Letnik: XXVIII čevljar glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič NAŠI CILJI jwt'- : z»,/ 'tfP V JUBILEJNO LETO Nič posebej novega ni v naših planskih dokumentih za letošnje leto. Tako cilji, kot potrebne naloge, katerih izvršitev vodi k doseganju ciljev, so povsem podobni lanskim. Drugače je le to, da smo danes bolj prepričani kot pred letom, da bo doseganje planskih ciljev težje, tako zaradi pogojev gospodarjenja doma kot de- lovanja ponudbe in povpraševanja v svetu. V jubilejnem letu Peka je naša obveznost za izpolnitev opredeljenih nalog še večja, saj želimo predvsem z dobrimi poslovnimi rezultati obeležiti visok jubilej. Več in boljše lahko dosežemo le z višjo kakovostjo našega dela in to kar na vseh področjih. Prav gotovo vse možnosti niso izčrpane, je pa seveda resnica tudi ta, da je visoka stopnica k boljšemu težja, vendar obenem manjša. Poseben motiv za korake na tem področju nam je, in nam mora biti dolgoletna tradicija Peka. Motiv pa tudi v tem smislu, da je na dosedanji razvojni poti kolektiv Peka premagoval in premagal nešteto problemov, bil torej uspešen v doseganju postavljenih ciljev in je zato tudi letos za Peko sprejemljiva le ena pot. Z boljšim delom do planskih ciljev v jubilejno leto. Prav sedaj obravnavamo in sprejemamo naj planski dokument za letošnje leto. Moj namen ni povedati vsebine, posebej pa se mi zdi pomembno, da omenim odvisnost doseganja postavljenih ciljev od naše pripravljenosti, večje sposobnosti in ne nazadnje motiviranosti za kakovostno izvrše- vanje vsakodnevnih nalog in tako tudi skupnih letnih planov. Prav zato je v razvojnih in tudi letnem planu dana posebna pozornost kadrom. Želimo, da postane Peko zanimivejši za vse mlade, ki se odločajo o svoji usmeritvi, želimo da se vsi naši štipendisti dobro učijo in da se bo tako, sicer postopoma pa vendar stalno številčno in v potencialnem znanju krepila naša sposobnost. Vzporedno z izpolnjevanjem tekočih nalog bomo morali prav tako poskrbeti za naše dodatno usposabljanje. Povsod tam, kjer ugotavljamo, da bi nam več znanja dalo boljše učinke, bomo morali prisluhniti in osvojiti nova znanja in spoznanja, pa naj bo to za opravljanje delovnih operacij v proizvodnji ali obdelavi podatkov za potrebe najzahtevnejših poslovnih odločitev. Za delo moramo biti tudi motivirani. Ti motivi so zelo različni, v sedanjih razmerah je med prvimi prav gotovo osebni doho- dek. Dogradili smo naš sistem delitve osebnih dohodkov, tudi tega v cilju več ustvarjanja in nato več delitve. Sedaj moramo v vsakodnevni praksi poskrbeti za stalno dograjevanje ter poenotenje uporabe opredeljenih meril seveda z upoštevanjem različnosti na posameznih področjih, pri posameznih nalogah. Jubilejno leto — leto kakovosti naj bi bil osrednji cilj, ki si ga zastavljamo. Le uresničitev tega vodi k dosegu potrebnih sredstev za osebne dohodke in nujen nadaljni razvoj. Kar vsak dan sproti moramo vsi in vsak zase napraviti bilanco in pregled ali je vsak opravil svojo nalogo v obsegu in kakovosti, kot je bilo potrebno. Če bodo take bilance uspešne, bo uspešna tudi skupna, če pa bo skupna, bo to naj lepši prispevek k jubileju 85-letnice. Predsednik KPO Franc Grašič, dipl. oec. PRIREDITVENI ODBOR ZA PRAZNOVANJE 85-LETNICE PEKA Predsednik: FRANC GRAŠIČ predsednik kolegijskega poslovodnega organa Člani: EDVARD KOŠNJEK član KPO za planiranje, ekonomiko, organizacijo in finance JANKO MLADIČ član KPO za razvojno tehnološko in proizvodno področje TOMISLAV ZUPAN član KPO za kadrovske, pravne in splošne zadeve FRANCI JAZBEC vodja tozda Komerciala MILAN JAZBEC vodja tozda Mreža KAREL ZAJC predsednik skupnega delavskega sveta MATJAŽ HRGOVIČ predsednik konference osnovnih organizacij sindikata ŠTEFAN TRSTENJAK predsednik koordinacijskega sveta ZSMS ZNAK JE IZBRAN Odbor za praznovanje 85-letnice jev decembru objavil NATEČAJ ZA OBLIKOVNO REŠITEV ZNAKA 85-letnice. Izmed številnih predlogov je komisija izbrala in nagradila s prvo nagrado znak, ki ga je poslala NATAŠA PIŠKUR. Znak se bo skozi vse leto pojavljal na dopisih, kuvertah, značkah. Tudi v glavi Čevljarja smo ga uporabili in tako bo do konca našega jubilejnega leta. V JUBILEJNO LETO Letos praznujemo petinosemdesetletnico obstoja Peka. Običajno je, da si ob praznovanju čestitamo, ozremo nazaj na prehojeno pot, delamo načrte in si želimo vse najboljše tudi naprej. Prehojena pot je mogočna in častna. Delo v tej tovarni ni bilo vedno lahko. S samozavestjo smo lahko ponosni na minule čase in delo. Zahvala in spoštovanje gre vsem, ki so kdajkoli ustvarjali naš Peko. Osrednja proslava praznovanja jubileja bo verjetno v soboto pred šuštarsko nedeljo združena z dnevom delavcev Peka. Prireditveni odbor se je sestal že dvakrat in sprejel program akcij, ki se bodo izvajale v času do praznovanja. Poslovalnice bodo sodelovale v akciji NAJBOLJŠA POSLOVALNICA. Kriteriji bodo: preobrat zalog, promet na zaposlenega, urejenost prodajalcev, prodajalne in izložb, prijaznost prodajalcev in podobno. Zagotoviti je treba možnost enakih pogojev tudi za prodajalne, ki krajevno in lokacijsko ne morejo dosegati visokih rezultatov. Na vseh večjih sejmih bodo MODNE REVIJE v sodelovanju z nekaterimi konfekcionarji. Tudi za proizvodne oddelke bodo razpisana tekmovanja, za katera se bo ocenjevala kvaliteta in količina dela in urejenost delovnega okolja. V jubilejnem letu imamo velike obveznosti, če hočemo v praksi uresničiti geslo, da bo jubilejno leto, leto kvalitete, razvoja in napredka. KAKO NAPREJ V jubilejnem petinosemdesetem letu bomo ali temeljito zasukali naša jadra in zavihali rokave ali pa zdrseli v množico izgubarjev, kamor nas pehajo neugodni gospodarski pogoji. Ker izguba ni prava alternativa je potrebno, da poiščemo razloge za skromne rezultate v zadnjem obdobju in