queens Co. Po zvoniku navzdol je šinila ■trela, odtrgala omet od stene, raz-djala oltar in užgala cerkev, ter naprav ila £(>00 škode.
Štsviljenje se vrši gladko.
kazi u malega navskrižja s Kitajcem „0harleyk4 L«>e ni nobeden od 1(*98 uradnikov, kteri so šli duel, junija na delo v New Vorku in Bronx, poročal superintendent Will>|ira o kakih tožbah ali pritožbah. Steviljenje se je pričelo v lepem ' redu.
CI arley Lee, kteri je mislil, da ga za lezujejo ,,boxerji", in da pride v UH'>riliko, ako odgovori na vprašanja, ni hotel poslušati na dokaze in p -egovaranje uradnika. Se le ko je sl( inji poklical policaja, je postal volje n iu navedel svojo starost in vse drugo kar je uraduik hotel vedeti.
Superintendent v-;s dan nima kaj opraviti, razun da pošlje včasih kakn-a tolmača k takim strankam, s kt rimi se njegovi uradniki ne more o zmeniti. V Brooklynu je 600 uradi ikov pri delu in nihče □ i še naletel na kake težave. Jeden je na:<el v neki stanovalni hiši polnoč rvnega Indijanca po imenu Elija junn. Njegove odgovore je
Osodepolne razstrelbe
10 osob usmrtenih. 7 poškodovanih.
Umazanci.
moral vpisati Indijance.
i
na posebno polo za
Oblak se je utrgal.
a, III., 30. maja. Nad Sho malo postajo ob Illiuois leznici južno od tod se je utrgat velikausk oblak.
je nastala povodenj, in voda oduesla sto čevljev o železniški tir, kakor tudi grad bo cerkve in mnogo
M a r i e 11 a, Ohio, 31. maja. V vasi Whipple ne daleč od tod se je pripetila danes večer razstreiba 50 kvartov nitroglycerina in štiri osobe so bile usmrtene, štiri smrtno in tri osob*- hudo poškodovane. Nevarna tvarina je bila pripravljena /.a razatreljanje pri odpiranju petrolejevih virov na Kellyevi farmi.
Forest Jiiuctiou, Wis , 31. maja. V Wm. Broehmovi hiši bh je pripetila danes razstreiba dina-mita, vsled ktere je bilo šest članov družine usmrtenih in hiša po-polnomo razdjana. s.r»mrteni so hišni gospodar Wm. Broehm, njegova žena, trije otroci, in brat žene. Broehm je bil premožen farmar. Uzrok razstrelbe ni znan in morda tudi nikoli ne bode.
Prosil dovoljenja usmrtiti sestro.
K super in tendon tu oddelka za podpiranje ubožnih ljudi v New Yorku je prišel dne 29. maja441etni Bernard Hand in prosil dovoljenja, da bi smel usmrtiti svojo sestro gospo Ilalpin. Ko so ga vprašali na kakšen način jo hoče spraviti na drugi sv^t, je menil dobrodušno, da mu je to vse jedno, hoče seje le znebiti, ker je včasih silno gladna. Ker je Bellevue bolnišnica le malo Korakov oddaljena, poslali so ga tja, kjer ga bodo opazovali ako ni blazen.
Grozna smrt deklice.
Amsterdam, N. Y., 28. maja. Grozen dogodek je danes zahteval življenje osemletne Ellen .Jane Brown. Zamorski deček Lewis je danes na polju zapalil malo groma-do in zahteval od deklice, da naj mu prinese kuriva. Ko deklica ni hotela ugoditi povelju, se je zamorski paglavec splazil za njo in v ogenj puhle d. bleka deklice se je vnela in ta bežala po cesti; pri tem se pa tako opekla, da je par ur kasneje umrla. Ta zamorski paglavec je že preje enkrat z gorečim polenom sunil v obraz druzega dečka in ga hudo ranil.
Papirnica pogorela.
Stara Palisade papirnica v 11 o-boken, N. J., je dne 30. maja zvečer do tal pogorela. Škodo cenijo na S 100,000. Ogenj bo zapazili ob polu 9, ure zvečer v pritličju. Poslopje je bilo leseno, dva nadstropja visoko, 300 čevljev dolgo in 150 čevljev široko. Ker je bilo v papirnici nakopičene veliko užigalne tvarine, je bilo v hipu vse poslopje v plamenu, kteri se je dvigal visoko v zrak iu razsvitljeval okolico daleč na okrog. Ni dolgo tega kar je papirnico kupila delniška družba in omislila nove stroje, kteri so popolnoma uničeni. Sedaj pripovedujejo, da so staro in visoko zavarovano papirnico nalašč zapa-1 i 11.
Maršal ustrelil moža.
Chattanooga, Tenn., 29. maja. V I)aytonu se je vršilo streljanje b smrtnim izidom. Charles Smedley, posestnik pivnici se je prepiral z Lester Greenom, potegnil revolver iu svojega nasprotnika hudo ranil. Deputij šerif Woolen in maršal Lowrey sta poskušala nato Smedleya zapreti. Slednji se je upiral in njegovi trije bratje, istotako oboroženi z revolverji, so mu pomagali. S prva bo se bojevali na cesti, pozneje pa so se bratje umaknili v pivnico. Tam je Charlea Smedley pomeril na de-putya Woolleaa, toda ta ga je prehitel in ga ustrelil.
Russell Sage noče plačati.
Ker večkratni milijonar Russel Sage in drugi nečejo dati denarja, podjetnik Jožef Marrone ne more plačati svojih dolgov. Julijus Lehmann, odvetuik jednega upnika, kteri ima tirjati od Marrona $1000, je prosil za imenovauje oskrbnika toženčeve imovine. Marrone je bi preje posestnik 14 ali 15 konj za dirke, s kterimi je enkrat v dveh mesecih zaslužil 860,000. Toda pregovor pravi: ,,Kakor dobljeno, tako zgubljeno", se je tudi tu uresničilo; kajti Marrona nadleguje cela vrsta upuikov in mu greni življenje. Sedaj trdi Marrone, da se RuBBel Sage in štirje ali pet druzih mož, vsi člani Ocean Causeway Co., za ktere je imel svoječasno dragocene konje za dirke, upirajo pripoznati njegove račune.
Morilko zaprli.
C h i c a go, 29. maja. Zamorko Ello Lee bo danes ua Union kolodvoru zaprli, ko je prišla tja čakat svojo mater, ktera bi imela priti z vlakom iz Springfielda. Zamorka je baje 1. 1891. umorila svoja osem dni staro deto. Preje je stanovala v Springfieldu in njen mož seje 1. 1891. ločil od nje. Zena je imela takrat lo malo dni staro dete, ktero jej je postalo nadležno. Sklenila je se istega iznebiti in neko noč je vrgla otroka v vodnjak za hišo, v kteri je stanovala. Ko bo nekoliko dni pozneje našli malo truplo, bo takoj njo sumili. Zamorko so zaprli, toda posrečilo se jej je uiti iz ječe in ubežati v Chicago, kjer je od tistega časa služila. Policija v Springfieldu je opazovala njeno mater, iu ko je ta prišla v Chicago, zaprli so na njo čakajočo hčer.
Vedno več brezposelnih.
C 1 e ve I a n d, O., 1. juuija. Ne, da bi preje kaj naznanili je danes trust za jekleno žico zaprl tri velike tovarne v Newburgu, kjer je delalo 1000 mož, kteri so sedaj za nedoločen čas brez dela.
Petersburg, Va., 1. junija Danes so zaprli predilnico za svilo tvrdke John N. Stearns & Soub vsled česar je 500 osob zgubilo delo Tkalci imenovane tovarne so štraj' kali pred nekaj časom.
Ustrelil svojo nečakinjo.
Cleveland, O., 31. maja, Grozna žaloigra se je vršila daneB zjutraj v hiši gospe Yucker štev. 30, Steinway Ave. Brat hišne gospodinje, Karol Filip Raab, nek nemški žurnalist je umoril svojo 2oletuo nečakinjo gospodičino Ber-to Yucker in potem še sam sebi pognal krogljo v možgane. Rabbje bil preje učitelj nemškega jezika ua tukajšnjih javnih šolah. Pozneje je to^ilužbo pustil, in se naselil v New-York, kjer je posloval kot žurnalist pri nekem nemškem časopisu. Pred jeduim letom Se je vrnil nazaj v Cleveland, med tem ko je njegova družina ostala v New Yorku Njegova sestra ga je sprejela pod streho.
Umor za nekoliko premoga.
Chicago, 29. maja. Dninar Harry Dougherty je vzel včeraj večer nekoliko premoga raz voz, kteri je stal ua tiru Panhandle žoleznice. To je videl policaj F. C. Gurney, potegnil revolver in moža hudo ranil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer mislijo zdravniki, da ne bode živel. Policaj Gurney pravi, da je nameraval streljati v tla, krogla pa je po nesreči zadela Doughertya v hrbet. Ranjeni pripoveduje, da je vsled štrajka zgubil delo in ei hotel vzeti nekoliko premoga za svojo družino.
Vedno huje.
Sedaj poskušajo z dinamitom.
S t. Lo u i a, 30. maja. Za spremembo so danes zopet enkrat poskusili z dinamitom, da uženejo pohlepno St. Louis Transit Co., ktere služabniki sedaj že 24 dni štrajkajo za malenkostno zbolj-š>: nje svojega položaja. Ali pa je bil to poskus agentov družbe, da bi governer države Missouri imel pr vod družbi priti na pomoč s svojo milico? Prvikrat bi to itak ne bilo.
Danes zjutraj ob 1. uri je pri 15. in Chambers ceBti zagromel strasen pok, kterega bo slišali več milj na okrog. Nobeno okno v okolici ni ostalo celo in poslopja so se tresla od temelja do strehe. Vsi prebivalci od dvajset do trideset hiš in večje število policajev je prihitelo na pozorišče, da si ogledajo škodo. Tam kjer je bil popreje železnični tir, bila je velika luknja in kamenje cestnega tlaka je popolnoma izginilo. Tir je bil popolnoma raz-djan in po črti ves dan niso zamegli voziti, ker je popravljanje trajalo do pozne noči. Družba je samoumevno takoj razširila vest, da so razatrelbo prouzročili štrajkarji in sicer z ukradeuim dinamitom. Delavci kameuoloma na severni Btrani mesta so bajfe pravili, da je bilo pred par dnevi iz podjetnikovega skladišča ukradenih najmanj 50 funtov dinomita.
