Študentski časopis št. 7/8pQflftd, .O • december 1982 letnik xxxll 2. STRAN Pojav grafitov Položaj napisov (grafitov), ki jih vidimo na fa-sadah hiš, hodnikih, atrijih, čakalnicah, WC-jih, javnih prevoznih sredstvih, nji spomenikih, dreve-sih, je nejasen in neokvalificiran. V večini primerov se na pisanje gleda negativ-no. (To »negativno« se sprevrže tudi v preganja-nje s strani organov za notranjo varnost, čeprav to po KZJ ni kaznivo dejanje!). Kakorkoli že, grafiti se smatrajo kot odraz primitivnosti in »škodljivo-sti« glede na socialistično moralo in red! To sklepam tudi iz tega, ker o grafitih ni napi-sano skoraj ničesar. Grafit je sporočilo, napisano z namenom, da ga (ne) kdo prebere in eventualno razmisli o njegovi vsebini. »Torej je bralec sestavna komponenta grafita na katero mora tudi avtor računati.« (D, Radulovič, Dvoje 82). Taka konstatacija pa po-stane (pre)ozka v primeru, ko gre za tisto vrsto grafitov, ki nimajo tipičnih lastnosti grafitov. To nas vodi k razločevanju (!) grafitov v širšcm in ožjem smislu besede. Pod prvimi smatram(o) vsekakršen zapis (na javnem mestu) ne glede na njegovo vrsto in vsebi-no; v ožjetn smi$lu pa pod grafiti razumemo zapi-se, ki so impuls (napotilo) za družbene reakcije, bodisi pozitfvne aTi negativne. Tipične značilnosti grafita (seveda mislimo na grafit v ožjem smislu besedej: — da je sporočilo, ki predstavlja napotilo za (družbeno) akcijo — sposobnost, da povzroči reakcije To so bistvene komponente. Med manj pomembne pa bi šteli: — nepoznavanje avtorja (kar psihološko gle-dano samo še podpihuje reakcije v družbi) — in pa mesto, kjer je grafit zapisan (sigurno ima večji učinek politični grafit, zapisan na nekem javnem mestu, kjer stalno bode ljudem v oči, kot pa vrezan v drevo nekje v parku...) Kot smo že povedali, grafiti v naši družbi ne zavzemajo legitimiranega mesta (to ne velja za grafite, ki »popularizirajo« naš politični sistem) prostor pa so si vseeno priborili. DELITEV NAPISOV: Ce grafite delimo (samo) na zasebne in javne, je to (pre)groba deli-tev. Taka delitev je res sama po sebi dovolj ela-stična, pa tudi univerzalna, da lahko po njej opre-delimo (klasificiramo) sleherni grafit. Zato pa je toliko enostranska, saj napise deli samo z vidika, komu je grafit namenjen, zanemarja pa vsebinsko stran grafitov. Zato mislim, da je nujno, da upo-rabljamo (zaradi raznolikosti grafitov) obe delitvi. Grafite delimo na: 1.) zasebne grafite 2.) skupinske ali grupacijske grafite 3.) in javne grafite Pri prvih in drugih moramo seveda zanemariti dejstvo, da so dostopni vsakomur in bi s tem av-tomatsko postali javni grafiti. Zasebni grafit je takšen zapis, ki je namenjen samo eni določeni osebi. Z zasebnimi grafiti se najpogosteje izražajo ljubezenske emocije do ne-koga (npr. Ljubim Ireno!, Sonja in Jože!...) ali pa se koristijo kot sredstvo za norčevanje iz nekoga (npr. Lojze je osel!) Skupaj z zasebnimi grafiti pa se obravnavajo tudi takšni zapisi, ki nimajo lastnosti grafita. Ti zapisi so zelo razširjeni in so se pravzaprav že sprevrgli v običajna dejanja — kvazi nada. Po na-vadi tak zapis sestoji iz lastnega imena avtorja, (redkeje priimka) ali psevdonima, datuma in kraja, iz katerega je avtor. Oblika takih zapisov je naslednja: Ivan Kosi 5.9.78 Celje, ali pasamonpr. Pero Ljubljana. K imenu lahko avtor tudi nekaj doda, kar pa ne spremeni vrste grafita. »Običaj zapisovanja last-nega imena je že nastal v davnih časih, ko so ljudje odkrivali nove kraje in želeli pustiti dokaz o svoji prisotnosti. S časom pa je tudi izgubilo svoj pomen. Danes zato v takšnih zapisih ne najdemo nikakršnega smisla razen želje, želje, da avtor za-dovolji lastni narcisoidnosti na tak način, da za sSbo pusti sled o lastnem bivanju.« (Radulovič) Skupinski grafiti so namenjeni določenemu krogu Ijudi in se pojavljajo kot odraz antagonizma skupin v katere se zapirajo mladi ljudje. So kom-ponente kot način življenja, svet starih — svet miadih, moderna urbanizacija in s tem slabšanje medsebojnih odnosov, kar je posebej zastopano v velikih mestih, ki silijo človeka k reševanju pro-blemov in zadovoljevanje potreb znotraj dolo-čene skupine (kroga) ljudi. Najpogostejša oblika skupinskih grafitov je taka, da avtor v grafitu raz-krije svojo pripadnost (moč je celo razbrati kateri grupaciji pripada) in obenem razkriva svoj odnos do druge in ostalih skupin. (npr.: iz angl. Nikoli ne verjemi hipijem! Odjebi policija!...). Ti gratiti so s sociološkega stališča zelo po-membni in so po eni strani pokazatelj načina miš-ljenja in odnosov do družbenih pojavov, po drugi strani pa kazalec za reševanje nekaterih proble-mov mladih za katere družba in mladinska organi- zacija (mladim že povsem odtujena elitna tvorba nimata posluha. Javni grafiti so lahko le tisti, ki se obračajo m vsakogar. Vsebina takšnih grafitov je oblikovanj kot: 1.) sporočilo o posamezniku ali skupini, ki ima do ločeno vlogo v družbi — odnos do teh (ŽIV TITO! ŽIVELA KP!)) 2.) zapis o določenem pojavu in s tem željo priznavanju in popularizaciji tegapojava (PUN 3.) poziv na širšo družbeno akcijo. (GLASUJM ZA!) (se nadaljuj VEST 13.11.1982, okrog 8. ure zjutraj, se je začelač stilna akcija fasade naše družboslovne institucij FF. Vzrok: GRAFIT — KOMUNIZEM TEROR = Oblika: velike, črne, tiskane črke, v velikosl 20-30 cm, na levi strani fasade Posledica: FF so obiskali predstavniki organo javne varnosti v dveh avtomobilih, ki so poskrbel da se z napisom ni soočilo še več mimoidočih o; študentov, ki so pričeli prihajati na predavanji Napis so nemudoma oblepili z lepenko in črko z črko zbrisali z zidu. Akcija v stilu »Nič nas ne sme presenetiti« j pokazala svojo neoporečno usposobl jenost in zn lost organov UJV braniti ideologijo našega sisfc ma. Vse ie v redu. Varnost nas obkroža. 1 R.l S.( 3 *' tr w w Škofja Loka, 12.11.1982, Hotel Transturist, Lovski večer. Ob 23. uri je prišel na kraj dogodka kolporter Tribune, ki ga je tjakaj poslala redakci- ja, zaradi aktualnosti članka »Slovenci ne dovo- ljujejo razlaščanja« (številka 3/4) za to občino. Splet dogodkov pa je žal nanesel drugače, kot si je to želel prodajalec. Dovoljenje za vstop v dvo- rano je dobil od natakarja in takoj zatem začel s prodajo. Že pri prvi mizi je naletel na težave. Eden izmed gostov je vstal in mu brez pojasnila iz- j trgal šop kakih sedmih izvodov, verjetno prepri- čan, da je to vse, kar ima pri sebi (ostali so bili v I torbi), mu ponudil deset tisočakov in mu rekel naj izgine. Ali je hotel na ta način preprečiti prodajo Tribune v dvorani? V vsakem primeru omenjeni Itovariš ni hotel niti prešteti niti vrniti izvodov pro- Idajalcu, zato ta ni sprejel denarja in je nadaljeval s jprodajo. Malo kasneje je taisti gost še enkrat za- hteval od kolporterja, naj zapusti restavracijo. Naslednji člen v verigi je šefica strežbe, ki je po- I vedala, da v začetku prodajalca ni niti opazila, a so se ji nekateri gosti kmalu pritožili nad njegovo de- javnostjo in nad vsebino časopisa. Motil jih je predvsem »kljukasti križ«, (plakat ob tridesetlet- nici zmage nad fašizmom, natisnjen na šesti stra- ni). Čeprav se sama ni spuščala v vsebino Tribune, je opozorila prodajalca naj neha vznemirjati goste. Na tem mestu se začnejo interpretacije do- godkov razhajati. Medtem ko ona trdi, da se je kolporter kljub njenemu opozorilu neprimerno vedel ter šele čez nekaj časa zapustil lokal, sam trdi, da je takoj prenehal s prodajo in sedel za mizo kjer so bili njegovi starši in znanci. Nepriča- kovano pa se je vmešal neznanec in mu na silo od- nesel torbo in suknjič iz lokala, ter ga na ta način prislil, da je zapustil restavracijo. Medtem je neki tovariš Tomažin (tako ga je imenovala šefica strežbe) poklical upravo javne varnosti. Tako je prodajalca pred vrati dočakal mož v modrem. Po kratkem pregovarjanju ga je odpeljal na postajo milice, pridružila pa se jima je tudi prodajalčeva mati. Dežurni organi javne varnosti so se spet izkaza-li; trdili so, da prodaja časopisov po lokalih ni do-voljena (za to so kioski), in končno do naslednjega dne odvzeli preostale izvode Tribune, ker proda-jalec ni imel potrebnih dokumentov za prodajo. Sprašujemo pa se, ali ni to zgolj opravičilo, saj je prodajalec izvedel za vzrok svoje odstranitve šele potem, ko je bil že odstranjen! Po rekonstrukciji dogodkov je raznašalec poi-stovetil tov. Tomažina z gostom, ki mu je že takoj na začetku skušal preprečiti prodajo. S tem je ovr-žena teza,da jegostemotil »kljukasti križ«. Zakaj bTseTč^^imemutakoTtov^Tomazin razburjal, I preden je Tribuno sploh odprl? Ter, kako si Je | drznil metati nekoga iz lokala, alarmirati osebje in klicati policijo, ne da bi prebral tekst in skušal ra-zumeti kontekst, v katerem je bil »sporni« plakat I | natisnjen? Če je miličnik že prišel v restavracijo, ker je nekdo delal nemir, bi vsekakor moral od-straniti gosta, ki je bil nedvomno povzročitelj in-1 I cidenta. Vendar pa vse kaže, da »kljukasti križ« in ostale I banalnosti niso pravi vzrok preprečevanja proda-' je. Ne glede na to, ali je razburjeni gost tov. To-1 mažin ali ne, ostane dejstvo, da je skušal prepre-čiti prodajo iz nekih drugih razlogov. Obstajata Isamo dve možnosti: ad 1) Tovariša je motila tribuna kottaka. Proda-Ijalci se večkrat srečujemo z določenimi indivi-duumi, ki se v svoji reakcionarnosti upirajo vsemu kar diši po drugačnem, novem, alternativnem in imajo seveda temu primeren odnos do prodajal-cev Tribune. Ker takih bebcev žal ne moremo takoj eliminirati, smo prisiljeni, da jih ignoriramo. Nerodno postane, ko se ti v svoji provincialni za-'vrtosti obrnejo na policijo, ki jim očitno rade volje ponudi roko v pomoč! ad 2) Kot smo že zapisali, se je Tribuna v Škofji Loki prodajala zaradi, za občino aktualnega član- ka. Morda ga je motil ravno ta tekst? Čeprav ima I članek »Slovenci ne dovoljujejo razlaščanja« tudi jsvoje pomanjkljivosti (več o njem v posebnem tekstu), pa je bil, kot cela številka, izdan in proda- jjan že nekaj dni, torej spoznan za primernega. Kako si torej lahko posameznik (ali skupina) vzame pravico, da na lastno pest preprečuje raz- širjanje javnega tiska in zava ja javnost (goste v re- stavraciji) in organe javne varnosti s površno in- |terpretacijo povsem druge vsebine. Kakorkoli že, proti takim elementom je treba najostreje reagirati. Žalostno je, da lahko po- | sameznik iz osebnih ali kakršnihkoli drugih razlo- | gpv, ob pomoči državnih organov (v katere smo l imeli do sedaj neomajno zaupanje), na katerem- 1 koli kraju in ob kateremkoli času prepreči širjenje informacij. Ker pa še vedno ne vemo pravega vzroka inci-denta sprašujemo razbur-jenega gosta in tovariša Tomažina ali razburjenega gosta tovariša Toma-žina, kaj imata oz. ima proti Tribuni, ali njenim posameznim delom? MATIAŽ GMJBEN TOMI GRACANllN Fstem proti sistemu Poleg zunanjih in drugih vzrokov je glavni kri-cza zeJo slabo zdajšn je stanje nasega gospodar-|a neustrezno izdčlan gospodarski sistem. Na podarski sistem imajo velik vpliv (tudi) poli-ne odločitve, slabo gospodarjenje pa slabša po-cno stanje. V naši družbi so zaželene pripombe in kritike, ki okov za težave ne iščejo v sistemu in samou-avljanju, temveč v posameznikih in skupinah, ki ravnajo skladno s sistemom in ne upoštevajo noupravljanja, zakonov, dogovorov in spora-mov. Dober sistem bi take posameznike in sku-e vklopil v svoje nujnosti, ni pa rečeno, da bi sistem izključeval svobodne odločitve in za-st. Slab sistem v svoje delovanje neustrezno lopi najbolj sposobne posameznike in družbene t, se boji drugače mislečih... Zakaj naš gospodarski sistem (ureditev) deluje abo in gospodarstvo ob množici slabih investicij be v dolgove in inflacijo? Bodo »pomagali« idnji administrativni ukrepi, ki predstavljajo, laj začasno, negacijo v ustavi in zakonu o zdru-tnem delu zapisanih opredelitev? Gospodarski sistem (ureditev), ki omogoča ne-ikrito potrošnjo, delitev tisega česar ni, ne more )lgoročno uspešno delovati. V takem sistemu je stimulirano delo. Dohodek, ki se ustvarja s pro-som dela, nima realnega pokritja v plačilno spo-ibnem povpraševanju, to pa je tudi eden glavnih rokov nelikvidnosti naših