225. Številka.
l rst, v ponedeljek 2. oktohra I *>99.
Teč« j XXIV.
..Edinost" izhRiH <iv»krnt na dilii. razun neilelj in
prtizniltov, zjutraj in zv«»<W oh 7. uri. <> pone<lpljkih in po praznikih i*h«in oh uri zjutraj.
Naročnina /,nusn : Obe izilanji na leto . . . #1.1. 21'—
Za Mimo večerno izda nje .	12*_
Za pol leta. četrt leta in na meneč razmerno.
Nnrnčnino je plačevati naprej. Na na-ročhe hre« priložene naročnine se uprava ne o*ira.
Na drobno ae prodajajo v Tratil zjnt-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake 7,jutranje Številke po J! nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
v Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PftfflOMO.
Telefon S70.
4 nvč.
V etifnoaH Je ninč!
Oglasi
*e računajo po vrstah v petitu, /.a večkratno naročilo s primernim popustom. Ponluna. osmrtnice in javne nalivale, domači ngljtai itd -<e računajo po potruditi.
Val dopiai naj pošiljajo iirerinišjvh. Nefrmikovani dopisi >«e ne sprejemajo. Uokopisi *e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase s|ue-jeina nprimiUtvn. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trat.
1'redillAtvo in tiakarmi se naiiajala v ulici Carintin Stv. 1*2. |1|»mvnlAtr«, tol« pnmiiSho in sprejemanje iiinerntov
v ulici Molin piccolo Siv. .'t, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Opozarjamo vse giz. naročnike lia nakazniee, ki so priložene današnjemu listu In prosimo, <la so jih v kratkom poslu* I jo. Vsem onim,ki <lo 15. oktobra So 110 poravnajo naročnino /a tekoče četrtletje, ustavimo iist.
\aroonina so plačuje naprej. Pro-h I lito, <1a so blagovoli naročnina rodno plačevati, kor nam jo s toni prihranjenega mnogo dola in sitnosti.
Uprava „Edinosti".
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Dunaj 30. m. m. »\Viener Abendpost« objavlja novi red za delo v tovarnah za duhan, potrjen od finančnega ministra. Glasom tega reda so smejo delavke in delavci do dobe 1<» let uporab-Ijati le za posle, ki odgovarjajo njih močem. Normalni delavnik ne sme prekoračati 10 ur. liazven tega se je z imenovanim redom uvelo več drugih novih naredeb v zmislu sodobnih socijalno-politič-nih zahtev. Te nove naredbo stopijo v veljavo si. oktobrom t. 1.
Dunaj 510. m. m. Državni zbor se skliče dne 13. oktobra.
Olomue 80. m. in. Bolezen knezonadškofa Kolina se je nevarno poslabšala.
Pariz no. ni. ni. Pododsek preiskovalne komisije državnega sodišča je dovršil preiskavo listin ter začel zaslišati obtoženo« Derouleda. Le-ta ni hotel odgovarjati, češ, da ne pripoznava veljavnosti državnega sodišča.
PretoriJ a 30. in. ni. Priprave za vojno se nadaljujejo. »Raad« je sklonil, da ndobe inozemci, ki se bodo vojskovali na strani »boerov«, povojni popolno volilno pravico. Jutri se razglasi vojno pravo.
Durban .'10. m. m. Baterije so dobile ukaz, da se podajo v Ne\vcastle ob meji. Tisoč »boerov« je pripravljenih, da napadejo Natal; mnogo »boerov« je zbranih na meji.
Pari/ 30. m. m. »Patrie« zagotavlja, da se komori skličeta dne 7. novembra,
Itiili 30. m. m. Glasom »Fanfnllo« se otvori komora dne 14. novembra.
itellgrail .'10. m. m. Romunska vlada je odbila zahtevo srbsko vlade, da se ji izroči Anton Uroše vic, katerega je preko sodišče obsodilo v 20 letno ječo, ker je bil dal Kneževiću na njegovo prošnjo 20 frankov podpore.
Odmev z juga na kongresu novinarjev v Krakovem.
Na banketu minole nedelje so krepko doneli akordi slovanske vzajemnosti, lu to dejstvo tehta tem več, ker so ti akordi prihajali od onih, katerim jo poverjena javna vzgoja slovanskih plemen in ki so priklieani, da tolmačijo svetu, česa potrebujemo in česa zahtevamo. Slovanski novinarji so bili oni, ki so na kongresu v Krakovem razvili zastavo naše vzajemnosti, ki so zaklicali vsemu svetu da smo se oklenili načela ukupnosti interesov. Ta dogodek jo za nas zgodovinske važnosti. Kajti bla-govestje, ki so je oznajevali v Krakovem, odmeva
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
sedaj v milijonih slovanskih src in kkratu naznanja inorodeu, da je v nasjelo ustajati spoznanje, kje n a m j e rešit e v !
Na tem banketu sta govorila tudi dva Jugoslovana: urednik »Narodnega lista« iz Zadra,Jurij H i a ukini in dr. Mazzura iz Zagreba. Ona sta nn diven način proslavljala idejo vzajemnosti. (J. Biankini je rekel:
Kakor dalmatinski Hrvat prinašam od obali morja Adrijanskega najtopljejo pozdrave hrvatskega naroda bratom na Severu. Naš narod je bil skozi stoletja združen s kraljestvom poljskim, in sicer v bojih proti Turkom, katere boje jo v šestnajstem stoletju opeval hrvatski pesnik Gundulic. Će bo ko-daj pravica Slovanom v toj monarhiji, potem pridobe Hrvatje, Poljaki in Cehi zopet svojo zgodovinsko moč. Od pravičnosti in svobodnega razvoja narodov je zavisna bodočnost monarhije. Politika, opirajoča se na načelo «I)ivide et impera*, more isto le slabiti in poniževani. Mi Slovani ne potrebujemo nikakih varuhov, ampak hočemo živeti svobodno na podlagi naše etnografske in političke ukupnosti. Gla vna stvar je , d a se k r e p ko držimo skupaj vsi! Predgovornik je rekel, da nam sedaj treba previdnosti in rezerve. V načelu velja ta izrek, kedaj pa so se Slovani vedli drugače? Saj so v tej monarhiji ravno na njih delali tiajrazličneji eksperimenti, a oni so vse prenašali potrpežljivo.