Malo pozueje se je razletel drugi iii*boj di na mi ta ua tiru pred postajo na Spring Ave. Tudi ta raz strelba je razdjala tir. Policijska oblast smatra položaj tako resnim, da so zaprisegli uadaljnih 1000 meščanov in jutri nameravajo poslati vso policijsko moč proti štrajkarji.
Deklici kot roparicj.
R i c b v i e w, IU , 29. maja. Dve mladi deklici Gerlie in Minnie Pigg sti tukaj poskusili igrati vlogo ta tov iu cestnih roparjev. Z revolverji oboroženi sti udrli včeraj pri belem dnevu v hišo E. Rolemanav v Irvingtonu, III., ko je bila družina odstotna in ukradli obleko, kakor tudi $35 v gotovini. Včeraj večer sti z napetimi revolverji ustavili več mladeničev v Irviugu in zahtevali njihov denar. Ko so de klici pozneje zaprli, imeli sti pri sebi r rolverje. Soduijska obravnava proti njima se bode vršila Irviugu.
Taylor pod zatožbo umora.
Frankfort, Ky., 31. maja. Danes bo postavili raz governerja Taylorja pod zatožbo radi soude ležbe Goebelovega umora in izdali zaporno povelje. Taylor je sedaj v Indijani pod varstvom governerja Mounta, kteri se upira ga izročiti kentuckyškim oblastim.
Špekulacija železnice.
Denver, Colo., 1. junija. Union Pacific Land Co. namerava del svojih 2,000.000 akrov zemlje v Colo-radi ,,podariti" Boercem. Ko mirovni delegatje pridejo v Denver, jim bodo predlagali naj pregovore „stric Pavla", da pride b Bvojimi Boerci v Colorado. Tajna misel družbe je seveda ta, da bi Boerci njim podarjeno zemljišče zboljšali, da bi zamogli isto potem drugim ljudem za visoko ceno prodati.
Družina v votlem drevesu.
Richmond, Va., 30. maja Očed, mati in dve hčeri Hopgood po imenu, so bivali dolgo Č8sa votlem hrastu blizu Richmonda. Ker votlina ni dovolj velika, da bi zamogla v njej bivati vsa družina naenkrat, spal je jeden del pod, drugi pa v drevesu. Družina se je preživela z beračenjem v okolici. Sedaj oblasti coantya preiskujejo to zadevo.
Osoda tatov.
Dvanajst tatov zastrupljenih.
Montgomery, W. Va., 29. maja. Ravnokar je dospel mož iz tabora železniških podjetnikov ob Paint potoku Kanawha Co. Zalogo tabora so tatje že večkrat oplenili, zato bo sklenili živila zastrupiti. Pred nekterimi dnevi je nek mož šel na lov v gore pri Paint potoku, kjer je videl veliko število sivih jastrebov od jednega prostora zle teti kvišku. Ko je prišel bližje, našel je trupla štirih mož iu v neki votlini ne daleč proč še osem trupel. Ker so našli v votlini veliko množin v blaga in druzih ukradenih stvari, je brez dvoma, da so bili to oni tatje, kteri so oplenili tabor in se z ukradenimi živili zastrupili. Lovec je obvestil v tem bližno naselbino in prebivalci so takoj spoznali trupla mož, kteri so bili na slabem glasu.
Lov na ljudi.
Suffolk, Va., 30. maja. Vkljub vsem ugovorom rahločutnih ljudi so bode jutri ponavljal prizor lova ua ljudi s krvnimi psi kakor ob času sužnosti. Seveda se ljudem sedaj ne bod>- nič zgodilo. „Divja-čini", jednemu zamorcu in jedne-mu belopoltnemu bodo dali dve uri časa iti naprej; potem bodo spuatili za njima tri velike krvne pse. Preganjaua bodeta tako dolga tekla, dokler začuj^ta lajanje psov, potem bodeta splezala na drevesa in ostala na vejah tako dol .jo, do kler ne dospejo drugi udeleženci krasnega lova in zvežejo pse. Živali so iz Georgije in služijo za stražo kaznjencev; psi so divji in veliki ter tehta vsak sto funtov.
Gonja s krvnimi psi.
Suffolk, Va., 31. maja. Napovedan lov na ljudi s krvnimi psi je bil velikansk vspeh, posebno kar zadeva udeležbo odličnega občin Btva. Moža, ktera so poslali ua beg iu za njima krvne pse, Bta bila dva trampa, 191etui Albert Wilson be-lopolten, in 21 let Btari zamorec .John Ward. Uboga trampa Bta tekla dokler sta mogla. Na drevesa bi imela splezati še le potem, ko bi slišala lajauje psov, zato so ju isti skoraj dohiteli in morala sta iskati zavetja na malih slabotuih hrasti čih. Trije krvni psi so jima bili tik za petami, toda preganjana sta se v smrtnem strahu oklenila upoglji vih vej. Bila je to lepa ilustracij v dnevih 20. stoletja v slobodui re publiki, besni krvni psi in prega ujaui ljudje kot divjačina na dre vesih, pod Irevesi pa velike politične stranke, ktere mirno gledajo izvrševanje lastnega načrta.
Obsojen slepar.
JuliuB Schroeter, kteri je tvrdko Ladenberg, Thai man & Co. s ponarejenimi bondi države Virginia osleparil za $33,000, je bil pred so diščem v New Yorku ponarejanja prve vrste krivim spoznan in obsojen v 12£ letno ječo. Schroeter je 43 let star in bil preje premožen tovarnar v ForreBt Hill, N. J. Na proŠDjo njegovega odvetnika za milost, je rekel sodnik : „Ta mož je v teku treh mesecev s ponarejenimi bondi ogoljufal razne banke za §110,000. Večkrat smo odložili obsodbo, da bi zvedeli kaj natanč-nejega o druzih osobah, ktere so bile brezdvomno udeležene pri velikanskem sleparstvu. Vkljub zagotovilu, da bi pojasnilo o onih osobah zmanjšalo kazen vjetnika, se je ta trdovratno branil o njih kaj povedati, zato tu milost ni na prostoru". Od petero Schroeter-jevih otrok so bili trije navzoči pri sodniji, ko je bil oda obsojen.
Štrajk pri Lehigh Valley železnici.
W i 1 k e s b a r r e, Pa., 29. maja. Pri Wyoming diviziji Lehigh Valley železnici štrajka 840trakmenov, prižigalcev luči in popravljalcev. Samo 23 mož pri Bowmen Creek odseku še dela. Ljudje so zahtevali od superiutendenta povišanje plače za 3 cente na uro, ta pa je rekel, da jim istega ue mofe dovoliti. Central, Dalaware, Hudson in Pennsylvania, kakor tudi Delaware Lackawanna it Western železnice plačujejo tudi eamo 81.15 ua dan. Dalje zahtevajo ljudje, da bi jim pri nezgodah, po noči in ob nedeljah za lOurno delo plačali 15 ur. DaneB je imel odbor štrajkarjev pogovor z glavnim Buperinteuden-tom železnice, kterega izid bodo še le jutri naznanili.
Važnost in pomen teh delavcev, kteri oskrbujejo železnično progo, kakor tudi tir iu izogibališča, glavni superintendent veliko premalo ceni in vendar je od njihovega opravila v velikej meri odvisna varnost železnice.
V delaluicah družbe v Sayre zahtevajo kotiarji iu kovači zvišanje plače. Tudi čuvaji izogib&lišč in telegrafisti Wyomiag divizije pravijo, da družba prezira pogoje, ktere so delavci pred nekterimi leti s štraj kom priborili.
Štrajkarji niso nič dosegli.
Cumberland, Md., 30. maja. Pred sedmimi tedni pričeti štrajk Georges Creek premogarjev, bode najbrže jutri že končan in v netek bodo šli ljudje zopet na delo. Štrajkarji so sklenili se ne dalje bojevati iu pričakujejo k temu dovoljenja svoje unije. Ako jim ista ne bode dovolila prenehati štrajk, se bodo ljudje ravnali po svoji lastni previdnosti. Štrajka se je udeležilo 5000 mož.
Zlomljeno drevo.
Ali ste že kterikrat videli v krasni spomladi in zlatemu maju med zelenim perjem, jagodami incvetljicami zlomljeuo drevo? Vsemogočna spomlad pričara le par zeleuih peres iz zlomljenega drevesa, okolo kterega žvrgole drobne ptičice in pri takem pogledu nas obide otožnost. Ravno tako je b človekom, čigar zdravje je pokvarjeno. Kje je radost lepote, kje krepkoat življenja Toda primera ni popolnoma. Tam je življenje samo okolo polomljenega drevesa, tu pa znotraj telesa in se zamore v kratkem času zopet okrepiti. Ako Be čutiš utrujenega, slabotnega, otožnega ali nervoznega bodi zagotovljen, da tvoj želodec ni v redu in tvoja kri ni čista. Poskusi potem najboljše zdravilo za to bolezen „Trinerjevo ameri-kansko krepilno zdravilo, grenko vino", (Triuer's American Elixir of Bitter Wine) ktero je že tisočem povrnilo krepost telesa in čisto pamet. Dobi se pri vseh lekarnarjih ali pa pri izdelovalcu:
JOS. TRINER,
437 W. iS Street,	Chicago, Illinois.
Seveda...
misliš vsako pivo je 'obro — Večinoma je tudi ....
Toda...
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš da je bolj&e nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Co.
LASS LINDEN, - - - MICH.
PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH.


iS >: , ■
m



■m
Entered a« second class matter at
the New York, N. Y. Post office October 2.1893.
„GLAS NARODA".
Upor na Kitajskem.
Peking, 28. maja. Vsled vojske z „boxerji" in poraza vladinih vo-____ Makov je p">lož«j zelo kritičen. Se-
List slovenskih delavcev v Ameriki.	daJ baJe „boxerji"že korakajo proti
....... , . _ ... ,	Pekingu. VTelik strah vlada v me-
lidajatelj in uredniii: Published by	,	, -
J *	stu in okolici, posebno med mo-
V C A ITfiK R	l	...	.
