fcOSTOTNA PLAČANA V GOTOVINI DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ST. 27. • 28. JUNIJ 1957 « LETO XVI. ® CENA 10 DIN PR0LET8BC1 VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! ' freiiiT:." c» Vojin Bakič: Spomenik ljudske vstaje Vsi, ki nam je pri srcu svoboda iri sreča človeštva, ki smo se in se zanjo bojujemo in so desettisoči zanjo dali svoje najdražje, svoja življenja, ponosni in radostni praznujemo četrti julij, dan borcev. Na ta dan se je pred šestnajstimi leti zbral na Dedinju v Botičevi ulici številki 5 Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije, partije, ki je vsekdar ostala zvesta delovnim ljudem. In v tistem najusodnejšem trenutku, ko je fašistična zver s vesta si svoje moči hotela duhovno in fizično uničiti naše narode, je Komunistična partija visoko dvignila svoj glas: * »V boj za zmago ljudstva, v sveti boj za svobodo in srečo človeštva.../« Ljudstvo je sledilo temu klicu, ker je zaupalo Komunistični partiji, ker je uvidelo, da sta samo dve poti, pot v boj za življenje ali smrt, v boj za svobodo ali suženjstvo, boj za srečo ali trpljenje. In izbralo je Pot hoja za življenje, svobodo, srečo, boja, na čelu katerega so bili najboljši sinovi naših narodov. Četrtega julija je bil .dan znak za vseljudski upor proti fašističnemu zavojevalcu. Vnel se je boj na življenje in smrt proti neznansko močnejšemu sovražniku, boj, iz katerega so jugoslovanski narodi izšli zmagoviti. To je bil strahoten obračun s preteklostjo, v kateri so bile s krvjo napisane najbolj slavne, najplemenitejšd strani naše zgodovine. 17 let mineva od tega velikega zgodovinskega dneva, a klic ljudstvu: »Vedite, da je lahko Vaša svoboda izbojevana le Z Vašimi lastnimi močmi...* še ni in ni prenehal veljati. Ne, boj z narodnostno In socialno osvoboditvijo ni prenehal. Le orožje smo odložili. Naše roke inrmišice in duh z enakim hotenjem In žilavostjo slede klicu naše Partije z dne 4. julija: V boj za zmago ljudstva, v sveti boj za svobodo in srečo človeštva. Sedaj ni več okupator tisti, proti kateremu so usmerjena naša prizadevanja. Razvnel se je ■ vseljudski boj proti gmotni in duhovni zaostalosti, za industrijsko razvito in duhovno bogato domovino delovnih ljudi, za nove socialistične odnose med ljudmi in narodi, za mir v svetu, za'blagostanje in srečo človeštva. Tudi ta boj ni lahak. Toda kadarkoli se ozremo na prehojeno pot in še posebno ob prazniku dneva borcev revolucije, lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo storili vse, kar je v naših močeh. Ne samo to, storili smo več, tako da so upravičeno oči vsega naprednega človeštva uprte na našo domovino, ki je postala vzor poguma in najnaprednejših stremljenj, saj je na svoji poti dosegla najvišjo stopnjo delovnih odnosov, kjer ljudie sami odločajo in delujejo v svoje dobro V Beogradu zaseda v teh dneh prvi kongres delavskih svetov Jugoslavije. Za ta kongres so bila 'izvedene obširne vs-etoinpke in organizacijske priprave. Kot uvod, v kongresne priprave so služite volitve hoivih delavskih svetov. Ob tej priložnosti so dosedanji organi upravljanja v gospocčairsikiih organizacijah, pri- • pravili temeljitejša pidSlovca poročila kot doslej in v večini primerov skrbno analizirali vso problematiko, ki sodi v okvir dela gospodarske organizacij e, oziroma ki na njeno delovanje vpliva. Po itevolMvi novih delavskih svetov so se pričele neposredne priprave na kongres. To je obdobje silno temeljitega in konkretnega proučevanja sistema delavskega in družbenega upravl j an ja ni vse d ružb en e problematike, ki je na ta .sistem organsko povezana. V teh razpravah. je sodelovalo aktivno na tisoče delavcev, kot pribito 1 pa drči,’ dia hi ■skoraj težko mašili delovnega človeka v naši republiki, ki ne bi prisostvoval omenjenim razpravam. Odbor za pripravo (kongresa pa je med tem časom delal »a pripravi referatov, ki jih bo kongres poslušal. Priprava teh referatov tlako po obsegu problematike kot po načinu obdelave pomeni prvo kompleksno obdelavo problematike delavskega in družbenega upravljanja, kar je vsekakor neverjetno pomembno in dragoceno gradivo. Za kongres je bilo izvoljenih preko 1.700 delegatov, članov delavskih svetov gospodarskih organizacij. Poleg izvaljenih delegatov je na kongres povabljenih tudi nekaj sto političnih in javnih delavcev, ki bodisi -s svojim delom v Sodiia-listični zvezi, organih oblasti, sidikail-nih organizacijah, gospodarskih organiaadiljah neposredno sodelujejo v procesu rasti in raz- voja mehanizma delavskega in družbenega upravljanja.. Seveda je, v nekaj stavkih nemogoče niti v najbolj skopih potezah skicirati (kongres v njegovem celovitem obsegu. Podrobnejša ’ Obdelava pa bo zahtevala . veliko več prostora in časa, Vendar pa se tedi, da je mogoče v celotnem, kongresnem gradivu'opaziti zlasti tri osnovne silnice: Prvič. Prizadevanja, da s socialističnimi sredstvi uptva-ijja-mo dn razvijamo socialistično družbeno ekonomsko sožitje v gospodarskem in celotnem družbenem .življenju. V tem. pogledu so bili v naši deželi napravljeni pi-eliomni koraki, ki so pomenili silen napredek v razvoju ustvarjanja socialističnega družbenega sožitja v praksi, sprostil se je proces rasti in naavo.ia svojstvenega organizma družbenega upravljanja in svojstvenega družbeno ekonomskega, mehanizma, tako v pogledu organizacijskih metod kot v pogledu organizacijskih oblik družbeno ekonomske prakse. V tem smislu se je v naši domovini začel razvijati družben sistem, ki vse bolj sloni n,a novih socialističnih" temeljih. Drugič. Povsem jasno pia je, dia deiliavsiko saimioupravlj a!n j e hi neka posebnost naše dežele, ki more biti po vsebini, to je po svojem družbenem značaju, omejena v meije naše dežele. Uvajanje delavskega in družbenega samoupravljanja je samo naša konkretna realizacija določenega zakonitega objektivnega družbeno ekonomskega procesa, ki nujno vodi k temu, da prevzamejo neposredni proizvajalci upravljanje gospodarstva in ‘družbenega sožitja v svoje roke. Zamlmivotal delavskega samoupravljanja s stališča mednarodnega delavskega giban j a je v -tem, da je do delavskega sa- V torek ob 9. uri dopoldne se je začel v Beogradu, v dvorani Doma sindikatov prvi kongres delavskih svetov Jugoslavije. Kongres je med prvimi p oz