Sosebno znami, Hrvatmi in Slovenci, so postopa najhuje, kajti raznaroditi nas hočejo. Mi pa ne zahtevamo ničesar tujega, ampak se držimo očetovskih običajev. Sedaj, gospoda moja, moramo dokazati, koliko jo vredna naša vzajemnost! Program večine v državnem zboru je pravičen in vsaka vlada, ki ne pripoznava istega, naleta na odpor vseh Slovanov. Mi ne moremo doprinašati žrtev. Brezpogojna odprava jezikovnih naredeb bi značila Casus belli. Mi slovanski novinarji, zbrani sedaj v kraljevem Krakovem, smatramo za dobro znamenje, da je ravno sedaj počila kriza na Dunaju, kjer smo se oborožili za ukupno borbo. Mirno obračamo svoje oči do vitežkega naroda poljskega in njega voditeljev tor pričakujemo, da oni vsprejmejo voditeljstvo. Mi smo žive pričo, da slovanska vzajemnost obstoji sedaj na korist monarhije i stota ko pod Vavelnom (višino s kraljevim gradom v Krakovem), kakor pod Hradčinom (v Pragi) in v kraljevem Zagrebu. Dvigam svojo čašo na srečno bodočnost poljskega naroda. Naj Bog blagoslovi delo njega poslancev!
Dr. Mazzura je napit: Kleta, etbta! Sveto pismo pravi, da je Izvcličar, zopet podelivši govor nekemu nememu, izrekel le besedo «cfeta» in jezik nemega je bil razvezan. Na razpravah som bil nem, ker me je ogerski liberalizem oropal govora, današnji zbor pa ni nikak kongres, tu nimam več torbo, tu imam zopet svoj govor. Madjari so v resnici narod previdnosti. Njim ni šlo za moje delovanje na kongresu, ampak za mojo delovanje slovanski vzajemnosti v prilog. Došel sem semkaj se svojima tovarišema, da okrepim duha, da so navdušim na poljskih starinah in prepričam o tem,da »o Poljaki napredovali v intelektuvelnem in raoijonel-nom pogledu. Prišel sem, da pokleknem na grob sv. Stanislava, da poklonim svojo globoko ildanost sencam vaših kraljev ter da se poklonim pred nagrobnimi spomeniki Sobjeskega, Poniatovskega in
Natisnila tiskarna konsoicija lista „Edinost" v Trstu.
Kosciuskega. Prišel sem, da si ogledam jagilonsko vseučilišče z njega relikvijami, da občudujem moj-sterska dela Matejka in Siemradzkega in da si osvežim spomine na Mickievitfa, katerega proslavlja vsa Evropa. Ali naj navedem še uadaljnih razlogov za to? Menim, d- narod s tako minolostjo ima lo ta poklic, da odločilno sodeluje na rešenju važnih aktuvelnih vprašanj.
Roka v roki s Poljaki bodi svobodni, bogati in omikani češki narod, proti kateremu so sedaj naperjene pušice germanizma. Sedanja, proti Ćehoni obrne na kriza bi se lahko, ako bi zmagala, jutri obrnila proti Poljakom in sicer na podlagi istega fantastičnega načrta o «nemškem posestnem stanju*. To posestno stanje je slično pravu nad sužnji v starem Rimu. Takovo politično posestno stanje ne pomenja nič druzega, nego le politiško helotstvo, proti kateremu moramo protestovati mi Slovani. Zo Cehe, ki so odbili že toliko napadov, se no bojim, kajti vem, da bodo zmagovali tudi v bodočnosti, sosebno čo bodo vitežki Poljaki na njih strani. Ta dva naroda naj bi se, ker imata skupne interese, opirala jeden na druzega in naj nikdar ne pozabita reka: «Hodio mihi, oras tibi». (Danes meni, jutri tebi.) Povdarjatn šc enkrat svojo prepričanje, d a narod Češki brez škode izide iz to krize. V tem pogledu zaupam v Boga in dvigam svojo čašo klicaje: H o g čuvaj pravični boj Će ho v!
Politični pregled.
TRST •>. oktobra 18i>y.
Kriza. Niti današnje vesti šo niso prinesle potrdila o definitivni sestavi uradniškega ininisterstvo. Težave so menda veče, nogo je bilo pričakovati. Je pač tako, da nikdo no stopa rad v ministerstva, ki se poraja v ta namen, da izvrši že v naprej določeno skromno nalogo in da zgine potem, ki bo torej le nekak šiv za silo. Dosodaj se imenujejo različna imena: Grof Clary, predsedništvo, grof VVelsers-lieiinb deželno hrambo (lo-ta je nepremična točka v valovju prikazni); vitez NVittenk železnice; dr. Korber notranje stvari; vitez Hartl, voditelj ministerstva za pouk; dr. Stibral, voditelj ministerstva za trgovino in K i n d i n g e r, predsednik višega deželnega sodišča v Trstu, voditelj ministerstva za pravosodje. Moža za finance sploh niso mogli najti dosedaj ; istotako noče noben poljskih parlamentarcev prevzeti mesto ministra-rojaka za Galicijo.
Dunajski dopisnik »Gazete Narodove« prihaja s povsem novim zatrdilom, da grof Tliun še ne bi bil odstopil, ako hi se no bilo zgodilo nekaj, kar je lo v Avstriji mogočo. Opozicijonalni klubi da so sklenili, dejanski napasti grofa Tinina in druge ministre, čim hi so pokazali v parlamentu. Grof Thun pa so ni hotel pretepati z surovimi ljudmi in je raje — sel.
Cehi bodo najbrže prisiljeni stopiti v najstrožjo opozicijo. Javno nienenje na Češkem jo odločno za opozicijo. To dni je izdala pisarna mla-dočeške strankn komunike, v katerem pravi, daje to že tretjo ininisterstvo, ki ni padlo na parlamentarnem bojišču, vsled tega, ker jo zgubilo večino, ampak zato, ker je tako hotela — manjšina. Sedaj iščejo ogel, okolo katerega bi se mogli oddaljiti od dosedanje smeri; ta ogel naj bo dosti velik za to, da
Nemci odnehajo od obstrukcije, a /.»pot ne tako osujr, tla l)i 1 >i 11 Cehi potisnjeni v skrajno opozicijo. Za rešitev takega vprašanja bi trebalo genijalnoga politika. Iščejo ga, ali ga ne morejo najti. Dosedaj je nedostajalo trdnosti in vztrajnosti na poti, spoznani za pravo. Kljubavnost in pritisk nemške manjšine sta zadoščala, da so se stvari zasukale, kar znači slabost, ki ne more biti državi na dobro. V interesu države ne bi se bilo smelo nikoli dogoditi, da trdovratna revolta odnaša moralen in materijalen vspoh, < Vški narod naj bi se oropal atributa jednakosti in jednakoveljavnosti. •Fesi kov ne naredbe so dale narodu češkemu le en del pravic, ki mu gredo po ustavi. In sedaj naj se odpravijo. To, kar so dale jezikovne naredbe, toni bil dar vlade, ampak le korak za izvođenje veljavnih zakonov, ki so v podlago pravnemu stanju. Takih zakonov ne sme rušiti nobena vlada. Mej sovražniki se radnjejo sedaj, ali naša žalost ni tolika, kakoršnje je njih veselje. Mi ne žalujemo tako zaključuje komunike — in no tožimo — mi se treseino, pa ne iz h o j a z n i, a m p a k i z jeze in nevolje. Toda mi ne zgubimo mo/.ke mirnosti in dostojanstvene trdnosti, ki jo daje zavest o 1 ai-1 ne moči, nepremagljivem pravu, pripravljeni vsaki hip prestopiti k napadanju, ako se pokaže to potrebno.
