NA VIŠKU USTAVNE RAZPRAVE
Za nami je poletje, čas počitnic in ustavna razprava, ki je v tem času le »tlela«, je spet vzplamtela. Vsak dan smo priče razpravam o osnutkih ustav v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, v interesnih skupno-stih, v gospodarski zbornici, družbenopolitič-nih organizacijah itd.
Najprej poglejmo, kako so pri nas v Slo-veniji ustavno razpravo zastavili, saj dober začetak in dobra organizacija akcije često označujeta tudi njen dolber konec.
Komaj je bil objavljen osnutek ustave SFRJ, so se začele priprave na ustavno raz-pravo v Sloveniji. Nekatere občine so vpripra-vah prednjačile in niti niso čakale na navo-dila koordinacijskega odbora za spremenjene ustavne razprave pri rapubliški konferenci SZDL. Razprava pa se je z vso resnostjo za-čela po seminarju za predsednike in sekre-tarje občinskih konferenc SZDL in predsed-nike občinskih sindikalnih svetov, ki ga je v začetku julija organiziralla republiška konfe-renca SZDL. Med počitnicami je razprava, kot smo že povedali, na vide:z le tlela, vendar so ves ta čas tekle tudi priprave na čas, ko bo mogoča boljša, intenzivnejša razprava. Zato so zdaj, v jesenskem času tako števi-lne in plodne razprave na raznih področjih. Tudi ko-misije, ki so izdelovale osnutke statutov TOZD in občin so izrabile poletni čas in jih pripravile. Tako smo v tem mesecu že priče posvetovanjem in razpravam o osnutkih teh aktov.
Zdaj pa poglejmo, kakšne so pripombe ob-čanov na osnutke ustav po posameznih pro-blemih.
Družbenoekonomski odnosi so deležni ve-like pozornosti razpravljalcev. To je razum-ljivo, saj gre za opredelitve, ki pravzaprav dopolnjujejo in konkretizirajo ustavna dopol-nila iz leta 1971, to je tako imenovane delav-ske amandmaje. Zato v razpravah zasledimo še vedno razmišljanja in pripombe o snova-nju TOZD, o pogojih za njihovo ustanovitev, pa o skupnostih TOZD itd. Mnogo je tudi raz-prav o določilih o osebnern delu. Nekateri me-nijo, da to ni dovolj nattančno opredeljeno. Precej je polemik o ustavni opredelitvi kme-tov, obrtnikov, pa o zemljiškem maksimumu in podobno. Tudi o položaju in vlogi bank v naši družbi so spregovorili razpravljalci. Ta-ko na primer ponekod ugotavljajo naj bodo banke vedno bolj instrument ekonomske in ne le fiskalne politike. V razpravah o neraz-
vitih zasledimo pobude o tem, da bi ustavno določili obveznosti republik do manj razvitih območij. Razprave o ustavnem gradivu se po-vezujejo tudi z razpravami in ocenami seda-njega gospodarskega položaja, z razpravami o izenačevanju pogojev za gospodarjenje, o od-govornosti in o enotnosti jugoslovanskega trga.
Razprave o vlogi in pomenu krajevnih skupnosti v novem ustavnem sistemu so zelo pogoste. V središču pozornosti je financiranje krajevnih skupnosti. Razpravljalci soglašajo s predloženimi rešitvami, bkrati pa opozarja-jo na probleme tistih krajevnih skupnosti, kjer ni delovnih organizacij in le majhno šte-vilo zaposlenih. Pogoste so tudi razprave o vlogi občine v prihodnje, o medobčinskem sodelovanju in o komunalnem sistemu sploh.
S področja družbenopolitionega sistema je največ razprav in pripomb glede delegatske-ga in skupščinskega sistema. Takšne razpra-ve so najpogostejše ob razpravah o novih sta-tutih občin. Vse več razpravljalcev se zavze-ma za enoton zbor združenega dela in ne za več zborov občinskih skupščin. Takšnega mnenja so bili tudi razpravljalci na nedav-nem posvetu, ki ga je organizirala skupnost slovenskih občin v Kranju.
Tudi o samoupravnih interesnih skupno-stih občani z zanimanjem razpravljajo, ven-dar so največkrat predmet obravnave zborov posameznih področij, tako na primer na zbo-rih kulturnoprosvetnih delavcev, na zborih zdravstvenih delavcev itd.
Še več je raznih, tudi drobnih pripomb, ki jih dajejo občani tako na sestankih kot v svo-jih pismih preko sredstev obveščanja, ven-dar vseh ne moremo naštevati. Ponekod go-vorijo na primer o himni, pa o referendumu, o poljudnem oziroma premalo poljudnem je-ziku ustave, o posameznih izrazih v njej itd.
Kot zanimivost naj omenimo, da sta sindi-kat in SZDL organizirala tudi razpravo med našimi zdomci v tujini, in sicer v nekaterih krajih, kjer jih živi največ. Razprave med jugoslovanskimi zdomci bodo potekale skup-no, ne ločeno po republikah.
Ob koncu naj povemo le še podatek, da je čas, potreben za razpravo o ustavah določen in to do 15. oktobra (že podaljšan). Po tem datumu bo še tekla razprava o statutih ob-čin, interesnih skupnosti in posameznih TOZD.                                                  (S. T.)