d ra vil, tovariš Tito, ki je med drugim dejal, da mi nismo nikoli dvomili o našem delavskem upravljanju in da so naši ljudje prišli do prepričanja, da je njihovo samoupravljanje tovarn in podjetij velika pridobitev. (Na sliki: Tovariš Tito prihaja na kongres.) moupravljiamja prišlo na osnovi normalnega organskega razvijanja socialističnega družbenega sožitja, ki mu je zmagovita revolucija odprla pot, dia se v naši deželi delavsko samoupravljanje razvija na družbeno ekonomsko ugodnih pogojih, ker obstajajo družbena lastnina, nagrajevanje po delu itd., ki so prvine socialisti čaega družbenega sožitja itd. Povsem razumljivo je, da delavsko samoupravljanje od vsega začetka predstavlja za našo deželo ne suho kabinetstoo vprašanje, ampiaik določeno družbeno prakso, ki temelji na prizadevanjih. za uveljavljanje socialističnih družbenih načel, da je sistem delavskega in družbenega upravljanja ne samo teoretično vsestransko osvetljen in dokazan, ampak da je dokazal svojo življenjsko sposoibhosf, da se je pokazal kot uspešno sredstvo v ekgnomaki in družbeni praksi in da je na ta način ovrgel svojevoljne -zaključke zaostalih sociologov, ki so nedavno še menili, da je zakonito, da se socialistična revolucija konča v samovoljni in totalitarni vladavini birokracij e. Prav vsled te* ga je sistem delavskega samoupravljanja zanimiv za vse napredne 6n trezno misleče čini-telj e v delavskem gibanju po svetu. Zanimivo je, da se je pozivu na kongres delavskih svetov odzvalo neverjetno veliko število predstavnikov raznih delavskih organizacij in da so se nekateri predstavniki posameznih organizacij, ki so spočetka vabilo na kongres že zavrnili, premislili in prišli na kongres. Tretjič. Iiz vseh materialov kongresa je jasno razvidno tudi to, da so delavski sveti in vsi organi delavskega samoupravljanja ne samo cilj, ampak tudi sredstvo v ustvarjanju naše ekonomske demokracije S stališča te dvojnosti delavskega samoupravljanja so napravljene tudii vse študije, analize in vsi predlogi za bodoč razvoj delavskega samoupravljanja. Vsekakor je za uspešen razvoj delavskega samoupravljanja zelo velike važnosti dejstvo, da se ta mehanizem talko izpopolni, da dejansko omogoča neposrednim proizvajalcem sodelovanje v sistemu upravljanja. Prav ta/ko je zelo velike važnosti tudi to, da se družbeno ekonomski sistem, pravne norme itd. razvijajo tako, dia objektivno omogočajo lin pospešujejo aiktiviiza-cijo nepioeredniih proizvajalcev v upravljanju. Seveda pa je to samo en vidik delavskega samoupravljanja. Drug, vidik, ki ga je prav tako upoštevati pa je v tem, da je od dela neposrednih proizvajalcev v organih samoupravljanj a odvisno, kako v danih pogojih izgleda ekonomska demokracija in kakšne ekonomske in družbene rezultate daje. Od subjektivne zrelosti proizvajalcev, od njihovega angažiranja v sistem upravljanja, od tega kako znajo uporabiti mehanizem delavskega samoupravljanja v družbeno ekonomski praksi je namreč v veliki meri odvisno, kako se potem tudii sam mehanizem delavskega samoupravljanja krepi in kako postaja družbeno učinkovit in nepogrešljiv. To je tem važnejše naglasiti, zlasti zato, ker je povsem jasno, da objektivni materialni položaj ■ našega gospodarstva še ni v celoti tak, da trt stihijsko silil v delavsko samoupravljanje, ampak nasprotno zaostailejča gospodarske enote nenehno tišče v ospredje celo vrsta 'ostankov kapitalistične prakse in birokratske samovolje. Premagovanje teh pojavov pa je odvisno tako od neposredne demokratične družbene prakse kot od učinkovite družbeno ekonomske dejavnosti organov upravljanja, ki s pravilno eko- (Naidaijevianjie na drugi strani) Prvi kongres delavskih svetov Jugoslavije je odprl predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in predsednik Odbora zp sklicanje kongresa tovariš D juro Salaj. Po pozdravnem govoru tovariša Tita je tovariš Sajal prebral referat: »Dosedanje izkušnje in nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja, v Jugoslaviji«. (Na sliki: Tovariš Djuro Salaj otvarja kongres.), Prednost tistemu kar nam bo najhitreje obrodilo sadove V dnei od 16. do 18. junija je v Beogradu znova zasedala Zvezna ljudska skupščina. Ljudski poslanci so razpravljali o dosedanjem in bodočem razvoju industrije in gradbeništva. Svoje zaključke so izrazili v dveh resolucijah. Razpravljali so še v gibanju gospodarstva v letošnjih štirih mesecih. Razen te g a so sprejeli deklaracijo o ustavitvi poizkusov jedrske energije, kar bit prispevalo k utrditvi mednarodnega položija. Deklaracijo b odo naši diplomatski predstavniki izročili OZN in državam, s katerimi imamo diplomatske stike. REPUBLIŠKI odbor sindikatu rudarskih im metalurških delavcev SLOVENIJE ČESTITA VSEM RUDARJEM OB NJIHOVEM PRAZNIKU - 3. JULIJU. ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJEJO VSI DELAVCI SLOVENIJE! ==s Bot vidimo, je Zvezna lijudiska skup- , ščima minuto 'zasedanje posvetila predvsem važnim gospodarskim vprašanj em, važiniim za na,dialljnflii. razvoj industrije ta gradbeništva, tako kot je na zasedanju pred približno mesecem in 'pol razpravljata o bodočem razvoju kmetijstva. Vstx, M so sodeCovalii v razpravi in prti sestavljanju resolucij, so upoštevali osnovno načelo naše ekonomske Politike, to je, ustvariti čiimprej dn čim,več sredstev za široko potrošnjo, za preskrbo preitiaivailsitva, protevaijoti jih kakovostno in po cenah, ki bodo prilagojene kupni moči naših državljanov. Tej osnovni smeri naše. ekonomske potliitilke je podrejen-razvoj vsaike pošemeone panoge in prvenstveno predvsem ; razvoj industrije, sej j* njen delež v ustvarjiainou narodnega dohodka, torej v ustvarjanju pobriošmih dobrin, naj večji. Perspektivni plain ; razvoja industrij e, ta mona zagotovilu skladen razvoj goBipiodiaiHstivia im hitrejšo rast življenjske ravni, temelji na tehle osnovah: 1. Zgradili smio močno industrijo, predvsem težko. Industrijska proiiavod-mja j© narasitila v primerjavi' z letom 19.39 v miniulem letu za 266"/». V industriji je bila pogonska sila v letu 1955 za približno 2,(i krat večja kakor leta 193S. Medtem ko smo imeli v stari Jugoslaviji samo 139 megavatov virov električne energije, sedaj razpolagamo z 1.285 mW. Razni tega smo zgradili vrsto novih daljnovodov. Zmogljivost kovinske industrije je gtefle reprodukcijskega materiala porastla od 165.000 ton na 350.900 ton in opreme od 105.000 ton na 260.000 ton. Glede na predvojno proizvodnjo je narasila proizvodnja surovega jekla nad trikratno, aluminija nad sedemkratno, papirja 2,3 kratno, žveplene kisline 3,2-kratno itd. Izdelovati smo začeli vrsto novih predmetov kot koks, brezšivne cevi, motorna vozila, elektroenergetske stroje itd. Vrednost industrijske proizvodnje je znašala lani 1761 milijard dinarjev. 