«	•*. 77 ^t \r » • j zemskimi misijonarji
109 Greenwich St. New York City. I	. J. . J .
atvn spreobrnjenimi
Nt, leto velja list za Ameriko $3.—, [ Včeraj večer so požgali „boxerji"
ca pol leta..............$1.50, 29 milj od tod oddaljeno železnič-
U Evropo za vse leto .. .gld. 7.—, »o postajo Lui-Lino, umorili več
„ „ „ pol leta......3.50, kitajskih železuičnih služabnikov
, „ „ čatrt lete . . • „ 1.75. i" razdjali vse, kar jim je prišlo V Evropo pošiljamo list skupno j Pod	Britiški in belgijski pre-
in h krčan-domačini.
dve številki
in soboto.
bivalci so se umaknili danes Feng Tai, kjer pričakujejo „boxer-Glas Naroda" uhaja vsako * ddo he"# Poslali so pomožni vlak, da
odpelje begune v Tien Tsiu. Med tem krajem in Pekingom je želez-uičua služba pretrgana. Petsto 1 kristijanov je iskalo zavetja v tu-
GLAS NARODA
(„ Voice of the People11)
Will be isued every Wednesday kajšui frančiškanski katedrali.
Zastopniki oblastij urejujejo nuj-ue priprave, ter pričakujejo v dveh 'dnevih prihod inozemskih vojakov v varstvo poslancev, kajti kakor videti vlada položaju ni kos. Zato | j- diplomatičui kor v Pekingu stavil Tsung-li-Yamenu ( zunaj ui
and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa m osobnosti j u'rad) odločno vprašanje kake se ne natisnejo.	j aaredbe je ukrenila vlada proti
Denar uaj se blagovoli poslati po ^boxerji". Mon »y Order.	Kri žarka Newark" od Z jed.
Pi i spremembi kraja naročnikov ■ držav iu neka francoska križarka rj-oaimo, da se nam tudi prejšnje j 8ti dospeli danes v Taku ob izlivu bivališče naznani, da hitreje najde- j Pei-Ho r^ke v okolico nemirov, mo nasi svuika.	j S h a n g h a i, 29. maja. Tu trdi-
Dopisom in pošiljatvam naredite i j0 z veliko odločnostjo, da bode naslovom:	i Rusija iz Port Arthurja, kjer ima
Qiao Namrin"	j 20.000 mož reserve pri Taku izkr-
„Uldo lldl uua ,	i Gala vojaštvo. Ruski poslanec na
109 Greenwich St. New York City | Kitajskem M. de Giers je brzojavil
--------- v Petrograd, da uaj p' šlje vlada v
Trusti in vojni davki.Taku vse topuičarke' kolikor jih
'	ima na razpolago.
T i e n - T s i u, 29. maja. Dve sto I kitajskih vojakov je odstranilo od
S h a n g a i, 30. maja. Peking je deloma po vstaših obkoljen. Njih vrste pomnožuje sleherni dan na tisoče novodošlih iz severa. Proti Pekingu korakujoči ameriški vojaki so šli ekozi Tien-Tsin in Be sedaj nahajajo v popolnoma sovražnej deželi. Kaj lahko se pripeti, da bodo preje napadeni, predno dospejo v Peking. Ako bode potreba, bodo še druge pomorščake odposlali za njimi.
Tukaj v obče mislijo, da VBa Maudabu armada z ,,boxerji" sim-patizira. Ako se bode pridružila vstašem in Peking zasedla, potem je pričakovati obče klanje tujcev. Vsi posianiki so zahtevali vcjake. Tujezemske misijonske postaje notranjih krajih so od ,,boxerjev" odrezane; mostovi iu železniške postaje v bližini Pekinga s-» požgane in hrzojavna zveza med Taku in glavnim mestom je razdejana.
Vojaki v Peking.
T i e n - t s i n, 31. maja. Neovirani so za to mesto odločeni ruski vojaki šli danes popoludue mimo trdnjavic mesta Taku. Ko so se Rusi včeraj bližali trdnjavi v čol nih, so Kitajci pričeli streljati in Rusi se umaknili. Kakor seje po zueje zvedelo so Kitajci samo po zdravili na Kitajski vojni ladiji na-hajajočega Mandrina. Posebni vlak je danes dovedel v Peking nastopne vojne oddelke in sicer: Ameri-kanci 3 častnike in 56 mož; Angleži 3 častnike iu 72 mož; Italijani častnike in 39 mož; Francozje 3 častnike in 72 mož; Rusi 4 častnike in 71 mož; Kitajci 2 častnike in 24 mož. Ti tujezemski vojaki imajo seboj pet brzostrelnih topov. Pri prvih vratih kitajskega glavnega mesta, izvau me6tuega obzidja, so pretili vojakom.
Pri političnem demokratčni član tovali glede vpra
zborovanju so se zbornice posve-" Lle,uic proti Pekingu vse zapreke >aaja truntov in j daueg opo]udne so zopet otvorili znižanja vojnih davkov. Sklenoli s-	^ ^^ upQra ttboxeijev« ja
zahtevati znižanje vojnih davkov še	ze1o ^ Kitajska
pred sklepom sezije kongresa, H vlada ni vstanu zabraniti razširje-publikaneke predloge glede borbe | ^ nnor:i pd Ch Sin.Tieu
proti trustom bodo pa podpirali le potem, ako bodo njih lastni dodatni predlogi zavrženi. To bo sklepi, kteri kaj malo poguma kažejo.
Zahteva, da bi takoj znižali ali odpravili vojne davke, je povsem opravičena. Samo ne bi imeli zahtevati sedaj odpravo posameznih davkov, temveč preklicati bi imeli vso postavo. Dve leti je že skoraj minolo kar je vojna minola, finančni položaj s prebitkom 70 milijonov, je pač izvrsten, toraj ni najti niti najmanjše potrebščine za obdržanje v marsikakem oziru težke butare vojnih davkov. Tudi ne bi bilo potreba prirejati nobene odborove seje, da bi do prihodnjega decembra iz-modrovali kje bi ukrenili kako polajšavo, temveč odprava vse postave bi bila najbolj jednostavuo sredstvo se odtegniti vsem težavam. To so republikanci pri sprejetju postave tudi obljubili, ves narod zahteva to, demokratom pa se ni nikakor potreba spuščati v barata nje, da bi te davke samo znižali, to bi napravilo občo nejevoljo. Odprava nepotrebno nastalih vojnih davkov, bi morala biti načelna zahteva demokratov in se jim ni potreba podajati v nikak kompromis
Ravno tako bi morali demokratj--zavzete principijelno stališče glede vprašauja trustov. Sicer so že sami sprevideli — kakor je sklepati iz njih poročila — da v poslednjej uri brzo zmašeni predlog republikancev ne meni resno postopati proti trusti in tudi nemore, ker ti so le orodje trustov. Sprejem premembt ustave po že'ji republikancev bi razmere komaj predrugačil, ker načrt obrnjen proti medržavnim prometom z blagom, kar trunt kontrolira, bode ostal brezvspešeu, ker v njem ni pravdno raztolmačen pojem j.trusta". Republikanci so na pravili te predloge samo zato, d& bi demokratom vodo iz njih mlina odpeljali. Ako pa demokratje sami. in to iz strahu, postanejo kiutalci trustov, ne bodo želi samo škodo, temveč si celo nakopali sramoto nasprotnikov. Demokratom pa letos tudi nič druzega ne postane za njih bojni klic kakor: „Proti tru-stom, proti imperijalizmu !4t ker ■rebrno vprašanje so že pokopali. Narod sam dobro vč, da se republikanci ne bodo resno borili proti traiti in je to sedaj le zgolj humbug.
nje upora, blizu Fang-Tai so uporniki zajeli več belgijskih družin. O njihovi osodi ni nič znano. Fang-Tai so vstaši p žgali. Za varstvo inozem-cev v Tien Tsinu imajo razun ne-kterih prostovoljcev samo iz 25 mož obstoječo britiško stražo.
V notranji deželi vrejo od vseh strani brezštevilne tolpo, da se radi ropanja in pleuenja pridružijo „bo-xerjem". Kjer se prikažejo uporniki, nastane splošna zmešnjava in strah. Vlada si ne zna pomagati, zato nameravajo zastopniki evropskih ohlastij postaviti provizorično vlado. Tudi mladi cesar Kuang Su ni kos položaju in kitajska armada je tako demoralizirana in slabo oborožena, da so na njo ni moč zanesti. Iz Hunaua iu Kiauguana korakajo kitajski vojaki proti Tuua-Lu, toda načelnik kitajske armade se upira prevzeti višje poveljništvo, češ, da je ,»bolan". Cesarski vojaki, ktere so poslali proti boxerji, so bili te-peni in pustili na bojišču več sto mrtvih. Vstaši so vplenili dva topova in mnogo pušk. Potem so te-peni vojaki šli k vstašem. Mislijo, da vsa manšurska armada simpati-zira z „boxeiji".
Pomorščake izkrcali.
Peking, 30. maja. Sto in osm ameriških pomorščakov križarke ,,Newark" z dvema topovoma sc včeraj v Taku izkrcali, jutri bode dospeli v Tien-Tsiu. Sedaj so na potu sem, da bodo ameriško poslaništvo varovali. Enako število pomorščakov se je izkrcalo iz angleških, japonskih, nemških, italijanskih, ruskih in 1'rancozskih vojnih ladij, toda podkralj jim je zabrauil uporabo železnice brez dovoljenja Tsuug-li-Yamen. Akoravno so„bo-xerji" slabo oboroženi, so vendar številno uadkriljevali njit_> nasproti odposlane vludiue vojake.»Več sto vojakov so usmrtili in jim odvzeli dva lopa in več pušk, ostali vojaki so se pa pridružili vstašem. Sedaj pa skupaj korakajo proti glavnemu mestu.
Iz vseh delov dežele dohajajo vedno poročila o novih umorih ,,boxerjev". V Shan-Lai-Yiug, 60 milj od Pekinga, ao poklali tri kri-Btijanske družine, in drugod tudi niso boljše. Vsa dežela je zelo razburjena.