Tudi poljski listi — njim na čelu avtoritativni »Czas« — zatrjajo ponovno, tla so poljska delegacija mora postaviti na opozicijonalno stališče, ker je tako uradniško ministerstvo kričeče zanikanju parlamentarnih pravil in izraz prizadevanja, da bi se večina parlamenta potisnila v jarm uporne manjšine.
Danes se jo sošol izvrševalni odbor mlado-češke stranke na posvetovanje in sklepanje glede bodoče taktike. Današnji sklepi utegnejo biti odločilni za bodoči razvoj parlamentarnega in političnega življenja.
Grozovlada v Srbiji. Kana, ki jo je vsekala sedanja grozovlada, se ne zaceli tako hitro, tudi ko bi se uvedle normalne razmere, sedaj, ko je zadoščeno srbskemu Kaliguli. Ali kaže, da mogotci v Belemgradu še ne mislijo na normalne od-nošaje. Za nrav in nagibe te grozovlade jo značilno dejstvo, da onih (H), ki so že obsojeni, in onih f)0, ki še čakajo na pravorek sedanje — justice v Srbiji, jih je nad 100 iz najboljih slojev. Zelo značilno je tudi dejstvo, da so branitelja, odvetnika Milana Mostiea deli pod redarstveno nadzorstvo, ker v svojem obrambenom govoru ni hvalil odnošajov v Srbiji. Noč in dan stoje stražarji prod njegovo hišo. Istotako zasledujejo vsakogar, ki jo le na sumu, da jo prijatelj radikaloev. Ali vzlie vsem tem mahiuaeijam je radikalna stranka se vedno naj m očnej a stranka v de-želi in hi bilo le v življenskem interesu dinastije, ako bi obsojene radikalee pomilostili. To je tudi soglasna želja vsega prebivalstva Srbije in izpolnitev te zahtevo ter pravično postopanje za bodoče jedini pogoj, da pride do normalnih razmer. Govore, da so tudi sosednjo vlasti svetovale v tem ztnislu, ali ne verujemo, da bi kaj koristili vsi ti nasveti, dokler po srbski zemlji stopa — Kaligulu.
Anglija in Transval. rverjenje je splošno, da se je Anglija toliko časa pogajala v jedini ta namen, da jo dobila časa za — oboroževanje. Stavila je vedno take pogoje, <» katerih je vedela, tla jih Transval ne more v/prejeti, ako se noče odpovedati svoji samostojnosti, laka je tudi s pogoji, ki jih angleški kabinet stavi v zadnji depeši svoji. Transval jih jo odklonil seveda, ker drugače ni mogel, a Anglija ima, kar je hotela imeti : izgovor, da je Transval provzročil vojno, ker je odklonil pogoje. Priprave za vojne se vrše z vso hlastio in garnizije odhajajo jedna za drugo na mejo. Civilna sodišča so odpravljena po vsem Transvalu.
Domače vesti.
Kdo vlada pri naši Zopet nas sili jako značilen dogodek, tla se moramo baviti s tem vprašanjem. Pred par dnevi smo prinesli mi — in menda prvi — vest iz Pirana, da se tam pripravljajo demonstracije za vsprejem škofa mons. Sterka, <la se torej nekaj kuha. Dejstva kažejo, da smo bili dobro poučeni. To se nam kaže v dejstvu, da je škof opustil svoje potovanje .in birmanje v Piranu.
Da so »gostoljubni« Piranci pripravljali svojemu višjemu pastirju nenavadno »srčen« sprejem, temu se ne bode čudil nihče, kdor pozna zgodovino tega »gostoljubnega« mesta ter so spominja raznih sprejemov v tem mestu, zlasti sprejema slovanskim deželnim poslancem ter italijanskim socijalnim demokratom tržaškim na eni strani, in slavnemu generalu Garibaldiju na drugi.
Zanimivo pa je pogledati za kulise tega gibanja proti višjemu pastirju. Prav hvaležni smo »Piecolu«, da nam je v tem oziru malo razgrnil zaveso ter nam dovolil pogledati za scenerijo. »Piccolo« piše namreč da jo Piranski župnik, ko je s propovednice naznanjal prihod višjega pastirja, dodal, tla hoče škof o tej priliki v Piranu tudi podeliti rede dvema — slovanskima novomašni-koma. (»II parroco aggiunse oho iti tjuell' oecasione mons. Sterk avrebbe consaerato dne nuovi preti... slavi,«
(V slišijo ljubi Piranci le besedo »slavo«, je učinek podoben istemu, kakor če bi vrgel med nje — bombo. In »Pioeolo* priznava sam, da se jo ta vest z neznansko hitrostjo razširila po mostu, povzročila razpravljanje in — nekako razburjenost. O tem razburjenju so, glasom »Piccola«, izvedeli tudi duhovna gospoda Piranska ter se prepričali, da bi obisk škofov lahko bil povod kakim neprijetnostim. Za to so odposlali škofu deputacijo, sestoječo iz župnika in dveh kanonikov, ki jo dospela zadnjo soboto v Trst ter razložila škofu, kakega mišljenja je gostoljubni Piran nasproti svojemu višemu pastirju. In mons. Sterk je kapituliral ... ., kapituliral pred Piransko fakinažo.
Kdor razmišlja malce o tistem naglašanju tal strani župnika, da misli škof posvetiti dva slovanska novomnšmka, bi morda dejal, daje pravi spiritus agens gibanja proti škofu — sama ita-j l i j a n s k a d u h o v š 8 i n a Piranska!!! Ali ! niso divne razmere to?
Ali najlepše še le pride. Danes smo prejeli j namreč iz Pirana vest, tla je nasvet nekega državnega organa dal inicijativo za od poslanje one deputacije duhovnikov, ki je prišla polagat škofu na srce, naj opusti delitev Hvetega zakramenta in naj kapitulira pred — ulico in nje razgrajači. Pa recite, tla ni interesantno to vprašanje: K d o g t) s p o d a r i na P r i m o r s k o m ?