2. Čeprav smo dosegli talko občutna vzpon industrijske proizvodnje (ta je bili mstoikirait diktiram .tudi z zuhiamje-pioMltičniih .-razilioignv — gospoderstoa. blokada), ' so se v razvoju posameznih industrijskih panog in v gospodarstvu sipiloh porajate določene neskladnosti, ki zavirajo še hitrejši rac voj gospodarstva. Te so: zaostajanje' energije in surovinske baize, kmetijstva in gozdarstva in od tod — tudi premajhno izkoriščanje zmogljivosti, predvsem predeitovalne industrije — potem počasno dviganje strokovnega kadra iltd. Narodni dohodek industrije se je povečal od 264 milijard v letu 1939 na 669 milijard v letu 1956 (po cenah iz leta 1956), torej za 2 in polkrat več. Medtem ko se je skupni narodni dohodek skupaj z industrijo povečal samo za 1,5 krat več kar pomeni, ila je bila (Nadaljevanje na 4. strani) n n i o j a v a S6 ® V petek, 21. junija, je bilo v Mariboru skupno plenarno zasedanje Okrajnih sindikalnih svetov Maribor in Ptuj. Na zasedanju so sklenili, da se oba sindikalna sveta združita ter izvolili novo vodstvo. Predsednik novega Mariborskega sveta je postal tov. Ivan Gorjup, dosedanji predsednik OSS Maribor. Zasedanje je vodil tajnik Republiškega Sveta ZSS tov., Roman Albreht. 4$ Združila sta se tudi Okrajna sindikalna sveta Ljubljana in Kočevje. V soboto, 22. junija je bilo namreč v Ljubljani skupno zasedanje obeh plenumov, ki ga je vodil predsednik Republiškega sveta ZSS tov. Janko Rudolf. Predsednik . novega združenega sindikalnega sveta je tov. France Borštnik. $ Upravni odbor velenjskega rudnika je na seji ob koncu maja sklenil, da bo poslal na rudniške stroške letovat nekaj pridnih in socialno šibkih dijakov velenjske gimnazije. ® V celjskem okraju so izvolili letos 1783 članov kolektivov v delavske svete. Med njimi je približno 50 uslužbencev več kot lani. Podobno je tudi v upravnih odborih. Po starostnem sestavu pa je podoba naslednja: do 20. leta starosti je letos 20 ljudi več kot lani, do 25. leta 95 članov več, do 30. pa 8. Potlej krivulja že pada. To pomeni, da so se letos delavski sveti v celjskem okraju močno pomladili. ® Mladina zabukovškega rudnika se je močno potrudila in zares lepo pripravila »Praznik mladosti«. Koliko večerov so prebili na vajah, koliko sestankov je bilo, koliko požrtvovalnosti so pokazali! Na prireditvi pa ni bilo nobenega iz uprave podjetja, nikogar od predstavnikov ZK in ostalih organizacij. Edina izjema je bil nekdo iz tehničnega vodstva rudnika. Tako se pritožujejo mladinci v dopisu »Celjskemu tedniku«. In še pravijo, da jih znajo vedno porabiti, če je treba kaj delati, da se vedno, obregnejo vanje, čim zaplešejo, zdaj, ko so hoteli pokazati nekaj več kot samo ples, pa ni bilo nikogar blizu. Kar upravičeno se razburjajo. Q Prvega junija je priredil ženski zbor celjske Svobode samostojen koncert. Pevke so večinoma iz tovarne emajlirane posode in jih vodi tov. Tone Teržan. Program je bil sila skrbno naštudiran ter zasluži *bor za svojo prizadevnost vse priznanje. @ Pri Okrajnem sindikalnem svetu v Novi Gorici je bilo ustanovljeno. Poverjeništvo za tisk, da se bo med delavstvom čim bolj razširil naš delavski tisk, zlasti pa še »Delavska enotnost« in »Rad«. Poverjeništvo je priporočilo vsem večjim podjetjem goričkega okraja, naj naročijo »Delavsko enotnost« za člane svojih delavskih svetov in upravnih odborov, ker jim bo objavljeno gradivo v znatno pomoč pri upravljanju kolektivov in odločanju o raznih problemih. £ Na železniški postaji v Novi Gorici Obstaja že d el j časa prostovoljno gasilsko društvo »Železničar«, v katerem so včlanjeni delavci in uslužbenci vseh podjetij in enot goričkega železniškega vozlišča. Gasilci pa imajo pri svojem delu resne težkoče zaradi pomanjkanja primernega bazena za zalogo vode. Sedaj upajo, da bodo s kreditom, ki so ga dobili, in s prostovoljnim delom članov društva tudi to vprašanje zadovoljivo rešiji. Q Pod okriljem Železniškega športnega društva v Novi Gorici deluje tudi balinarski krožek, ki pa ne more prav zaživeti zaradi pomanjkanja primernega balinišča. Zato so člani sklenili, da bodo na železniški postaji zgradili svoje balinišče, za kar bodo prispevali s prostovoljnim delom, hkrati pa upajo, da jim bodo železniška podjetja pri tem pomagala. Q S prihodnjim šolskim letem bo v Ajdovščini ustanovljena Ekonomska srednja šola, postopoma pa bo ukinjena višja gimnazija in bosta v bodoče ostali samo višji gimnaziji v Novi Gorici in v Idriji. V zvezi z izvajanjem šolske reforme bodo ustanovili v raznih krajih poleg nižjih gimnazij tudi šest popolnih osemletk, kljub temu pa bo v celem goričkem okraju ostalo še kakih 60 enooddelčnih osnovnih šol, ki jih zaradi velike oddaljenosti in raztresenosti naselij zaenkrat še ne. morejo ukiniti-..... 0 Da bi v jeseniški občini čimpreje rešili kopico vprašanj okrog nezaposlenih žena, bo občinski sindikalni svet organiziral strokovne tečaje. Prizadeval si bo tudi za ustanovitev administrativnih in gospodinjsko - gostinskih šol ter uslužnostnih ustanov. Občinski sindikalni svet posveča veliko pozornost tudi stanovanjskemu vprašanju. U. Ž. 0 Na nedavnem plenumu občinskega sindikalnega sveta v Rušah so razpravljali o rehabilitaciji vojnih in delovnih invalidov. Pozvali so podjetja, da nudijo komisiji za zaposlitev delovnih invalidov čimveč pomoči, G. G. 0 Dne 4. julija bodo v vasi Zalog pri Škofljici odkrili spominsko ploščo žrtvam fašističnega terorja. F. H. 0 Komisija za izobraževanje pri sindikalni podružnici v Železarni Štore je priredila predavanje o razvoju socialnega zavarovanja v naši državi ter o delu okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje v Celju. M. J. 9 Sindikalna podružnica »Delta« v Ptuju je 9. junija napovedala tekmovanje kolektivom »Mura« v Murski Soboti, »Toper« v