delovnih organizacij, itera ruši obračunski sistem. Nepokrita potroš-|a je tudi eden od generatorjev inflacije, ta pa la veliko nezaželenih negativnih posledic za ce-tno družbo npr. — Konkurenčna sposobnost gospodarstva ida, ker domače visoke cene destimulirajo izvoz, ločasno pa stimulirajo uvoz. — Spodbuja se potrošnja, ne pa varčevanje, saj piko odlaganje potrošnje pomeni manjšo mož-jst za potrošnjo jutri. — Izsiljuje se neekonomska razdelitev rezulta-ivdela itd. Zmerna stopnja inflacije je sicer spre-mljiva, vendar inflacija preko 40% na leto, kot »aša vzadnjem času pri nas, prinaša veliko nega- nih posledic in kaže na neustrezno izdelan go-rski sistem ter na politične in sociološke -ieme. Protiinflacijski prograiri bi bilo po-ieboo zasnovati kot kombinacijo monetarno—fi-^alnih ukrepov in izboljšanja razdelitve družbe-Cga proizvoda v smislu zatiranja nepokrite po-ije. ¦ katera pomembna načela našega sistema iz-pbijajo tako tla pod nogami in ostajajo zgolj aze. Načelo socialistične solidarnosti in vzaje-inosti, ki sicer teoretično izkazuje socialistični b-nanizem, se v praksi izrablja za pridobitev ne-enega in stimulira ne delo. laslednjem letu bo potrebno odplačati več et milijard dolarjev dolgov, uvoziti nafto in Jukcijski maff-ri-si To naj bf dosegli s pove-m izvoz; ivertibilno področje za -OVf v pn... v. .,v.. -, ietu. Izvoz na konverti-ilno področje pa je dohodkovno še vedno manj ionosen, kot prodaja doma ali izvoz na klirinško odročje. Gospodarska rast stagnira. Za nastalo stanje je kriv sistem. Potrebno ga je [remeniti v smeri ohranjanja zdravega in izrezo-nja gnilega (slabega). Elementi sistema so lju-e (skupine Ijudi) in povezave med njimi. Vodilni jlementi v našem sistemu so ekonomsko neučin-koviti, a politično neoporečni. So zelo gibljivi — Dtirajoči. Počasi se umikajo v pokoj z buržoaz-imi pokojninami. Zgradili so si »pravi« sistem dgovornosti — solidaren. Čeprav so mislili naj-olje^se jim je zapletena stvarnost izmuznila iz )k. Zivijo lepo, narodi bodo pa že kako. Slavka Žilavec \ ločin in kazen Vsakemu še najbolj neukemu občanu je popol-oma znano, da naše samoupravno občestvo sta-ilizira. Ppsebna oblika te dejavnosti pa so »ukre-i« in podobne akcije, ki naj bi nas ponovno po-tavile na lastne noge. Sedaj smo torej očitno po-tavljeni na glavo in ta betežna glava nas precej oli, tako da ne ločimo več povsem jasno kaj je lekonomsko« in »ekonomično«, kaj pa »poli-ično«. Neki šolani osebek je pripomnil, da gre ekonomija« vse bolj svojo pot, medtem ko gre politika« svojo. Da se »ekonomija« vse bolj za-lira vase je najbolj razvidno iz vse večjega herme-izma »ekonomske fakultete«, ki je prav vrhunska i edinstvena točka samorefleksije »ekonomije« ame. Na vsak način je to priviligirano in za mnoge lastrativno mesto. Logiko njenih mehanizmov si ahkozato ogledamo na morda najbolj pertinent-lem plodišču: na zavrnitvi in ovržbi doktorske di-iertacije STANKA ILIČA. Poseg »ekonomskih redcev« je nadvse eksemplaren, zanimati nas nore zato predvsem POSTOPEK. Stanko Ilič (profesor na beograjski univerzi za }redmet: Osnove samoupravnega socializma s »litičnim in ekonomskim sistemom SFRJ) je I. [978 na »Ekonomski fakulteti Borisa Kidriča« v Ljubljani prijavil doktorsko disertacijo na temo Dsebne potrošnje, ki jo je 1. 1980 tudi predal v oceno strokovne komisije. Kot je samo po sebi uraevno je bila komisija sestavljena iz samih dok- torjev, skratka iz samih učenih mož. (Jože Gori- čar, Vlajko Petkovič, Ivan Turk—mentor, Drago Kotnik, France Černe). Černe se z delom diserta- : strinjal, češ da Iličeva teza oblagovni proi- ji pelje »do večje centralizaaje in omejeva- ija politične demokracije, torej dejansko k uki- janju samoupravljanja,« Odbor za znanstveno in aziskovalno delo je razglasil disertacijo kot »iie- prejemijivo za naš družbeno—ekonomski si- ,tem«, zato Ilič disertacije ni smel in ni mogel odbraniti«. Pritiskali so celo nanj, da naj disertacijo uma-kne ali pa naj jo brani na FSPN, da je ultra—levi-čar, rusofil, da ni na Kardeljevi liniji, da je sovraž-nik naše samoupravne družbe itd. O vsem tem je obvestil dekana Iva Fabinca in sekretarja OO ZK Ekonomske fakultete. Novi dekan Vladimir Frankovič ga sploh ni hotel sprejeti. (Ilič je posku-šal stopiti v kontakt z njim trikrat, a vsakič neu-spešno). Po pismeni prošnji ga je dekan končno le sprejel, a mu je takoj naznanil, da se nimata kaj pogovarjati in mu celo predlagal, da naj se obrne na sodišče in tisk. Nihče izmed »pristojnih« z Ekonomske fakultefe se nFhoTeTniti pogovarjati z njim, pa se je zato obrnil na Univerzitetni komite. Sekretar Fajdiga ga je poslal k prodekariu Pučku, ki pa ni hoteJ za Uiča niti slišati. Vlajko Petkovič je 12.1.1982 naslovil protestno pismo na Ekonom^ sko fakulteto, ki pa je bilo popolnoma ignorirano. Ilič se je pritožil na sklep Odbora, a njegova pri-tožba je bila na Svetu fakultete obravnavana le pod »razno«. Dekan je prisotne le poučil, »da ne moremo dvomiti o resnosti poročila petih rednih univerzitetnih profesorjev, med njimi enega aka-demika«. Ilič je za usodo svoje pritožbe izvedel zgolj ustno. V resnici pa se Goričar sploh ni strinjal s skkepom Odbora, katerega član je bil, poleg tega pa Petkovičevega pisma nihče sploh ni videl — vsaj ne predsednik Sveta fakultete Lojze Novak. Tudi Turk se ni strin jal s tem, da je Iličeva diserta-cija »nesprejemljiva za naš družbeno—ekonom-ski sistem,« pač pa je Iliču povedal, da je na fakul-teti skupina profesorjev, ki so proti Iliču in da je tudi sam imel velike težave, ker je sploh prevzel mentorstvo. Svoje pravice je zatem Ilič skušal poiskati pri Družbenem branilcu samoupravljanja SRS, pa nato pri Emilu Rojcu (CK ZKS), Marjanu Rožiču ... pa tudi možje politike niso našli »ugodne« re-šitve. Ilic je potem še enkrat pozval Svet fakul-tete naj pretrese sklep strokovne komisije: no, Svet fakultete se je obnašal popolnoma ignorant-sko in samo še enkrat ponovil, da je biJa diserta-cija ocenjena negativno in da popolnoma zaupajo odločitvi — poročilu strokovne komisije. Iliču so « samo ponovno predlagali, da naj se obrne na so-dišče, medtem ko je Stepkova zahtevala, da naj fakulteta toži njega. (Vmes so bile razne »zaprte« seje, tajni »petminutni« pogovori...) Sledilo je drugo pismo Družbenemu pravobra-nilcu samoupravljanja SRS, (prvo: 3.2.1982, drugo: 26.4,1982), ki je nato Iliča obvestil, da mu je Ekonomska fakulteta sporočila, da je bila nje-gova disertacija ocenjena pozitivno. Paradoks torej! Odbor pa je še vztrajal na negativni oceni. Zatem se je obrnil še na Jožeta Smoleta, se pravi na Mestno konferenco ZK Ljubljana (pismo, 26.8.1982). Tudi vsi vnovični klici Svetu fakultete so bili zaman. Tako Ilič še vedno ni pripuščen k zagovoru svoje doktorske disertacije. Samou-pravne poti so bile tako izčrpane. Zato se je obrnil na Skupščino SRS (Družbeno—politični zbor), na to najvišjo republiško instanco, ki ji pa prav pri »ekonomiji« vedno znova spodrsuje. Takosmo na najlepši način videli, kakd »^politi-ki« in »ekonomiji« ni več do skupnega, urejenega bivališča, kako jima ni več do bratenja. Med njima je »stabilizatorični« razkorak. Kaj ta kratki stik pomeni za naše vrlo občestvo, lahko vsak občan odčita na nam vsem skupnih »težkih časih«!!! ZDENE HRIBAR Satanist V četrtek, 18.11. je razkrinkani neznanec med šesto in sedmo uro vdrl na FiloFax in na oddelku za psihologijo na vrata prof. Čuk-a napisal z veli-kimi in mastno debelimi črkami: SATAN! Poleg napisa je seveda za kamuflažo dodal še kljukasti križ, vendar ni bil tako masten (pisan je bil s stra-hom v srcu). Vprašujemo se, ali je to delo anarhi-stov ali pa le študenta, ki pač ne obvlada dovolj statistike (kot selektivnega predmeta). Vsekakor pa so se organi potrudili (s sirkovimi krtačami in praškom), da je napis, ki je vsekakor vreden po-zornosti, do jutra izginil. FRANČI LOKNEŽ Posebno obvestilo Novinarji Tribune smo želeli razveseliti svoje bralce z novicami iz prve roke in se sklenili akredi-tirati za seje republiškega Izvršnega sveta. Pri vla-ganju prošnje so nam razložili, da česa takega pač ne morejo uslišati, ker se sej izvršnega sveta zaradi tehničnih omejitev (majhen prostor, in tako na-prej) novinarji Tribune skupaj z novinarji vseh ostalih obrobnih slovenskih javnih trobil pač ne morejo udeleževati. Za Tribuno torej ne morejo napraviti izjemo. Vesti t>odb tako še vedno posre-dovane preko drugih rok novinarjev osrednjih slovenskih trobil, to so RTV, Delo, Dnevnik in Večer, in TANJUG-a. Na široko pa so nam odprli vrata do vseh netajnih dokumentov s katerimi razpolagajo organi izvršnega sveta. D.T. ZAKONITOSTI ali o uspešnosti jugoslovanske birokracije Znanstveno raziskovalna dejavnost in Jugoslovanske ekonomske zakonitosti ali o uspešnosti jugoslovanske birokracije Jugoslovanske ekonomske zakonitosti so za ra-zliko od ostalih zakonitosti blagovne proizvodnje omejene na občost 255 804 kvadratnih kilome-trov površine Zemlje v zmernih do jiižnih širin severne poloble. Jugoslavija je bogata in razno-lika dežela, kar vedo tako milioni turistov, ki vsto-pajo vsako leto čez državne meje kot mi, njeni prebivalci. Jugoslavija je pač nekaj posebnega. Jugoslovanske ekonomske zakonitosti šo pose-bej prišle do izraza v zadnjem obdobju razreševa-nja krizne gospodarske situacije, ko država z radi-kalnimi posegi omogoča njihovo reprodukcijo. Položaj znanstveno raziskovalnega delapri tem ni izjema, kljub prioritetni dejavnosti posebnega družbenega pomena. Tudi na tem področju se je izkazalo, da so obči družbeni interesi nekaj več od posebnroh: Dominantnost občega nad posebnim (pri čemer je to posebno tudi znanstveno raziskovalna de-javnost) v naših specifičnih okoliščinah pomeni dominantnost birokracije. Svoj dominantni polo-žaj si birokracija zagotavlja z uveljavljanjem ju-goslovanskih ekonomskih zakonitosti, katerim se organizacije združenega dela, ki proizvajajo predvsem za notranje tržišče, pač podrejajo v skladu z načelom svoboda je spoznanje nujnosti, in to na samoupravnih osnovah. Te delovne organi-zacije težijo k čimvišjemu dohodku, kar je značil-nost v pogojih blagovne proizvodnje. Ker je dvi-govanje cen v državnih rokah, država seveda zelo nerada, diskretno dviguje cene (dovoli dvig cen). V delovnih organizacijah tako lahko brez bistve-nih posegov v sam proizvodni proces za vedno višjo ceno prodajajo enako blago. Vsak dvig cen seveda razvrednoti dinar in povzroča inflacijo. In-flacija je torej spoznana nujna jugoslovanska ekonomska zakonitost, ki omogoča, da je volk sit in koza cela, raziskovalna in ostale posebne druž-bene dejavnosti pa zvezno crkujejo. Crkovanje znanstvenoTaziskovalnih dejavnosti je potrebno še posebej izpostaviti zato, ker je ravno polje znanja neznanju vedno nevarno, ga KOLOFON Časopis §tudentov Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani Izdaja UK ZSMS Ljubljana, Tig osvoboditve 1/11 soba 86, tel. 214-372 UREDNIŠKI KOLEGIJ Milan Balažic (v.d. glavnega urednika) Aleš Debeljak Jane Marinko Marcel Stefančič, junior EKišan Turk (v.d. odgovornega urednika) Marko Zorman POSEBNE NALOGE Vanja Brišček, Tomi Gračanin, Hermej Gobec, Tomaž Koblar Tomi Gračanin - distribucija Miha Bergant - lektura Alenka Novak - tajništvo Miki Stojkovič - fotografija Aljoša Kolenc - tehnični urednik in likovni urednik M P Jane Štravs - totografije IZDAJATELJSKI SVET: Milan Balažic, Aleš Debeljak, Andrej Drapal, Tomo Grahovec, Primož Hainz, Srečo Kirn, Mitja Maruško, Jože Petrovčič (predsednik) in Vika Potočnik. STRAN3 izpodriva. Birokraciia nima znanja, je neved-na.Birokracija je obča. Nastop znanja na družbe-nem zgodovinskem bojišču že pomeni njen poraz, kajti znanje uvaja različnost, selekcijo, ne pa ob-česti in videza institucionalnega nasmeška neraz-pokane fasade. Zato je potrebno nastop znanja preprečevati. Iskrena želja birokracije je, da bi znanje zatrli, prepovedali, vendar birokracija danes tega.svojega željenega cilja ne more udeja-njiti, ker je znanje potrebno tudi za vodenje proi-zvodnje takšna, kot je. Torej ji preostane kom-promis. Brez denarja tudi birokracija danes ne more več obstojati, da bi biFdenar simbol večje vrednosti od vrednosti odpadnega papirja mora sodelovati v menjavi blaga. Za proizvodnjo blaga pa je potrebno znanje. Tu pa se začne agonija naše birokracije. Če se doma znanje ne razvija, ga je treba kupiti zunaj, vendar se zunaj ne da kupiti znanja na podlagi katerega je mogoče uspešno konkurirati na konvertibilnem trgu. Takih surovin v Jugoslaviji tudi ni, da-bi lahko živeli od njihove prodaje. Jugoslovansko kmetijstvo je dane^ pač na psu.