poiščemo tiste poti, ki so lahko naš boljši jutri. Poti je brez dvoma več, vendar, ko se odločimo iti po eni, ni mogoče brez posledic poizkušati hoditi po drugi ali tretji. Za pravilno izbiro poti pa je potrebno podrobno poznati izhodiščno točko in izbrati realne cilje. Poglejmo povsem na kratko našo trenutno situacijo: — splošna gospodarska kriza in upadanje prodajne kupne moči v Jugoslaviji, — izredno velika in ostra konkurenca v svetu, — prepočasno obračanje poslovnega procesa in predvsem kapitala v delovni organizaciji in s tem pogojena slaba likvidnost, — prostorska stiska, — neusklajenost proizvodnih kapacitet in razdrobljena organiziranost, — ugodna geografska le- ga, — dolgoletna proizvodna tradicija in — dokaj velik kadrovski potencial. Cilje imamo. Proizvajati visoko kakovostno modno obutev za svetovno in domače tržišče in s tem doseči dobre poslovne rezultate. In po kateri poti? Nadaljne ekstenzivno širjenje naše delovne organizacije je zaustavila investicijska nesposobnost, zato to nadomeščamo z vse večjim vključevanjem kooperantov, kar nam ohranja obseg poslov, vendar za ceno velikega angažiranja finančnih sredstev, katerih pa primanjkuje sedaj kot še nikoli doslej. Zato je potrebno absolutno zagotoviti, da posel, kjer so udeleženi kooperanti absolutno finansirajo sami od kolekcije, priprave, oskrbe proizvodnje do končne prodaje. Izbira boljših kooperantov, četudi na videz nekaj boljših bi nam pomagala do skupno boljše kakovosti tako v sami proizvodnji kot tudi dobavnih rokih. Druga pot je izbira donosnejših programov, ki se konkretno izraža v ukinitvi proizvodnje direktno brizgane obutve in uvajanju proizvodnje visoko kakovostne lepljene obutve. Tudi uvajanje računalniško podprte priprave proizvodnje in celotnega informacijskega sistema bo gotovo pomagalo k izboljšavi rezultatov. Vse to so vzpodbudni začetki novega vetra v jadra, vendar smo pri tem toliko počasni, da namesto dveh korakov stopimo samo enega. »Vola je treba zgrabiti za roge«, pravi slovenski pregovor in tako moramo tudi mi odločneje ukrepati in mobilizirati vse svoje sile na naslednjih temeljnih točkah: — racionalno zasnovati programe in vsako kolekcijo posebej, kajti prav program določa uspehe v prihodnosti v največji meri. Pri tem bo nujno sanirati Afis, kateremu je potrebno določiti dolgoročnejšo strategijo. Brez dvoma nam bo najbolj koristilo, če uravnotežimo obe izvozne poti Rockport in Afis, ki sta si po značaju različni a vendarle dopolnjujoči. Okrepiti bo potrebno oddelek priprave kolekcij, saj morajo biti naše odločitve na tem bolj pretehtane in strokovno racionalne, — najodločneje bomo morali obseg poslovanja v najkrajšem času zožiti v možne finančne okvire, sicer se bodo naša prizadevanja podrla kot domine. Tu velja najprej uskladiti proizvodne kapacitete med seboj in v zvezi z možnimi naročili. Hkrati ve- lja zmanjšati število TOZD, da se preprosto izognemo vsaj nekaj nepotrebne administracije, — bolje moramo izkoristiti svoje znanje in izkušnje in doseči mnogo bolj organizirano, disciplinirano in strnjeno delo. Izkoriščenost našega delovnega časa je majhna. V proizvodnji je mnogo zastojev zaradi najrazličnejših objektivnih in subjektivnih razlogov, ki imajo en sam skupni imenovalec neupoštevanje realnih možnosti priprave in oskrbe proizvodnje. S tem ne želim reči, da naj bodo proizvodno prodajni programi enostavnejši in tehnološko manj zahtevni, ampak bolj domišljeni in preštudirani z vseh aspektov. Dobri delavci, ki se potrjujejo z rezultati morajo dobiti prvo besedo in primerno nagrado, v slabših delavcih pa moramo vzpodbuditi tisto, kar jih bo privedlo med boljše delavce. Stanje, poti in cilj poznamo, sicer nekoliko različno iz različnih zornih kotov, vendar dilem ni: na delo z lastnim zgledom. Božidar Meglič POLETNO MERJENJE ČASA Zvezni izvršni svet je že izdal Odlok o dnevu in trenutku prehoda na poletno računanje časa ter o dnevu in trenutku pomaknitve'na srednjeevropski pasovni čas v letu 1988. Poletni čas se bo začel računati 27. marca ob 2. uri (takrat bomo ure pomaknili za eno uro naprej). Poletni čas se bo računal do 25. septembra ob 3. uri, ko bomo ure pomaknili za eno uro nazaj. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE Letošnje zimsko športno srečanje čevljarjev »ŠUŠTA-RIADA« bo 19. marca 1988 na Črnem vrhu nad Cerknim. Organizacijo prireditve je prevzela Alpina Žiri. Tekmovanj v veleslalomu in v smučarskih tekih se bodo udeležili tudi naši smučarji. Pred tem bodo sindikalna prvenstva, ki bodo hkrati izbirna tekmovanja. IZOBRAŽEVANJE OB DELU Na Srednji tekstilni in obutveni šoli, program obutveni tehnolog, smer obutveni tehnik — tehnolog je končala šolanje RADANA RADOVANČEVIČ iz sekalnice 510. Čestitamo! USTANAVLJAMO NOV ODDELEK V tozdu Obutev so začeli z aktivnostmi za ustanovitev novega oddelka. Proizvodnja v oddelku 524 se zmanjšuje, ker ima take vrste obutev vedno manjšo možnost prodaje na trgu. Stroj za direktno brizganje DESMA bomo prodali, za vrednost odprodaje se bo zmanjšal znesek za novo opremo. Novi oddelek bi lahko imenovali PROTOTIPNI ODDELEK z začetkom posebne proizvodnje v jubilejnem letu. Oprema in organizacija bi morala zagotoviti optimalno izkoriščenost strojev in naprav ob tem, da bo glavni poudarek na kvaliteti proizvodov ne samo v smislu zasnove moderne izdelave, ampak kompletnega pojma kvalitete. To bo obutev katere odlika bo tudi udobnost, trpežnost in trajnost. Poleg najmodernejše opreme bodo za to proizvodnjo uporabljeni najkvalitetnejši materiali in izbira kadrov. Tam bodo delavci (proizvodni in režijski), ki imajo pravilen odnos do dela in so strokovno usposobljeni za opravljanje določenih operacij. Trg take vrste obutev sprejema pa najsi bo domači, vzhodni kot zahodni. Kupci so pripravljeni plačati