Iz
Velike zgube Filipincev M a n i 1 a, 27. maja. Rekonosci-ranje, male bitke, vjetje Filipinov, vplenenje orožja so dnevni dogodki v severnem delu Luzona. Pri operaciji poslednjega tedna 9., 12., 23., 34. in 36. polka je bilo 46 vstašev usmrtenih, 180 vjetih in 300 pušk ter veliko streliva vplenjenega.
Polkovnik E. C. Hardin s tremi sotnijami 29. polka iu pomorščaki topničarke ,,Helena" se je izkrcal kljubu živahnemu streljanju sovražnika pri Polong na otoku Mas-bate, premagal vstaše v pol ure trajajočej bitki in zasedel kraj brez zgube. Zapovednik filipinske posadke so je 20. maja podal z 20 častniki, 230 možmi m izročil sto pufk. Ko so jetnike na trgu razorožili in spustili, se je pojavil pre sunljiv prizor. Pokazalo se je, da so Filipinci u a otoku vsled blokade trpeli glad. Ameriške oblasti se trudijo jim živež preskrbeti.
V Manili vlada mir in ni priča kovati nikakih težav, akoravno je mesto napolnjeno z ljudmi iz ne varovanih pokrajin, kteri so pri bežali, da odidejo nadlegovanju vstašt-v in roparjev.
Bitke na južnem Luzouu
Manila, 31. maja. Poročnik J E. Stedje od sotnije I 47. polka prostovoljcev, kteri po južnem delu pokrajine Al bay rekognoscira, je imel več prask s Filipinci, 17 vstašev je bilo usmrtenih, 23 med njim tudi kapitan pa vjetih. Amerika.ici so vplenili 6 razstrelilnih bomb in več važnih spisov od vstašk vlade. Amerikant-ki ogleduhi so zapaliii araj Yabi, kjer so imeli vstaši svoj glavni Btan.
Manila, 31. maja. V torek večer bo Filipinci napadli San Miguel, pokrajina Balacan, otok Luzon, kjer so bile namestene tri botnije 35. polka prostovoljcev. Pet Amerikancev ja bilo uerurt^nih, 7 na ranjenih. Kapitana Chas. D. Robertsa in dva moža pogrešajo. Na bojiaču ni»o našli mrtvih Filipincev.
Boji b F i 1 i p i n c i.
Manila. 30. maja. Sem so dospela razna poročila o bojih po deželi. Henry Allen, major 43. p^šp^lka jo na otoku Sam ar pre-
Evans in jednajst Filipincev je bilo usmrtenih. Pri napadu na mesto Catermau na otoku Samar so zgubili vstaši 150 mož, Ameri-kanci pa samo jednega mrtvega in jednega ranjenega. Poroča ae tudi o več družili manjših bojih.
Kinčanje grobov se je danes splošno obhajalo. Vojaške cere monije so se vršile na raznih krajih in na trdnjavah pri Sautiagu in Manili so streljali s topovi. Na Malate mirodvoru so okiučali grobe padlih Amerikancev in sploh dan primerno praznovali.
H o n g K o n g, 30. maja. Filipinska komisija odjadra prihodnji petek v Manilo. Spremljal jo bode najbrže glavni konsul WiUlman. Slednji je porabil čaB in dal komisarjem dobre nasvete: Vpeljati prosto trgovino, dopustiti Kitajcem priseljevanje, izgnati menihe iu vse nepostavno zaplenjeno imovino dati nazaj.
Poštni škandal še večji.
Havana, 30. maja. Angleška izdaja „La Luche", glasilo sedaj zatoženega poštarja Rathbona, je svojemu varovancu odpovedala ljubezen ker so njegovi grehi le preveč kosmati postali. Omenjeni časopis razpravlja sedaj poštni Škandal z bolj jasnimi besedami, za kterimi ee skriva celo pretenje proti vladi, oziroma republikanski stranki. Med sedmimi uradniki, ktere je poštni ravnatelj Bristow izbrisal iz plačilne pole, se nahajajo tudi Rath-bouov kuhar, vrtnar in kočijaž, vsi trije uavedeui kot poštni uradniki, samoumevno na vladine stroške.
Bristow preosnuje sedaj oddelka za poštne nakaznice in priporočena pisma, ktera bode zjedinil v jed nega in h tem prihranil 83400 na leto. Načelnik imenovanega oddelka je degradiran navadnim kler-kom iu njegov dosedajui klerk je odslovljen.
J e 1 i Aguinaldo ustreljen?
M a n i 1 a, 31. maja. Tukaj se razširja vest, da so ameriški vojaki usmrtili Aguinaldo. Major Peyton C. Marp od 33. polka prostovoljcev, kteri je Aguinalda zasledoval v go rovju severnega Luzona, je to srečno prekoračil in se sedaj nahaja Aparri. Kakor ta poroča so njegovi oddelki severno od Cayagan doline zadeli na osobno stražo Aguiualda V bitki so videli kako je vstašk Častuik padel raz konj; njegovi to variši so ga brzo na varno odpravili, toda konja in vso upravo so vpleuili zasledovalci. V torbici ob Bedlu so našli Aguinaldove osobne listine. Drugi dan je poročal vojak 49. polka prostovoljcev, da je plav z dvema vojakoma, ki atn stražila truplo zelo hitro vozil po Ovagan reki, in da ga ni zamogel dohiteti. Ustreljenega častnika smatrajo, da je od Aguinaldo. Sestnajnt mož 4S. polka prostovoljcev je vjelo gover-nerja pokrajine Bangued. Mož je bil zelo vpliven vstaški agitator.
ljenja in imetja. Od druge strani se poroča, da angleški častuiki sedaj v J 'hauuesburgu narekavajo pogoje o podaji, in da je britiška armada že na polu pota med Jc-hanr.HBburgom in Pretorijo.
Med tem ko nekteri tukajšui časopisi trdijo, da bode ob osvo-jenju Pretorije konec vojske, pravijo drugi, da bode še le začetek konca. Boerci so baje izrazili ua-men b^ umakniti v g«>re pri Lvdeu-burgu od koder ui daleč v Water-val B^ven. Ker se je Kriiger podal v slednji kraj, od njegove Btrani nikakor ne izgleda kakor beg, kajti kraj je 110 milj zapaduo od istočne meje Tranevaala. Ko bi bil Kriiger hotel bežati, pomaknil bi se bil kolikor mogoče blizu Lourenzo Marqueza.
Iz Pretorije iu Delagoa zaliva prihajajoči potniki pripovedujejo, da je glavno mesto Transvaala de-moralizirano in prebivalstvo beži proti obrežju.
Dopisi.
Angleži zasedliJohanneB bu rg.
London, 1. junija. Akoravno ui natačnih poročil o sedajnem položaju v Pretoriji, se da vendar s precejšno odločnostjo trditi, da Boerci še vedno zasedajo mesto. Roberts je včeraj popoludue zasedel Johannesburg in je najbrže še tam. Njegov kratki brzojav, da so angleški vojaki zasedliJohaum s-burg, je bila včeraj edina novica iz bojišča. Ako bi bil kak del angleške armade dospel do Pretorije, bi bili gotovo poročali.
Vojna med Boerci in
Upanje je zginilo.
Pretoria, 28. maja. Boerci so opustili upiranje proti prodi ranju britiške armade. Kakor se čuje, nameravajo oblasti transvaal ske iiudovlade prositi Anglijo za mir in morda se je to že zgodilo Včeraj so na novo skušali zvedeti po kabelu iz Evrope, ako bi kaka velevla^t v prid TranBvaala, posre dovala, toda odgovori so bili ne ugodni. Izvrševalna oblast razmo triva vprašauje, kaj je storiti z bri tiškimi vjetniki. Predseduik Kriiger meni, da bi jih ne pošiljali od tod. Pretorijo utrjujejo z neutrud-ljivo marljivostjo.
Konec vojske se bliža.
London, 31. maja. Iz Pretorije se poroča, da se glavno mesto Transvaala ne bode branilo proti Angleži, da so Boerci zapustili utvrdbe, in da je predsednik Kriiger z izvr^evalnim svetom pobeguil. Zasedanje mesta bode v dveh urah izvršeno. Predseduik Kriiger se je podal v Waterval Boveu in župana Sonza pooblastil sprejeti Augleže. Županu stoji na strani odbor vplivnih meščanov in med temi višji
gnal vstaše iz dolin. Štirje Ameri- sodnik Gregorowski,kteri bodo med kanci, med temi poročnik W. H. odsotnostjo skrbeli za varstvo živ- gromenje topov.
Jeli Kriiger vjet?
L o n d o n, 31. maja. Tako trdno so tu verovali o osvojenju Pret rije, da je kolonijalni minister Chamberlain v svojem govoru na vseučelišču v Birmiughainu predlagal čestitati kraljici o osvojitvi Johannesburga in Pretorije. Ako so Angleži daues Johannesburg osvojili, ne morejo pred '2. junijem dospeti v Pretorijo. Da se bode mesto podalo, o tem ni več dvomiti. „Westminster Gazetta" poroča, da so Augleži šest milj onkraj Pretorije vjeli predsednika Kriigerja. V vojnem uradu ni o tem nič znano, pač pa, daje Kriiger bežal iz m°:šta, in ''n se je Boercev polastil splošno «U:th.
Jeduak*. kak -r v »loemfonteinu bode Robertu tudi v Johannesburgu izdal proklaniacij<», ^ kteri bode TransvaalcHm n;iznaii"l f>°goje, pod kterimi zamorejo «»dl< žiti orožje ii se vrniti na svoje farme. Tud bodo morali priseči, da se ne bodo yeč proti Angleži bojevali. Kakor hitro bode Roberts zasedel Preto rijo, izdal bode drugo proklama cijo, v kteri bode naznanil prisvo jenje jugoafrikanske n-publike pod imenom ,,Transvaal'4 kolouija Istotako bode najbrže določil dan, do kterega morajo oddati Boerci svoje puške iu priseči zvestobo. Namen te proklamacije bode najbrže ta, olajšati Borcem povrat na svoje farme in k svojim družinam, in s tem preprečiti nada> ljevauje vojske.
Slednji trenotki.