(Zakaj je temu tako, se bomo še potrudili napisati.) Razkošje življenja na kreditih je tudi že mimo-potrebno jih je namreč tudi odplačevati, tako da preostane birokraciji zaradi njene prete-klosti in vprašljive bodočnosii le še izčrpavanje gospodarstva. Odtekanje kapitala na tuje, to je DESTABILIZACUA GOSPODARSTVA.2 (Stabilizirati se bomo začeli, ko bomo odplačevali dolgove). Pogoj za odtekanje kapitaia na tuje, je visoka stopnja inflacije dinarja. Temu se reče, da naši izvozniki izvažajo pod ceno. Ko je ta razko-rak le prehud, je potrebno dinar devalvirati. Zad-nja devalvacija zagotovo ni bila zadnja v dolgi vrsti devalvacij dinarja. Kapital odteka na tuje po samoupravnem sporazumu ali kakor se temu že reče. Dve tretini deviz, ki so rezultatizvoza izdel-kov, se zbere za obče potrebe družbe v samou-pravnih interesnih skupnostih za ekonomske od-nose s tujino (SISEOT). Ta sistefti je pričel šepati, nekako daje slutiti, da se po tem samoupravnem sporazumevanju ne da zbrati zadostne količine deviz. Bo pač potrebno zvišati prispevno stopnjo in reducirati porabo uvoženega blaga. Delovne organizacije, ki so se uveljavile na konvertibilnem trgu, dosegajo to tudi z uvajanjem lastnih inova-cij. Na tujem trgu pač ne veljajo jugoslovanske ekonomske zakonitosti. Uvajanje inovacij v proi-zvodnji proces se neposredno realizjra v večjem dohodku. Zviševanje prispevne stopnje deviz v SISEOT pa jim ukinja možnosti nadaljnjega uspešnega konkuriranja (vnašanja svojih inova-cij) kar je tudi eden od pogojev za gospostvo biro-kracije. - Tako si torej sledijo inflacija, devalvacija, povi-šanje prispevne stopnje za odvajanje z izvozom ustvarjenih deviz in crkovanje dejavnosti poseb-nega družbenega pomena. Sosledje je hkrati drugo drugemu vzrok in posledica v pogojih delpvan ja ju-goslovanskih ekonomskih zakonitosti. Skupno pa zagotavljajo gospostvo birokracije. K nebu stremeče infantilno blebetanje o stabili-zaciji gospodarstva in o potrebnosti »domačega« znanja je izraz upan ja v bbljšo bodočnost in hkrati zastiranje pogledov na sedanjost. Upati ni greh, pravijo. Potrebno pa je grešiti, da se ustvarjajo pogoji v katerih bo to lahko upanje uresničeno, da to upanje ne bo pametnim v posmeh. Delegati v sistemu samoupravnega socializma prav dobro vedo, katere so jugoslovanske eko-nomske zakonitosti. Držijo se načela: svoboda je spoznanje nujnosti in torej v danih možnostih sa-moupravno odločajo. Na republiškem komiteju za raziskovalno dejavnost in tehnologijo so mi po-vedali, da daje znanstveno raziskovalno delo pri nas zadosti kvalitetnih rezultatov, ki bi jih lahko uspešno prenesli v proizvodnjo, vendar je ta pro-ces na zadn jf stopnji, to je vnašanju inovacij v pro-zvodni proces, prekinjen. To le pomeni, da tako »potrebno domače znanje« pač ni potrebno. In delegati uporabnikov v raznoraznih skupnostih to vedo. Zato pa so seveda raziskovalci tisti, ki se po-nujajo in pri tem uporabljajo vse mogoče rekla-mne prijeme. (Tako kot vsaka kurba, ki se gre na-stavljat, si tudi raziskbvalci v tem poslu nabirajo vedno več izkušenj.) Obseg neposredne svobodne menjave pa narašča. Kadar pa se skozi samoupravni sistem le še kaj izmuzne, so zato tu še državni organi. Carina jim pravimo. Tam je zadnja instanca, ki blokira razvoj znanosti pri nas. In že tri leta tako uspešno deluje, da se navkljub vezam in poznanstvom le stežka fzmuzne skozi njihove prste kakšen kos razisko-valne opreme. Raziskovalci naj si jo pač izdelu-jejo sami ali pa naj shajajo s staro. dušan turk OPOMBA 2 Obstaja skupina novinarjev, ki si na vse krip-Ije prizadeva pojasnjevati, da ti »državni« ukrepi pravzaprav ne stabilizirajo gospodarstva. Ti novi-narji se zbirajo okrog osrednjih slovenskih infor-mativnih glasil. Čas bi bil, kolegi, da spoznate, da je destabilizacija gospodarstva v pogojih delova-nja jugoslovanskih ekonomskih zakonitosti nujni in potrebni pogoj za odplačevanje dolgov v tujini. Potrebno je odpraviti te pogoje, da se bomo za-čeli stabilizirati. 1) To odtekanje ne zajema samo iz akumuli-rane presežne vrednosti, temveč očitno zaradi konkurenčno primerno nizkih cen tudi »obratni« kapital. Visoka stopnja inflacije pa ta manko skrije v še vedno nekem realiziranem dohodku. Statistika pravi, da naše gospodarstvo še ne beleži ničelne rasti. Vprašanje je koliko lahko tem poro-čilom zaradi političnih pritiskov in relativne vred-noti merskih enot (denarja) sploh verjamemo. Če pa neka akumulacija kljub vsemu je, potem je okoli povprečja neka porazdelitev. Nekatere OZD so v boljšem, druge pa v slabšem položaju od povprečja. Z inflacijo in deviznimi prispevki v skupno korito pa se uvaja solidarnost in se pritiska na uspešne naj solidarizirajo svoja stališča do bi-rokracije z ugotovitvijo, da rezultatov znanstveno raziskovalnega dela v pogojih jugoslovanskih ekonomskih zakonitosti ne potrebujejo... »Ča bi dole, sad bi gore« Intervju oz. razgovor z Jernejem Vilfanom Teh nekaj uvodnih besed naj bi imelo funkdjo pojasnila predmeta nadaljne bralčeve pozornosti, torej prihajajočega teksta; vendar se je izkazalo da so besede, ki sledijo preveč neučakane, v svoji biti preveč eruptivne, ter kot take ne pristajajo na običajni novinarski red pisarjenja. Še več; v svoji nebrzdanosti nam dopuščajo izpis le nekaterih najbolj elementarnih podatkov. To pa je vredno-ta, ki je v našem prostoru razmeroma redka; redka, če vzamemo v obzir, da se le-ta porodi v specifičnem območju likovnega, do sedaj še vse preveč inertnega sveta. Resničnost tega je znana vsakemu, ki kontinuirano ali vsaj malo več kot samo nakljjučno spremlja slikarsko sceno-v Slo-veniji. Razstava slik Jerneja Vilfana, ki je bila v Beži-grajski galeriji, nam ponuja nov kot možnega vpogleda v prakso novejše likovne produkcije, za katero lahko rečemo, da je korenito spremenila podobo in odnose v dosedanjem bolj ali manj brezkrvnem in bledem slikarstvu. Najbolj repre-zentativni subjekt tega preloma oz. »drugačnosti« poimenovani — »slikarstvo nove podobe« je prav zgoraj otnenjeni avtor. Povod za trdilno obliko prejšnjega stavka neposredno izvajam iz na—platnu vidnega, kakor tudi v platnu prisotne-ga, kar povsem upravičeno vmesti ta dela v polje relevance sedanjega slikarskega trenutka. Za konec koncev in začetek začetkov citirajmo sa-mega avtorja: »Slikarstvo nove podobe je figuraT lika za katero je karakteristična hudomušnost, do-ločena doza humorja in specifična sproščenost.« Kako je nastalo slikarsko gledanje Jerneja Vilfana? — To gledanje je nastalo v 60. letih, ko so se vr-stile najbolj bedaste, suhoparne, anemične in naj-bolj dolgočasne slike ena za drugo, ter zbirke takih slik na vsemogočih razstavah. Zatem, da bi pa«še »dara prešla meru«, kot pravijo Srbi, se je pojavil konceptualizem in človek, ki je držal do vrednot, kot so »penzelštrih«, barva, vibracija in tekstura platna, skratka neko popolno serijo kla-sičnih vrednot, ki so jih mnogi denegrirali, omalo-važevali z izrazom akademizem, je bil označen kot nazadnjak. Spregledali pa so, da niso vsi postav-Ijali teh klasičnih vrednot v pozicijo absolutizma, ampak so pač smatrali, da imajo oni sami najrajši te vrednote - jaz imam najraje »penzelštrih«, jaz imam najraje teksturo platna in v okviru tega bolj žive barve, tj. slikarstvo, ki ima kot se temu angle-ško reče »GUTS« doiočeno otrobo, določena jajca, določeno hrabrost. Tako se je rodilo to sli-karstvo. To je bilo seveda obdobje izgnanstva, ko smo bili taki kot jaz popolnoma odrinjeni ob stran; si-tuacija se je začela obračati sredi 70. let, no in sedaj smo pa mi »cappo di banda«, sedaj smo pa mi glavni .... Lahko rečem, da to ni samo izgnan-stvo nekega določenega slikarstva iz središča arene, ampak je bilo tudi moje osebno tragično izgnanstvo nasploh od metjeja slikarstva, zaradi tega ker sem bil frustriran in enostavno nisem mogel slikati. Tako sem v 60. letih naredil le okoli 10 slik, ki so bile pozneje razstavljene v ŠKUC-u ... medtem pa sem imel ogromno časa za premišljevanje in glavna ugoto-vitev je bila to, da je slikarstvu tistega časa manj-.kalo prav—srce in hrabrost. Takrat sem videl serijo nekih izredno spretnih, nadarjenih ljudi, ki pa so se izgubljali v »stranpo-ticah« in nikdar niso dosegli špico tistega poten-ciala, ki so ga nosili v sebi, izključrio zaradi tega, ker niso hodili po poti srca oz., kot je Cankar upo-rabil to besedo, niso posfyišali »resnice srca« po eni strani; po drugi pa, ktfr niso imeli »jajc«, oz. niso bili dovoJj odločni v svojih konceptih in jih tudi niso dovolj artikulirali—vulgo povedano niso bili dovolj hrabri v svojem delu.... Sedaj, po nekem zakonu ali logiki kompenzacije, v svojem slikarstvu sam sebe dresiram in treniram in stre-rfiim k temu, da v njega dam srce, da delam s srcem, to se pravi z občutkom, kar resnično čutim in da sem čimboij artikuliran in smel, smel v srbskem pomenu besede »drzen«, v svoji koncep-ciji in svoji eksekuciji. — Omenil si izgnanstvo s slikarskega polja umetniškega produkcije, pa me zanima Kako in Zakaj? — To je zelo težko na kratko pojasniti..., ampak prav to bo tema mojega novega romana, katerega (delovni) naslov je Sokol Revolucije in ki bo obravnaval obdobje mojih najtežjih kriz, oziroma domače povedano—bolano obdobje v mojem življenju. Gre za to, da sem prišel iz Beo-grada kot popolnoma formiran človek — vsaj v slikarskem pogledu — kjer sem se po eni strani formiral po beograjski šoli oz. strujah, ki so vla-dale v času mojih formativnih tet; po drugi strani pa od informaci j, ki sem jih črpal iz tu jih časopisov in tako sem bil popolnoma na tekočem, kaj se do-gaja, recimo v New Yorku, kot tudi drugje po svetu. Kot tak sem prišel s popolnoma precizno oseb-nostjo v Ljubljano, ki pa je bila takrat daleč izje-moma reakcionarna luknja, kjer so vladale čudne, psihotične in tangencialne predstave v odnosu na svet, kakor sem ga doživljal in za moje koncepte modernega sveta. Medtem ko sem že prebolel ab-straktni ekspresionizem in sem že leta '58 začel preučevati Jasperja Johnsa ter iskati pot iz ab-strakcije v neko novo figuraliko, posredno z dopi-sovanjem z Johnom Bergerjem takratnim kriti-kom časopisa New Statesment and Nation. Ljubljana do takrat dejansko še ni prišla v ab-strakcijo; torej, ko sem prišel jeseni leta '59 v Ljubljano, tu abstrakcije skoraj nihče še povohal ni. To je bil iz umetniškega aspekta seveda glavni vzrok, ki me je vrgel v hudo krizo in ki je rezulti-rala v tem, da sem v tistih časih izredno malo sli-kal. Ljudje, ki so videli moja dela, so rekli, ekspli-cite, da to niso slovenska dela —iz tega sem dobil tudi hudo krizo identitete oz. občutek krivde da nisem Slovenec da nisem vedel kaj sem, če nisem Slovenec. Tem težavam so botrovali tudi osebni problemi Čisto klasično frojdijanski... — Kaj pa nadaljevanje v sedanjost, oziroma so se te stvari kaj premaknile, spremenile...? — Lahko rečem, da sem rabil 20 let, da sem dobil vsaj nekaj občutka, da lahko v Ljubljani manifestiram to, kar je v meni, terda sem vidno na platnu, v svojih slikah takšen, kot sem v svoji no-tranjosti. Trajalo je torej 20 let preden je ta struktura začela pokati, kar je v veliki meri posle-dica začetka delovanja raznih slovensklfi umetni-kov, ki so šli v različne smeri ter tako razbili mit nekakšne slovenske slikarske identitete, ki je bil istoveten temu, kar se imenuje »ljubljanska gra-fična šola«. Prav ta mit me je skoraj uničil in če (kdaj pa kdaj) govorim pikro o tej »šoli«, je to po-trebno razumeti prav s tega aspekta. — Kakšen je rezultat tega celotnega procesa gledano skozi optiko, recimo temu, psihoanalize? — Človek, ki je za 10 let odrinjen na rob druž-be, nima nikakrsnega drugega polja delovan ja kot svojo