bistveno več. Večina tovarn namreč ni usposobljenih, da bi se spuščale v konkurenčni boj za ta cenovni razred. Po programu naj bi začeli v marcu z demontažo obstoječe opreme in obnovo instalacij, v aprilu bi bila montaža nove opreme, v maju pa bi začeli s poskusno proizvodnjo. Ko bo proizvodnja stekla, bo dnevni plan 1200 parov. Rekli smo že, da bo to nekakšen prototipni oddelek. Trak ni vezan na verigo, ampak se avtomatsko odpira in zapira, sam premika in podobno. Bistveno boljše je odsesava-nje, koncentracije hlapov so minimalne, v traku je montirana hladilna naprava, v kabinah je kvalitetna termoizolacija. Skratka ocenjujemo, da bo to začetni korak iz sivine tako na področju organizacije, tehnoloških zasnov, opreme in kvalitete. Stopamo torej v prihodnost solidnejše sigurnosti. Več razlogov je bilo za odločitev organizacijskih sprememb in premikov za posamezne dejavnosti: 1. Uvedba CAD sistema za računalniško programiranje v RPS 2. Vzorčna delavnica je bila preskromno dimenzionirana za potrebe izdelave vzorcev 3. Že dalj časa smo ugotavljali, da oblačenje peta ne sodi v šivalnico, ker tam ni urejeno odsesavanje hlapov pa tudi po vsebini dela sodi v sekalnico. Prihodnjič pa nekaj o uvedbi CAD sistema, novosti v modeliranju obutve. Zadnji dan v oddelku 512/5 ali bivšem 511. Naslednji dan so trak preselili v šivalnico 512, tja, kjer je bil oddelek oblačenje peta. Oddelek oblačenje peta je po novem v sekalnici. Že na začetku se je pokazalo, da bo treba z organizacijo dela zagotoviti delovne pogoje, ki bodo ustrezali predpisom, ker prostorska utesnjenost ovira delo. Prenatrpanost je stvar slabše organizacije, ki jo bo treba urediti tako, da bodo delovni pogoji normalni. Popravljalnica čevljev TAKO KOT VČASIH Sredi Ludbrega posluje popravljalnica čevljev, oddelek tozda Budučnost. To je pravzaprav servis za izdelavo zaščitnih čevljev in popravilo. Zanimivo je to, da v času avtomatizacije in robotizacije proizvodnje, v delavnici delajo vse ročno, tako kot so delali včasih. O delu v delavnici je pripovedoval Tomo Matijašec, kateri jo vodi več kot četrt stoletja. »Poleg popravil raznih vrst obutve delamo tudi zaščitne čevlje, največ za poklicne gasilske brigade, miličnike in gozdarje. Ker so uporabniki izredno zadovoljni, včasih težko izdelamo naročene količine. Pri nas se pozna padec kupne moči, zato je veliko več dela v popra-vljalnici, kjer popravljamo tudi že zavrženo obutev iz podstrešij. Cene naših uslug so sprejemljive, saj stane naprimer »templjanje« 3.150 dinarjev. Tako popravljeni čevlji zdržijo kar celo leto, družinski proračun pa je razbremenjen za deset starih milijonov, kolikor stane par novih čevljev.« V času razgovora je v po-pravljalnico prišlo deset strank. »Tako je vsak dan,« je dejal Tomo, »v mesecu dni pa se izmenja več kot sedemsto obiskovalcev, zdi pa se mi, da jih bo letos še več.« Po takem pogovoru človek nehote pobrska po podstrešju, morda se najde kaj takega, kar bi Tomo in njegova ekipa popravili in napravili kot »novo«. Tekst in slika Boris Bedenic Peterica iz popravljalnice v Ludbregu NAŠE POSLOVALNICE LUDBREG I. Peko ima prodajalno tudi v centru Ludbrega. Lepo urejena izložba pritegne pogled in vzbudi radovednost. Poslovodkinja Mira Kosec je v krajšem pogovoru povedala: »Kljub vse tanjšim denarnicam sem z lanskoletnim prometom zadovoljna. Posebno dobri rezultati so bili v novembru, čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno. V bližini sta poslovalnici Borovo in Viko, ki nam sicer konkurirata v ceni, nikakor pa ne v kvaliteti. Naša obutev je nekoliko dražja, a večina kupcev ceni kvaliteto in modo, zato cena ni ovira za nakup.« Po preletu cen smo skušali na hitro izračunati koliko bi obremenili družinski proračun, da bi obuli štiričlansko družino. Takole dvajset starih milijonov bi bilo dovolj, pa bi bili modno in kvalitetno obuti. V poslovalnici je poleg Mire tudi Blaženka Stefanec, katera je v razgovoru dodala, da je lokacija poslovalnice izredna, problem je le s skladiščem, ki je premajhno, da bi imeli večje zaloge. Toda, ker krožijo govorice, da bo Peko v Ludbregu gradil veliko moderno trgovino, bo morda rešen tudi ta problem. Ob slovesu smo simpatični sogovornici vprašali: Katere čevlje nosita, pa sta enoglasno odgovorili: »Peko, samo Peko.« tekst in slika Boris Bedenic PRIZNANJE ZA TITOV VELES Poslovalnica Titov Veles Tudi v Titovem Velesu razpisujejo tekmovanja za najbolj urejeno prodajalno, naj- lepšo izložbo in najprijaznejšega prodajalca. Akcija traja en mesec, imenuje pa se MESEC ZA TRGOVINO. Po končanem tekmovanju trem najboljšim podelijo diplome, prodajalcu pa denarno nagrado. Poslovalnica Titov Veles je dobila: 1. Diplomo za prvo mesto v akciji naj lepše urejena trgovina 2. Častno zastavico za prvo mesto — naj lepša izložba 3. Diplomo in 5.000 dinarjev za najprijaznejšega prodajalca v mestu je dobila SULTANA CVETKOVA, po- močnica v poslovalnici Peko Titov Veles. Nagrade so bile podeljene na slovesnosti 17. decembra. Ponovimo naj to, kar smo rekli za Ptuj: To je najlepši prispevek k praznovanju 85-letnice Peka. Sodelavcem iz poslovalnice Titov Veles čestitamo, še posebej tovarišici Sultani in želimo, da s takim delom, ki je v ponos njim in nam, nadaljujejo. VRTNICA ZA PRODAJALNO PTUJ Sindikat delavcev trgovine iz Ptuja je lani že tretjič organiziral akcijo Rdeča vrtnica. Kdo dobi priznanje odločajo potrošniki z glasovnicami objavljenimi v časopisu Tednik. Glasovnice je oddalo 800 občanov Ptuja in za najbolj prijazno izbralo tudi našo poslovalnico Ptuj. Rdeča vrtnica je potrdilo, da se naši sodelavci iz Ptuja v trgovini obnašajo tako, kot je treba, da jim ni odveč postreči kupca, mu svetovati s prijaznim obrazom. Takih priznanj smo izredno veseli, posebno še v uvo- du v jubilejno leto. Kolektivu