Pretoria, 2U. maja. Večine Burgherjev se je polastil velik strah. Generali store vse mogoče, da bi držali skupaj moštvo posameznih oddelkov, toda britiška armada je tolikanj muogošteviluejsa, da ni upanja, na uspešen upor. Obrambo Pretorije bodo komaj poskusili, kar bi pod sedajuimi okoliščinami veljalo mnogo nepotrebnih žrtev življenja in imetja. Predsednik Kriiger iu državni tajnik Reitz se bodeta jutri najbrže podala v Lydenburg. Slednja seja izvrše valnega sveta se je vršila danes popoludne. Razmotrivali bo zadeve največje važnosti.
Deček James Smith, sel iz Phi-ladelpije je danes izročil Kriigerju adreBo od 30,000 amerikanskih šolarjev. Predsednik se je ginjen zahvalil s toplimi besedami.
Železnična zveza z Johannesbur-gom je pretrgana. Od Germistona se je čulo streljanje. Transvaalski inženirji so razdjali danes most pn Elendsfontein Junction. Vzdržati zvezo 8 Volksrustom je Boercom postalo zelo težavno. Sem je dospelo danes štirideset vjetuikov Danes popoludue se je iz okolice pri Johanneaburgu natančno čulo
Glendale, W. Va., 28. maja. G ospod urednik, prosim spr^jmi-t3 moj kratki dopis v predalih našega delavbktga lista, saj je iz našega kraja ituk malokedaj k&jčitati. Nekaj je temu uzrok, ker nas tukaj ni mnogo Slovencev, nekaj pa, k^r ae nič posebnega ne pripeti k;ir bi naše rojake zanimalo. Kar b« dHj» tiče gre še dosti dobro v tukajšnjem preinogokopu: tak>> sh letos pre-mt garji večinoma pohvalijo. No, pri vsaknj cerkvi j^ jedenkrat že-guanje pravijo na Kranjskem, ravno tako je z nami, kar so nas ukvarja pod zemljo. Blizo šest !«t smo se borili in čakali na milost kapitalistov in še 1« sedaj so nam privoščili nekaj drobtinic in še te gotovo s tužnim srcem in srdom na ta ubogi delavski stan, ker bi najraje videli, da bi se nazaj povrnil srednji vek in bi imeli zop*-t sužnje ter ž njimi ravnali kakor z živino. Da kapitalisti to žele, nam pričajo obiti štrajki, ki so vedno na dnevnem redu in druge nečuvene špekulacije, ktfrih se ti denarni mogotci poslužujejo, da zatirajo uboge trpine.
Premrgarji se sedaj r^s veselimo plače, ali kako dolgo bode to trajalo, to je drugo vprašanje; morebiti nam že drugo Into pokažejo zobe, da preveč zahtevamo kakor mi vedno trdijo. Za ta slučaj Be pa tudi delavci marljivo pripravljamo, da ne boderno držali križem rok, ako zop^t do borbe pride. Sedaj s" dobro organizujemo in usta-tiovljamo Unije, ker le v Uniji bode naš prihodni obstanek. Tukaj smo si tudi ustanovili L nijo ter pristopili k United Mine Workers of America kar pa gospode zelo v oči bode.
Dne 15. in lb. maja smo imeli tukajšnji Slovenci in rojaki iz Wheeling C'reek, O., oziroma naše društvo sv. Barbare št. lepo slavnost. Cast. g. Josip Zal o kar se je potrudil nas obiskati na naše povabilo ter smo opravili v najlepšem redu svojo versko dolžnost, zato se čaBtitemu gospodu na tem mestu najtopleje zahvaljujemo za njegov trud in želimo, da bi nas še mnogo let obiskoval. Tukajšnje društvo se je udeležilo skupne spovedi z novimi društvenimi znaki, ki so res p on s vsacega društve-nika, celo Angleži in tukajšnji angleški duhovnik se je o nas pohvalno izrekel ker tako pokažemo svojo narodnost, dasi naa je majhno število.
Srčni pozdrav vsem rojakom po širnej Ameriki, posebno pa čast. g. J. Zalokarju; tebi vrli naš list pa želimo obilo naročnikov in napredka, ter gojimo željo, da bi nas še pogosteje obiskoval.
Mihael Kojevar.
Kretanje parnikov.
New York dospeli:
I. maja i/ Ureniena z 960
maja il Liverpuola, 1 530
,,Harl>an >ssa", potniki.
,,Majestic", 30 potniki.
,,Noordlantl", 1167 potniki.
,,Kaiser l'"rie<lrich", 3 l 255 potniki.
O. maju iz Antwerpenii, s
. maja i/. 1 iamliu rga,
Dospeti imajo;
„Pretoria" i/ 1 lamlmr^a. ,,Si. Paul" i/ Soutliamptona. .,Ktruria" i/ I.iverpoola. ,,La Bretagne" iz Havre.
..Slatendam" iz Rottcrdama. ..Friesland" i/ Antwerjiena.	•
Od p I j u 1 r so:	j
„La Touraine", 3». maja v Havre. „Bremen", 31. maja v Bremen. ,,Furst Ilismarclv**, 31. maja v llinil)rf-;j. ,,Pennsylvania". 2. junija v Hamliury
O d p 13 u 1 i 'bod o . ^ t
,, P<>tsdam", 3. junija v Rotterdam. $ ,,Kaiser Wilhelm der (irfr>se", 5. ji^nija v
firemen.	\
„St. Paul*', <>. junija v Southampton./ ,,Majestic", G- junija y Liverpool. „NonIland", 6. junija v Antwerjicti Brctagne", 7. junija v Havre. .,Barl>arossa", 7. junija v Bremen. Kaiser Fricdrich", 7, junija v Har Pretoria", 9. junija v Hamburg. ,.Statendam", 9. junija v Rotterdam
Parniiki listki so dobiti po zvirnih cenah pri FK. SAKSEK J £ CO., 109 Greenwich Su, New Y< rk.
>


Jugoslovanska Katoliška Jednota.
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 Sooth 13th St., Omaha, Neb.
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;!
II.	,, John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Aonič, Box 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Prešikn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Eiy, Minnesota.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govže t a, Box 105, Ely, Minnesota.
Poziv.
Društva, ktera bo v zvt-zi z .1 ug<»slovansko Katol. Jednoto, sedaj v Ely, Minn., naj si blagovolijo izvoliti delegate za glavno zborovanje dne 4., 5. in 6. julija V Ely, Minn., iste naj nazuauijo prvemu tajniku
Jugosluv. Katol. Jed note, Ua jih ta. priobči v glasilu.
ELY, Minn., 14. aprila 1900.	Ivan Govže, I. tajnik.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA"'
Evropejske in druge vesti.
D u 11 aj, 29. maja. Karoi Haber-fellner, župan iz Altenmarkt, okrajno glavaratvo Baden na nižje Avstrijskem jo je popihal v Ameriko zapusti vdi dolga 100-000 gld. • V Bud a peš ti si je segel po življenju veliki obrtnik Karol Stein-Bchneider.
Berlin, 20. maja. Vas Robe pri Treptow, sodni okraj Stettin, s 700 prebivalcev je požar uničil; 7(> gospodarjem so pogorela vsa pohištva.
V Bohum v Westfalnu se je pojavil legar. 1) se laj je trideset osob zbolelo zato boleznijo.
Yokohama, 28 maja. Bivši koreanski uradnik je pri trpinčenju navel osobe, ktere eo se udeležile umora kraljic«. Več osob so zaprli in najbrže bodo vse, ktere so bile deležne umora, usmrtene.
D u n a j, 29. maja. Antisemiti, kteri se imenujejo tudi „krščanski socijaliati" so pri tukajšnjih občinskih volitvah v prvem volilnem razredu odvzeli napredovalcem sedem sedežev.
C a r a c a h, Venezuela, 29. maja. General Hernandez, vodja upornikov je padel v roke vladinim vojakom in vstaja je pri kraju. General Hernandez je imel SOU) mož na svoji strani, kteri so večinoma pobegnili.
B ero 1 i u, 2S. maja. Policija je vendar eukrat našla zločinca mnogih skrivnostnih umorov, kteri so v minolih letih postali strah Bero-liua. Zločinec se imenuje Schubert, posestnik usnjarske trgovine. Izda la ga je lastna žena in pripovedovala, da sta njen mož iu njegov aokrivec kovač Langenberg verovala na vražo, da je nemogoče priti na sled njihovim krvnim činom, preduo isti dosežejo število dvanajst. Za svoje žrtve sta si zločinca izbirala le mlade ženske, ktere sta oropala in umorila. Schubert je bil odličen član luteriške cerkve iu bil na glasu uzornega življenja.
Sydney, N. S. \V., 28. maja. Tu se je pripetilo doaedaj 247 slu čajev kugo, od kterih je S9 ljudi umrlo.
London, 30 maja. .Standard* priobčuje nastopni brzojav iz Kie-\va: „ Politična tajna policija je ukazala zapreti 76 osob v Odesi, v Kiewu 18, v Varšavi 29- Pravijo, da so bili ti ljudje v zvezi z onimi, ktere so pred dvema mesecema zaprli in sicer v Petrburgu 200, v Varšavi pa 100 in ti nameravali uprizoriti vstajo."
B e 1 g r a d, 30. maja. Velik škandal se je pojavil pri sklicanju srbskih rezervistov. Skladišča za obleko so našli prazna, akoravuo kažejo knjige vojnega miuiBterstva prav velike svote za izdajo oprave.
Drobnosti.
Ljudsko števil jen je, ktero Be je pričelo 1. junija bode veljalo kakih $15.000.000 in trajalo bode več nego dve leti predno bodo zamogli priobčiti tiskano poročilo. Pri šte-
vilj-Miju posluje kakih 45.000 osob. *
* *
Slovenska šola v Celju. Krajni
šolski svet slovenskih okoliških šol je kupil krasen prostor ua severni str:mi celjskega mesta. Pa vendar v mestu samem za stavbo slovenske
okoliške šole.
NIKAKOR
ni pretiran ako pravimo, da pošlje FR SAKSER, 109 Greenwich St., New York Slovencem in Hrva torn sleherni teden po 40 000 do 50.000 kron v staro domovino, in to zato ker to najceneje Daj bolj vestno in najhitreje opravi.