lastno psiho in probleme; tako je, če nimaš kontaktov z drugimi in družbo, ali s pravimi dru-gimi in pravo družbo. No in v moji analizi teh pro-blemov ali psihoanalizi so popolnoma disperatni elementi padli skupaj v popolnoma enostavno formulo in ta je že antična oz. marksistična: osvo-boditev človeka. Mislim, da je v tej formuli vsebo-vano vse in če mislim, da ima človeško/moje živ-ljenje kakšen moto, je to prav ta formula. Na tisto, na kar jaz prisegam, je osvoboditev človeka, osvoboditev biti, osvoboditev srca, ravnanje po duši, po nctranjem občutku, kaj je-in kaj ni prav. Temu bi se s filozofskega stališča reklo—eksisten-cialistični stil življenja—širše—ali z umetniškega aspekta, da je to pač ena od temeljnih postavk gledanja, ki se imenuje ekspresionizem; če gledaš iz te perspektive, vidiš da se Marks združi z Van Goghom, Van Gogh s Picassom itn... — Stična točka Marks-Van Gogh, torej...? Polurno glasno razmišljanje Jerneja Vilfana stno strnili v en sam stavek, s tem da citiramo nje-gove tri eksistencialne formule in te so: osvobodi-tev človeka; da je sreča dobro kanalizirana energi-ja; ter formula life liberty and, »Pursvit of heppi- ness«...... praksa pa je obenem ppkazala, da osvobajanje bi*i človeka ni stil vsakega človeka; recimo nekdo džoga 10 km vsak dan, drugi spije 10 piv, stili so pač različni iz tega kota se je arti-stoidna varianta marksizma, kako bomo vsi sli-karji pisatelji pesniki itn., pokazala kot rahlo naivna... Ko že govoriš o marksizmu — ali ti sodeluješ na kakršen koli način v slovenskem političnem živ-ljenju? — Ne, ker politična igra* Sloveniji ni demokra-tična, jaz sem pa po političnem prepričanju de-mokrat. — V tem našem kulturnem prostoru je prisotna predvsem t.i. »elita«, kaj meniš o njej? — Moja kritika te elite bi bila, da je premalo elitna. Po eni strani želimo imeti »špicunske« oz. vrhunske umetnike; po drugi, pa hočemo da je vsak kmet naivec ali da vsaj poje v oktetih, sekste-tih itd.; saj zakaj ne bi imeli ene Dubravke Tom-šič—imamo polno violinistov vendar nobeden ni v rangu Jehudija Menjuhina, kljub temu da imamo nekaj x^z nobeden ni v rangu enega Francisa Ba-cona ... ali Tapiesa ali ... prav to je vsebina moje slike Sen slovenskega alpinista; če smo splezali na Mt. Everest, če smo sproducirali enega Cerar ja, ki je bil prvak v ne vem kakšni gimnastiki, zakaj ne bi sproducirali recimo Menjuhina ali Picassa itd. — to je moja kritika slovenske elite. — Leta '77 si se vpisal na Likovno akademijo. Zakaj tako pozno oz. sploh zakaj? — Preprosto. V Sloveniji te nobeden ne jemlje resno kot slikarja, čejiimaš diplome ALU, to je glavni razlog, obenem pa sem tudi čutil potrebo, da bi delal po tnodelu. Tako sem šel na Akademijo vprašat, če lahkp rišem zraven študentov, nakar so mi po ogledu že preje narejenih risB svetovali, naj se pač vpišem. Imel sem pomisleke, da sem star, tisti čas sfem bil tudi redno zaposlen .... Rezultat vsega je bil, da sem se vpisal na ALU kot izredni študent... — Ali je slovenska Likovna akademija spo-sobna producirati dobre slikarje, oz. ali je na »ni-voju«? — Odvisno od tega kaj se smatra za nivo. Če za to smatraš dudfanje in prenašanje nekih najbolj elementarnih akademskih dognanj, principov in manire, potem je Ijubljanska akademija na nivo-ju; če pa ti to pomeni učenje nekega specifičnega mišljenja oz. izoblikovanja študenta v »velikega« slikarja, ta institucija ni na nivoju! — Odmeva oz. kritike na tvojo razstavo v Beži-grajski galeriji, zaenkrat se niT>IIo, me pa zariima kaj meniš nasplošno o naši kritiki? — Mislim da so kritiki v Sloveniji cenzurirani in da ni niti enega, ki bi lahko z neko avtoriteto oz. z ne-kim notranjim prepričanjem rekel o nekem delu, da jc dobro, oziroma zanič. Vsi so nekakšne ribe, ki plavajo v kulturmescanskih vodah in se bojijo za-meriti in se bojijo...., enostavno ni samostojne fi-gure v kritičnemu svetu. Edini relativno samo-stojni kritik je Zoran Kržišnik, ki pa je v celoti od-visen od institucij, katere bi lahko imenovali slo-venska vlada. Omeniti je treba še Tomaža Brejca — ki je dober in zavzet kritik.....OstaJi so že pri 30-tih letih likovni penzionerji. — Kateri likovniki se ti zdijo trenutno aktualni, ali vredni pozornosti, da uporabTm ta tollko pro-stituiran izraz? — Malo morje jih je. Lahko začnem s tistimi o katerih sem pisal diplomsko nalogo na ALU, to je, kar italijanski kritik Achille Bonita Olive imenuje La Transavantgardia Italiano, recimo imena kot Cucchi, Chia, ki sta zares »powerful« slikarja, potem seveda Schnabel — v glavnem ti, ki so se v zadnjih petih letih prebili na površje. Zadnjič sem v Miinchnu videl neko močno sliko Baselitza pa neki meni popolnoma neznan slikar Nelli, kate-rega sliko si bom zapomnil za vse življenje, pa ostalih nekaterih se sedaj ne spomnim — malo morje jih je ... — .... pa v slovenskem prostoru... . — .... sranje .... — .... v mislih imam predvsem mlajše .... — ... so mladi, vendar imam za vsakega kakšno pripombo. Erič je ze!o dober, on mi je blizu; zad-njič sem gledal nekega dečka, ki se imenuje Huz-jan in mislim da ima kar dobre elemente, čeprav nekaj, kar bi se moralo tretirati realistično. On pojmu je kot ornament z ne dovolj emocionalnega verizma; recimo, on enega psa ki liže pičko eni ženski obdeluje kot čipko ali dezen za obleko. Sicer pa se mi zdijo vsi ti dečki in deklice, ki se ko bajagi ukvarjajo z »new image« precej bledi in droben tvern tega v današnjem likovnem svetu. Enostavno ni figure, ki bi me zares privlekla v tem prostoru. — ... ali se imaš sam za dobrega slikarja? — lahko rečem, da nisem toliko dober kot je moj potencial, predvsem zaradi tega, ker zelo dolgo časa nisem delal, drugič, kei\živini v Slove-niji in tretjič, ker se še nisem v popolnosti znebil določenih notranjih frustracij. Mislim, da nisem tako dober slikar, kot bi zares lahko bil! — Vendar te lahko uvrstimo v klaso »velikega« slikarja? — Lahko, lahko. Mirne duše me lahko uvrstiš v to klaso; ker, če ne bi imel osebnih in družbenih problemov, bi bil slikar kot je recimo Mattis ali kot Dubuffet; prav on mi je še posebno blizu, ker je prav tako imel svojo prvo razstavo šele okoli 41. leta, čeprav se je že mlad izuči! slikarstva.... Jaz v sebi nosim izreden razpon, zanimam se za neke najbo^, pop in punk in populame in vulgarne in massmedija stvari, izključno zaradi tega ker ta razpon tega »špona« v meni tako, da sem prego-rel. Tisto, kar bi mnogi smatrali, da je moj naravni slikarski^ivo neke buržuazne koncepcije slikar-stva, pač kot jo je predstavljala »Ijubljanska sli-karska šola«... meni ta buržuaznost ni dovolj bur-žujska ... ta »žmoht življenjski« mi je postal dol-gočasen, čeprav sem tudi jaz kot mlad Ijubil $uš-teršiča, Bernika in posebej še danes cenim Stupi-co. Meni so taki slikarski profili postali že zdavnaj dolgočasni, bolj me rajca nekaj punk, pop ali nekaj pouličnega, pocestnega itd... — Punk?? — Ja. Mislim da je punk kultura v Sloveniji ena izmed redkih avtentičnih in pozitivnih manifesta-cij v našem prostoru. Rečimo, stvari kot so »Lu-blana je bulana« in »Parada« ter druge, so še edine, ki me zares pritegnejo v naši kulturi. Ni sli- karstva pri nas, ki bi bilo na tem nivoju, niti kn jige. Punk je ena izmed redkih stvari, s katerimi se v Sloveniji identificiram — na kulturnem področju seveda. (—....??... Na tem mestu je bil tozadevni panki s strani sogovonjika povabljen na obisk Disca FV, ki je bil navdušen) — Slovenski javnosti si najbolj znan kot avtor knjige Nagec, torej kot literat in ne kot slikar. Bi mi Iahko pojasnil natančneje ta aspekt tvoje umetniške prakse? — To je bil moj hobi; oziroma, moje romane je potrebno vzeti kot Vincent Van Goghova pisma svojemu bratu. Pišem zato, da bi doživel notranjo katarzo glede nekih svojiftoseb-nih, popolnoma avtobiografskih problemov; da bi se izmišljeval neke štorije, oz. da bi pisal Vojno in mir, čemur bi se z drugimi besedami reklo »profe-sionalizem v pisanju ni moj namen, niti ambicija.« Rad grem na sprehod po aleji, obrobljeni s cipresami. Ciprese so — kot ve vsakdo — simbol smrti. 'ečerna tema — rahel veter, grem se igre: kmalu me ne bo več. Crnina je samo rahlo grozljiva, globoka je in zadovoljiva mehka kot morje. Verjetno jtTto vvomb-tombsinaroni. Sprehajam se_.' Les revenes d'un promeneur sontaire irnTenadomat^ii več igra. Profesionalno živim samo v svetu slikarstva, v sanju pa sem strogo amater. Vzel sem formo mana samo zategadelj, ker nimam brata, kot ea in kakršnega je imel Vincent — če bi ga imel' pisal pisma ne pa romane. — V tej tvoji knjigije prav otipljivo prisot neka dilema slovenstva, vsaj iz mojega kota g danja, ki je za seboj povlekla mnoge implika je...? ... seksualnost in kot se reče seksualno izživlj nje spada v moj koncept osvobajanja človek Moderni človek na ta način osvobaja sebe - in občutek da je nekaj avtentičnega in lastnega doz vel samo v seksu ali skoraj samo v seksu. To je tr gična omejitev, po drugi strani pa lahko rečen hvala bogu, da mu je vsaj še seks ostal? Slikat ei žmohtno sliko ali en fajn fuk, spada skoraj v is kategorijo... — Ta dilema je v moji knjigi in je bila v moje življenju, oz. je še, do določene meje prisotn Njo je v bistvu rešil Dušan Pirjevec, ki v knjigi n stopa pod imenom dr. Pirnat s formulo, da dobro biti samo SJovenec..., rešitev je zares san na kratko pojasnjena vendar, so implikacijc p polnoma jasne: jaz iahko govorim slovensk živim v Sloveniji, ampak lstočasno lahko govori tuje jezike in potujem sem ter tja; gre samo tisto »frdamano« slovensko ogroženost, ko mis jo, da se bo sesula slovenska civilizacija, če bodo vsake besede popolnoma pravilno izgovoi — da bo skratka nastala kozmična katastrofa, bom jaz uporabil kakšno srbsko ali angleško b sedo. Prav D. Pirjevec pa je predpostavil, da si sedaj že dovolj močni in smo »macht—Itoi pleks«, kot se to imenuje v psihologiji, že prebol li, ter tako lahko prehajamo iz kuIFurneridentite enega, drugega, tretjega narcxla ali civilizacije lastno; da sedaj, lahko plešemo po tistern ledu katerega smo pred 20 ali 50 leti padal ob vsaki koraku na nos. Tezo D. Pirjevca pa ne smemo mati kot formule nekakšnega kozmopolitansft ki je lažno in se je razbijo že v prvi svetovni voj ampak: kako biti del splošne človeške zavesti istočasno imeti korenine v Sloveniji in slovenst — ... literarni plani...? —... Že omenjena knjiga »Sokol revolucij zatem politična knjiga z naslovom »Operac Perikles«, ter zbirka kratkih novel je pa še sk mno polje majega delovanja, t.j. poezija; nekj prihodnosti bom izdal zbirko pesmi... — Ali ima slikar v našem prostoru dobre m nosti da prezentira pubJiki svoja deia? — Da ima. Po tej strani so galeristi izjemo; korektni. Vsaj jaz imam takšne izkušnje. — Vendar izven teh splošno priznanih instit cij, do katerih pa je včasih naporna pot (vsaj n katerim), ni drugih oblik.... — To je pa tragedija našega likovnega živl jen ki se lahko sanira samo na ta način, da bomo im< če bomo imeli, privatne galeriste. Mislim, da privatni galerist ravno tako potreben liko> umetnosti, kot je avtomehanik pomemben za venski transport... Privatni galerist je v neki idejnem smislu lovski pes, ki gre skozi gozd ter f Ijane in lovi divjad, ki se pač imenujejo slikarji ki zatem investira blazno veliko denarja ter blazen riziko in tudi živi od njega. Ta rizikc nepojmljiv za naše socialistične pojme, kjj vsi gremo na ziher; in dokler ne bomo spre' riziko kot bazo in ga tudi nagrajevali z dol< denarjem, do takrat ne bomo imeli zdrav kovnega življenja. Takšna je praksa Zahoda je popoinoma skazala in se kaže kot edino pl na, čeprav ima, kar je povsem jasno, svoje ne, tivne strani. Tako mislim da likovne instit kot so na Zahodu, niso povsem idealne, ve vsaj zavedajo problemov in jih poskušajo r ... ali s štipendijami ali z likovnimi azili, razne kolonije itd. Gre v glavnem zato, da na nivoju Zahoda in da smo v-kaši nekega nja — nekih atrofiranih mišic likovnega vzmeti, ki niti niso dovolj prožne niti močne, da bi ustvarile atmosfero, po eni sprejemljivosti, po drugi kritičnosti, ki trebna za to, da pride na dan zares dobro s'ri stvo. —... ko si omenil kolonije — si na kakšni so loval? — Zunaj nisem, sem pa tukaj. Ne bom de>.