V taboru laškega novinstva r Trstu se j vsako toliko dogaja kaka prekueija. Slavni novi-1 nar ji se sole iz jedne uredniške sobe, pustivši seveda tam svoja načela in svoje prijatelje, v drugo uredniško sobo, kjer najdejo novih prijateljev in novih — načel. In novim načelom in novim prijateljem služijo z istim navdušenjem, s katerim pobijajo prejšnje prijatelje in prejšnja načela. Ta boj za razna »načela« je postal v laškem novinstvu tr-| žaškem že prava karikatura, prav prav podobna ! popolni breznačelnosti. Tu vidimo naeijonnlce in meščane najčistejega kroja, kako izdajajo — soci-jalistiški list, rohneči proti buržoaziji. Tu imamo ljutih socijalistov, ki vabijo slavno občinstvo s tem, tla obečajo najodločneji boj za patrimonio nazionale in italijanski značaj dežele; tu imamo zopet »ne-| odvisnih« socijalistov, ki so na uslugo vsakomur, j kdor pozna njih — slabosti itd. itd. Sosebno v so-■ oijalištiškem taboru je nastala konfuzija, tla se ne ! more spoznati živa duša. In v tem občem vrtincu ! nepremično vrteča so točka je — g. Riltard Cam-j ber, ta avstrijsko - ultralaško - hrvatsko - klerikalno-' liberalno-naeijanalno-sooijalistiški — kremen-značaj.
Da, zopet so je zgodila prekueija v laškem novinstvu tržaškem. Gori označeni kremen - značaj je odletel zopet enkrat. Kolikokrat že? ()dletel je od »Lavora« in že sedi v uredništvu »Avanti«. Srečo pa ima ta kremen-značaj! Komaj da jo kje zletol ven preko katerega praga, pa že jo zletel srečno preko katerega praga kam notri!
Setlaj imamo v Trstu tri eoeijalistiške liste laške: »Lavoro«, »Lavoratore« in »Avanti«, ki se tako temeljito — sovražijo med seboj kakor le more najortodoksneji socijalni demokrat sovražiti »buržoazijskoga vampirja«. In to se imenuje boj za »načela«. O tem pa, kaj da se skriva za lepo besedo tržaških načel, naj ugiblje vsakdo sam !
0 otroških vrtcih. Prejeli smo in objavljamo, prepuščajo dopisateljici odgovornost za resničnost tu navedenega: Neki »prijatelj mladine* je opisal pred kratkim v «Kdinosti» korist otroških vrtcev po naši okolici. Tu v nas, posebno v spodnji oko-< lici, kjer nas nasprotnik pritiska od vseh strani,
ko nam povsod usiljuje svoj jezik, so otroški vrtci res preknristni. Otroku samemu je težko ubraniti se, ko vedno sliši okolu sebe ta lahki jezik italijanski; ni čuda, da začenja blebetati tudi on takt). Saj mati svari, govori žnjim slovenski, ali ves dan ne more se ukvarjati žnjim, ker ima gotovo tudi druzega posla. Otrok, prepuščen sam sobi, si išče družbe, naj si bode taka ali taka. Ako je ta družba taka, da kramljajo italijanski mej seboj, v kratkem času ne bo hotel tudi naš slovenski otrok odgovarjati materi po slovensko. Videla sem več takih slučajev in govorim iz prepričanja. — V našem otroškem vrtu pa so od jutra tlo večera, in tam ne slišijo druzega, nego slovensko; udajo so in niti na misel jim ne prihaja, da 1 bi govorili drugače. Za tem se jim že svetuje, tla jih pošljejo v slovenske razrede ter tako bi nadaljevali vedno v svojem jeziku. To bi vse bilo prav, ali kaj, ko je naše ljudstvo, žali bog, še pre-slepljeno! Videlo je, kako v laških vrtcih dobiva nekaj jedi, in hočete da ho to ljudstvo plačevalo še mesečni no? Poskašali smo tudi to! Navedem ta-le slučaj :
V nekem vrtcu so se vpisovali otroci. Prvi dan jih je bilo reci devetinšestdeset. Na vpisovanju reklo se je starišem, da bodo plačevali nekaj na mesec, ker učiteljico nc plačuje nikdo ter da ho to njena plnčn. A da ste jih videli: nekatere so se nakremžile tako, tla še zdaj pomnim njih obraze !
Kaj, plačevale da bi? je pripomnila jedna, saj v laških vrtih ni tako, tam še dobivajo to, uno, tretje! Naštevala mi je vse sreče, ki tam čakajo otroke. Ko jo nisem hotela več poslušati, mi je relcla: Rajši jo pa obdržim doma, kakor sem jo dosedaj. In človeka naj bi nc zgrabila sveta jeza? I) r u g i ti a n skrčilo se j e število 09 n a 2;"»!
Žali bog, da je resnica tako! Naše ljudstvo je jako dobičkaželjno, izvzemši seveda, naše narodne rodbine. Kaj jim je mari, naj otrok govori tako ali tako! Samo da jim je izpod nog! In še to, seveda, zastonj! To pa bi bilo najžalostneje, da bi morali tudi mi na tak način kupovati svoje otroke ! Jaz mislim, da taki ostanejo večne »šeme« ter da niso vredni druzega, nego naše — prebiranje!
General Garilmldl! Pišejo nam : Tržaški »Indipendente« — list naših ljubih neodrešeneev, — se je zagnal v ljubljanskega »Slovenca«, ker se je poslednji drznil — nepreveč laskavo izraziti se t) njih slavnem generalu Garibaldiju. »Indipendente« očita »Slovencu« nevednost in pravi, da I »Slovenec« niti ne ve o tem, kako veliko slavo si | je priboril ta slavni general na bojiščih.
Mi gotovo nimamo prav nič proti slavi laških junakov, znani vsemu svetu, ki obstoji jedino v tem, da so ti junaki skušajo preti sovražnikom, kedo ima — ložje pete.
In prav ta slavni general je bil sfe svojo »armado« tudi v grško-turški vojni, ko so tekali, da je bilo groza, in kakor so nam pravila takratna poročila, je bila prav ta slavna »armada« s?> slavnim generalom prva — v begu pred sovražnikom.
Živio torej slava laških »generalov« ! Gledališka družim M. Stojkovića je predstavljala v soboto šaljivo igro v f> dejanjih »Revizor« od ruskega pisatelja Gogolja. V tej igri je hotel pisatelj dati verno in jasno sliko o ruskem uradniškem življenju, ti brezbrižnosti, o sleparenju in podkupljivosti uradnikov iz nekdanjih dob, od najvišega tlo najnižega. — Mestni načelnik je izvedel, tla pride revizor v mesto revidirat. Zato je sklical vso svoje podložno uradnike in tu se posvetuje ta hvalevredni zbor, kako naj se ukrene navidezno, da bi se mestne razmere pokazale revizorju v lepi luči. Mlademu spahiji se dozdeva, da jo videl v gostilni nekoga mladega, elegatnega gospoda, ki kaže, da bi utegni! biti nadzornik. — Ta misel se jim tako noepi v glavo, da mu napravijo velik sprejem, ga gosto v načeluikovi hiši, in vsi uradniki mu kar po vrsti nudijo denarja. Slednjič se isti zaroči z načelnikovo hčerjo, dvori njegovi ženi, najema dolgove, dokler nekega lepega tlne zgine prav prav po holandski. To seveda ni bil ni kak revizor, ampak le lalikomišljen mlati gospodič, ki je z zabavami zapravil ves denar ter zasačil lepo priliko, tla se ponorčuje z uradniki in si pridobi na lop način denarja. Ravno ko so uradniki izvedeli, da so bili prekanjeni in so vsled tega v veliki razburjenosti, je prišla vest, tla je došel pravi revizor.