čestitamo z željo, da bi Rdeča vrtnica tudi letos prišla v njihove roke. Vemo namreč, da je kolektiv prodajalne Ptuj prizadeven in kvaliteten. To vemo v tovarni, Rdeča vrtnica pa je dokazilo, da je kvalitetno delo poznano tudi med prebivalci Ptuja. Kolektiv prodajalne Ptuj in poslovodja Friderik Pesi PRIDOBIVA SINDIKAT NA VELJAVI? V vodstvih sindikata in obenem sami konferenci je prišlo v času volitev do sprememb. Do nekaterih je prišlo zaradi preteka mandata, določene kadrovske zamenjave pa so bile potrebne predvsem zaradi nedela ali lepše povedano nezadostne zainteresiranosti članov izvršnih odborov. Ker pa je delo sindikatov vse bolj cenjeno in tudi vse bolj potrebno, smo se že pri kadrovanju odločili izbirati in izbrati delavce, ki misli in zahteve skupine znajo in hočejo prenašati izvršnim odborom, konferenci... Splošnih dejavnosti sindikata ne bi omenjal, saj sredstva javnega obveščanja intenzivno poročajo o posameznih akcijah. Bolj pomembno je, če se ustavimo ob nekaterih akcijah pri katerih bo nujno sodelovanje sindikata naše delovne organizacije. Osnovna naloga, ki smo si jo zastavili je prepričati delavce, da ste sindikat sami, da brez vas sindikata ne bi bilo, iz česar sledi, da morate vi vsi biti predlagatelji in v določenih primerih tudi nosilci akcij. To pa pomeni: akcije naj se začenjajo in potekajo iz sindikata ne pa iz vodstev sindikata. Samo v tem primeru bo jasno, da so sploh potrebne, da jih je treba izvajati in da je sindikat sploh potreben. Težko je pi- sati o stvareh, ki so bile že tolikokrat zapisane žal kot fraza, vendar ne najdem drugih besed kot tiste, ki govorijo, da moramo resnično vsi posvetiti vsaj deset minut na teden tudi sindikatu. Upam pa, da bomo skupaj našli metode, po katerih bomo prišli do omenjenega spoznanja. Preveč akcij ne bi našteval. Pojdimo le po vrsti in zmerno. Če bomo uresničili navedeno željo, bo storjenega veliko. Matjaž Hrgovič Torej koliko in kaj bo dejavnost sindikata, je odvisno od predlogov in mnenj večine članstva. Člani izvršnega odbora osnovne organizacije so hkrati sindikalni poverjeniki. Najdemo jih vsepovsod. Navada je, da predsednika konference osnovnih organizacij predstavimo tudi s sliko. Toda on je mnenja, da mu je ljubše, če ga bomo spoznali skozi akcije in delo. Tudi to je dobra poteza, mar ne? KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ Predsednik — Matjaž HRGOVIČ Podpredsednik — Rudi BERLOT J NA VALU SODELOVANJA »Čigre« so navdušile gledalce v Ludbregu Radio Ludbreg in Budučnost že dolgo sodelujeta v oddaji NA VALU SURADNJE. To je enourna oddaja, ki jo predvaja radijska postaja Ludbreg enkrat mesečno. Glasbo za oddajo izbirajo delavci Budučnosti, v govornem delu predstavijo po en oddelek, v nagradni igri pa je treba odgovoriti na vprašanje, ki se nanaša na predstavljeni oddelek. To pa so modeli za poletje Zadnja oddaja v letu je tradicionalno javna prireditev v gledališki dvorani Ludbreg, decembrsko je spremljala polna dvorana obiskovalcev. V oddaji so sodelovali pevci amaterji, popularni pevec zabavne glasbe Jasmin Stavros in skupina manekenk »ČIGRA« z modeli Peka. Tak način sodelovanja je načrtovan tudi letos, ker je radijska oddaja kot tudi zaključna prireditev izredno priljubljena. Tekst in slike Boris Bedenic Tudi Čevljar se pridružuje praznovanju pet-inosemdesetletnice naše tovarne. Z novo glavo in znakom. V letošnjih številkah bomo opisovali zgodovino Peka od ustanovitve do danes. Morda je jubilejno leto tudi posebna priložnost za nove dopisnike. Sporočite vaše predloge in želje kako bi popestrili glasilo, da bi bilo zanimivo in prijetno branje. LETOVANJA V LETOŠNJEM LETU Prosti čas, ki nam ostane ob delu in po delu, je lahko »mrtev čas«, ko človek lenari, pasivno spremlja športne dogodke, kulturne prireditve, lahko pa pomeni nekaj več, čas, ko se človek posveti samemu sebi, svoji družini, svojim konjičkom, samoizobraževanju, skratka oblikovanju svoje osebnosti. Prosti čas naj bi bil v glavnem namenjen počitku, aktivnemu počitku, aktivnemu športnemu in kulturnemu razvedrilu, sprostitvi, samoizpopolnjevanju itd. Pravo obdobje človekovega prostega časa je letni dopust, ki ga delavci izkoriščajo z ozirom na želje, potrebe in možnosti. Nekateri ljudje vse preveč nalog, ki jih mislijo še opraviti, prelagajo prav na letni dopust, kar ima potem negativne posledice. Ena od koristnih oblik izrabe prostega časa, v času letnega oddiha je letovanje, ki ohranja in izboljšuje psihofizične sposobnosti zaposlenih in seveda pozitivno vpliva na zdravstveno stanje delavcev in istočasno vpliva na ohranjanje in izboljševanje delovnih sposobnosti. Poglejmo kje in kako bomo v letošnjem letu lahko letovali: OBJAVA RAZPISOV Prijavnice in podrobni razpisi bodo objavljeni v Čevljarjevih obvestilih in sicer: — za letovanje v Čatežu do 22. februarja 1988 — za prvomajske praznike do 14. marca 1988 — za letovanje v primorskih avtokampih in Atomskih toplicah do 4. aprila 1988 PRAVICA DO LETOVANJA Pravico letovanja v počitniških enotah Peko imajo vsi zaposleni v tozdih in delovni skupnosti skupnih služb, ki združujejo sredstva za letovanje, upokojenci (izven kolektivnega dopusta) in drugi, ki jim letovanje odobri komisija za letovanje na podlagi pisne prošnje. PREDNOST PRI LETOVANJU Merila za določanje vrstnega reda prosilcev za koriščenje počitniških zmogljivosti so določena v pravilniku o letovanju. Končno razporeditev letovalcev potrdi komisija za letovanje, ki rešuje tudi eventuelne pritožbe. IZMENE LETOVANJ Zanimanje za počitniške enote je izredno veliko, zato smo prisiljeni, da so izmene v Čatežu skozi celo sezono sedemdnevne. Prav tako so sedemdnevne izmene v vseh enotah v času kolektivnega dopusta. V ostalih terminih bodo izmene desetdnevne. S tako organizacijo izmen