-, spirira! kje; ampak to je bila zbirka penzionerj in je funkcionirala kot brezplačen dopust loki nim slikarjem in njihovim prijateljem... — Posegel bom v železni repertoar novinarsl in te vprašal o načrtih za vnaprej. — Torej? — ....?.... Ja, v programu imam, da čimveč čimbolje slikam... Hermej Got legacija skupščine SFRJ mčala obisk na Kosovu ijučmh pogovorih so pocdarili, da sc politični položaj na ovu zboljšuje - Čiraprej odpraviti gospodarske težave &TINA, 7. novembra (Tanjug) - Ob koncu tridnevnega obiska (osovu je imeia delegacija skupščiite SFRJ, ki jo je vodil njen bedmk Raif Dizdorevič, zaldjučne pogovore z najvišjim potitič-h gospodarskim vodstvom te pokrajine. V pogovorih so pouda-aciji, če ni pragmatična, mesta pač Ijudje s konca rpelacija individuumov v preprosti verifikaciji na- kaciji, ki se je vzpostavila rialno, češ »po zaslugi re- Tako se je v samem Ima- fikacija, ki si je umišljala, v Realnem. Temelj inter- [co realno, ki je imelo pri- ^ti-neovrgljivosti in ki je s diskurzivnoformacijo. S vljanje samorazvidnih re- o so tudi vsi poskusi kri- dani, saj so jih »subjekti« ravni Simbolnega nazaj v katerem pa je na delu na ravno s svojim spregle- STRAN 5 katere je odvisna uspešnost »družbenega razvo-ja«. Subjekt, ki ga misli vprična ideologija, je ravno novoveški subjekt moči in znanja, ki pa mu je in to je bistveno zaprta pot svobodre konku-rence, zato pa slika subjekta nemočno kulminira v okorelih institucijah, zaprtih v polje Imaginarae-ga, iz katerega posegajo v Realnost, ravno zdaj. v »ekonomiko«. »Politična investicija«, »socializa-cija izgub« itd. so gesla, ki so smiselna znotraj vla-dajoče ideorogije, nikakor pa niso priložljiva svetu kapitala. Zato se tudi za človeka s ceste pri-hodnost lahko kaže le v obliki strahu in upanja ali pa kot gotovost. Tako so tudi institucije, ki jih je rodila taka ideologija za svojo reprodukcijo per definitionem nesposobne obvladati/regulirati Realnost, saj je vsa »realnost« ravno v diferen-cialnosti. Potem pa se loveč svojo lastno identiteto v polnosti znakovne drže, vedno znova zgrozijo ob pogledu na ne-smiselnost označevalnih verig na neskončnost lastnega rekanja, ki oporeka nji-hovi lastni predstavi o končnosti/tcelostiresnice. V paranbji »temelja« se skušajo dokopati do Realne pozicije z ukrepi kot tistim novim, v kate-rega konkurenčnost in realnošt se ne da dvomiti. Ampak »ukrepi« se v ničemer ne razlikujejo od poprejšnjih »sklepov«, »amandmajfev«, »sporazu-mov«, le da jim je odtegnjena »realnost« tujih kreditov ki je prej zapolnjevala manko Realnost same. Tako Realnost ukrepov in »realnost« nika-kor ne sovpadeta, s tem pa sedeklarirani»cilji«, »realno« gledano umikajo v ne-smisel, medtem ko v Realnosti bojdašele pridobivajo svojo odli-kovano pozici jo, kakor je nedvomno razumeti be-sede, da» je ' administrativno prazaprav samou-pravno.« za raven lmaginarnega, nega obvladujejo samo-ga varujejo pred vdorom ko naj bi vsaka kritika po-v neke ideologije, »poza- bila ravno celoto«, kjefje torej, kot v vsakem do-brem idealizmu vsaka posameznost-posebnost zgolj primer občega, kritika celote pa je ,,vedno parcialna«, nikoli ne izčrpa »vsega bogastva vse-bine«, ali pa se »celote ne da zdestilirati na neki izrek« itd. Pa vendar se je še celo v ideologiji sami izma-knil temelj, JRealnost sama, »večja blaginja ljud-stva«. S tem se je tudi razklalo prejšnje sovpada-nje subjekta izjave in subjekta izjavljanja, ki je podelilo legitimacijo diskurzu institucije, ki je vedno lahko rekla, saj to vendar delam že ves čas in zato ne potrebujem kritike s ceste, s tem pa je tudi krparija njenega priviligiranegamesta izjav-Ijanja postala očitna. Položaj je postal tako »kriti-čen«, da so bili potrebni »materialni« ukrepi, ki naj bi »podprli« nagovor institucije. S tem pa je institucija prekoračila polje diskurza, v katerem je njena dominacija s pomočjo ideoloških aparatov države bila v vsem povojnem obdobju neomade-ževana in se loteva Realnosti same, kjer pa spre-gleda, da je ta vedno že diskurzivno posredovana. Gre za redek pojav eksistencialne krize instituci-je, ki kot vsaka taka kriza vodi v »pesimizem« in dalje v »nihilizem« in celo samomor, kar bi bil vsekakor v našem prostoru edinstven pojav. Ker se Realnost ne podreja »resolucijam« in ji gre vedno slabše in slabše, je potrebno vpeljati nov verifikacijski mehanizem Poti. To je tista »ri-skantna« točka interpelacije, kjer je postopek opazen celo znotraj ideologije. Zato se tako trudi-jo, da bi vse skupaj prikazali kot »kontinuiteto ra-zvoja«, pa se to vseeno »subjektivni zavesti« kaže kot »izguba trdne opore« ali kar je potencialno nevarnejše potreba pa »prevrednotenju vred-not«. Identifikacija z dano ideologijo se ne more vršiti s preprostim pošiljanjem v realnost, češ »bolje živimo kot prej«, ampak z zahtevo-obljubo ¦ «ra*«T5EUvaSf» Upoštevajoč odziv in sploh zanimanje za članek »Slovenci ne dovolijo razlaščanja«, z (obljublje-nim) nadaljevanjem ustregamo številnim bral-cem, v vrste katerih so se (to pripominjamo s po-nosom) vključili celo naši profesionalno izkušeni kolegi. Že to, da te persone poznajo časopisčič v katerega se trudimo pisati, je velik napredek, kaj šele izjave kot: »Tribuno berem, ko hočem izvede-ti, kar ne izvem iz Dela« (novinar Dela!) »Da se je le enkrat nekdo lotil Krvine! Vam povem, da ne gre na živce samo tistim kmetom!« »Končno se je začelo razkrinkavati »subjektiv-nost« našega samoupravnega dogovarjanja!« »Ne, ne, nič preveč enostransko ni! Z uradnimi, »objektivnimi« tnnen ji smo bili in še bomo že tako ali tako preveč bombardirani!« »No, končno se Tribuna vrača na zdrave pozi-cije (kritične reakcije na konkretna dogajanja doma in po svetu) izpred 10., 15. let.« Da ne nadaljujem s številnimi »klici odobrava-nja«, ki so jim najčešče sledila vprašanja o reakci-* jah na članek. Pa ne, da mislijo tov. profesionalni j kolegi tudi zabresti v deroče vode našega samou-pravnega močvirja? Kontradikcija, ki se tu vzpostavlja (močvirje: deroče vode), je l^ kratek ekskurz v logiko interV-juja s tov. Gartnarjem. Namreč — že pred objavo (vam dobro znanega) članka smo hoteli (kot je naša dolžnost ) preveriti informacije in smo se v ta namen podali na Kalvarijo iskanja »odgovornih«. Na oddelku za planiranje občine Škof ja Loka smo sicer naleteli na izredno prijazen sprejem, zato pa na tem manj zadovoljujoč odgovor: »Ves materi-jal je že natisnjen.« Z vseh ostalih »Iskanj« smo na žalost odšli praznih magnetofonovih rok, ker iskani tovariši zavoljo drugih obveznosti niso bili dosegljivi. Naj v prid celovjtosti informacij dodamo, da smo bili tega delno krivi sami, ker nismo vnaprej najavili. Vsled dejstva, da se mi na napakah ne le učimo, pač pa tudi izučimo, smo tokrat naš obisk napove* dovali celih 10 dni prej in... šlo je brez težav (ko-liko je k temu pripomogla objava članka, nismo znanstveno preučili). Zaželene tovariše smo dobi-li, njihove izjave tudi, koliko pa so le-te pripomo-gle k razsvetlitvi problema, presodite sami. Opo-zorimo naj le na svojevrstno logiko (to smo po-skušali že z vzpostavitvijo kontradikcije kot na-zornega primera), ki se po javlja v prvem itervju ju. Vanjo nas uvaja že zahtevek tov. G., naj vesti prej preverimo, ki pa čudno izvisi ob novi trditvi, da je naloga časopisa usklajevanje mnenj, ne pa ugo-tavljanje resnice. Zanimiva je tudi izjava, da so bile odločitve sprejete na podlagi večine, ker pa ni bilo soglasja, je prevladalo mnenje strokovnjakov (iz vrst katerih so očitno izključeni predstavniki zveze za varstvo okolja in (ne?) strokovnjaki za kmetijstvo). op. T. Pa da vam ne pokvarimo za-bave še kar nekaj cvetk smo vam pustili, da jih od-krijete sami. Naj na tem mestu odgovorimo tudi na kritiko tov. Q. (za vsak slučaj, če se to sprašuje še kdo) češ, zakaj smo se (no, sam je odgovoril da zaradi iskanja senzacij) zapičili ravno v Blata, ki so tako ali tako ad acta. saj se uničuje zemljo tudi^ drugod, le da tam ni lastmkov, ki bi zagnali vik in krik. OdgoVorov imamo več. Namreč, Blata so bila razglašena že preden smo mi »vtaknili nosove noter«. In ravno način tega »razglašanja« nam je dal misliti, da bi imel morebiti tu še kdo kaj pove-dati. Nadalje, stvar niti malo ni tako ad acta, kot bi, se želela prezentirati, saj obstaja realna možnos* nadaljnje gradnje. In končno je razlog našega1 drezanja v stvar problem (ki je pogojen ravno s tem, da obstaja nek prizadeti lastnik), problem, kr ga vi, tov. G. reducirate na nivo osebnih intrig, mj pa si drznemo o njem meniti celo, da je eden glav-nih ovir za vzpostavljanje takega samoupravnega dogovarjanja, katerega demokratičnost ne bo več treba potrjevati s sklepi ustavnega sodišča. Tov. Gartnar, predsednik OK SZDL Škofja Loka: V Tribuni sem prebral članek v zvezi z gradnjo na Blatih. Po mojem mnenju preveč piše o oseb-' nih zadevah in vprašanje je ali se taki problemi obravnavajo v javnosti. Ce je že obravnavana tema-tika Blat, bi morali pisati o problemi postopka in same zazidave. V članku pa gre predvsem za obto-ževanje med tremi osebami. Za take zadeve ob-stajajo mesta za njihovo razčiščevanje, ne pa da se to piše po časopisih. V vašem članku je več obtožb, jaz se oe bom spuščal v oceno njihove resnicnosti, vendar pa sodim, da niso bile utemeljene. Tribuna: O problemu zidave v Gorenji vasi je bilo že veliko napisanega, zato smo skušali izpo-staviti nekatere nove stvari, ki so morda ravno tako pomembne. Gartnar: V osebne zadeve se ne mislim spušča-ti. Mislim, da to področje lahko izključimo. Pro-bleme, ki.zadevajo širšo družbeno skupnost je treba reševati po saitibupravni poti in ob prisotno-sti strokovnjakov, medtem kq odnosi med posa-mezniki sploh ne smejo imeti vpliva. Tribuna: Pa se vam ne zdi, da so prav v tem pri-meru osebni odnosi imeli preveč vpliva? Gartnar: O tej problematiki se ne bi naprej po-govarjal. " Tribuna: Na občini so nas napotili k vam, češ da je ravno SZDL obravnavala te stvari. Gartnar: Vsak novinar mora vesti, ki jih navaja, preveriti. Mislun, da je to vaša dolžnost. Tribuna: Ali sevam ne zdi, da je težko prever-jati podatke, če nihče noče dajati izjav o njih? - Gartnar: Mislim, da časopis ni za to, da bi pre-verjali kaj je res in kaj ni res. Časopis je za to, da se mišljenja med seboj usklajujejo. Izjave je treba prej preveriti. Dober novinar to naredi. Tribuna: Ali bi lahko podali pceno političnega stanja v Gorenji vasi? Gartnar: Ocena političnega stanja je bila nare-jena dvakrat ob sodelovanju vseh DPO in kra-jevne skupnosti. Stanje bi sicer najbolje ugotovili v kraju samem, naša ocenapaje jasna:postopek v zvezi z Blati je bil voden vredu,po demokratični in zakoniti poti, kar potr jujejo tudi sklepi ustavne-ga sodišča. Sigurno pa je, da so mišljenja v Gorenji vasi različna, odločitve pa je sprejela večina kra-janov. Ker ni bilo popolnega soglasja, so prevlada-le strokovne odločitve. Gre za stališča urbanistov in geologov. Tribuna: Kaj niso imeli urbanisti tudi druge predloge? Gartnar: Predlogov je bilo v začetku več, končna odločitev pa je padla prav na podlagi teh strokovnih mnenj. Tribuna: Toda Zveza društev za varstvo okolja in predstavniki Zemljiške skupnosti so bili proti gradnji na sedanji lokaciji. Dani so bili tudi kon-kretni alternativni predlogi. Gartnar: Logično je in tudi prav, da bodo var-nostniki okolja morali opozarjati, in tudi prav je, da opozarjajo, vendar v večini primerov malo za-mujajo. Ko so dokumenti v osnutku, je zadeve še možno spreminjati. Strokovnjaki s področja kme-tijstva bodo morali redno in še bolj zagovarjati čuvanje dobrih kmetijskih zemljišč, vendar pod težo drugih argumentov se bo na žalost še kakšen hektar zazidal. (podčrtal T.G.) V iskanju mesta, »kjer naj se razčiščujejo osebne zadeve« (vsled tega, da ga v SZDL nismo našli), smo se obrnili na tov. Misleja, predsednika občinske organizadje Zveze borcev Skofja Loka. Mislej: Razpravljali smo o osebnih odnosih v Gorenji vasi, in to precej na široko, individualno s posamezniki, ne pa širše o odnosih v kraju, v or-ganizaciji kot taki. To je bila