Istrski deželni glavat V laških krofih na Primorskem se g >vori, da namerava že j;iko stnri deželni glavar g. Matko Campitelli od-t pit .
„Naš:i Sloga" pravi, da tisti, kdor pozna razmere mej deeluižmi odmiki ter <>la'ii deželnozborske večine, se ue bi prav nič začudil, ako
bi se razširjena govorica obistinila. * *
*
Raznotero. — Pri občinskih volitvah v Parizu so dosegli nacijo-nalisti velike vspehe. O J 80 mestnih svetovalcev je sedaj 51 naci-jonaliBtov; vladna manjšina ima le 29 zastopnikov. — Nemški prestolonaslednik pride baje z državnim tajnikom Biilowom obsikat laškega kralja tekom prihodnjega meseca.
—	V Budimpešto bo došle 3 depu-tacije Muhamedancev iz Bosne in Hercegovine baš sedaj za časa zborovanja delegacij, da povedo kralju iu cesarju nekatere prošnje in tožbe bosensko-herceguvinskih Mahome-dancev. Znamenje, da ni tam doli vse tako, kakor pripoveduje Kallay.
—	V Novem mestu pri Oseku so našli mrtvo tik postelje v jutro 19-letno krasotico Anko Altgyerevo l"ik nje je bil revolver očeta, ki je bil vedno obešen nad posteljo. Sodijo, da d. klo je prišlo k očetovi postelji, vzelo revolver ter se po nesreči zadelo prav v srce. Drugega vzroka k smrti ne nahajajo. — V Miraščini blizu Sarajeva je sekal
gozdu drva Kosta Predauovič. Prišli so do njega 3 sosedje, ki so se sprli ž njim, češ, kaj seče tukaj v tem gojzdu. Beseda je dala besedo, in konec je bil ta, da so g sekirami ubili Predauoviča. — V Idriji je umrl upokojeni nadučitelj Janez Kogej. — Na meksikauskem obrežju je uuičil požar obrtnijsko mesto Panuco. Vsa poslopja so zgorela. 11.000 ljudij je brez strehe.
—	Italijanskemu prestolonasledniku 8) pikradli tatovi v Italiji vso prtljago tačas, ko se je peljal v Berolin — Govori se o sporu med Turčijo in Avstrijo, ker sultan ni dovolil avstrijskemu vojnemu atašeju Gieselu potovanja v turško-ruske mejne pokrajine v svrho študij. — V Belemgradu so obsodili bivšega ministerskega predsednika Taušanoviča na 5 let ječe radi ponarejanja deležuic banke, katero je on vodil z vspehom. K tej kaz ii pride še kazen za veleizdajstvo, kar
znaša skupaj 11 let ječo 1 *
* *
Nemri kujejo novo orožje- Avstrijski nemški listi bo prinesli oklic na vse Nemce v alpinskih deželah,
naj osnujejo takoj ,,Sudmarkische Bank", ki bo podpirala z denarjem, vsakršna nemška rovauja proti Slovencem. Banka bo dajala nemškim poljedelcem in obrnikom, ki se naselijo med Slovenci, izdatna posojila, kupovala bo slovenske posesti, poučevala Nemce in navduševala k neizprosni bojevitosti ter storila z denarjem sploh vse, da se Slovenci tem hitreje izpodrinejo iz lastnih tal Pr<.ti tej nevarni nemški nakani bo treba podvojene pozornosti, zlasti naša denarna organizacija se
mora posebno ob mejeh pomnožiti 1
* * *
Zrtva tiskovne pravde. V Budim-
peštu se je dogodilo povodom zadnjega srečkauja razredne loterije, da je bilo v uradnem listu številka glavnega dobitka — 25 000 kron — tiskana napačno. Tragičen slučaj. Neka dojilka je čitala tisto napačno številko in videla, da ima njena srečka tisto številko z glavnim dobitkom. Vsa srečna je hitela s svojim gospodarjem v loterijo po 25.000 kron, a tam soji povedali, da seje dogodila le tiskovna pomota, ki je že popravljena. Dojilka, z imenom Roza Ilillian, kar ni mogla verjeti, dani zadela glavnega dobitka, in da ne dobi ničesar. Bila je vsa obupa-ua. Tisto popoludue pa je nakrat zblaznela ter hotela skočiti z dojeu-čkom v naročju s tretjega nadstropja. Komaj so jo rešili in odvedli v blazuico.
* * *
Troje nniorov. 8. maja je nekdo v Maderju (Predarlsko) umoril tri osebe : bogatega peka F. Ke. Aberer-ja, kije ležal itak na smrtni postelji, ujegovoženo Katarino iu najemnika Gibellija. Vsem trem je neznan zli-kovec razbil črepinje ter odnesel 600 gold. Ostalo je le petero Abererjevib otrok, katerih najstarejši je 11 let st,ar. Zaprli 8) nekega Švicarja Zaecha, ki pa taji vsako krivdo.
Strela udarila v otroški vrtec. V moravskem Krumovu je udarila štela 2. maja v otroško zabavišče. Strela je prodrla peč, in šinila v šolo, razbila več stekel ter švigala skozi okno. Med otroci je nastal nepopisen strah. Strela je opalila šestero otrok in onesvestili sta se obe učiteljici.
Izdajalska slama. Pred tedni je pri nesla z ledenimi ploščami pokrite Neva do Peterburga truplo okoli 601etnega moža, ki je imel s sekir« razsekano glavo ter je bil zadavljen z jermenom, ki ga je imel še okoli vratu. Ko so jermen odstranili, je padlo od vratu nekaj bilk slame. Te je mlad policist, Ivan Nikolajevi Preskov, pobral in spravil. Preiskava je dognala, da se piše umorje-nec Jefren IvauovičSudakov, daj-bil b ogat kovač, ter da je bil ua ro mauju. Njegova vdova je dejala, d» gaje umoril bržčas kak romar. In res so našli nekega delavca, ki y bil vsled epilepsije za delo nesposoben ter je zategadelj jako zanemarjen. Ta delavec Geornij Leon-tjev je spremljal kovača tja in nazaj. Razen tega so našli pri njem v cunjo zavit zlatnik za deset rubljev, kakor-šnih je nesel kovač seboj sto. Jasno je bilo, da je Leonejev kovača umoril, oropal in vrgel v Nevo. Toda delavec je tajil ter dejal, da sta se ločila b kovačem kot prijatelja. Kovač mu je dal zlatuik, ker mu je vso petstregel in služil. Seveda ni Leontjevu nihče verjel, pač pa mu je verjel mladi policist Preskov. Ta je šel k ženi kovačevi ter jo vprašal, kje je njen umorjeni mož navadn« spal. Pokazala mu jo slamnato le žišče. Tedaj pa je vzel policist iz žepa tiste bilke, ki so se držale vratu umorjenega kovača, ko so mu vzeli tisti jermen, ter pokazal to slamo ženi, rekoč: „Ko si moža umorila, si pozabila na to-le slamo. Držala se je pod jermenom njegovega vratu. Ana Sudakova, v imenu carja te prijemljem kot morilko Jefre-na Ivanoviča." Kovačica je vstre-petala in zaklicala :,,Usmili se me, res sem ga ubila 1" ter se onesvestila. V preiskavi pa je pove dala, da je ubila moža tisto n> č, ko se je bil vrnil z romanja, k- r j je poslal „dolgočasen". Takoj.- tul Georgij Leontjev oproščen
nno STAR 1,1MB
(prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda")
New York* v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen
vozi naravnost iz
prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki:

..VATERLAND", dva vijaka,
(se £ra<li),......12000 ton.
.-JSSELAND", na dva vijaka, 12000 ton. ,.KENSINGTON", »a dva vijaka, 8669 ton.
..SOUTEWASK", na dva vijaka, 8607 ton. ..FKIESLAND", - .... .7116 ton.
,,WESTEHNLAND".....5736 ton.
„N00BDLaND",.....5712 ton.
Pri cenah za medkrovje so v p oš tete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot Čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Giede vprašanj ali kupovanja vožnjih listKov seje obrniti na:
International Navigation Company
73 Broadway, NEW YORK - 43 La Salle St., CHICAGO. — 30 Montfromary St. SAN FRAN0I3C0. - Thbd & Pw St.. ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. '
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER.
LiKtuica uredništva
Rojakom odpošljemo stdai zh $20 40 100 kron avstr. veljave, pri dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Holland-America Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer.
Nečloveški oče. Na Dunaju se je dogodil te dni zopet Btrašeu zločin. Mehanik Josip Ott je umoril lastue-ga petletnega sinčka. Otrok je pred štirimi tedni izginil; ni ga bilo več na spregled, pač po so ga slišali ljudje jokati in ječati. Pred nekaj dnevi pa je dejal Ott, da je mali Josip v neki otroški bolnišnici umrl. Ljudem, ki so stanovali v isti biči, se je vsa stvar že dolgo sumljiva zdela, in končno je Otta nekdo naznanil. I11 sodnija je dognala, da deček ni umrl v nikaki bolnišnici, pač pa je našla v Ottovem stanovanju v pepelu sestavne dele sežganih kosti. JoBip Ott je končno izjavil, daje sin zbolel na difteriji, ter daje dobil na strani neki tur, katerega mu je sam prerezal. Ko je deček vsled zastrupljenja krvi umrl, se je zbal kazni, zato je zrezal mr-tvečevo telo na manjše dele ter jih del v oguišče, kjer se je kuhal obed. V kljub temu trdi Ott, da o ujego vem strašnem činu njegova žena, dečkova mati, ni ničesar vedela. To je izjavil Ott sam, ljudje—iu menda tudi sodnija — pa eo skoro prepričani, daje stvar izmišljena, ter da deček ni bil sploh nič bolan, marveč ga je nečloveški oče umoril, ker ga ni mogel trpeti. Mali Josip je štel pet let; nekaj let je prebil na Češkem, ker se je Ott šele febru-varja t. 1. oženil s sedanjo svojo ženo. Imela sta že pred zakonom trojp otrok jeden jima je pa umrl. Dečkova sestra je izjavila, daje videla kako — je oče otroku nekaj na strani odrezal, pri čemer je otrok, strašno jokal in suval, potem je vrgel oče odejo čezenj in postalo je vse tiho. Kaj se je potem zgodilo, ni znano. Ottova izpovedauja so nam reč vsakokrat drugačna ter si nasprotujejo. Dejal je tudi, da je dečka zrezal ua kose ter ga vrgel v kanal v hiši; pozueje, ko koščka v kanalu niso našli, je pa zopet izpovedal, da da ga je zadavil ter zavil v cunje in časopise ter ga vrgel v Dunav. Preiskava se nadaljuje. Žena njegova baje za zločin ni vedela ter je baje docela nedolžna, kar pa ni veijetno.