omogočamo več delavcem, da lahko letujejo v naših počitniških enotah. Podroben razpis z objavo terminov bo objavljen v Čevljarjevih obvestilih. KJE BOMO LETOS LAHKO LETOVALI Za letošnjo sezono bomo imeli na razpolago najmanj 28 počitniških enot. Prizadevali si bomo, da bi kupili še 3 enote v Stinici pri Jablancu. Letovali bomo lahko: TERME ČATEŽ 4 enote (2 hišici) ATOMSKE TOPLICE 1 enota (kamp prikolica) STELLA MARIS UMAG 4 enote (kamp prikolice) LADIN GAJ UMAG 3 enote (kamp prikolice) BIJELA UVALA POREČ 4 enote (kamp prikolice) ISTRA FKK FUNTANA 1 enota (kamp prikolica) VALKANELA FUNTANA 5 enot (kamp prikolice) TURIST VRSAR 3 enote (kamp prikolice) STINICA PRI JABLANCU 3 + 3 enote (garsonjere) V vseh enotah je možnost kuhanja. Počitniške enote v Čatežu in Stinici imajo lastno kopalnico in WC. CENE ZA UPORABO POČITNIŠKIH ENOT Cene so informativne in bodo točno določene v posameznih razpisih: GLAVNA SEZONA (konec junija, julij, avgust in začetek septembra) — TERME ČATEŽ — pavšal na dan na enoto — 11.000, — din STINICA — pavšal na dan na enoto — 11.000,— din — OSTALE ENOTE — pavšal na dan na enoto — 8.000, — din IZVEN GLAVNE SEZONE — TERME ČATEŽ - pavšal na dan na enoto — 9.000, — din — STINICA — pavšal na dan na enoto — 9.000,— din — OSTALE ENOTE — pavšal na dan na enoto — 7.000, — din Za prvomajske praznike so cene enake, kot izven glavne sezone. Navodila o uporabi, odgovornosti in o ravnanju z inventarjem bodo uporabniki dobili pred odhodom skupaj z napotnico. Opozorimo naj le na njihovo upoštevanje. Posebej še opozarjamo, da bi koristniki resnično pazili na počitniške enote in opremo, tako da bomo vsi skupaj skrbeli za ohranjanje počitniških kapacitet in istočasno za dobro počutje letovalcev. Vsem koristnikom naših počitniških enot želimo veliko lepega sončnega vremena, veliko dobre volje, da bi se v naših počitniških enotah dobro počutili in srečno letovali. Organizator rekreacije Dane Vidovič Vse naše upokojence obveščamo, da lahko koristijo počitniške kapacitete tako v Čatežu kot tudi ob morju. Čevljarju smo priložili razpis in prijavnico za letovanje v Čatežu, prihodnji številki pa bomo priložili razpis s prijavnico za letovanje ob morju. ' NEZGODE PRI DELU Število nezgod pri delu v letu 1987 je za sedem večje kot leto prej. Na delu, službeni poti in poti na delo ali z dela se je poškodovalo 74 delavcev, nobeden huje. Če primerjamo s prejšnjimi leti, stanje ni zaskrbljujoče. Podatki veljajo za tozde v Tržiču in obrata Benedikt ter Ormož. Poškodovalo se je 2,22 % delavcev (republiško povprečje je 5,2 %). Povprečno število izgubljenih dni na nezgodo je 12, republiško 21,8 dni. Menim, da smo s stanjem in rezultati lahko zadovoljni, ne moremo pa biti zadovoljni z zdravstvenim stanjem delavcev na področju poklicnih obolenj. Na preventivnih zdravniških pregledih se odkriva vse več okvar zaradi prisilne drže telesa, okvare sluha zaradi prekomernega hrupa v montažah in orodjarni, okvare na dihalih in živčevju zaradi prevelike koncentracije organskih topil na nekaterih mestih polepljenja in barvanja. Na žalost se odkriva tudi vse več alkoholikov, vse več se jih sprehaja med nami, večina je za delo nezmožnih, ne ukrepamo pa proti njimi skoraj ničesar. Mojstri in disciplinska komisija bi morali biti ostrejši. Marsikaterim tegobam bi se lahko izognili, saj so vsem delavcem na razpolago osebna zaščitna sredstva (proti hrupu naprimer), organizirana je rekreacija med delovnim časom za delavce, ki na delovnem mestu sedijo. Škoda je, da rekreacijo odklanjajo prav tiste delavke, katerim bi najbolj koristila. Upajmo tudi na boljši zrak, saj v investicijskem oddelku že zbirajo ponudbe za rešitev tega problema. REFERENT ZA VPD Slavko Meglič LETNA KONFERENCA GASILCEV Gasilci industrijskega gasilskega društva Peko so se v petek 15. januarja zbrali na redni letni konferenci. Iz poročil je bilo moč razbrati, da so dobro delovali, da so bile opravljene vse naloge, da pa je premalo skrbi za podmladek. V preteklem letu so sodelovali pri nekaj požarih izven delovne organizacije. Tudi za gasilce je letos jubilejno leto. Petintridesetle-tnico delovanj a bodo praznovali predvsem z akcijami in dobrim preventivnim delovanjem. Za poveljnika IGD so izvolili Iztoka Ahačiča, predsednik pa bo še naprej Tomislav Zupan. Naši gasilci opravljajo dejavnost servisiranja gasilskih aparatov. Takle je pogled na stroj za polnjenje gasilnih aparatov s prahom. V naši proizvodnji je zaradi uporabe lepil nevarnost požara zelo velika. Izkušnje nas učijo, da je treba požarni varnosti posvetiti vso pozornost. Vsak delavec mora upoštevati požarno varnostne predpise in navodila. Predpisi zahtevajo, da slehernega delavca pred sprejemom opozorimo na nevarnosti in poučimo kako se ravna v primeru požara. Veljati pa mora pravilo: »Bolje preprečevati kot gasiti.« VODI OBUTEV II. Tudi v letošnji sezoni poteka akcija »Delavske športne igre 1987/1988«, ki jo vodi Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov Tržič. Akcija poteka od maja lani do aprila letos. Do sedaj vodi osnovna organizacija Peko Obutev II., ki je zbrala 3584,4 točke. Težko čakajo, da bi zapadel sneg in bi izpeljali tudi tekmovanja v zimskih športih. Upokojenci v Budučnosti SREČANJE UPOKOJENCEV Ob koncu leta so v Budučnosti s tradicionalno dobrodošlico spet pozdravili svoje upokojence. V spremstvu vodstvenih delavcev in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij so se sprehodili po proizvodnih obratih. Najdlje se je vsak zadržal na svojem bivšem delovnem mestu, kjer so z mlajšimi obujali spomine. Z rezultati poslovanja in načrti za prihodnje jih je seznanil vodja tozd Franjo Repič in posebej poudaril, da so rezultati in napredek Budučnosti sadovi njihovega prizadevanja in dela. Po slavnostnem kosilu se je razvnel