čisto zasebna stvar in ojem ne bi hotel polemizirati. <• Tribuna: Kaj pa o obtožbah, češ da je bil pred-sednik sveta KS Gorenja vas (po navedbah tov. Pintarja eden glavnih zagovornikov gradnje na Blatih — po.p.) med drugo svetovno vojno oku-patorjev simpatizer, ste o tem kaj razpravljali? Mislej: O tem ni bilo kakšne širše razprave — z njim sem govoril sam, kot predsednik ZB. Izkazalo se je da so obtožbe neutemeljene. Takrat je bil še [mlad in mi ne pogojujemo preteklost mladih Ijudi s preteklostjo njihovih staršev. Tribuna: Tov. Pintar nam je povedal, da bo za-radi tega vmil odlikovanja in se odpovedal funk-ciji predsednika ZB Gorenja vas. Ste bili o tem uradno obveščeni? Mislej: Sklicali so sestanek, na katerega sem bil vabljen, vendar se ga zaradi drugih obveznosti nisem udeležil. Uradnih obvestil o tem pa še nisem dobil. Še največ nam je povedal tov. Kujundžič, sekre-tar OK ZSMS Škofja Loka. Tribuna: Ali je ZSMS kdaj sodelovala v razpra-vah okoli gradnje v Gorenji vasi? Kujundžič: Ne, mladinska organizacija ni bila nikoli vabljena. Zato nas je zelo začudilo, ko so na volilno programski konferenci, k jer smo obravna-vali delo v preteklem letu, predstavniki drugih DPO skušali kritizirati naše delovanje, češ da se premalo ukvarjamo z družbeno ekonomsko pro-blematiko in pri tem je bil izrecno bmenjen urba-nizem. Takrat smo se lahko spomnili neštetih se-stankov, ki so se vrstili v juliju in avgustu, in pri katerih so prav pazili, da ne bi kdo slišal, kdaj bodo, kje bodo, kaj se bo na njih delalo, da se ne bi kdo shičajno vtaknil zraven. Tribuna: Ali lahko kot funkcionar in kot krajan Gorenje vasi kaj več poveš o postopku v zvezi z gradnjo na Blatih? Kujundžič: V sami krajevni skupnosti je bilo .težko doseči izjasnjevanje tihe večine, ki jo oraenja Stanovnikov sin v Intervjuju. Izpostavljali so se samo tisti, ki so branili družbene, oziroma, očitajo jim, osebne interese, in pa tisti, ki so zaradi ka-keršnihkoli interesov ali nagibov zagovarjali gradnjo na Blatih. Na občinskem nivoju se je stvar večkrat obravnavala na SZDL, vendar mislim, da nikoli na predsedstvu, ki je frontno sestavljeno, temveč preko funkcionarjev. Poleti, ko so stvar v roke vzeli funkcionarji, izvoljeni na spomladan-skih skupščinskih volitvah, stvar tudi ni šla preko forumov, ampak so se samo funkcionarji SZDL, ZKS in skupščine občine vsedali skupaj in skušali najti kratkoročno kompromisno rešitev, kot se sedaj imenuje. Tribuna: Koliko misliš da so na reševanje pro-blema vplivali osebni interesi? Kujundžič: Nobene politike ne delajo stroji, za vsakim družbenim dogajanjem stoje Ijudje in je seveda razumljivp, da so bili prisotni tudi subjek-tivni interesi, vprašanje pa je, ali v tolikšni meri, kot tudi prizadeti kmet. Ne bi bilo prav, da bi sedaj, ko smo našli rešitev, za katero vsi pravimo, da je kratkoročna in zgolj kompromisna, pozabili na [dogajanje, temveč se je treba učiti na napakah, ki jih vsi priznavamo, Tribuna: Ali tudi ti sodiš, da reševanje te pro-blematike ne spada v časopise? Kujundžič: Ce stvar dobi razsežnost blatenja določenih oseb, se je treba vprašati, ali je proble-matika, v zvezi s katero se to pojavlja, tako po-membna. Problem Blat je gotovo tako pomem-ben. Tribuna: Na SZDL smo slišali, da so bili vsi do-kumenti sprejeti po samoupravni poti. Kujundžič: Treba se je vprašati, kako v naši družbi sprejemamo dokumente. Dokler nas nji-[hovo izvajanje ne prizadene, nas ponavadi to bolj malo briga, ko pa udari po nas, se vsi dvigne-mo. V kolikšni meri je bilo to nastopanje obeh pri-zadetih strani samoupravno, je zelo težko oceniti. Eni in drugi so se posluževali pritiskov ali agiti-ranja na delegacije. Vendar pa mislim, da pri de-legatih krajevne skupnosti ni bil izvršen pritisk s strani funkcionarjev KS. Agitiralo se je z obeh strani. Razumljivo je, da so prizadeti kmetje, za | katere je sedaj bitka izgubljena, izgubili razloge, da bi bili diplomatski in skušajo razkriti ozadje odločitve za pozidavo Blat, ter poudarjajo po-sredne subjektivne interese. O teh stvareh se po Gorenji vasi veliko gcvori, in Pintar je mogoče samo v malo bolj sočnem jeziku povedal stvari, za katere bi težko rekli, da v njih ni del resnice. Res pa je, da ima vsaka medalja dve plati. Manj dela za ^^^^ studente MANJ DELA ZA ŠTUDENTE?! Recimo, okoli petih zjutraj se znajdete na Borštnikovem trgu in naletite na nekaj mladincev, ki očitno čakajo — pa ne da se odpre eminentna restavracija Pod lipo, pač pa Študentski servis. Jasno, stabiliziranje naše države je udarilo po žepu tudi študente, ki imajo sicer (kot mi je pove-dal določeni tovariš v modrem, ko mi je kasiral za-radi motenja javnega reda in miru) preveč denarja in prevec časa. Tudi če odštejemo jutranje čaka-nje pred ŠS kot nekaj marginalnega, se lahko vsakdo, ki dopoldne zaide tja, prepriča, da je gneča večja kot je bila prejšnja leta. Manj dela za študente? O tem sem se pogovarjal s tov. Rožo ŠILC, ki vodi DE ŠS. Pojasnila mi je sedanje stanje glede zaposlovanja študentov. Osnovni podatek je, da ni bistvene razlike pri naročilih za delo, tudi pla-čano je dobro. Problem je v strukturi ponujenega dela. Skoraj izključno gre za razna pomožna opravila (selitve, čiščenje, nakladanje, razklada-nje, ipd.) ko delovne organizacije rabijo študente le za nekaj ur. Delo za vec dni dobijo študentje le izjemoma. Čeprav so zgoraj navedena opravila dobro plačana (urna postavka se večinoma giblje med 90 in 100 dinarji), je taka situacija vse prej kot ugodna. Če hoče študent zaslužiti kolikor toliko spodobno vsoto, se med prvimi na seznamu tistih, ki delo iščejo. Čakanje traja nekje do devetih, desetih dopoldne, potem se napoti tja, kjer je delo dobil in dela tistih nekaj ur, naslednje jutro pa spet čaka pred ŠS. Pri tem pa izgubi ogromno časa, spanja in živcev. Glavni vzrok takega stanja so seveda stabiliza- cijski programi delovnih organizacij, na katere ŠS ne more prav nič vplivati, Tov. Šilceva je sicer mnenja, da bi se stanje lahko popravilo, ko bo treba nadomeščati delavce na bolniški ali pa pri | večjih akcijah, predvsem izvozne proizvodnje po- isameznih podjetij. Ostane pa dejstvo, da danes študent delo za vsaj malo daljše obdobje zelo težko dobi. Pri tem bi poudaril, da se je promet ŠS v prvih osmih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 31 %, kar bi kdo morda 1 lahko uporabil kot argument, da je dela za štu- I dente dovolj, v bistvu pa je to le potrditev tiste ljudske: laž, velelaž, statistika. Po zgoraj napisanem si že predstavljaip dežurne demagoge, ki bodo eksplicirali, da del študentov ne dela za lastno eksistenco, temveč da zasluženi denar porabijo za razne »nekoristne« stvari, kot so potovanja, športna in tehnična oprema itd. Po-sebej to velja za srednješolce, ki poleti maiovno delajo preko ŠS, da bi imeli denar za počitnice na morju. Najboljši pokazatelj odnosa naše (malo-) meščanske družbe do tega vprašanja so sredstva javnega obveščanja, ki izkoristijo vsako prilož-nost za objavo, da se je za kakšno akcijo preko ŠS iskalo študente, pa pravega interesa ni bilo (kao, »stokajo, da nimajo denarja, ko pa jim ponudimo delo, jim ne diši«). Ne bom se spuščal v analizo tega odnosa, raje bom pojasnil, kam se steka do-hodek preko Servisa zaposlenih študentov (razen v njihove »prepolne« žcpe, seveda). tudsntski servis je ena od sedmih delovnih, enot Študentskega centra. Ostale so: DE Dom, DE Restavracija, DE Servisna dejavnost, DE Analitično—finančna služba, DE Splošni sektor in DE Obštudijska dejavnost. Študentski servis ustvarja dohodek s tem, da OZD zaračuna 10% pribitek na študentske neto honorarje za manipulativne stroške. Iz teh sredstev| se krije izguba glavne dejavnosti Štu-dentskega centra, poravnavajo se zakon-ske in pogodbene obveznosti, in je seveda vir do-hodka delavcem ŠS in ostalih, ki so z njegovim delom neposredno povezani. Ostanek čistega do-hodka se po samoupravnem sporazumu deli med UK ZSMS (75%) in Študentskim centrom (25%) za obštudijske dejavnosti. Študentje torej ne de-jajo samo za svojo »žepnino«, temveč razbreme-njujejo celo družbo s pokrivanjem dela stroškov za splošni študentski standard, obenem pa gre za so-lidarnost cele študentske in srednješoiske popula-cije, s tistimi, kj živijo v Študentskem naselju, saj omogočajo nižjje cene bivanja in prehrane. Čeprav je bila priključitev ŠS Študentskemu centru leta 1979 (prej je ŠS posloval v okviru UK ZSMS) morda organizacijsko nekoliko nepremiš-ljena, je doslej vse v glavnem dobro delovalo. Toda letošnji končni proračun ŠS, je kljub prej omenjenemu 31% povečanju prometa, zaradi znanih (stabilizacijskih) razlogov, vprašljiv. Za-skrbl jujoč je že podatek, da v toku letošnjega po-letja SS ni mogel vseh zaslužkov izplačati v zakon-skem roku petnajstih dni. Denar se namreč štu-dentom ne nakazuje po plačilu organizacije, kjer so delali, temveč takoj, na podlagi izdane fakture. Za leto 1983 tov. Šilceva predvideva, da, če se bo sedanje stanje nadaljevalo, o ostanku čistega do-hodka sploh ne bo mogoče govoriti. To praktično pomerii, da ne bo sredstev za obštudi jske dejavno-sti (iz katerih se, mimogrede rečeno, delno finan-sira tudi Tribuna), razen, če se bodo zvišale cene v domovih itd. Edina rešitev bi bili novi viri subven-cioniranja glavne dejavnost Študentskega centra. O tem bi morali razmisliti naši dušebrižni-ki, namesto, da na prvih straneh (Delo, 10. no-vember 82), kao baj d vej objavijo, da se je za po-spravljanje Tivolija namesto tridesetih potrebnih, na ŠSpniavi]p samo dvajset študentov (lenuharji nemarni!) in podobne cvetke. ¦—^m^^—M Tomi Gračanin Filozofi se torej dogajajo tako, kako pa vi? Vsi dobro obveščeni kvadratki in malo manj obveš-čeni trikotnički, iztrgajte se iz središča dogajanja za trenutke besednega ustvarjanja. Njegovo ude-janjenje je naša skrb. Ob kroničnem pomanjkanju humoresk tokrat: Poročilo z zbora ŠTUDENTOV FF DATUM: žalostno novembrsko popoldne SKLICATELJ: delegacija študentov v fakul-tetnem svetu DELAVNl PREDSEDNIK: Iztok Vilič (pred-sednik KO ZSMS FF — t.j. koordinativnega od-bora zsms filozofske fakultete — Matevž je imel namreč druge opravke), okrepljen s pomočni-cama Andrejo in Ireno PRISOTNI: zgoraj omenjeno delovno telo, Dekan FF, nekaj profesorskih glav, cca 150 (na začetku) oz. cca 20 (na koncu) pridnih študentov (obeh spolov) ter seveda reporterka in fotograf Tribune (ki so ju privabili predvsem spodbudni plakati z napisi: HRUP Z ASKERČEVE ipd. glej dokumentarno gradivo) DNEVNIRED: 1. Študentska okrepčevalnica 2. Študentska samouprava 3. Študijski režim 4. Informacija o ZSMS na FF 5. Razno Enotnost smo izkazali na samem začetku — s soglasno potrditvijo dnevnega reda. Po krajšem intermezzu v obliki reklame za Krtovo STU-DENTSKO GIBANJE 68—74 smo ažurno prešli na: ad 1.) Komaj so se polegle salve navdušenega pri-trjevanja zgorajomenjenemu reklamiranju »Je (knjiga, op. T.) zelo debela in kvalitetna! Stane sicer 25 jurjev, ampak vsako študentsko gi-banje zahteva žrtve!« so se razplamtele nove in sicer ob čisto navadnem lapsusu, ko se je Andreji v ustih raztopila beseda študijska namesto štu-dentska okrepčevalnica. Napakica je bila hitro odpravljena, burna reakcija pa daje misliti, če se ne bi vendarle aktivnost ZSMS dala vpeljati sem-kaj. Kaj smo izvedeli o Kafeju? Lanskim predlogom o adaptaciji kletnih pro-storov so (s strani dekanata) sledili ugovori o 'pre-majhnosti prostorov, za obstoječa sredstva pre-dragih investicijah ter alternativa o dodelitvi pro-storov v sosednji stavbi). Predlog je bil med štu-denti—kafetarji sprejet, motil je le stalno se pre-mikajoč rok za izselitev zdajšnjih uporabnikov stavbe. Ta nedoločenost roka je dajala namreč ne-srečne iluzije (na citiram): »Vojaški ukrepi na Poljskem so bili uvedeni za nedoločen čas, paket ukrepov ZIS smo dobili za nedoločen čas... zato mi tak čas ni nič všeč!« (P.A.) Nadalje smo slišali utemeljitev potrebe po Ka-feju: »FF je družboslovna fakulteta, z mnogimi oddelki, ki se med seboj sploh ne poznajo. Vendar I -*- v slogi je moč, za doseganje sloge pa bi nam tak družaben prostor prišel prav. Poleg tega bi bii uporaben tudi za časa »lukenj«, pol ure, uro, ki nastajajo med našimi tako neusklajenimi predav-vanji; služil bi morda lahko celo kot študijska^ soba, pa za stik s profesorji.. Torej veliko več kot samo za potešitev lakote in žeje.