Celju in »Pik« v Mariboru v streljanju, kegljanju, odbojki in šahu. V teh športnih panogah je sindikalna organizacija »Delta« dosegla prvo mesto. — J. M. 4£ Občinski sindikalni svet v Celju je januarja razpisal tekmovmje. v šestmesečnem tekmovanju (ki je obsegalo redno odvajanje članarine, fizkulturna in športna tekmovanja, pridobivanje naročnikov za časopise, obiski bolnih članov itd.) je Tovarna emajlirane posode s 14.131 točkami dosegla prvo mesto, Cinkarna Celje z 9212 točkami se je morala zadovoljiti z drugim mestom, s tretjim pa železarna Store z 2222 točkami. J. M. Letos poteka sto let, odkar je bila v Solkanu pri Gorici odprta osnovna šola. Za proslavo te pomembne obletnice so pripravili lepo prireditev, razstavo o razvoju šole, razstavo ročnih izdelkov učencev itd. S. ® Jeseniška železarna je prevzela pokroviteljstvo nad prvim evropskim šahovskim prvenstvom metalurških delavcev, ki bo letos na Bledu od 2. do 10. septembra. Na šahovskem prvenstvu bo nastopilo preko 10 ekip iz vzhodnih in zahodnih evropskih držav, v vsaki ekipi bo osem šahistov. @ Nedavno tega so odprli s prostovoljnim delom zgrajeno otroško igrišče v bližini novega naselja v Štorah. @ V gasilskem tednu, ki je bil v prvi polovici tega meseca, so se mladi šentjurski gasilci udeležili strokovnega tekmovanja v Štorah, kjer so zasedli 3. mesto. V tem tednu so uredili gasilski dom in se strokovno izpopolnjevali: O V Dramljah bodo 22. julija odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Spomenik bo visok 3 metre, postavili pa ga bodo sredi Dramelj. Izdelal ga bo akademski kipar Ciril Cesar iz Celja. OBČINSKI SINDIKALNI SVET UUBUm-ČBNUCE in sindikalne podružnice delavcev: Tovarna »ELMA«, »JAMBOR«, OPEKARNE, krajevnih podjetij, Obrtnega gradbenega podjetja, prosvetnih delavcev Črnuče, Razdelilne trafo postaje Kleče-Crnuče, tovarne »Belinka« in tovarne »JUB« v Dolu pri Ljubljani čestitajo k občinskemu prazniku vsem članom sindikata In občanom. Ne bomo imenovali tovarišice, ki nam je pisala, da je ne bi .prijemali za besedo. Sama je prosila tako 'in celo poslala znamko za odgovor. Vendar je nijena zgodba taka, da zasluži, da jo objavimo, saj ... No, berite sami! »V podjetju delam«, tako piše, »od začetka februarja predlanskega leta. Prva dva meseca so me prestavljali na razna delovna mesta, sredi aprila 1955. leta pa so me prestavili k stroju. Tarifna postavka za to delovno mesto je bila 36 dinarjev. Delamo v dveh pa tudi 'v treh izmenah, če je veliko dela. Nisem bila slaba tielavka. Nočem se sicer hvaliti, vendar so to uvideli tudi tisti, ki so mi . dodeiiili denarno nagrado. Ob koncu januarja lehos pa sem nastopila porodniški dopust. Na delo sem prišla spet po pt-vem maju in to s štiriumo zaposlitvijo, ker dojim. Zdaj pa me niso hoteli dati k istemu delu. Tarifna postavka na mojem prejšnjem delovnem mestu sc je medtem povišala na 42 d:n, mene pa so .prestavili na talko delovno mesto, kjer je tarifna postavka spet 36 din na uro. Dobila sem tudi tako odločbo r-> novem' 'tarifnem pravilniku. Obrnila sem se na tovariša obratovodjo ter ga vprašala, če bom mora.la ostati pr! tem delu tudi potem, ko bom delala spet polnih osem ur. Ta pa sp je razhudil in dejal, da do takrat lahko že oba umrjeva. To po mojem mnenju ni noben odgovor. Morda boste vprašali glede kvalifikacije. Takrat, ko sem se zaposlila, je bilo pri podjetju kakšnih 30 ljudi. Ne vem kako je že bilo, kar naenkrat je postal vsak, 'ki je delal vsaj pol leta pri stroju, polkvialifioiran delavec. Meni je takrat manjkalo 14 dni in tega zvanja, ali kako se že polkvalifiikaciji reče. nisem dobila. Potlej je število zaposlenih stalno naraščalo. Prihajale so večinoma same ženske, tako da nas ije danes 58. Vsi delajo pri strojih, čeprav je nastopil prvič službo in stroja nikdar še ni videl od blizu. Tarifna postavka 36 din je danes le na treh delovnih mestih (pri ročnem čiščenju) ter tista, ki pospravlja delavnice. Tarifne postavke pri strojih so seveda .različne. Najnižja je 39 din na uro. Sedaj ne vem, ali res ne morem zahtevati nazaj svojega starega deila, . saj sem, lahko rečem v primeri z drugimi stara delavka in znam delati na večini strojev. Ali' bom imela morda pravico priti nia staro delovno mesto šele potem, ko bom spet delala .po osem ur? Mar žena s porodom toliko zagreši, da se lahko počne z njo, kar se komu ljubi in jo prestavlja sem ter tja in se j; tta-rifaa postavka ne s,me zvišat',« Biti moraš že zares močnih živcev, da ne vzrojiš, ko bereš tele vrstice. Če je vse tako res, kot nam je tovarišica pisala, potem se sama čisto upravičeno sprašuje: naj bom mar zato kaznovana, ker sem rodila? Seveda, če ne bi rodila, če bi še naprej ostala v tovarni, bi se tud; njej z novim tarifnim pravilnikom povišala plača na 42 din. Ker pa je rodila, jo zdaj nočejo vzeti na tisto delovno mesto, dali so ji nekaj drugega, kjer ima staro tarifno postavko. Kot stara delavka, kot sama pravi, ima enako plačo 'kot je le na štorih delovnih mestih v tovarni in te so najnižje. In v tovarni imajo sindikat. Vedo morda odborniki za ta primer? Naj se vsak lizm-ed njih vpraša, kaj bi storil, če bi se njemu samemu kaij podobnega primerilo, če bi zbolel in bi moral potem prijeti za slabše plačano delo samo zato, ker je M (bolan. Mislim, da bi vsak preklete udaril po mizi. Le zakaj v ftem primeru ne udarijo po mizi, ko se godi njihovi to- varišici krivica? Člani so jih izvolili zato, da varujejo njihove pravice, izkazali s o jim zaupanje in zdajsna.j to zaupanje upravičijo ter tovarišico zaščitijo. Dovolj izkušenj ima vsak izmed nas in ve, da se da v takih primerih najti tisoč izgovorov: da nimajo takega delovnega mesiia, kjer bi lahko zaposlili prizadeto delavko samo za štiri ure, da bi jim to zmešalo organizacijo dela in potlej bi morda še ugotovili, da je delavka slaba, da ne zna delati, začeli bi brskati še po njeni preteklosti itd. samo zato, da bi opravičili svoje ravnanje, Vidite, zato imamo sindikat, da takih stvari ne pusti, pa čeprav je to po uredbi morda dovoljeno, čeprav je to morda celo v tarifnem pravilniku ali pravilih podjetja zapisano. Ne, krivica je očitna za vsakogar, ki ima količkaj srca, da sploh ne omenimo, da se tako postopanje še zdaleč ne sklada s socialističnimi