(»lavni ulogi- načelnika in ona vetrnjuka pse vdo-revizorja rti l>ili v dolirih rokah. Prvo je igral g. Jovanovie, ki se je že v drugih igrah »kazal dobrega komika in ki se svojo lepo mimiko posel >no povzdiguje smešnost komičnih momentov.
—	[stotako naravno in z lahkostjo se je kretal g. ravnatelj v svoji ulogi lahkoživea in vetrnjaka. To so bile podobe, ki jih nahajamo dan za dnevom v realnem življenji. I stota ko so se pokazali spretnimi drugi igralei, posebno g.ea Petrovih v uhtgi koketne in domišljave žene.
Ttis je bil jako povoljen, samo žal, da je bil obisk se strani obČin-tva o tako izhornem delu, kakor je Revizor, tako pičel.
V	nedeljo je dala ista družba tri šaljive komade. Na tej predstavi je liil ohiak povoljnejši, dasi še vedno pogrešamo dosti občinstva, posebno iz srbskih krogov, ki bi lahko posetilo te predstave in pripomoglo k boljšemu vsestranskemu vspehu.
-	Šaljiva igra »Pol vina, pol vode« je bila v rokah najboljših igralcev od družbe ter je vrlo zabavala občinstvo. Sala in tikkcije so vrlo vspele. Samo g.ea Petrovič se je v nekih točkah podajala nekako — preveč — realistično. — V drugi Šalo-igri »Šolski nadzornik« nam je posebno ugajala g.a Stojkovie v ulogi Kate s svojim monologom, o katerem je s spretnim naraščanjem segrela nad praznotjo možkih posvetovanj. Sicer pa se nam je zdela ta igra nekaj pusta in prazna, brez posebne živahnosti; morda je v nji, kakor sem in tja tudi v drugih igrah, motilo, da se je šepetalec čul ne-kaj preglasno. K svršetku so je igrala komedija »Doktor Uobin«, v kateri je pokazal g. ravnatelj Stoj kov iri svojo spretnost. — Po zahtevi igre mora igrati 3 uloge edno zadrugo: starega doktora Ro-bina, navdušenega glumaca Oerika in ostudnega pijanca. — Kolikor so različne te tri uloge mej seboj, pokazal se je g. Stojkovič v vseh treh kos istim. Posebno dobro je predstavljal ulogo pijanca, katere uloge igralci navadno pretiravajo.
Za niozko podružnleo sv. Cirila in Metoda na Greti nabralo se je v nabiralniku v »Narodnem domu« v Barkovljah do dne iS. septembra 6 kron.
Napovedbc za odmerjen je osebne dohodnine. Od c. kr. finančnega ravnateljstva smo preje1" :
V	smislu Jj 200 zakona od dne 25. oktobra 1896, drž. zak, štev. 220, dolžni so posestniki hiš, v katerih se stanuje, ali njih namestniki predložiti davčni oblasti v času, ki ga določi deželno finančno oblastvo, izkaz vseh v hiši stanujočih oseb; izkaz mora biti urejen po stanovanjih, odnosno prostorih za kupčijo; pri poslopjih, ki so dana v najem, treba je navesti tudi najemnino in morebitne podnajemnice ter označiti ime in vrsto poklica ali pri-dohitka stanovnikov.
Podnajemodalci morajo naznaniti svoje podnajemnike in najemnino, ki jo ti zadnji plačujejo, gospodarski glavarji (družinski glavarji) pa vse k njih gospodarstvu spadajoče osebe, katere imajo svoje dohodke.
V	smislu omenjene zakonske določbe in člena 39 izvršitvenega predpisa k drugemu poglavju označenega zakona, razglašenega v državnem zakoniku štev. 108 iz leta 1807., se s tem pozivajo radi pripravljanja priredbe osebnega dohodnega davka za leto 11)00 posestniki hiš ali njih namestniki, da oddajo omenjene izkaze sicer v neposrednjodržav-nem mestu Trstu in v okoličanskih občinah na c. kr. davčni administraciji v Trstu, v pokneženi grofiji Goriško - Gradiščanski pa in v mejni grofiiji Istrski na pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih od 1. do 31. oktobra 1H0<>. Do ravno istega roka morajo podnajemodalci, odnosno gospodarski glavarji i/gotov i ti gori imenovane podatke. Stanovnike je izkazati po stanju, kakor jo bilo dne 1. oktobra 1899.
I 'zorei za izkaze lastnikov hiš, ki so dane v najem in takih, katero lastnik rabi sam, kakor tudi oni za izkaze podnajeinodalcev in gospodarskih glavarjev se dobivajo brezplačno na pristojnih davčnih oblastih I. stopinje (torej v Trstu z okoličanskimi občinami na c. kr. davčni administraciji; na Goriškem-Gradiščunskem in v Istri pa na pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih).
V	smislu Člena 39 omenjenega izvršitvenega predpisa morajo vsi najemniki, odnosno gospodarski glavarji, stanujoči v hišah, danih v najem, izkaze, ki jim je napraviti (stanovalslce izkaze), oddati hišnim posestnikom, kateri potem sestavijo na
njih podlagi svoje izkaze (hišne izkaze) ter jih potem oddajo pristojni davčni oblasti.
Ako so uzorci, ki jih sestavijo stranke, odnosno gospodarski glavarji (stanovalski izkazi) in katere je priložiti uzorni hišnega posestnika (hišni izkaz), primerno izpolnjeni, ni treba njih vsebine prepisovati se posebej na hišne izkaze.
Teli obveznosti najemodaleev so pa oproščeni posestniki hotelov in gosti In ie glede potnikov, ki se pri njili ustavljajo, ako isti pri njih ne bivajo dalje, nego tri mesece neprestano.
Določbo kazni zaradi ml rečen i h ali vede napačno danih podatkov glede hišnih stanovnikov obsega ij 247 zak«na od dne 25. oktobra IHOO drž. zak. štev. 220. Isti se glasi:
»Kdor odreka po smislu 200 tega zakona od njega zahtevamo pojasnilo o prebivalcih kake hiše, ali je je dal vedomn napak, se kaznuje z globo do 200 gld.«
Deželna zavarovalnica za /Ivino na Koroškem. Ministerstvo je odobrilo ustanovitev deželne zavarovalnice za živino, katero je sklenil deželni zbor, ter potrdilo dotična pravila.