« Sledila je čudna, namerno slabo prikrita obtož-nica (imaginarni) reakciji: »Torej ne gre le za bife, gre za nekaj več, zato pa ga še nimamo!« Nakar se je k besedi priglasil dekan: »Dobro veste, da na fakulteti vlada prostorska stiska (to nam je nazorno ilustriral s primerom, ko pred kratkim celo niso mogli najti prostora za opravljanje diplomskih izpitov iz pedagogike!), prav zato se nam zdi rešitev v obliki menze v so-sednji stavbi več kot primerna. Smo pa tudi mi za ta prostor, saj res tudi profesorji potrebujejo več stika s študenti. Moram priznati, da ste nas lani zdramili, tako da je dekanat začel misliti na to kot na lasten problem, zato predlagam, da gremo sku-paj v boj in sicer čisto konkretno (glej, glej, nove dimenzije samoupravnega diskurza) V pon. ob 11.30 na rektorat. Glede vašega predloga, da bi poiskali prostor za t.i. pajzl tu, na fakulteti, pa — kot sem že rekel — ni prostora.« A: »Kaj pa tisti prostor, v katerem imata bivši ekonom in hišnik že pet let svojo šaro notri?« D: »Tovarišica tajnik, ki daje pravne poduke tudi meni(poslušajte in učite se, bodoči tajnico-posestniki!) je rekla, da z nasilno izselitvijo ne do-sežemo nič (razen morda praznih prostorov op. T.). Držimo se torej raje menze, saj stvari niso tako nedoločene, čeprav razumem, da bi vi raje videli, da bi se stvari rešile včeraj kot jutri! (mi-slim, da bi bili čisto zadovoljni z ne tako metafizič-nim Danes op. T.) A: »Ampak saj vam ni treba niti prdnit za to. Bomo šli mi k tema človekoma, pa pogledat pro-store...« D: »Najprej — če se že (ha, fantki, pozor) po-govarjamo, se dajmo na kulturni ravni!. Kar pa se ogleda prostora tiče, prav pejmo pogledat, pejmo pogledat — a kje so ključi? A! Jaz tega ne vem! (zmagoslavni nasmešek) Nastopi mučna zadrega, ki jo (bodi rečeno nam v ponos!) prekine pametna študentska glava, sicer (jasno!) Tribunaš: »Ključ mora imeti hišnik — zaradi požarne var-nosti.« Položaj je spet trdno v pravih rokah, opozicija (ki ji je zdrsnilo na lastnem ledu) posede svojo za-lomljeno taktiko. A: »Torej bi lahko napisali kot sklep, da soča-sno s čakanjem na dodelitev prostora v sosednji stavbi iščemo tudi prostore tu, na fakulteti. Hkrati | pa predlagamo, da se nam, če dobimo prostor za menzo dovoli študentska samouprava, t.j. že pri sami opremi in načrtovanju prostora!« (J A iz dvo- rane, v katerega se nemočno vije glas D.: »Pa , kakšno samoupravo. Pa počakajte no, da najprej dobite prostor... Pa...«) ad 2.) Študetska samouprava Najprej smo bili seznanjeni s tem, da samou-pravljanje študentov FF krepko šepa (hvala bogu, sicer bi še mislili, da nam izredno uspeva), ter da ravno zato ne moremo nastopiti kot »organizirana I sila« ko bi bilo to potrebno. Več klicev s »tribune«: | »Kje?« »V čem je problem?« >Ne seri, saj to vsi vemo!« »Pa je komu sploh jasno, za kaj se gre? Pojasni jno!« Na žalost spraševalec odgovora ni dobil, ker inajbrž tudi tistim »za katedrom« ni bilo jasno, za I kaj se gre , saj se je (med sicer tako družno?) tro-jico raz%'il prav krepak pogovor. Mučno zabavni mRAN7 program je prekinil Iztok. ki je skušal rešiti, kar naj bi se še rešiti dalo (pa tako lepo se je začelo) »Mi bi radi problem samo izpostavili!« V tišini presenečenja (če nam je dovoljeno biti nekoliko poetični) se je konstruktivna študentska glava znašla: »Menim, da ne moremo razpravljati o samou-pravljanju, če ne govorimo o ZSMS. Zato predla-gam, da preidemo na 4. točko dnevnega reda!« Zal pa ta konstruktivna prizadevanja niso naletela na dovolj posluha, saj je že naslednje vprašanje zopet poseglo v območje spornega: »Saj sploh nismo informirani na faksu! Najprej bi morali urediti to vprašanje!« I.V.: »Glede informiranja — obstaja FRIFAK; le ljudi ni, da bigapisali!« (Že smo hoteliprekršiti novinarski kodeks o nevmešavanju in načeti vpra-šanje o takem transcedentalnem obstajanju, ko nas je zmotil nadebudni glas: »Kaj pa, če bi ustanovili študentsko samou-pravno kontrolo?« Ideja je prisotni narod v hipu ogrela.. na žalost pa v tem ognju tudi zgorela, ker se nihče ni spo-mnil koga naj bi kontrolirala. V tem trenutku je od »nedelovne« tribune k »delovni« mizi prispela (popisana) prezenčna lista, nakar je A. predlaga-la, da se le ta uporablja tudi kot pristanek študen-tov na zahteve po Kafeju. Če mi je dovoljeno upo-rabiti izpljun jeno frazo za oznako naslednjih hipov — mrtvaška tišina. Pa vendar.je v tej tišini vladala neka mrzličnost, napetost (kako bi človek rekel).. se spominjate vzdušja Bergmanovega Kačjega jajca? Ni nam (Tribuna je vedno s tribuno!) bilo jasno ali »smo že tako daleč« (in je torej najbolj zdravo molčati) ali pa še vendarle nismo tam in se še splača oglasiti. Clovek nikoli ne ve, kdaj se (v teh vmesnih časih) spotakne. Nazadnje je neki subjekt (ženskega spola!) le prekinil to post in-formbirojevsko vzdušje, češ, da se načelno sicer strinjamo, da pa dandanes vendarle, vsaj zaen-krat, obstajajo nekatere metode samo in zgolj kot (neprijetne) zgodovinske izkušnje. Po kratkem premoru (morebiti pa se vendarle s truščem od-pre jo vrata) se je izkazalo, da biva zavest tudi v teh neosveščenih objektih izobraževanja, nakar se je razplamtela čedalje glasnejša debata. Vmes pada-joči »delovni« predlogi: »pa naj dvigne roko, tisti, ki je proti bifeju, ga bomo črtali z lista... naj se po sestanku ustavi tu — pri katedri, op. T. — pa ga bomo črtali... ipd« so zapopadli ognju kritike. Ko so »delovni« ugotovili, da je bil ventil odprt dovolj dolgo, so zajezili debato s predlogom, ali naj dajo okrog nov list. na katerega bi se podpisovali samo tisti, ki po lastni želji podpirajo prizadevanja ZA Kafe. Ali ne. Tribuna (z malim t) je odločno rekla ne (naša — naj velja!) Tako je ostalo pri starem in prešli smo na novo točko dnevnega reda. ad. 3.) Študijski režim Nekaj časa je delovnemu predsedniku uspevalo držati sestankarski nivo (nepomirljiva nasprotja med našim statutom in zakonom o usmerjenem izobr. problem semestralnega vpisa, študija B predmeta, enopredmetnega študija, razprave o novih VIP ipd., kjer se je izkazalo, da bi ZSMS vendarlelahko dejavno upravičila svoj obstoj na-kar je nek destruktivnež v izproseni besedi izposta-vil kot sporno besedo režim v tej točki dnevnega reda. (ventil iz prejšnje točke njemu očitno ni do-volj dolgo puščal) očitna agitacija pa je bila od-ločno preprečena: I.V.: »Dnevni red sem dal na začetku na glaso-vanje, pa ste ga soglasno sprejeli« Disident se ni mogel ubraniti niti z izgovorom, da je prišel ka-sneje (vrata so se odpirala le za odhajajoče).. in zaplavali smo tudi mimo te čeri. Nakar se je začel veliki lov na čarovnice, v smi-slu kdo je kriv popolnega razsula ZSMS. Ko je po-stalo jasno, da to rtikakor ne more biti KO ZSMS (saj sploh ne obstaja), smo prešli na individualno odgovornost (preds. Matevž, seveda). Izkazalo se je, da je ubogi M. nedolžna žrtev razmer, ki se hoče že leto dni otrest te svoje funkcije, pa je ni pripravljen nihče prevzet. Torej (seveda) kriva je baza, ki se noče organizirat v osnovne organizacije in biti v njih aktivna vsaj toliko, ko bi imel koor-dinacijski odbor kaj koordinirati. S tem pa baza ne le da je lena, pač pa izkazuje tudi svojo razredno »nezavest«, saj dopušča, da se izpolnjuje osnovni interes razrednega sovražnika, citiram: »Fakuteta kot inštitucija je zainteresirana za neaktivnost ZSMS!« (V.I.) Na žalost je opozorilo slišala le še žalostna manjšina, so pa ti toliko bolj zaskrbljeni odhajali domov! Študentje vseh oddelkov, osvestite se! In to po možnosti do volilno programske konfe-rence) 8. STRAN Lepo je v naši domovini biti mlad Eden od obrobnih razlogov, zaradi katerih v naši domovini ni lepo biti mlad, je dejstvo, da ži-vimo v verjetno edinem evropskem mestu, kjer v vseh mogočih kulturnih ustanovah ne poznajo popusta za študente in drugo šolajočo se mladino. Imamo, hvalabogu, svetleče se izjeme v obliki študentskih abonmajskih izkaznic, ki jih izdajajo SNG Drama in Opera, MGL ter Filharmonija. Ljubljanski kinematografi, katerih 95 % obisko-valčev sestavlja prav nadob~udna mladina, za štu-dentski popust še niso slišali. Mladinsko gledališ-če, ki je revolucionarno odpravilo abonmajski si-stem, je malo manj revolucionamo pozabilo na svoje lme In se za pfitvino mladinskega žepa sploh ne zmeni. KPGT, ki s svojimi predstavami navdu-šuje v dvorani taistega gledališča, se ravno tako v gledališkem »časopisu«, ki so ga delili na turneji po Ameriki, pohvali z odpravo staroverskega abonmaja, kljub temu pa mlado in staro (predv-sem mlado) dere na njihove predstave. To je res, malo manj res pa je to, kar lahko preberemo v na-daljevanju omenjenega spisa, namreč, da seveda študentje in dijaki plačajo samo polovico vstop-nice (samoposebiumevno). No, na gostovanjih KPGT v Ljubl jani vsi brez izjeme kupujemo karte po 15 jurjev. Glavni »krivec«, na katerega naslavljamo za-htevo po uvedbi štud. popusta, je najnovejši hram slovenskega in ostalega kulturniškega miganja, KDIC. Za to pridobitev je vesoljni slovenski pro-letariat odvajal delež svojega prihodka in pometel na smetišnico zadnje pare iz vseh najtemnejših kotičkov svoje nacionalne zgradbe, zdaj pa ga kmalu ne bo več ne proletarca — ne študenta, ki bi zmogel ceno za bolj ali manj redno vstopanje v to zveličavno ustanovo. Ravno tu pa se od začetka njenega obstoja dogaja večina domačih in tujih gostovanj. Ne glede na vsesplošno zanimivost do-tičnih predstav so ogledi le-teh skoraj študijska obveznost študentov filozofske in ostalih družbo-slovnih fakultet; za tiste, ki se v teh časih še vedno ukvarjajo s študijem tujih jezikov (kako ideali-stičho) pa pomenijo gostovanja tujih gledaliških skupin poleg filma tudi edini stik z živim jezikom, odkar pri nas ni dobiti nikakršne tuje literature in odkar je uvedba depozita na me jah naše svobodne države ukinila vse druge oblike stika s predmetom študija. Kaj pomeni od 40 (za filme) do 170 din (za koncerte), kolikor je potrebno odšteti za vstopnico v Cankarja, študentu, ki razpolaga s 4.000 din poprečne štipendije in se mu socialno-ekonomski položaj ob višanju življenjskih stro-škov rapidno slabša, pa bi si rad poleg tega še malce razširil kulturna obzorja, je kristalno jasno (namreč, da si teh obzorij ne more razširiti, ker mu ne znese). Tudi ljubljanski Festival ni nobena izjema: tam gredo cene vstopnic celo v astronomske višine: 30 jurjev — skoraj desetina štipendije! Na poletne festivale v Italiji in Franciji imajo študentje prost vstop. Vsekakor je že zdaj veliko ceneje sedeti dve uri ob steklenici piva kot v kinu, ne upoštevajoč vzroka in kvalitete sedenja. Upamo, da se bodo pristojni tovariši v omenjenih ustanovah ovedli tega dejstva, še preden bodo dvorane zazevale prazne (saj že sedaj ni težav s pretiranim navalom kulture željnih obiskovalcev) in kolikor mogoče hitro sprožili akcijo v smeri 50% popusta za štu-dente. Posebej še, ker so taki popusti že davno stalna praksa podobnih institucij drugod po Jugo-slaviji in po svetu, kjer si s tem daljnovidnim rav-nanjem vzgajajo in zagotavljajo publiko tudi v bodoče. LIZA JAPELJ Kramljanje na narodno zabavno temo Stabilizacija gospodarstva je očitno obraten proces od destabilizacije, zato je med njima prav gotovo mogoče potegniti razločno črto. Razloče-vanje destabilizacije omogoča tudi povsem jasno opredelitev za eno ali drugo. Ne moremo biti vsi za stabilizacijo in destabilizacijo hkrati. To da bi-rokracija prikazuje destabilizacijske ukrepe kot stabilizacijske, je pač njen način boja, spuščanje megle. Zamegljevanje situacije. V članku »Znanstveno raziskovalna dejavnost in jugoslovanske' ekonomske zakonitosti« je obravnavan družbeni mehanizem destabilizacije jugoslovanskega gospodarstva in samoupravnost tega početja. Da se bo to gospodarstvo pričelo stabilizirati, so očitno potrebni drugačni posegi. Pogojno bi jim lahko rekli revolucionarni, odvi-sno od revolucionarjevega gledišča pač. Gre pa za ostro in temeljno razločitev od dosedanje prakse. Gre za odpravo jugoslovanskih ekonomskih za-konitosti. In morebiti še česa. Problem stabilizacije je tudi teoretske narave. Cirkulacija kapitala ni več samo cirkulacija vred-nosti minulega dela, vloženega v stroje, in dodat-ka, ki ga ustvari delovna sila za svojo reprodukcijo ih presežno vrednost, s katero razpolaga eksploa-tator (kolikor je v našem združenem delu delavec ne obvladuje). Zgodovinske zakonitosti človeške družbe ne delujejo neodvisno od Ijudi. Ljudje so tisti, ki so jih ustvarili in spoznali. Ker so jih spoz-nali, se po njih tudi ravnajo. S svojim ravnanjetn jih udejanjajo. Omenjeni model cirkulacije kapi- tala se naslanja na klasično politično ekonomijo. V današnjih časih ta model ne pojasnjuje več cir-kulaci je kapitala, zato iz njega izpeljane stabiliza-cijske variante ne morejo uveljaviti stabilizacije. Ta problem je bil načet v članku »Kam z znanost-jo?