klepet o tem kako je bilo nekdaj, kako mineva čas in podobno. Razšli so se z željo, da se čez 365 dni spet srečajo. Teksti in slika Boris Bedenic Vsakoletno tradicionalno srečanje upokojencev je bilo zadnjo soboto lanskega leta tudi v Peku. Sodeč po obisku se upokojenci radi vračajo v delovno organizacijo, kako tudi ne; dolga leta dela se ne more kar pozabiti, pa tudi to je nekaj vredno, ko ima človek občutek, da mlajši upoštevajo prispevek starejših, ki so svoje moči vložili v razvoj in napredek Peka. Taka in podobna srečanja se navadno končajo z željo za dobro zdravje. Poseben pozdrav pa velja tistim, ki na srečanje niso mogli priti pa naj bo vzrok kakršenkoli. NAŠI PETDESETLETNIKI JANEZ PRAPROTNIK — oblikovanje vcvikanega dela v oddelku 522 MARIJA PERKIČ — kontroliranje in pakiranje PU izdelkov v tozdu Poliuretan IVAN TKALČIČ iz Budučnosti IVAN KUSERBANJ iz Budučnosti Čestitamo! SLABA UDELEŽBA Neumorni Janez Muzik je pripravil v šoli Kokrški odred Križe prvenstvo Peka v namiznem tenisu. Organizacija tekmovanja je bila odlična, žal pa je bila udeležba zelo slaba. REZULTATI • moški: 1. Janez MUZIK, Orodjarna, 2. Alojz REPOVŽ, Trbovlje, 3. Bojan MANDIČ, DSSS, 4. Mirko STEINER, Obutev, 5. Marjan JORDAN, Trbovlje, 6. Janez BENČINA, Obutev, 7. Pavel ERLAH, Gumoplast ženske: 1. Svetlana KRSMANOVIČ, Obutev, 2. Olga BENČINA, Obutev. Poslovalnica Sušak v letu 1936 tovarn Mallyja in Goekena. Gradnjo sta hotela na vsak način preprečiti. Dosegla sta, da se je gradnja za nekaj časa ustavila, prepovedi gradnje pa nista mogla izposlovati. Že leta 1911 je bila tovarna zgrajena in začela obratovati. Leta 1913 je Kozina tovarno protokoliral kot firma Peter Kozina et Comp. Kozina ni imel likvidnostnih težav, ker se je v letu 1914 preusmeril v izdelavo čevljev za vojsko. Materialno stanje Kozinove tovarne se je med vojno izboljšalo tako, da je leta 1917 izločil družabnike in leta 1919 odkupil Goekno-vo tovarno z vso tovarniško opremo. Leta 1921 je vstopil kot družabnik v Mallyjevo tovarno, kar pa mu je prineslo več težav kot koristi. Med vojno si je sicer pridobil denar za nadaljno gradnjo, toda ta je hitro kopnel. Dograditev tovarne je stala mnogo več kot je bilo predvideno, zato je zašel v resne denarne težave. Štirinadstropna stavba s 5.866 m2 površine je bila kljub vsemu dograjena in opremljena za izdelavo moderne in kvalitetne obutve. Gospodarska kriza v letih od 1928 do 1933 je povzročila likvidacijo neštetih čevljarskih obratov. Kriza je močno prizadela tudi Peko, vendar do najhujšega ni prišlo, čeprav je Kozina leta 1933 nenadoma umrl. Vodstvo podjetja so prevzele banke, ki so stremele predvsem za tem, kako bi prišle do kritja svojih terjatev. Glavni lastnik in financer podjetja je postala Kmetijska posojilnica. Po desetletnem nihanju med obstojem in konkurzom je leto 1936 pokazalo aktiven finančni zaključek; proizvodnja pa je dosegla spet pred-krizno raven to je 178.886 parov. Podjetje je bilo sanirano leta 1939, proizvodnja in prodaja sta potekali normalno. V prvih letih je tovarna prodajala svoje proizvode stalnim kupcem. Po prvi svetovni vojni so začeli razvijati omrežje prodajaln. Prva trgovina je bila osnovana leta 1921 v Ljubljani, sledile so podružnice v Zagrebu in Beogradu, leta 1927 v Skopju in v Ljubljani, v letu 1919 pa na Sušaku, v Ljubljani na Miklošičevi cesti, Karlovcu in Sarajevu. Matično podjetje je bilo tako povezano z glavnimi trgovskimi centri države. Podjetje je prišlo do prepričanja, da so lastne trgovine najbolj zanesljiv odjemalec in plačnik tovarniških proizvodov. Zato so kljub težkemu finančnemu položaju širili prodajno organizacijo in odprli v letih 1930 do 1932 trgovine v Novem Vrbasu, Somboru, Subotici, Mariboru, Murski Soboti, Celju, Splitu, Zrenj aninu, Crikvenici, Banja Luki in Novem Sadu. Do leta 1941 ko so Nemci napadli Jugoslavijo je imel Peko že 51 prodajaln. 28. marca leta 1903 je Peter Kozina s svojim družabnikom Štefanom Hitzlom protokoliral pri trgovskem sodišču javno trgovsko firmo »Hitzl et Kozina«. Kot predmet poslovanja je bila registrirana za izvoz kranjske hišne industrije. Kozina je skupaj s Hitzlom prodajal krtače iz ribniške doline, zobotrebce iz Lašč, glavnike iz Škofje Loke, slamnike iz Domžal in čevlje iz Tržiča. Med blagom so čedalje bolj prevladovali čevlji, ki so se izkazali kot najboljši artikel. Kozina je kmalu začel sam kupovati usnje in ostali material ter ga oddajal čevljarjem v delo. Usnje in material je nakupoval v večjih količinah v usnjarnah in s tem dosegel pocenitev proizvodnje. Kozina je iskal možnosti, da bi začel delati na podoben način kot nemški tovarni v Tržiču. Priložnost se mu je ponudila v delavnici mojstra Janeza Papo-va, ki je zašel v finančne težave. V delavnici je začel Kozina delati z desetimi delavci. Že prvi poskusi so pokazali, da je skupno delo bolj uspešno in ekonomično. Kozina se je zato prizadeval, da bi ustanovil tovarno z modernimi stroji, kot je to videl v inozemstvu. Začel je zbirati sredstva in leta 1908 kupil zemljišče nasproti železniške postaje v Tržiču. Leta 1910 je začel z gradnjo tovarne in istočasno sklenil dogovor o posojilu in nakupu strojev. Stroji so bili višek takratne strojne tehnike. Vest, da gradi v Tržiču Slovenec konkurenčno tovarno, je močno vznemirila oba nemška lastnika čevljarskih Po dograditvi druge faze PREGLED ZGODOVINSKEGA DOGAJANJA IN RAZVOJA PEKA TEKSTILNA TOVARNA OKROGLICA VOLČJA DRAGA PODELJUJE OB 30 LETNICI OBSTOJA PEKO-TRZIC OŠtl G l&JZARJA rt PODLJUKLJ SE DO zahvaljujeta za ponoc m PotmviLu STAVK PODRUŽniČne 50LE PODLJUKLJ 1957~ 1907 POOLjUbElj, Llffr r. »<•■> v. ZA DOLGOLETNO USPESNO SODELOVANJE IN «II IZROČA PLAKETO ^ VOLČJA DRAGA.DNE 16.9.1987 PREDSEDNIK DS: V- ; V , ; ^ ■>• f '&':šW& —1 t. TEKSTIL proiztödno in trgovàko podjetje Ljubljana < ' Z ( - T. ;■< ■ -V Aj . . I tozd file mengeš - ( ' N' , \ ^ , _ . _,L- ^V- v -:-C V • /vs * :\v ■ >r- -ji (y. • v *r- ■' . & J / ... - V' r .