moralnimi načeti. Vrnitev gozdnih delavcev v Sindikat lesnih delavcev Tajništvo Centralnega sveta ZSJ je na seji 27. maja po pooblastilu Plenuma CS odločilo na osnovi razpisane ankete, da se gozdni delavci, na željo njih samih vrnejo v sindikat lesnih delavcev. Od 356 gozdnih podružnic Jugoslavije je odgovorilo na razpisano anketo 320 in to: za povratek v sindikat lesnih delavcev se je odločilo 6(too. Od ostalih 40% se je odločilo za sindikat kmetijskih delavcev 31.5*/», a ostalih 8.5% za samostojni sindikat gozdnih delavcev ali druge sindikate. Velika večina se je torej odločila za povratek v svoj matični sindikat. To pa je bil tudi prvi memorandum sindikatov Jugoslavije. Centralni svet je posla) vsem sindikalnim organizacijam gozdnih delavcev pismo, v katerem naroča, da je treba izvršiti prenos v času od 1. julija do L oktobra 1.1. Republiška odbora (kmetijskih in lesnih) sta se že sporazumela o tehnični izvedbi te naloge in s tem obveščata tudi vse občinske in okrajne sindikalne svete. Janez Gabrovšek Le kam naj se še obrnem? V podjetju, kjer delam, sem zaposlena že trj leta in pol. Grade stanovanja, ki bodo končana jeseni. Prosila sem upravni odbor podjetja, naj bi tudi meni dodelil, stanovanje. Sem poročena, imam enega otroka, stanujem pa pri moževi materi, kjer nas (e vsega skupaj sedem. Upravni odbor podjetja pa mi je odgovoril, da mi stanovanj^ ne morejo dati, ker sem ženska. Ali »e to prav? Za časa NOB nam ženam ni nihče rekel, da ne smemo delati, ker smo ženske. Dejali so mi, da je to bilo takrat, danes pa je to drugače. Mož pa je1 zaposlen v železarni v Ravnah. Ko je prišel od vojekpv novembra 1955, so ga sprejeli pod pogojem, da je podpisal neko listino, da tr.i leta ne bo prosil za stanovanje. Ali se ‘lahko dogodi kaj takega? Stanovanja torej niti mož ne dobi, niti ga meni v podjetju niso dali. pa sem napisala prošnjo na občino. In veste, kai so mi odgovorili? Da nisem upravičena na stanovanje ker sem V nedeljo, dne 23. junija, je bila v okviru Prvega slovenskega festivala telesne kulture najbolj uspela prireditev — partizanski pohod — »Ob žici okupirane Ljubljane«. Udeležilo se ga je 400 tekmovalcev. Na sliki: Prizor s pohoda. Kongres delavskib svetov Jugoslavije (Nadaljevanje s prve strani) n omsko politiko objektivno spodrezojejo korenine negativnim pojavom. Zaradi tega vsega j© povsem razumljivo, da se je kongres delavskih svetov znašel pred dejstvom, da družbeno skrbno ih vsestransko prouči sicer časovno kratko pa tembolj. razgibamo družbeno prakso, ki so jo organi delavskega in družbenega samoupravljanja prinesli v naše družbeno ekonomsko življenje, dia jio analizira in da skuša opozoriti na glavne tendence, ki jih je v bodočem razvoju delavskega samoupravljanja razvijati oziroma odklanjati in na glavne pojave v našem družbeno ekonomskem itd. sistemu, ki ugodno ali neugodno vplivajo na razvoj, afirmacijo in učinkovitost organov delavskega samoupravljanja. Zato se je kongres orientiral med diugim predvsem na -tri sklope vprašanj: Prvič. Kako se je do sedaj v praksi oblikoval sam organizem delavskega in družbenega samoupravljanja, kakšne organizacijske oblike je zavzel, oziroma kiglkšne tendence se v tem .pogledu javljajo, kakšne metode e porablja ta mehanizem v svojem delu, kateri družbeni vzroki vzpodbujajo posamezne organizacijske oblike in metode ■ in kako se je v tem pogledu orientirati v bodoče. Drugič. Kako je doslej potekal skladni razvoj sistema delavskega in družbenega samoupravljanja z odgovarjajočim razvojem našega ekonomskega, pravnega itd. sistema. Kongres si prizadeva opozoriti na tiste probleme, pojave in tendence v našem ekonomskem, pravnem itd, sistemu, ki bodisi ugodno, bodisi, neugodno vplivajo na razvoj mehanizma delavskega in družbenega samoupravljanja. Tretj'' Kongres posveča veliko pozornost temu, kako se je odvijala praktična vsakodnevna borba, ki jo predstavlja gospodarjenje, skrb za proizvodnjo, razvoj proizvajalnih sil, za smatrat porazdelitev narodnega dohodka, oblikovanje socialističnih delovnih razmerij itd. Ta borba pomeni namreč najuspešnejšo šolo neposrednih proizvajalcev za upravljanje, je najučinikovite jše sredstvo za premagovanje gospodarskih teža" in obvladovanje najrazličnejših nasprotij, družbenih zapletov itd. Bz tega torej izhaja, da kongres gleda s stališča rasti delavske samouprave vso družbeno problematiko .in vse činsi-teije, ki vplivajo na upravljanje ali pa so z njim v določeni zvezi. Objektivni ekonomski pogoji, pravni itd. sistem, sistem delavskega in družbenega .upravljanja in njegovo delovanje iitd. predstavljajo namreč organsko neločljivo celoto, ki se med seboj prepleta, v kateri posamezni čini tel ji drug drugemu odrejajo osnovno smer in okvir fazvo-ja itd. Zato je taka obravnava nujno potrebna in lahko edino ona predstavlja zorni kot za uspešno delo kongresa. Nobenega dvoma ni, da je kongres delavskih svetov eden izmed najpomembnejših dogodkov v našem družbenem življenju zadnjega čem in nobenega dvoma ni, da bo našel svoje določeno mesto v .mednarodnem delavskem gibanju. Roman Albreht zaposlena v podjetju. Stanovanje naj mi da podjetje, v katerem sem jaz. ati pa možu železarna. Tako torej ne dobim stanovanja niti nri mojem podjetju, niti v železarni, niti v občini. Kam naj se še obrnem? Poznam pa ljudi, ki so pozneje prosili za stanovanje in' so ga že dobili. Tudi pri nas bodo dali stanovanje delavcu, ki ga že ■ima, samo je temno, hoče pa svetlega. Z ženo pa sta brez otrok. Včasih mi je hudo. ker sem žrtvovela svojo mlabili irešenl Itako, kakor to odgovarja interesom delavcev. B. Dj. Nemirna Srednja Amerika, kjer se križajo težnje narodov po svobodi in interesi ameriškega velekapitala. — Spet so netniri na meji med Hondurasom in Nicaraguo. Na sliki oddelek nicaraške vojske na meji proti Nica-ragui. „ ZASEDAL JE KONGRES FRANCOSKE GENERALNE KONFEDERACIJE Te dni je zasedal v Parizu kongres največje sindikalne organizacije Francije, Generalne konfederacije deia (CGT). Kongres je vzbudil velika zanimanje javnosti, zlasti zaradi razprave o tem, kako doseči sindikalno enotflost. V Franciji obstajajo namreč tri večje sindikalne centrale. Razen CGT, za katero se trdi, da je pod vplivom Komunistične partije, so še socialistični