Voj»ško-roteranskeiiiii podpornemu društvu v Trstu, pod pokroviteljstvom Nj. Vis. nadvojvode Frana Ferdinanda, so darovali nadalje: General-Major K. Holzendorf 50 K, g. vitez Ivan Scaramangil 40 K, V. G. 17 K, g. I. Glinšek (1 K, g. H. Felber 3 K, g. V. Cigon 11 K, g. Fr. Ferjaneič ti K, g. St. Tomanek 0 K, g. R. Kuthan 4 K, g. Fr. Fnjt 0 K, g. Jakel K, g. R. Mi-nussi 3 K. Prej izkazanih 247 K. Skupaj 402 K. Daljnji darovi se sprejemajo hvaležno v ulici Tin-tore št. F).
Bralno In pevsko društvo »Slavec« v
Ricmanjih priredi v nedeljo dne H. oktobra vese-lieo z nastopnim vsporedom: 1. S. Bartl: »Mi vstajamo«, moški zbor (novo). 2. S. Gregorčič: »Znamenje«, deklamujc g.ea Ivanka Prostoslavna.
3.	H. Volarič: »Pogovor z domom«, mešan zbor.
4.	Iv. pl. Zaje: »Himna Zvonimira«, moški zbor.
5.	P. H. Sattner: »Vrbica«, mešan zbor (novo). 15. »Brati ne zna«, igra v jednem dejanju. 7. »Srečka-nje« na 8 lepih dobitkov. M. Ples. Med točkami svira godba iz Žavelj slov. komade. Začetek veselice točno eb 4. uri pop. Vstopnina k besedi za neude 25 nč., zn ude 20 nč., k plesu za ude in neude 40 nč., sedeži 10 nč., srečke 10 nč. — Na obilno udeležbo vabi uljudno	Odbor.
ti »ll sil 0. V »Jedinstvu« čitamo, da je biskup Strossmaver dobil od nekje iz Dalmacije pismo, v katerem je naslikano, kako veliki Hrvat — Josef Frank tlači Strossmaverja, a pod sliko je napis : I* rok le t bodi izdajica!
Strossmaver — pa izdajica svojega naroda! Ne treba, da hi človek soglašal s politiškimi nazori biskupa, vender so mu mora studiti taka lopovščina. Menili bi, da pred takim duhom in — dobrotnikom bi morali v spoštovanju snemati klobuke tudi <tni, ki so mu politični nasprotniki. In človek, ki se noče pokoriti tej elementarni zahtevi omike, kateri se v tem slučaju pridružuje še zahteva narodne hvaležnosti, tak človek stoji moralno in narodno tako nizko, da njega smrad pač no more doseči višin onega spoštovanja, ki je uživa Strossmaver širom vsega eivilizovanega sveta. Mi bi tudi ne bili omenili tega prostaštva, ako ne bi vedeli, da je tudi duhovnikov, ki so nc sramujejo družbe, ki je tako nizko pala in ki molče k takemu grde-nju takega duhovnika in rodoljuba, kakoršen je Strossmaver.
Slovenskim novinarjem! Z Gorenjskega nam pišejo: Leto 1*99 moremo mi Slovenci že sedaj zapisati mej neugodne, celo usodne. Hudo, le prehudo so nas zadeli razni dogodki: ali naravnost ali posredno. Mej najžalostneje in najusod-neje pojave našega javnega življenja pa moramo uvrstiti srditost v polemikah mej našimi časniki. Ako je to leto nemirno, je pač glavni vzrok temu v časnikih naših. Kdo bi mogel tirjati od poštenoga lista, naj zataji svoja načela, ali zahtevati od njega, naj se odpove borbi za svoje prepričanje in svoj program? Pameten človek ne bo zahteval kaj tacega. Ali toliko samozatajevanja bi že smeli zahtevati, da bi bili zmerneji vsaj tam in takrat, kjer boj don aša nevarnost za ukupno slovensko stvar! In pred vsem bi smeli zahtevati, da polemika bodi stvarna iti ne osebna! Tudi v boju za načela so meje, katerih ni smeti prekoračati in ki jih je predčrtala — ljubezen do
naroda! In mari ne trde vsi, da ljubijo svoj narod?! Dobro, toda ta njih najidealneja mej vsemi ljube znjimi naj se nc kaže samo v zatrjevanjih, ampak v skrbnem izogibanju vsemu, kar bi moglo škoditi oni stvari, glede katere trdijo vsi, da jej služijo! Ali ni žalostno, da nekateri slov. časniki, ki so si v minolih časih stekli velikih zaslug za domovinsko stvar, dandanes često veliko škodijo se svojo srditostjo in — trmo?! Zato je moje uver-jenje, da bi morali našim listom na četa stati izkušeni možje, ki še vedo, česar nc ve mlaja ge-nc racij a : koliko težkega ukupnega dela, koliko mukotrpnih bojev je trebalo za vsako mrvico slovenske pridobitve. Mlaja generacija ne ve tega. da hi — ako bi bili nekdanji prvohoritelji taki, kakor si jih ona misli in želi sedaj — nc bilo danes ni slovenskih liberaleev ni klerikalcev, ampak bi bili veja, ki «e suši na zelenem deblu slovanstva!
Bratje! Pičlo nam je prikrojena poliliška in tiskovna svoboda! To malo merico svobode treba da izkoriščamo pametno, to je: uu korist naroda ?! Da, svobodo, kolikor jo uživamo, porablja j m o za delo na korist onim delom naroda, ki so v nevarnosti za s v oje življe n j e ! Te moramo okrepiti, njih moramo rešiti, ako nočemo, da se nam domovinska dedščina ne skrči v — brezpomembnost!! Ne govorimo, da smo že rešili narod iz okov tujstva, ker se tu na Kranjskem moremo nekoliko svobodnoje — pretepati! Ne, nismo ga še rešili, pač pa se očevidno bliža oni usodni trenotek, ki odloči o tem : ali ga sploh rešimo in mu zagotovimo sv o b o d o, in to v n j e g a e e-1 o t i. In ta trenotek naj bi nas no zalotil — nespametne! Bodimo torej zmerneji v svojih polemikah in pripravljajmo raje narod za velike trenotke !
V Vel. Sabljali na Goriškem se je vršil dne 17. in. m. občni zbor »Bralnega društva« v prav lopem redu. Tajtiikovo in blagajnikovo sporočilo se je vzelo na znanje s pohvalo in z »dobro« klici. V odbor so bili voljeni gg.: Andrej Paljk, predsednik ; Franc Vrtovec, podpredsednik ; Franc Vilhar, tajnik; Jožef Vrtovec, blagajnik; Anton Vrtovec in Alojzij Kosovel, odbornika Gospod predsednik je navduševal drustvenike, da vztrajajo še nadalje v diko, korist in ponos naše vasi ter je sklenil zborovanje s trikratnim »živio« cesarju.