Družina OŠABEN, v Ameriko je dospela s parnikom ,,La Gascogne" dne 14. aprila t. 1., ter odpotovala v Cleveland, O. Kdor rojakov ve zau jen naslov, naj ga blagovoli naznaniti : Fr. S a k s er, 109 Greenwich St., New York.
je?
Kje sta?
JOHN BOŠNJAK in JOSIP HREN prvi je bil pri meni na hrani in stanovanju ter odnesel 820. Pred enim mesecem sta bila v Clarks-bugu, W. Va., ter več rojakov in druzih ljudi ociganila, potem pa skrivej odpotovala. Naslove obeh bi rad zvedel: Josip .Orel, FJe-mington, \V. Va., Taylor Co.
Prošnja.
Podpisani prosi rojake, ako v^do kaj o mojem bratu JOHN PEČE KU, delal je preje nekje v Utah, ali odkar se je prigodila ona velika nesreča v Scofield, uemorem nič < njem zvedeti, zato prosim rojaki ako kaj o njem vedo, da bi mi bla govolili naznaniti, posebno prosim rojake bivajoče v Utah, ako kaj njem vedo.
ANTON PEČE K, Orient Mine, Colo.
Službo išče.
Joe Terškan, izurjen mesarski pomočnik, star 24 let, Ljubljau-čau. V tej deželi sem poldrugo leto, ter ves čas delal v mesariji pri nekem Nemcu; sedaj bi pa rad delo dobil pri kakem slovenskem mesarju pod ugodnimi pogoj Zuam hudi delati izvrsue kranjske klobase. Kdor bi me utegnil v delo sprejeti naj mi piše pogoje pod naslovom:
JOE TERŠKAN, 1003 Main St., La Salle, 111.
Palace Heat Market,
Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St.- Calumet- Mich.
Med postom so pri meni dobiti
vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od 6 centov naprej. Polenovka (štokš) po 15c«nt. funt.
Za velikonočne praznike pa kupite pri meni prekajeno meso. Naša posebnost so
i3T kratke klobase.
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem!
POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom,
Uyju ton.
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom,
10500 ton.
EOTTEEDAM, parnik z dvojnim vijakom,
S300 too.
Parniki : JffAASDAY, SPAAENDA* in WE EE EN DAM.
B&f Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej ua posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v
Trstu, št. 7 Prosta luka	Inomostu, 3 Rudolfstrasse
Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona.
Parniki odpljujejo: iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj.
Holland am
39 Broadway, NEW YORK.
eriska crta
86 La Salle St., CHICAGO, 111.
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York.

m 1
Oheijelni zastopnik t	'. \-\ ' Pošilja najceneje in I ■
raznih parobrodnih I	najhitreje denarje v |
| ;	/• I j ataro domovino.
tn-uzb.
: • • -


FR. SAKSER
109 GREENWICH. STREET, NEW YORK.
- ^Xo&t	Vs
I v:: .....
Jri;	Prodaja parohrodne
in železniške listke po S I; ' 'j izvirnih cenah.


Ali si gluh?
Vsak, kdor je gluh ali lahko ozdravi 15 lu ho
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in 3kolici, da obiščejo prvi slovenski
9
1024 South 13. St,, Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen vsakomn dobro postreči zdobro pijač o, finim w h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon jo le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1021 South 13. St, Omaha, Neb
slabo slisi se sedaj
našo novo iznajdbo, samo o rojeni so ne dajo u/draviti. Brenčanje v ušteli takoj preneha. I'opisi tvojo bolezen. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma i malimi stroški.
Dr. Dalton's Aural Institute,
596 La Salle Ave.,	Chicago, III.
John JVLaurin
slovenski
pogre"bn i Isz
(Untertaker)
se priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu in okolici za prirejeva-nje pogrebov, maziljenje in vse v
mojo stroko spadajoče opravke.
JOHN MAURIN, Laurium, Mich.
Tri FTfcelkz-,
Modra hči ubozega moža.
(Kumunska pravljica.)
(Konec.) V jutro druzega due Be je deklica zavila v ribiško mrežo, pod pazduho VBake roke je imela mačko in Be veedla na kozo in tako Be podala v bojarjev grad.
Natančno je ubogala gospodovemu povelju. Ni ne jezdila, niti ui peš šla, koza je bila majhna, ter se je deklica sedaj z jedno, sedaj drugo nogo dotikala tal; ni šla ne po poti, niti s pota, koza je šla po ozkej stezi med jarkom iu vrsto dreves, ter sem in tja odtrgala kako vejico; zavita v ribiško mrežo ni bila deklica ne opravljena, nit? gola.
Tako je šla ta čudna družba in tudi srečno prišla pred bojarjev grai. Ljudje, kteri so to videli, so od zvedavosti usta odpirali. Tudi bojar sam je bil zelo začuden pri pogledu. Toda ni hotel takoj pri-poznati, da je premagan, zato pa ukazal, da naj oba velika psa na dvorišču spuste. S hudim lajanjem sta skočila psa proti bližajočej mladi deklici. Ta pa je brzo vsakemu psu vrgla mačko pod nos, te so zbežale, psi pa za njimi. Takt* je neovirana stopila pred bojarja, ga ponižno pozdravila in povedala, di je njegovo povelje natančno izvršila.
Bojar je po tem novem dokazu njene zvitosti premagan in moral rad ali nerad to priznati. Ukazal je za deklico pripraviti kopelj in jej podaril novo lepo obleko.
Nameraval jo je omožiti z služabnikom, kteri je bil vedno pri njem in mu bil zelo naklonjen. Ko jo je pa videl očiščeno in lepo oblečeno kakor kako nevesto, dozdevala se mu je tako lepa, da si je v glavo vtepel jo vzeti za svojo ženo. Pred poroko jej je pa rekel:
„ Vzamem te za ženo. Toda zapomni si: Prepovem ti za vselej v mojej navzočnosti soditi o kakem prepiru."
Obljubila mu je ubogati. Malo dni po poroki šel je bojar necega dne Bvoje polje ogledati. Se daj sta pritekla dva kmeta v grad k bojarju, da bi razsodil o nčkem prepiru. Slučaj pa je hotel, da je uprav v tem času po mostovžu šla njegova soproga in pričakovala moža, kteri bi se imel kmalu vrniti, toda kmeta sta jej pričela pri povedovati zadevo. Molčč ju je poslušala.
Jeden nju jej je rekel: ,,Nedavno sem se imel nekam peljati in kolo na mojem vozu je bilo poškodovano. Moje kobile nisem mogel vpreči pred prehabljen voz, posebno ker bi imela kmalu žrebe storiti. Zato sem prosil soseda, tega, ki sedaj pred Vami stoji, da bi mi posodil kolo. Prinesel mi je isto na večer, da bi se zamogel drugo jutro zgodaj odpeljati. Predstavite si pa okoliščino; moja kobila je po noči žrebe storila ..." Drugi kmet je posegel v besedo: „Ne verujte mu, ljuba gazdarica, in Bog Vas bode varoval l Žrebeta ni storila njegova kobila, pač pa moje kolo I"
Bojarjeva žena še vedno ni besede spregovorila.
Kmeta sta čakala in čakala, in ko sta konečno opazila, da gospodinja neče izreči sodbe, sta jo vprašala:
„ Prosimo Vas oproščen ja, gospodinja, ali ne bijnama hoteli povedati kam je bojar šel!"
„Gotovo!" je odgovorila. ,,Šel je k močvirju, da bi videl kako se bode žabe pripravile k zajutreku, pri kterem bodo kašo jedle.'4
Kmeta stajo začudeno pogledala, se priporočila iu z glavo zmajaje odšla.
Ko sta dospela do vežnih vrat, premišljevala sta:
„Čuj, ljubi prijatelj, meni se dozdeva, da kar je nama gospodinja rekla, mora imeti velik pomen."
„Da, da zadeva s žabami je vendar čudna."
Po nekoliko obotavljanju sta šla nazaj. Našla sta gospodinjo če vedno na istem mostovžu in eden izmed nju jo je nagovoril:
„Zopet sva nazaj prišla. Dovolite nama samo še jedno besedo gledč
žab. Kako je mogoče, da bi si Žale kašo kuhale?"
„To ne vem, prijatelja. . . . Mogoče se to tako godi, kakor zamore kolo tele storiti.... "
Sedaj sta še le kmeta razumela pomen besedi. Toplo sta se zahvalila in se zopet sprijaznila.
Ko je bojar domu prišel, je vprašal ženo: ,.Kaj se je pripetilo v njegovej odsotnosti. Kdo je bil tukaj?"
Vestno mu je vse povedala in konečno tudi dogodbo b kmeti, kaj Bta hotela in kako ju je odslovila.
Ko je pripovedovanje končala, je mož napravil teman obraz in rekel: „Prelomila si dano besedo, ker si v mojej odsotnosti sodila! Ne moreva dalje skupaj živeti, vzemi kar ti je najljubše v hiši in pojdi k tvojemu očetu l"
Njegova žena mu je odgovorila : „Tvoje besede, ljubi mož, so mi svete. Moža je potreba ubogati, zato je mož! Toda v tem slučaju se nikakor ne čutim krivo, v tem prepiru nisem sodila, pač pa strankam povedala kje zamoreti najti svojega gospoda in sodnika. Ako pa za dobro smatraš, da me proč pošlješ, uklanjam se brez godrna nja tvojemu odloku in se ti iz dno srca zahvalim za tvojo dobroto, s ktero mi dovoljuješ, da seboj vza meni, kur mi je tukaj najljubše postalo. Vendar za jedno milost te še prosim. Pusti me še jedenkrat biti navzočo pri jednej veselici v hiši mojega gospoda in moža predno me poženeš iz hiše. Napravi pojedino in povabi vse naše prijatelje in znance, da se bodemo pred našo ločitvijo še enkrat veselili in skupaj pili."