in katoliški sindikati. Na kongresu se je izoblikovalo dvoje stališč o sindikalni enotnosti. Prvo je zastopal generalni sekretar Benoit Firan-cho-n — tega podpira KPF, drugo pa nepartijec Le Brun. Prva verzija izhaja iz tega, da je CGT močno razredna organizacija, ki je dosegla v nekaj zadnjih letih velikg uspehe ter usmerjala razredni boj. Tako je bilo na primer leta 1955 postavljeno okrog 5 milijonov zahtev za povečanje mezd. od katerih jih je uspelo milijon. Priborili so s; prav tako plačan tritedenski dopust. Do začetka tega leta je več kot dva milijona delavcev doseglo povišanje plač. Vse te akcije približujejo SABOTAŽA PRI GAZI Eden izmed tovornih avtomobilov jugoslovanskega odreda v sestavu sil OZN v Egiptu je 18. t. m, naletel na protitankovsko mino. Ob eksploziji je bil ubit vojak Banko Milič, težje pa ao bili ranjeni raz vodnik Dragomir Mitič ter vojaki Milovan Traj-kovič, Stanko Ertman, Dragolftib Jeftovič, Josip Oreškovic in Hamid Šubašič. Razen njih je bilo 7 vojakov ter en podoficir laže ranjenih. Po zadnjih 'poročilih so vsi ranjeni že izven nevarnosti. Nesreča se je pripetila na poti, ki so jo zgradile naše enote in ki so jo upravljali za gibanje motoriziranih patrulj prot; demarkacijski črti. Petnajst dni prej so patruljiranje po tej poti prenehali, potem pa so poslali vod inženircev. da preverijo, če je pot' varna. .Vod je pot temeljito pregledal, na povratku pa je zavozil na protitankovsko mino. Posebna komisija OZN je ugotovila, da je bila mina podtaknjena po pregledu poti. Skoraj vsak dan se vrste na Japonskem demonstracije' za prepoved poskusov z atomskimi bombami. — Ta slika je z demonstracij v Tokiu, v katerih je sodelovalo 25 tisoč študentov. delavce različnih političnih Bazirani in ni fona po mnenju Pranchona še nikdar takšna priložnost za enotno akcijo kot, sedaj. Po njegovem mnenju naj se CGT še dalj e bori za enotnost akcije na konkretnih vprašanjih. Čim večja je ta enotnost na terenu, tem bolj mora prevzemati tudi vodstva 'drugih sindikatov. Potemtakem naj bi ostale' še nadalje posamezne sindikalne centrale, enotnost pa naj bi uresničevali na posameznih akcijah. Le Brun je drugačnega mnenja. On pravi, da pomeni v današnji politični situaciji v Franciji vezanje posameznih sindikatov na politične stranke razkol delavskega razreda. Različni politični vplivi tako razdvajajo delavce, da je enotnost'na terenu nemogoča. To pomeni, da so velike razlike tako ideološke, politične kot verske, ki delavce razdvajajo, obstoji pa nekaj, kar jih združuje. Pustimo ob strani, pravi Le Brun. tisto kar nas razdvaja, 'pogovarjajmo se o tem. kar nas združuje. Le Brun predlaga, naj bi CGT prevzela pobudo za ustanovitev enotnega sindikalnega gibanja. REŠENA KRIZA? Vladna kriza v Italiji je doživela kaj nenavaden obrat. Potem, ko je Fanfani vrnil mandat, ker ni uspel, da bi u-stanovil štiiristrankarsiko vlado, so rešili vladno krizo na dokaj nenavaden način. Predsednik republike Gronchi namreč ni potrdil odstopa Zolijeve vlade, češ da je vlada dobila ob glasovanju v parlamentu večino in da zato ni razloga da bi odstopila. Zoli pa se je še pred glasovanjem o zaupnici vladi odrekel glasovom fašističnih poslancev, zaradi česar je kasneje podal ostavko vlade. — Predsednik republike Gronchi pa smatra, da je dobila vlada v parlamentu faktično večino, vštevši glasove fašističnih poslancev in zato meni, da naj Zolijeva vlada naprej opravlja svoje posle. To je. na kratko povedano1, dvoje mnenj, ki sta se kresati na nedavnem kongresu, od katerih ipa ima prva mnogo več pristašev v samem CGT, druga pa v drugih sindikatih. Francozi nikakor ne morejo pozabiti, da je bil Speidl, sedanji komandant kopenskih sil NATO, Hitlerjev komandant Pariza. — Takile plakati so viseli te dni po Parizu. Taka pobuda ipa bi bila realna, če bi pustili svobodo prepričanja nedotaknjeno. Po njegovem mnenju bi ustanovili torej skupno sindikalno centralo, vsak član sindikata pa bi lahko izpričeval svoje politične, verske itd. nazore, sama sindikalna centrala pa bi bila nevtralna do vseh političnih dogajanj, kakor je to na primer v Zahodni Nemčiji. Jugoslovanski poslanik v Londonu, Ivo Vejvoda, je predal 21. t. m. podkqmiteju komisije OZN za razorožitev deklaracijo Z\rezne ljudske skupščine o prenehanju nuklearnih poskusnih eksplozij s prošnjo, naj bi jo takoj dostavili vsem delegacijam podkomiteja. Deklaracija bo sestavni del memoranduma jugoslovanske vlade o tem vprašanju, ki ga je poslala že sredi aprila letos. Večina svetovnih časopisnih agencij, radijske postaje in časopisi so objavili krajše ali daljše vesti in odlomke iz deklaracije naše Ljudske skupščine. Tako je na primer »Times« objavil poročilo. v katerem pravi, da je jugoslovanska skupščina soglasno sprejela deklaracijo, s katero zahteva prepoved nuklearnih poskusov. V poročilu pravi, da je v deklaraciji posebej poudarjena velika odgovornost vseh sil, ki preizkušajo atomske bombe ter da opozarja dekleracija na možne katastrofalne posledice za vse človeštvo. Poljski list »Trybuna Luci u« je objavil vest o deklaraciji pod naslovom »Skupščina zahteva prepoved nuklearnih poskusov«. V sporočilu je objavljen del deklaracije, v katerem piše, da So jugoslovanski kakor tudi vsi drugi narodi vznemirjeni zaradi nuklearnih eksplozij ter da poziva Skupščina, naj brez odlašanja sklenejo sporazum o prepovedi atomskih poskusov. Pekinški dnevnik »Jen Min Ji Bao« je tudi objavil izvlečke deklaracije ter naglasa ugotovitev, da je vprašanje razorožitve dandanes eno izmed osrednjih vprašanj mednarodnih odnosov sploh. »Hjndustan Times«, eden izmed najvplivnejših indijskih listov, objavlja vest o deklaraciji naše Ljudske skupščine na prvi strani ter prav tako naglasa veliko odgovornost velesil, ki preskušajo atomske bombe. Glasila •organizacjj, ki po včlanjene v dveh največj-ih sindikalnih centralah Svetovne sindikalne federacije ter Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov kakor tudi samih icentral so zadnje čase polni člankov o gradivu, o kaiie-rem naj bi razpravljali na ten kongresih. O tem je tudi dosti govora na sestankih teh organizacij in cenil,ral. Kongres Mednarodne konfederacije svobodnih .sindikatov bo od 5. do 13. julija v Tunisu, kongres svetovne sindikalne