\.V Delavski svet SOZD Alpetour Škofja Loka podeljuje PRIZNANJE DO PEKO Tržič , fiocte^ape .p$ 6O- éeZhoct za dolgoletno in uspešno sodelovanje s temeljnimi organizacijami združenega dela, v sestavljeni organizaciji združenega dela Alpetour. Glavni direktor S OZP'Alpetour JU607XKSTIUKPEX ÓBj)5~1£TWICI V; ' j ;; ■ 'PEKO' tovarna, obut« Bistrica, Zriii 1 3^57 Univerzitetni klinični center UNIVERZITETNA PEDIATRIČNA KLINIKA LJUBLJANA Za pomoč pri nakupu ultrazvočne aparature se vam zahvaljujemo predvsem v imenu težko bolnih otrok Delavski svet Univerzitetne pediatrične klinike prim. as. dr. Luka Pintar \ I predsednik i, 1 \ ’ ! IT,Ni h 'v k ca m Possz/so vs£rr DJFzL o sc. ßrr o z vrt/s PS P o Pft s /o X w i \sCORK : c /z S/NTok/O z'P o LITERARNI KOTIČEK Silvestrovo Ura polnoč je odbila, tebe dragi pa od nikoder ni, da midva bi se poljubila, kot sva se pred letom dni. Taka praznina je nastala da zaceli jo nobena rana. Najhujše v življenju je to, kadar ljubega daš pod zemljo. V grobu zdaj mi ti počivaš, svečka, v spomin zdaj ti gori črna zemlja zdaj te krije, zdaj in pa za večne dni. osamljena ALKOHOLIK V DELOVNI ORGANIZACIJI VLOGA IN POMEN DELOVNE SKUPINE PRI ZDRAVLJENJU IN REHABILITACIJI ALKOHOLIKA Nekdanjega alkoholika, ki je trezen, se normalno vede in pridno dela, dajejo žene in nadrejeni v službi vedno za vzgled alkoholikom. Zaradi tega skušajo aktivni alkoholiki svojega odpadnika — zdravljenega alkoholika čimprej spraviti v svoje vrste. Svoj namen skušajo uresničiti na različne načine. Zdravljeni alkoholik ima lahko težave tudi pri nadrejenih, čeprav v manjši meri kot pri sodelavcih. Delovna skupina lahko alkoholika v začetku zdravljenja reši ali pokoplje. Če je v neki delovni skupini odstotek alkoholikov prevelik, lahko pomagamo tako, da ga iz »alkoholične« premestimo v »trezno« skupino. Načeloma pa se mora bivši alkoholik dvigniti v tisti skupini, v kateri je padel. Bivši alkoholik in njegov partner nimata druge izbire, kot da živita sredi alkoholne kulture. Vsekakor pa je trezen alkoholik v začetku zdravljenja »težak« človek. Živčen je in nestrpen, ne znajde se. Prepričan je, da ga v okolju opazujejo, da se vsi pogovarjajo le o njegovi »sramoti«, češ tako daleč je zabredel, da se mora zdraviti. S svojci in sodelavci sploh še ne zna vzpostavljati pristnih in sproščenih stikov. Seveda pa je popravljanje medsebojnih odnosov v veliki meri odvisno tudi od sodelavcev. Ne obnašajmo se do takega človeka, kot da bi bil kužen. Ne izzivajmo in ne sramotimo ga. On si je izbral življenje brez alkohola. Ker je alkoholik, to pomeni, da nikdar več ne bo smel piti, niti kapljice alkohola ne. Nikar mu — največkrat zaradi nepoučenosti, ne ponujajte tiste kapljice, češ da nič ne pomeni. Zanj bi pomenilo pot navzdol. KAKO RAVNATI Z ALKOHOLIKI, KI JIH NI VEČ MOŽNO REHABILITIRATI Če smo alkoholika pustili, da je prišel do konca — in prav to delamo, če njegovih prekrškov ne zaznavamo, če dovolimo, da se vedno znova izmakne disciplinskemu prenehanju delovnega razmerja, — bodimo tako pošteni, da si ne pomirjamo lastnih občutkov krivde s sprenevedanjem o zdravljenju propadlega alkoholika. Vsak alkoholik pride namreč v razvoju svojega alkoholizma do točke, ko je na današnji stopnji razvoja zdravljenja alkoholizma, njegova motnja neozdravljiva in nerešljiva. Pri ravnanju s takim človekom imamo na razpolago dve možnosti: 1. da ga za konkretne kršitve delovnih obveznosti disciplinsko obravnavamo in ga ob izključitvi delovnega razmerja — če do njega pride — prepustimo socialnemu skrbstvu občine 2. da njegove kršitve, vključno pitje na delovnem mestu, toleriramo do upokojitve. Vsekakor pa je preprečevanje pitja neozdravljivemu alkoholiku s strokovnega stališča nasilje nad nemočnim človekom, saj je prav to, da tak človek v resnici ne more živeti brez alkohola, bistvo neozdravljivosti alkoholizma. Ob žalostni usodi teh alkoholikov pa poskrbimo, da bo takih primerov, tudi po naši krivdi, v delovnem okolju, čim manj. Magda Plementaš Ob odhodu v pokoj se sodelavkam šivalnice 512/1 najlepše zahvaljujem za lepo darilo in jim želim še veliko delovnih uspehov. „ . Marija Brejc Vsem sodelavkam 512, še posebej režiji, se zahvaljujem za prelepo darilo. Nadvse prijetno pa je bilo presenečenje, ki ste mi ga pripravile ob odhodu v pokoj. Enako zahvalo za lepo darilo in pozornost sem dolžna dati tudi mojim sodelavcem v modelirnici in RPS. Vsem skupaj želim še mnogo delovnih uspehov, obilo osebne sreče in zdravja. Anka TRIMESEČJE. ČETRTLETJE VRTLJIVI PEL EL. MOTORJA STAROQR&I ,UL WPAR sLoqAUM1wME«IHA PESHI?TY0MOÄ /0LKAM5M EROTIČUO mm, LLA5AP SV080DUA| POSEST. ALOD JARA avšič ZAČETUlK ART TAU5TW IMETJE KIRKIH OTOK V fllSEMI D 5RLADBA l OSTAVKI iKOLAJUA DOPISUJ V SVOJ 'A ČASOPIS! OSAMITEV IMESARSKE SEKIRE UAUOVA DEŽELA ORQAU VIDA |SL. SNUDATELO TRISTO) TELIČEK UAJB0U5A TAH1P- AUKA FRANCOS. SLIKAR 'EDOUARfi RAPAR, UAVAL SLEPOST RAZISkOVA LEC JAM m 5L.ME5 TEXA5A L-U ČLOVEK,l(l PELA VSE AJAROßE IGLA5FA TALUA OBLOGA KARTAČKI IZRA1 FRAUCOSKI P0TKII5RI AVI OU ORODJE TA JERAUJE MORSKA PE MMEML IGRALEC 5UG , (MARKO) IJAUÜT AUTOU UDORI ŽEMLJE BRUS ŽAKOSO ÄTLAUT-SKI PAKT MREUA KONICA KOUČAUO TKAUJE ÌTOE5UT KA ŽOPOVA JAPOUSKI PROBI! TRENUTEK TAŠTT ULEPJE REPUO PERJE IME IGRALCA FALOTA H 'R PREBIVALCI PANPlABA I/ ILIPIJI RIM5. ZGO-POV I MAR (LIVIUS) POTRDITEV K VOJAKOM. NOVAČENJE SESTAVIL LJUBO BRADEŠKO REKA IM DEPARTMA V JEJEJOZAH. FRANCIJI LETOVIŠČE] OB ČRNEM MORJU A GRŠKA BOGINJA PRAVICE NAGRADNA KRIŽANKA Odbor za obveščanje je na seji sprejel sklep, da znašajo nagrade za križanke: 1. 2500 din 2. 