Bojar je dovolil to prošnjo iu ukazal pripraviti veliko slavnost, h kterej je povabil vse sorodnike in sosede. Vsakdo je jedel in pil kolikor in kar je mogel. Žena bojarja ni nikdar pustila prazen ko zarec svojega moža, temveč ga vedno do vrha nalila iu se ta še dolgo pred polnočjo tako hudo vpijanil da je bil kar nezavesten.
Sedaj je prišel oni trenotek, na kterega je žena čakala. Previdno j pijanega moža zadela Da hrbet in ga nesla v hišo svojega očeta. Tam mu je napravila za pečjo ležišče in ga pustila prespati.
Ko Be je bojar drugi dan s težko glavo prebudil, je nerazumljivo okolu sebe zrl in vprašal kje se na haja. Njegova žena mu je odgo vorila:
,,Pn mojem očetu si. Ko Bi me iz tvoje hiše pognal, si mi tudi dovolil najljubše seboj vzeti. In to sem tudi storila. Nič na svetu mi ni ljubše in bolj drago nego moj mož; toraj ne bodi hud, da sem te seboj vzela."
Ko je bojar to čul, je bil zelo ginen iu nekaj časa pred-Be zrl. Potem pa rekel:
..Pojdi, moja draga žena, hitiva zopet na naš dom. Sedaj bodem še le vedel ceniti moj zakladi"
Mož kteri bi prehodil vsak dan 10 milj, rabil bi približno 20 let, predno bi prešel skozi vse ceste Velikega New Yorka.
Pariško razstavo je nedeljo 27. maja obiskalo več nego 400,000
osob.
Siromak. ,,Zakaj ste pa tako žalostni, gospod Šinkovec?" — „Pomislite vendar, pred d v e m i leti je prišla moja tašča na obisk za osem d n i, in sedaj je še v e d-no pri nas!'1
Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite se vedno na FR SAKSER & CO. 109 Greenwich Str., New York.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl
Miners Exchange
Saloon,
700 E. Cooper Av., Aspen, Colo.
V	njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine Bmodke, dobiti so dobra jedila in prenočišče.
V	obilen obisk se priporočam (1. ji.) MAT. INAUTZ, lastnik.
Vina na orodaj.
Dobra rodeča in črna vina po 40 do
55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street.,
San Francisco, Cal.
Kje je?
Josip Losar v East Helena, Mont
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. <■
Izvrstne viržinke
kakoršnih dosedaj še ni nihče v
Ameriki izdeloval, izdeluje sedaj
Leonard Puh,
404 W. 17 St. - CHICAGO, ILL.
Poskusite jih in prepričali se bo-dete, da za tako nizko ceno niste še nikdar kadili boljših smodk. Te viržinke so ravno tako izdelane kakor jih izdelujejo v Ljubljani v tobačni tovarni.
Naročila po pošti se nemudoma izvršujejo.
MARTIN MUŠIČ, doma iz Drago-vanje vasi, okraj ruomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem na hrani in mi ostal dolžan 8(57 86 to ga priporoča kot dobrega rojaka
JoBip Smuk, Box2S4, Ely, Minn., St. Loub, Co ,
Naznanilo.
Ker imam sedaj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov in so zaznamenovaue v moj^m ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naročila. Cenik pošljem poštnine prosto.
žepne ure.
in verižice itd. Denar uaj se mi blagovoli naprej poslati, malo zneske se lahko pcšlje v poštnih znamkah.
MATH. P0G0RELC,
5102 Butler Street, Pittsburg, Pa.
£
Francoska parobrodna družba
Tf
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). JMP'" Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob
10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Mortor Street:
O t v o rje nje.
Podpisani priporočam Slovencem v La Salle, 111., in okolici svoj
saloon 9
kterega odprem dne 1. maja t. 1. v obilen obisk. Vedno bodem točil izvrstno sveže pivo. fino doma napravljeno vino, dober Whiskey iu druge likere, ter prodajal dobre smodke. Slovenci, obiščite me pogosto.
S spoštovaujem
MATH. K0MP,
1003 Main St., La Salle, 111.
ALI
La Bretagne La Gascogne La Champagne L'Aquitaine La Touraine La Lorraine La Bretagne Novi
7. juni 1900. 14. „ 1900. 21. „ 1900 28. „ 1900. 5. julija 1900. 12. „ 1900. 19. ,, 1900 __	brzoparnik na dva
vijaka „La Lorraine" odpluje prvič iz New Yorka 12. julija t. 1.
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
pošiljaš cenjeni čitalec tvoje v staro domovino namenjene novce po FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York? Ta pošilja najceneje, najhitreje in n a j z a 11 e s 1 j i-v e j e 1
V srečni hiši ljubijo godbo.
Glasovi r za $500 ali orgije za. $250 « le malokdo od nas more omisliti, Se manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati razne komaue. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otolne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in zabava za otroke. Z njo
lahko igraš nad 1000 komadov, ktere si izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev
,,Veliko boljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 16 funtov. Lepa godbena skrinjica velja gamo $6 00. Isto Vam pošljemo po sprejemu $3-00 po ekspresu. Agent je zaslužijo denar, ker se lahko pr'*la. Pošljite 2 ct. znamko za
cenik itd. Standard Mfg. Co., 45 Vesey St., New York, P- O. Box 2S53. Dept. Gl. N.
Vi,.lili».,rMi»t,>«'1'''.rfifcli1.»«>?lvl''>M''ih -t'1'1- •<>'•'« •'.<■'5..I.lii,	I,,j-l,Y,i.t.|.,Mi. .'tliMtH	''^M^lSf
A'
FRANC ČUDEN,
trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža,- _ "URLJANA %
Grahek in Sunich,
CALUMET, - - - - Michigan, priporočata rojakom svojo
grocerijo,
v kterej prodajata vedno vse sveže blago po najnižjih cenah.
Tudi pošiljata denarje v staro domovino in rojakom preskrbita potne listke.
V obilen obisk se priporočata
J. GRAHEK in M. SUNICH,
Calumet, Mich.
KNAUTH, NACHOO & KUEHNE
No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menuee, in dolžna pisma.
I zp osi nje in isterjnje zapuščine in dolgove.
Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik
ID:r?. GK irV^ILT POHEK,
sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. loth & Walnut Str., in N. W. Central & 1'arkSt.
Kansas City, U- S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošnjem ljudstvu.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik,
ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem ; ima 25letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in 1w>ga-tim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na gospoda
DE. G. IVANA POHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, l>olezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne l>olezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd.
OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Doktorja IVANA POHEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, j*»sebno pa mu je Ijulio pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. G. Ivan Potek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok.
- VSI ONI -
Kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je l>olezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar.
Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato f*" zalogo vsakovrstnih švicarskih steuv • u žepnih ur, žf verižic, nlianov in drugih zlatih in srebrnih predme- W tov po najnižjih cenah.
Pri naročilih naj se denar naprej pošlje in eden ft.
gold, več zu poštnino.
j|:	Ceniki pošiljaju se zastonj poštnine prosto.
............................................................................................
f»i> Ji?,'I

S-tooIkzi
remen Bahnhofgasse štv 29 Bremen.
jediua slovanska tvrdka, ktera potnike iz
Bremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje.
Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dosp^vši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zme-njati zanv>rete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj ae eamo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavozili.
Oglasila in vprašanja < dgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestuo.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.
Jacob Stonich
0 89 E. Madison St., Chicago, 111.
Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (BosaCane) in V so najboljši pokrovi se zlatom pre-tegnjmii (Goldlieid) in jamčim zanje 20 let; kolesovj« je Elgin ali Waitbam ter velja samo

Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE.
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakemu toplo prijioročati.
Thos. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kas.
S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek tinancijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najlioljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., U.S.A.
Dragi g. dr. Pohek: — Z Vašim zdrayljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se Vam lepo zahvaljujem.	C. G. Foster, sodnik v Topeka, Kas.
Spoštovani g. d. Pohek: — Zahvaljujem se Vam z svoje popotno ozdravljenje, Vaša zdravila so najlx)ljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. Lipovac, Rulvilie, Miss.
Spoštovani zdravnik: — Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popol-nom ozdravil. Zelo se Vam zahyaljujem, ker sem bolehal 23 let na žetodcu in črevih in sem mislil, da ni več pemoči za mojo bolezen. Vaš udani	Jos. Zganič, Hastings, Pa.
Spoštovani dr. Pohek: — Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled kterega sem trpel celih 20 let.	Jakob Keller, Helena, Mont.
Dragi g. dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje.	Steve Marak, Cameron, Texas.
Dragi zdravnik: — S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič yidel dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje.
Ben Henderson, Kansas City.
Spoštovani gosp. zdravnik:— Mnogo hyaJe Vam za ozdravljenje moje težke lx>lezni.
Thom. JurkoviČ, Iron Mountain, Mich.
NASVETE DAJE ZASTONJ!
Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na:
DR. 6. IVAH POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563	KANSAS CITY, HO. U.S.
* —___ ®
?	^SSšiiSSS^^ &	Dame, ktere žele uro kupiti se
-	l9^7^ ■x>rjprn^rrrJ' * iim 8Hd»j ponuja lepa priložnost,
—	^	* ya cena je je za ngfcaj gasa
<$) Na zahtevan je pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba A1 in jamstvo za blago, je moje geslo.
3 Za obilo naročb
se priporočam z vsem spoštovanjem
A
i i
Jacob Stonich,
89 East Madison Street, Chicago, III.
JOHN VENZEL,
izdelovalec
KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrgtnih harmonik je ^18 do 835 in naprej. Izvršu era tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Oflice. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na:
John Venzel,
30 King St., Cleveland, Ohio.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od 825 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrBte od f45 do $100. Pri naročilih od S50 do 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala:
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, <la harmonike izdelane po John Goloba imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vaakej godbi aa žice, trobente ali piifrali.
>