jfederacij e pa bo od 4. do 5. oktobra v Leipzigu. Zelo zanimivo je, da je precej geseil, ki jih obe centrali že sedaj uporabljata v pripravah na kongres, enakih. Prav tako je vrsta skupnih vprašanj o katerih bosta razpravljala oba kongresa. Tako je n. pr. v «nem izmed pisem, ki -jih je poslal Biro Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov svojim organizacijam, da b® V, kongres te Mednarodne organizacije »velika skupščina pripadnikov svobodnega gibanja, ki se bore za boljše življenje, kruli, mir, svobodo in eniotniost vseh delov sveta«. V resoluciji Izvršnega komiteja Svetovne sindikalne federacije, 'ki so jo izdali pred svojim IV. kongresom, pa so zapisali: »IV. svetovni kongres bo velika manifestacija prijateljstva in sodelovanja delavcev ter sindikatov vseh dežela. Kongres bo odraz mednarodne delavske solidarnosti, pomenil bo precejšen delež v akciji za uresničenje sindikalne enotnosti, v boju za blaginjo in demokracijo, za nacionalno neodvisnost narodov in sveta.« Razumljivo je, da navajajo mimo skupnih gesel tudi vrsto povsem različnih stvari, kar le več ali manj posledica blokovskih pogledov vodstev teh dveh sindikalnih central (n. pr. stališče do dogodkov na Madžarskem, Egiptu, vprašanje političnega boja sindikatov). Podobno je tudi s vprašanji o katerih bosta razpravljali obe sindikalni centrali .na svojih kongresih. Glavna vprašanja, ki jih bodo proučevali na kongresu Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov, sk>: 1. Ohranitev miru na svetu (mirna rešitev sporov med državami, in zoperstavljanje sovjetskim -grožnjam proti miru v PRED VOLITVAMI V EGIPTU Te dni so objavili v Egiptu uradno listo kandidatov za parlamentarne volitve, ki bodo 3. julija. V začetku so postavili 2469 kandidatov, danes pa jih je le 1318. Zavrnili so 1151 kandidatur. Vsa notranja in zunanja reakcija v Egiptu meni, da so predstoječe volitve parlamenta ugodna priložnost, da ustvarijo sebi ugoden teren ih da kolikor se le da, omeje oblast revolucionarnega sveta, če se že ne bi dalo vreči Naserja. Pri tem se spominjajo dogodkov in sprememb v Jordanu, volitev v Libanonu in zelo zaostren položaj za časa dopolnilnih volitev v Damasku. Izvršna komisija je zato zelo temeljito pretresla vse kandidature in se pri tem držala gesla, da se sovražnikom Egipta in agentom imperializma ne sme dovoliti spodkopavanje današnjega sistema. Da je bilo rešetanje zares temeljito, priča podatek, da se je v začetku kandidiralo 2469 ljudi, danes pa je le 1318 kandidatov. Med kandidati je 16 ministrov, 59 bivših oficirjev, 39 policijskih oficirjev ter 119 državnih uslužbencev. Dalje se je kandidiralo še 96 županov, ki jih imenuje minister za notranje zadeve za vse življenje, 20 vaških knezov in 21 članov občinskih odborov. Med kandidati je 151 srednjih kmetov in 135 takih, ki imajo zemlje do agrarnega maksimuma. Mimo teh je še 30 uslužbencev raznih družb in 79. trgovcev, potlej je še 222 advokatov, 32 sodnikov, 95 prosvetnih delavcev, 21 novinarjev, 71 zdravnikov,. 73 inženirjev itd. Kot vse kaže, ni med kandidati niti enega delavca vsaj po uradni statistiki. Boliviji grozi generalna stavka Nacionalna konferenca dela v Boliviji je te dni sklenila, da bo napovedala generalno stavko, če vlada ne bo povečala plač. Predsednik vlade pa je izjavil, da je gospodarski položaj dežele tak, da se plač ne da povišati. svetu, Združeni narodi kol orodje' miru); 2. mednarodna delavska solidarnost v boju za svobodo pod »komunističnega zatiranja«; tuje dominacije, fašistične diktature in rasne diskriminacije); 3. ekonomske in socialne naloge sindikatov v svetu, ki se spreminja '(mirnodobna uporaba atomske energije, avtomatizacija; skrajšanje, delovnega časa, zajamčene plače delavcev; sodelovanje sindikatov pri reševanju vprašanj gospodarskega razvoja). Obenem s kongresom MKSS bo tudi konferenca afriških tn azijskih sindikatov, na katerem bodo razpravljali o položaju včlanjenih organizacij v Afrika in Aziji, o gospodarskem razvoju teh dežela, ,o vlogi sindikatov, o vplivu sindikalnih gibanj na zunanjo politiko azijsko -afriških držav in o skupni akciji za večjo svobodo in. neodvisnost sindikalnega delovanja v nekaterih deželah Afrike in Azije. Glavna vprašanja, o katerih bodo razpravljali na kongresu Svetovne 'sindikalne federacije, pa so: 1. boj proti imperialistični reakciji (poskusi zadušitve osvo- ' bodilnih gibanj, povezanost imperialistične napadalnost.; na Bližnjem in Srednjem vizhoau z napadi na delavske pravice, o solidarnosti narodov v bojih Za mir. razorožitev). 2. Mednarodna sindikalna enotno sit v boju za boljše življenjske in delovne pojgoje (potreba po enotnosti; podpora narodom, ki se bore za nacionalno osvoboditev, ter sindikalnim gibanjem, ki se bore za uresničenje delavske enotnosti!, skupni problemi delavcev tn sindikalnih gibanj, zaščita delavskih pravic). 3. Nadaljnje naloge sindikatov v boju za boljše življenje delavcev (uvedba štiridesetur-nega delovnega tedna, boj proti škodljivim posledicam avtomatizacije, ukinitev vsake diskriminacije glede starosti, spola in rase; zagotovitev minimalnih mezd, izboljšanje socialnega zavarovanja). Kakor vidimo iz navedenih vprašanj, o kate.nh bodo razpravljali o kongresih, so glavna vprašanja skupna, saj so no obenem tudi Skupni problemi delavcev vsega sveta- Toda vod. stvi obeh sindikalnih central tega nikakor nočeta uvideti, ker to ni v skladu z njihovo blokovsko politiko. Toda prav gotovo bodo na teh kongresih prišle do izraza tudi protiblokovske težnje v politiki sindikalnih gibanj ter za okrepitev mednarodne solt- eccaxo^«oooooooooooooa>xx»ooooooooax)op3ooaoooooooooxooooooeooooooeoooooooc«ioooooo (vwwywwifKy)mr PISMA DVEH NAŠIH GRADBENIH DELAVCEV, KI STA V ŠVICI NA PRAKSI Kalmml Moml. mil, liniillia to so zahteve, Id jih morajo delavci izpolnjevati Iz letošnje tehnične pomoči Združenih narodov sta med drugimi prejela štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v Švici tudi dva člana našega kolektiva, zidarski vodja Ludvik Kališ in asfalterski delavec Stefan Zuran. Komaj sta preživela nekaj tednov v Švici in že sta pisala vodstvu podjetja in svojim sotovarišem nekaj pisem ter nam posredovala vtise, ki sta si jih nabrala v tujmi. Zavoljo tega, ker se dostikrat