Lov na človeške duše. Na Češkem je v nemških šolah okolo 32.000 čeških otrok. Koliko pa je slovenskih otrok v nemških in italijanskih šolah? To bi bila velezanimiva statistika o — lovu na človeške duše.
s
Darove zu družbo sv. Cirila in Metoda so
od 18. avgusta do 15. septembra t. 1. pošiljali čč. gg.: Nadučitelj Josip Zirovnik nabirko bogoslova J. Draščck ob g. Kunšičevi novi maši v Gorjah 17 gld. 90 nč.; Martin Medvod iz Laporij zbirko ob Cenčevem pogrebu zbranih duhovnikov za mut-sko šolo 10 gld.; škofjeloška podružnica za 1. 1800 32 gld.; kapelan v Poličanah, Fran Cerjak, 5 gld. za šolo na Muti ; Ivan Dimnik iz Trbovelj pokoro za zapernarodne grehe gospoda N. 5 gld.; ormoški kapelan Fr. Gartner s primioije g. Ant. Kociper v Litmerku 7 gld. 10 nč. za mutsko šolo; kotni vikarij v Mariboru Josip Cerjak. 70 gld. za šolo na Muti — nabirali pa so to imenovano Jsvoto: Vinko Poljanec 54 K, J. Somrek 25 K, V, Cerjak 18 K, Mandlišek 5 K; po 5 K so k onemu znesku darovali udeležniki župnijskega izpita v Mariboru: V. Cerjak, A. Cestnik, V. lirihcrnik, L. Hudovernik, I\ Gregoree, A. Novak, A. Podvinski, V. Sigi, Fr. Višnur in J. \Veixl; deželnosodni svetnik dr. Gestrin poleg svoje letnine še 1 gld. ; podružnica na Vranskem 50 gld.; besniški kurat, Fr, Seraf. Pokoren 5 gld.; besniška hranilnica in posojilnica 5 gld.; Ante Beg pri omizji rožnodo-linskih in celjskih rodoljubkinj in rodoljubov 4 gl. F'ranica Tušekova v veseli družbi v Žicah pri Konjicah 1 gl. 10 nvč.; vitanjski kapelan Fran Trop na shodu pri Slaprniku ob Vitanji za šolo na Muti 10 gl.; učiteljica Loj stika Freuensfeldova v veseli družbi pri sv. Marjeti ob Halozah 7 gld. 50 nvč. — Ko domorodno zahvalo izrekam vsem čč. darovalcem tega, opozarjam, kako uprav štajersko sestre in brate bodri naša prihodnja šola na Muti. Živela mutska šola in Vi, Slovenci — naprej ! .
P r v o mestni k družbi sv. Cirila in Metoda v L j u bij a n i.
»Zakaj? Zato.« Odnosno na notico, katero •mo priobčili pod tem naslovom nedavno v našem listu o draginji na veselici v Hojann, smo dobili pojasnilo, da je visoke cciip, radi katerih smo se pritoževali, delal na svojo roko in na svoj račun neki brezvestni natakar, ki se je tudi ie ob drugih priložnostih vedel |»odohno, kar pa se je doznalo ne le pozneje, (iostilničar nam obljublja, da bo za-naprej imel na razpolago jedilnike, iz katerih se gostjo lahko prepričajo o resničnih cenah jedil in pijače,
k tura. Zadnjo soboto seje po mestu razširila govorica, da ho je na Llovdovem parniku » Habs-burg>, ki je bil te dni v lazaretu pri sv. Jerneju, pripetil slučaj bolezni, ki je podobna kugi. Govorica je nastala vsled tega, ker se je to pot karantena podaljšala za nekoliko ur. Kes se je nahajal na parniku bolnik, pomorščak Cotič iz Zadra; a ponovna preiskava je pokazala, da ni govora o kugi ali kaki podobni bolezni. < otica so spravili v tuk. bolnišnico, kjer je izoliran in pod strogim nadzorstvom.
Zirodovluska črtica. Pišejo nam: Gosp. J. S. je trdil, da Opčina prihaja iz »občine«. Pokojni prof. Erjavec pa nam je tolikokrat pripovedoval, <la tam, kjer so hrib nekoliko »vspenja«, nastanili so se na vspetem kraju Openci,-
Ako I>i prihajalo ime od »občine«, tedaj bi ne govorili »Openci«, temveč »Občani«, kar pa nikdar ne slisiš.
Nisem sieer jezikoslovec, a tako nas je učil pokojni učenjak in trdil, da jedino pravilno je »Opčine«, nikdar pa »Občine«.
Idila iz zakonskega življenja. 4«>-letni kurjač Fran Stanta ni živel v najlepšem soglasju se svojo ženo. Zdi se pa, da je bila krivda na strani njegove žene. Slednjič mu ni ostajalo druzega, nego da se je ločil od nje. Včeraj pa je izvedel, da mu stareji sin odhaja v vojake. Šol jo torej na stanovanje žene, da bi se poslovil (»d sinu. Ali slabo je naletel, šmentano slabo. Potrkal je in odpirat je prihitela — njegova žena. To je znpla-polalo v njej. Skočila je vanj in obdelovala ga je v družbi in ob pripomoči mlajega sina tako, da mu je prizadela več ran na obra u in na roki. Komaj se je rešil iz pesti svoje — boljše polovice in je lezel zdravit se v bolnišnico, kjer so ga vsprejelj v četrti oddelek.
Dražbe premičnin. V torek, dne 3. oktobra ob 10.	e se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Solitario št. H, hišna oprava in mlatilni stroj; v uliciGiulia št. 44, hišna oprava, krčmarska oprema in špiriti; v ulici Caserma št. 10, hišna oprava; Corso št. 1, galanterije; v ulici Capitelli št. 1, krčmarska oprema; v ulici Coroneo št. t>, hišna oprava; v ulici Ferriera št. 15, hišna oprava.
Naša mladina. V soboto so redarji aretirali 12-letnega Marija M., ker je malo prej (z dvema drugima fantoma) hotel s pomočjo vetriha odpreti stanovanje dimnikarja Alberta Devertini v ulici Coneordin št. 1)23, o čemer pa so jih zalotili sosedi ter razgnali. Dečka so izročili roditeljem, da ga kaznujejo.
Sprlden sin. Zadnji petek je tuk. sodišče obsodilo 21 -letnega Antona Oostanzo iz Izole v 4-mesefino ječo, ker je grozil lastnim roditeljem, da jih ustreli. Tajil je sicer, a pričo so potrdile obtožbo.
Kap je zadela zadnjo soboto Go-lotno za-aebnieo Terezijo linij nič iz ulice Pietit št. 2. Žena je umrla, preden je prišel zdravnik, katerega so poklicali z rešilne postaje.