2000 din 3. reklamni material 4. reklamni material Nagrade za križanko iz prejšnje številke je izbrala Valentina Oman, razdeljene pa so takole: 1. Irena Meglič 600 2. Ana Kavčič 512/5 3. Romana Šparovec 301 4. Vika Baloh 512/5 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 25.2.1988. Sodelavkam in sodelavcem iz montažnega oddelka 523 se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in izražena sožalja ob smrti mojega očeta Boža Jazbec Ob boleči izgubi drage žene TINCE VIRNIK se iskreno zahvaljujem delovni organizaciji Peko za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Hvala tudi njenim bivšim sodelavkam za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. mož Andrej in hčerka Andreja z družino ZAHVALE Ob nenadni izgubi moje drage in nikoli pozabljene mame KATE LUČIČ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem tozda Poliuretan za izrečena sožalja in denarno pomoč. Iskrena hvala! hči Kešina (roj. Lučič) Sara Ob smrti moje mame AMALIJE KOKALJ se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz šivalnice 512/1 za izrečeno sožalje, cvetje in denarno pomoč. Žalujoča DORCA BERTONCELJ z družino Vsem sodelavkam iz oddelka 512/3 se zahvaljujem za izkazano pozornost ob mojem rojstnem dnevu in ob odhodu v pokoj. Najlepša hvala tudi za vsa darila. Vsaki posebej želim veliko osebne sreče in zadovoljstva, vsem skupaj pa veliko delovnih uspehov. Marija Brlek Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v oddelku 523 za tako dragoceno darilo in do-brG želje. Vsem želim mnogo medsebojnega razumevanja, dobre volje in veliko delovnih uspehov. Posebno pa se še zahvaljujem najožjim sodelavkam za dodatno darilo in prisrčne želje. Hvala. Mira Debeljak ZNANJE ZA RAZVOJ Z nedavno adaptacijo podstrešnega prostora stavbe v kateri sta Gumoplast in Raziskovalna enota je Pekova knjižnica, ki deluje v okviru indok službe, dobila »pravi izgled« strokovne knjižnice, ki si jih uporabnik lahko sam ogleda in izbere za izposojo. Vsa leta nazaj so se v Peku kopičile knjige v različnih prostorih, kletnih kot podstrešnih, veliko se jih je porazgubilo ali uničilo. O ustanovitvi knjižnice se je govorilo že pred petnajstimi leti, a do danes ni bilo nič iz tega. Knjižničarka Bedina Dragica zbira preostale knjige po delovni organizaciji in jih skupaj z novimi porazdeli po področjih na police ter jih tako napravi dostopne tudi drugim. In kakšne knjige si v Peku lahko izposodimo? V splošni knjižnici, npr. v tržiški, si večinoma izposojamo leposlovne ali poljudno znanstvene knjige, v Peku pa imamo knjige, ki so vezane na našo stroko, naše delo. Tako so za nas važne predvsem knjige s področja čevljarstva in usnjarstva. Na žalost teh ne obstaja dosti v svetu. V Peku imamo skorajda vse pomembne knjige. Namenjene so tako tehnologu, konstrukterju, kot komercialistu ali delavcu v proizvodnji; skratka vsakemu, ki si želi izpopolniti znanje o stroki v kateri dela. Naj povemo, da tovrstnih knjig ni mogoče dobiti v drugih knjižnicah, niti knjigarnah ali šolah pri nas. Ustvarjamo knjižno zbirko, katera je odraz tako gospodarske-tehnične, kot tudi družbene in kulturne razvitosti naše stroke. Na policah so tudi knjige, vezane na obutveno dejavnost. Sem spadajo razni kemijski, tehnološki priročniki za gumo, plastiko, lepila itd. Nekaj knjig pokriva področje kontrole kvalitete, standardizacije, inovacijske dejavnosti, izobraževanja, varstva pri delu ter varstva okolja. Kot pomoč dodatnemu izobraževanju služijo knjige s področja računalništva, strojništva, elektrotehnike, fizike, matematike. Več sto knjig je s področja ekonomske politike, družbeno politične ureditve pri nas ter v svetu, mednarodnega poslovanja. Številne knjige nas seznanjajo z delavskim gibanjem ter aktivnostmi družbeno političnih organizacij, kot tudi z narodno osvobodilnim bojem. Nekaj je tudi leposlovja, predvsem so to knjižna darila raznih založniških družb. Tu naj omenimo še izredno kvalitetno zbirko »Nobelovci«. Želja knjižničarke, kot tudi izposojevalcev je, da si delavci sami ustvarimo zbirko knjig, ki bo bogatila naše znanje, naše delo. »Znanje za razvoj« je apel, ki ga slišimo vse često v družbi. INFORMATIVNI DAN --------------- VI VPRAŠUJETE - Ml ODGOVARJAMO Za januarski INFORMATIVNI DAN je bilo skromno število vprašanj. Najbolj vas je zanimal izračun nadomestila za letni dopust, ki je bil obračunan v mesecu decembru. Iz obračuna OD so nam posredovali takle odgovor: Nadomestilo osebnega dohodka za čas dopusta, korišče-nega v decembru je bilo izračunano skladno z določbami pravilnika o osnovah in merilih o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za OD in skupno porabo in je bil v veljavi v decembru 1987. V pravilniku pa je to zapisano: člen 68 Med rednim letnim dopustom razen dni tedenskega počitka ima delavec pravico do nadomestila OD v višini obračunanega OD, obračunanega po vseh osnovah, po katerih se ugotavlja njegov OD, razen povečanega dohodka za delo v podaljšanem delovnem času, ki mu je bil obračunan v preteklem koledarskem letu, povečanega za odstotek povišanja osebnih dohodkov delavcev delovne organizacije v tekočem letu, do meseca pred koriščenjem dopusta. Dnevni znesek poprečnega OD se izračuna tako, da se poprečni urni znesek pomnoži z urami rednega delovnega časa. Zanimalo vas je tudi, kdaj bodo veljali novi zneski za nadomestila (dnevnice in potni stroški). Novi zneski veljajo od 1. februarja 1988. Na nekaj vprašanj pa smo odgovorili posameznikom, ker so spraševali v svojem imenu in zase. Prihodnji INFORMATIVNI DAN bo v torek, 16. februarja 1988 ob 13. uri, na tel. številki 259. Peko ob praznovanju 30-letnice čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marko Ručigaj, Marija Slapar, Tomislav Zupan — Glavna in odgovorna urednica: Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.