primeri, da strokovnjaki, ki odhajajo v tujino.. le malo povedo o svojih vtisih in izkušnjah, ali pa povedo to le v obliki predavanj ali člankov, se nam zdi da bi bilo prav, če bi »Delavska enotnost« objavila izvleček pisem teh dveh naših delavcev in tako posredovala njihove vtise vsem gradbenim delavcem Slovenije. SLO VENI J A-CESTE SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA Bern, 15. maja 1957. Dragi tovariši! V Švico sem srečno 'prispel. Zaposlen sem pri podjetju, ki je last treh bratov. Lepo so me sprejeli. Do sedaj smo urejali neko kanalizacijo. Mislil sem, da asfalta ne bom videl, toda obljubljajo mi, da ga bom imel še čez glavo. Upam, da se bom naučil vse tisto, kar mi še manjka in lahko posredoval svoje znanje kolektivu. Ne morem vam opisati reda in discipline na tukajšnjih g. dbiščih. Zdi se mi, da mi je disciplina že prešla v kri. Mogoče ni lepo, da se hvalim, toda sam sebi se čudim, kako sem se vsetnu temu tukaj tako hitro privadil. Delo je mehanizirano. Lopate in krampa skoraj ne poznamo. Precej bomo morali še potrpeti, precej delati, da bomo dosegli takšno raven mehanizacije pri nas doma. Prvo, kar zahtevajo tukaj od delavca, je kakovost dela, drugo pa storilnost, red in disciplina. Vse to bom moral posredovati našim tovarišem asfalterjem. Vepi, težko bo, to sta najbrže občutila že lani tovariša ing. Megušar in puntar na cesti Senožeče—Koper, ko. sta nam pripovedovala, kako naj bi delali in kako ne. Priznam, prav sta imela, čeprav sem sam včasih mislil drugače. Hvaležen sem vam, dd ste mi omogočili prakso v tujini, saj bom s tem izpopolnil svoje strokovno znanje. Pozdravite vse tovariše asfalterje! Stefan Znran Bern, 1 junija 1957. Tovariši asfalterji! Mesec dni je že minilo odkar sem v Švici. Vse Vas prav lepo pozdravljam in Vam želim obilo uspeha pri delu. Veseli me, da mi je naše podjetje omogočilo prakso v Švici, da mi je omogočilo spoznati to deželo in način dela. Tovariši, skoraj Vam ne morem opisati reda na tukajšnjih gradbiščih in tudi ne tega, kakšna storilnost in kakovost dela se zahteva od vsakogar. Asfalterji, ki smo delali na sektorju ceste Senožeče—Divača ali v Kozini, tega nismo vedeli. Včasih smo vsi skupaj mislili, da nas naši predpostavljeni le priganjajo, ko so nas opozarjali na red in disciplino, na nove načine dela. O,, tovariši, sedaj šele_ vem, kako vse je to potrebno in potrebno je še marsikaj več, kar smo znali in kar znamo. Se več bi moral vsakdo zahtevati od nas, če hočemo priti'do vsega tega, kar imajo tukaj. Kako je pri Vas? Vem, sedaj imate polne roke dela in delate na različnih krajih. Prosim Vas, kdorkoli dobi moje pismo v roke, naj ga odda drugemu in naj pozdravi vse tovar;še. , Vse asfalterje pozdravlja Štefan Zuran Bern, 1. junija 1957. Vodjem asfaltnih del podjetja Slovenija- cestel Ne vem, ali ste prejeli moje prvo pismo in zato Vam spet pišem. Prosim Vas, izpolnite mi prošnjo mojega sedanjega šefa. Pošljite mi nekaj fotografij tistih cest, ki smo jih zgradili. Kadarkoli tukaj govorim o tem, koliko cest smo zgradili v letih po vojni, mi ljudje ne verjamejo. Zato bi jim rad pokazal fotografije. Sporočam Vam, da sem si pridobil že precej znanja in izkušenj. Tovariši asfalterji s katerimi delam skupaj, me poučijo o vseh stvareh. Z vodilnimi organi podjetja sem zadovoljen in trudim se, da bi bili tudi oni zadovoljni z menoj. Kaj je novega pri Vas? Ali ste že začeli . asfaltirati? Prosim Vas, pišite mi. Zanima me, kaj delate. S spoštovanjem pozdravlja vse Stefan Zuran Biel, 30. maja 1957. * Dragemu kolektivu! Nalašč nisem hotel takoj pisati, da ne bi mogoče pretiraval ali preveč pesimistično gledal na deželo, kjer sem sedaj. Reči' moram, da imam lepe vtise. Pri mojstru, kjer sem zaposlen, nas je 5 Jugoslovanov, pri sosednjem pa štirje, tako da v mestu Biel zastopa 8 Jugoslovanov Jugoslavijo. Podjetnik G. Habegger nam je šel zelo na roko. V stanovanju imamo tudi kuhinjo, da si lahko kuhamo zajtrk in sami pripravimo večerjo. Slabše je za tiste, ki morajo stanovati v hotelih. Saj veste, nikamor ne morejo stopiti, zato nas prav radi obiščejo.’ Veste, sedenje v tukajšnjih restavracijah je predrago. (Gostiln sploh nimajo. V restavraciji pa stane liter vina 5 frankov.) Biel je trgovsko mesto. Čeprav ima samo 55.000 prebivalcev, dobiš v njem vse, kar si zaželiš. Največ pa imajo prodajaln za pecivo, sadje, sadne sokove itd. Kakor sem že omenil, je naš podjetnik praktičen človek. Mojster je z nami menda zadovoljen, vsaj tako se mi zdi, ker nam je ^plačal že kar spočetka po 3 franke na uro. O, lahko je plačal. Delati moramo tako, da nas bole roke in noge. Prste smo imeli spočetka kar otrple. Pa ne mislite, da se je godilo tako samo meni, tako se je godilo tudi drugim štirim, vsem, ki smo prej delali v Jugoslaviji. Delamo vse kar je treba: opazujemo, raz-pažujemo, zidamo. Tri dni sem zidal, nosil trame in plohe, postavljal odre. Nekvalificiranih delavcev skoraj ni, delamo pa vse v režiji. Gradimo industrijski objekt tovarne »Omega« (saj poznate »Omega« ure). Sedaj pa še malo o strokovnosti: Delo je mehanizirano. Če je zgradba visoka 10 metrov, montirajo žerjav z nosilnostjo 3600 kg Za 15 metrov visoko zgradbo montirajo žerjav z nosilnostjo 2400 kg. Zgradba, ki je visoka 21 metrov, p adobi žerjav z nosilnostjo 1400 kg. Žerjav opravlja vse: betonira, donaša opeko, malto, deske, železo, postavlja iantene itd. Opaž je ves poskobljen in premazan z dobrim oljem. Vežemo ga s posebnimi spojkami. Spojke so železne in zelo praktične. Lahko jih pomikamo. Tudi grede za plošče so železne. Betonsko ploščo smo razpažili v štirih dneh. Po njej je tekla dva dni voda. Mislim, da sem Vam povedal drobec o strokovnem delu. Prav vse pozdravlja' Ludvik Kališ, coooocoocoooocccocococ X)OOOOOCXJUOOOfXXXXDOOOOl.XXX50CX> Glasilo sindikatov Slovenije izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. - Tisk Casoptsno-zatošniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. - Naslov uredništva In uprave Ljubljana Čufarjeva ulica 3. - Dom sindikatov. - Telefon uredništva in ujfrave 32-031, uredništvo 32-538, uprava -30-046. - Poštni predal 281. - Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221. .- List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din.