Poskusen samomor. V soboto popoludne je hotela 2H-letna Marija Skopskinski skočiti skozi okno svojega stanovanja v ulici S. Sergio št. 2. Poklicali so osobje rešilne postaje; istemu se je posrečilo po napornem delu da so nesrečnieo, kateri se meša pamet, ukrotili ter spravili v bolnišnico.
Nevaren konj. Deklo Ivanko Krapee iz ulice deiristria št. Hi je v soboto nevarno ranil neki konj sč svojim kopitom. Rešilna postaja jo je spravila v bolnišnico.
Požar. V soboto ob 10. uri zvečer je nav-Btal v kolarniei v ulici »legli Ar men i št. 3. požar, katerega so mostni gasilci kmalu pogasili. Škode je okolo 200 gld., ki pa je pokrita z zavarovanjem.
Postne hranilnice na ladijali e. in kr. mornarice. Po francozkem vzgledu so z dnem 1.
oktobrom t. 1. uveli poštne hranilnici' na vseli poštnih ladijah e. in kr. mornarice. Ta novost jo pripravna, da upliva blagodejno na varčnost naših pomorščakov.
Poskusen samomor v zaporu. Zadnji petek so aretirali 22-letno Kozo P. iz ulice Torrente št. is. Y zaporu je nekaj časa kričala in razsajala, a ko je kmalu potem stopil v eclioo nadzornik,jo je našel, ko se je skušala obesiti na traku, iztrganem iz lastne obleke. Spravili so jo v opazovalnico tuk. bolnišnice.
Loterijske številke, izžrebane dne 30. m. m.: Dunaj	o 73 57 22 08
Gradec	2 44 31 47 53
Različne vesti.
Senzacijonalna iznajdba. Včeraj so se vršile
med Budimpešto in Herolinom poskušajo z nekim aparatom, ki ga je iznašel neki ogerski podanik. Skrajno, kar bi se moglo na sedanjih brzojavnih strojih brzojavi ti v jedni uri, so računa do 1500 besed. Z gori omenjeno iznajdbo pa so brzojavili v jedni uri iz Budimpešte v Kerolin 100.000 besed. Najimenitneje na tej iznajdbi pa jo, da besede prihajajo na določeno mesto fotografirane in ne odtisnjene, kakor do sedaj. Na poskušnjah so bili navzoči strokovnjaki tudi iz Pariza. In če bo ta iznajdba odgovarjala vsem zahtevam, kaj bo iz naših telefoničnih in brzojavnih aparatov, uradnikov in — telegrafisti«?!
Španjske finance. <>d dne 1. oktoh-a t. 1. stopi na Spanjskem v veljavo uvozna carina na žito in moko; in sicer so bo plačevalo za žito H pezet (blizu 4 gld.) in za moko 13,2 pezet od 100 kilogramov.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dllliaj 2. Minister za trgovino, baron Di-pauli, se jo z okrožnico poslovil od uradnikov. Zahvaljuje se za podporo in izreka nado, da se njega načrti in osnove ne pozabijo popolnoma.
Dllliaj 2. Predpoludne se jo vršilo na papeževi nuncijaturi na slovesen način zapriseganje novoimenovanoga nadškofa praškega, barona Skr-benskega. Na to je bil pri nunciju obed.
Lvov 2. Pred tukajšnjimi porotniti se je začela danes pravda radi ponevorjenj v gališki hranilnici.
Itei igrail 1. Arhidijakon Miloje Barjaktaru-vid jo bil obsojen danes radi veleizdaje v 15-letno ječo.
I) li l'lni ll 1. Stiritisoč »boerov« je zbianih v Volksrust in Snndspvuit. V Boshofu v bližini Kim-berleva in na severnozapadni meji Natala so zbrane velike čete »boerov«. Irski voj odide prve dni prihodnjega tedna iz Johanesburga na mejo, da bodo podpirali »boere«.
Dllliaj 2. Ministerstvo je sestavljene tako-le: (Tu navaja brzojavka imena, kakor jih najdejo čitatelji v političnem pregledu. Le glede ministra-rojaka za Galicijo pravi, da se to mesto ne popolni.)
Rujav, pristen, navaden
angleški sladkor
dobiva se edino v moji zalogi ter ga prodajam po zelo ugodnih cenah. 1'riiioročam se
ripon
Anton Godnig
trgovee, Via Nuova. Paziti aa ponarejanja.
A. di F. CAKLINI
naznanja, tia odpre 1. oktobra t. I.
mr v Sežani
ves prenovljen
Mlin na paro
in
Žalosnoga srca javljam v imenu svojo rodbine, da nam jo sinoči ob 7. uri sinček
Ljubomir
v lioo-ii zaspal. Pogreb bo jutri dno 3. t. ni. «>I» 5. uri popoludne i/ liiŠe žalosti Via Molili piccolo šs. !.
V Trstu, 2. oktobra 18!M>.
Fran Kravos.
♦ stopo za ječmen
Priporoča se slavnemu občinstvu na Krasu in v tržaški okolici.
Naroeitve se brzo iu točno izvrše. ""•S
Ženitbena ponudba
28-letnem trgovski pomočnik, kat. vere, delaven in varčen, ki ima nekaj lastno prihranjenega denarja, želi seznaniti se s pridno gospodično, dobro gospodinjo z nekoliko primoženjem, eventuvelno z udovo 2(5.-;)0. let, ki ima precejšnje premoženje z gostilno ali prodajalnieo.
Samo resne ponudbe z fotografijo naj se pošljejo npravništvo EDINOSTI« pod kuverto z naslovom. »Št. 14. Pridno roke in srečen zakon«.
Gospodična
išče mosta kakor odgojiteljica, ovontnolno masoza. Poučuje tudi v italijanščini, nemščini in francoščini. Natančneje v našem upravnistvu.
Spiritus alnapia oomposltus
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zohobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč.
ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAKMARER (Ai rtiie Mori) Piazza pande TRST
Paziti na ponarejanja.
Šivalnih strojev l^ona |av a tovarniška zaloga lvai,<1 J**"*
v Ljubljani Dunajska centa 13.
priporoča svoje pri-pozuano najboljše
šivalne stroje
za domačo porabo in obrtniške potrebe
Cenllniki zastonj ln franko
Dr. JOSIP MARTINIS
doktor Heia zdravilstva in specijalist za očesne bolezii
se je preselil
v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad.
Ordinira na domu vsaki dan od # do zjutraj in od 1 tlo 2 popoludne. — Za uboge od 2 do 3 v ulici Molin piecolo štev. 1, 1. nadstr.
Konsumno društvo v sv. Križu
pri Trstu
išče krčmarja. Zahteva so 1">0 gld. kavcije (>hrniti so do predsedništvti rečenoga društvo pismenu ustono
11333337