«« (letošnja Tribuna 1/2). Obravnava pa pojem produktivnega (proizvodnega) dela. Gre za to, da je potrebno razširiti obseg proizvodnih sredstev in s tem njihove amortizacije. Skozi ta proces razširjanja se spreminja pomen že ustalje-nih ekonomskih kategorij. Ta proces je najlažje, dojemljiv v svojem razvoju (čeprav se zaradi sa-mega oblikovanja zapisa dobršen kos razvijanja izgubi, zapis ne izgubi vseh protislovnosti preho-jene poti.) I Za začetek ostaja razširitev pojma proizvodno sredstvo in potrebne amortizacije v oddvojeni zgodovini človeške družbe od zgodovine narave. Ze stara resnica je, da je človek proizvodno sred-stvo. Amortizacija vrednosti celote te stare re-snice so primanjklaji razkrili njeno nepopolnost. Izboljševanje življenjskih pogojev in razvoj zdravstvene službe (preventiva in kurativa) je v zadnjem stoletju bistveno podaljšal povprečno človekovo življenjsko dobo. S tem podaljšanjem se je časovno bistveno podaljšala doba, v kateri je človek sposoben za opravljanje raznovrstnih družbeno pomembnih del. Hkrati s tetn procesom je potekal razvoj znanosti in tehnologij. Ta razvoj je krajšal življenjsko dobo posameznih tehnolo-ških postopkov in s tem proizvodnih sredstev, s katerimi se opravlja delo. Zato je potrebno posa-mezna proizvodna sredstva vedno hitreje amorti-zirati (odpisati). Tisto, kar se odpiše, je neupo-rabno. V proizvodnji pa so poleg strojev postali odvečni tudi delavci in znanje, ki je zasnovalo ta sedaj odpisani proizvodni proces. Neuporabni de-lavci večinoma še niso za v penzijo. Z dodatnim usposabljanjem se verjetno lahko usposobijo tudi za drugačen proizvodni proces. Tega dodatnega usposabljanja pa ni po potrebno izvajati od obi-skovanja osnovne šole naprej. Znanje pa postane neuporabno ravno s proizvedenim novim uporab-nim znanjem. Za proizvodnjo novega uporabnega znanja se je ves čas odvajalo sredstva iz proizvod-nega procesa. Novo znanje je rezultat amortizira-nja starega. Delavčeve usposobljenosti pa v tem času očitno ni nihče amortiziral, saj je postal dela-vec neuporaben že pred iztekom svoje delovne dobe. Obratna sorazmernost podaljševanja de-lovne dobe in krajšanja uporabnosti posamezne tehnologije je privedla do točke, kjer je znotraj ustaljenega procesa potrebna kvalitetna spre-memba. Ustaljeno amortiziranje delavčeve uspo-sobljenosti, ki je uveljavljalo amortizacijo te spo-sobnosti z vzgajanjem podmladka, je postalo pre-počasno. Delavca je potrebno dodatno usposab-Ijati (prestrukturirati). Vsaka struktura pa ni tako fleksibilna, da bi omogočala uspešno prestrukturi-ranje. Zato so se v svetu pričeli pojavljati razjio-vrstni poskusi prestrukturiranja šolskega sistema, ki naj bi dale kot svoj rezultat primerno fleksi-bilno strukturo delavca in hkrati omogočile nje-govo nadaljnjo prestrukturiranje, ki pa zaradi sta-rosti ne more segati do temeljev. Pospešeni tehnološki razvoj zahteva pospešeni odpis znanja v sferi njegove proizvodnje (znan-stveno raziskovalno delo) in reprodukcije delav-čeva usposobljenost. Ta pospešen odpis pomeni pospešeno stopnjo amortizacije, ali, drugače po-vedano, porast sredstev, ki se vlagajo v znanost in izobraževanje. Porast sredstev, namenjenih zna-nosti in izobraževanju, pa je smiseln le, če se ohranja delavca pri polni delovni sposobnosti, ki jo v precejšnji meri omogoča ravno zdravstvena služba. . Aplikacija teksta pod »I« na domače razmere Da poteka izvajanje »stabilizacije« nestabiliza-cijsko je torej razumljivo. Zmanjševanje sredstev izobraževanja, znanosti in nazadnje še zdravstvu je izraz političnih interesov in hkrati nezmožnosti preseganja obstoječe situacije v njeni družbe-no—strukturni zasnovi. In zdaj na narodno zabavno temo. Lepota usmerjenega izobraževanja. Lepota usmerjenega izobraževanja je v tem, da poleg trenutno aktual-nih želja vleče s sabo že častitljivo staro vizionar-sko vsebino. Nekaj o tem se je dalo prebrati v prejšnji številki Tribune. V svoji povojni zgodo-vini je izobraževalni sistem pri nas doživel mnoš-tvo reform in reformic, ki pa seveda niso spreme-nile njegove nature. Izobraževalni sistem je bil in je nekaterim še vedno nekaj, kar naj bi spreme-nilo družbo. Lepa prosvetljenska zabloda. Gro-zote gospodarske in družbene krize v Jugoslaviji zahtevajo, da se prenehamo učiti vsega na lastnih napakah! Ni več časa. Tudi povojna zgodovina Jugoslavije je dokaz pomanjkljivosti strategije boja komunističnih partij, to je boja za politično oblast. Strategija se izkaže za pomanjkljivo v trenutku, ko je oblast osvojena. Gre namreč za to, da pravno verificira-nje ciljev socialistične revolucije ni metoda za preobrazbo družbe v smeri definiranih socialistič-nih ciljev, ker se ZGODOVINE NE DA UKINI-TI. Vztrajno reformiranje šolstva je zato, ker je njegova zgodovinska vpetost v družbo reforma-torjem vedno uhajala, vrsta spodletelih poskusov ukinitve šolstva kot institucije, skozi katero se re-producirajo razredni družbeni odnosi. Da zadeve niso bile pravilno zastavljene, dokazujejo ravno neprestani poskusi reformiranja, kjer se s posku-šanjem drugačne forme išče tisto Pravo, vsakič pa, tako kot pri usmerjenem izobraževanju, brez ana-lize. " Prilagajanje potrebam razvoja organizacij združenega dela vključno z izobraževanjem odra-slih — prekvalifikacijo kadrov in do-polnilnim, tako imenovanim permanentnim izo-braževaftjem — je vnaprej oosojeno na neuspeh, ker je razvoj delovnih organizacij (intenziviranje dela, uvajanje inovacij, razvojem tehnologij) pov-sem nepotrebna stvar v pogojih delovanja jugo-slovanskih ekonomskih zakonitosti. Dokler te za-konitosti še delujejo, je takšna reforma nesmi selna in povzroča več škode kot koristi, predvsem ker se spreminja le šolstvo, ne pa tudi preostale proizvodnje. Šola ne more odpraviti socialnih razlik, ker te izhajajo iz proizvodnega procesa. Mešanje slojev, ki ga šolski sistem lahko povzroči, tako da se poš-Ije otroke staršev iz višjih slojev na delovna mesta nižjih slojev in otroke staršev iz nižjih slojev na delovna mesta višjih slojev, ne odpravlja socialnih razlik. Te bi bilo mogoče odpravljati s skladno vpetostjo izobraževanja v družbeni razvoj. Če pa je ta zaustavljen, je nemogoče »izboljševati« so-cialno strukturo družbe, ne le da se relativno ne izboljšuje, tudi absolutno se slabša. Šola ne more odpraviti razredne družbe s še tako visoko samoupravo šolajočih se. Znanje, ki določa večji del družbene proizvodnje, nastaja izven tega proizvodnega procesa. Delavec je zno-traj le omejeno svoboden. Dopuščena mu je ome-jena kreativnost, pa še ta je v naši družbi očitno nezaželena. (glej letošnjo Tribuno 1/2: »Dvojni značaj blagovne proizvodnje«) Pa še kakšne pametne cilje bi lahko pa se je reforma že pričela, predlagam ne struktivnega. Predlagam, da je potrebno spriP razv?J niti nekatere temeljne zasnove usmerjenega braževanja. Predlagam, da se oblikuje izobraževa grame v treh vsebinskih delih v ustreznenf^10 zmerju za vsako posamezno šolsko stopnjo >Ja Vsebino vzgojnoizobraževalnih programo1 se razdeli na tri dele; glede na dolžino obdol katerem naj bi ta vsebina postala neupora 'Ja Temeljne osnove: mednje sodijo jeziki i splošna družboslovna in naravoslovna izobr; ki v naslednjem obdobju 20 let ne bo doživel slvenih sprememb. Na teh osnovah bi la pravili večje naklade učbenikov in tako racionalizirali šolstvo, saj se znotraj teh osno predmetnikov skozi različne nove in novejše benike že lep čas premetava ista vsebina. Usmeritve razvoja: mednje sodi območje nje zgodovine, tako naprej kot nazaj. RA>uv*ršč našii.lneritve razvoja se vedno pripravlja iz pogojev kaj: stoječih zgodovinskih razmer. V ta sklop spa-jne perspektive družbe v svoji tehriolo-osnovi in razvoju družbenih odnosov. Ta del je )goče pripraviti sarao na osnovi že pripravljenih lne goročnih usmeritev razvoja družbe, ki se bi-ne bi smele menjati vsaj za približna ob-10 let. Verjetnost napovedi razvoja s ča-mo odmaknjenostjo hitrp upada. Dbstoječe razmere: sem sodi obstoječa tehno-in obstoječi družbeni odnosi v svoji pravni jnopnovi. Ta del učnih načrtov bi bilo potrebno itreje spreminjati, saj so temelji podani drug-Temeljne preusmeritve gospodarstva in druž-hko "h struktur so uresničljive zaradi njihove med-bisf >ojne povezanosti in energetske in surovinske :e na obdobja, morebiti daljša od dveh stoletij, o da je mogoče predlagane časovne omejitve javnosti znanja vzeti z rezervo. K.er šola družbene delitve ne odpravlja, je po-bno posamezne tri vsebinske sklope s primerno ati v vzgojnoizobraževalne programe za različne poklice in hkrati pregledati, koliko že ob-stoječi programi zadostujejo tem zahtevam. Po-sebej pomanjkljiva mora biti razvojna usmeritev zaradi politične klime in zaradi pomanjkanja teh-noloških osnov dolgoročnega razvoja. Ustrezno tetn trem usmeritvam haj se izpelje tudi organiza-cija priprav vzgojnoizobraževalnih prpgramov. Obstoječa organiziranostpo PlS-ih, kjer naj bi ti odločali o vsem je nesmiselna in nesmotrna. Te-meljne osnove lahko še naprej pripravljajo dr-žavne institucije v sodelovanju s tistimi, ki imajo kaj pametnega povedati. (Sicer pa splošna znanja snujejo tako tudi sedaj) Usmeritve razvoja so družbena zadeva. Pri pripravi teh programov je potrebno zadolžiti strokovne kadre in uslužbence šolskega sistema, da za posamezne stopnje pri-pravijo te programe. Za obstoječe razmere, pa bi bila zasnova po PlS-ih verjetno ustrezna. V skladu z organizacijo priprav vsebin vzgojnoizobraževal-nih programov naj se zbirajo tudi sredstva. Da bo država šolstvu popolnoma nepotrebna, bo po-trebno še počakati. Večji del programov bi moral biti še vedno financiran iz proračuna, vendar ne po principu za vse smeri enako, temveč ustrezno se-lektivno, v skladu s smernicami razvoja in kadrov-skimi potrebami, ki jih je mogoče pripraviti šele na njihovi osnovi in ne s tem, da se v vsakem OZD-u zaposli kadrovika. (glej letošnjo Tribuno 1/2 »Kam z znanostjo?«) Seveda so vsi ti predlogi nesmiselni, kot je ne-smiselno usmerjeno izobraževanje, dokler bodo delovale jugoslovanske ekonomske zakonitosti. Lahko pa služijo konstruktivni pripravi za njihovo odpravo. Uspešna reforma šolstva je tudi eden od pogojev potrebnih za stabilizacijo gospodarstva. dušan turk ALI VES — da je predsedstvo CK ZKS ugotovilo, da je delež družbenega proizvoda, ki so ga delavci v Sloveniji namenjali za stanovanjsko zidavo v mi-nulih letih, med najvišjimi na svetu, število zgra-jenih stanovanj na 1000 prebivalcev pa med naj-nižjimi. — da je v prvem polletju letos 4740 zdravnikov v Sloveniji napisalo 6,115.076 recep-tov, od tega neka zdravnica iz Celja 15350 v vred-nosti 3,883.361 dinarjev (novih!), zdravnik iz Domžal 15175 v vrednosti 2,147.741 din in zdravnik h Ajdovscine 13172 receptov v vredno-sti 2,646.327 din! — da združeno delo v Jugoslaviji dobiva vse manjši odstotek družbenega proizvoda: leta 1974 — 72%, 1980 — 67%, 1981 — 63,3%, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa manj kot 50%! — da po podatkih republiškega javnega tožil-stva zadnje dve leti narašča tako število kaznivih dejanj kot gospodarskih prestopkov: v prvih še-stih mesecih letošnjega leta so tožilci obravnavali 22% več zadev kot v enakem obdobju lani, go-spodarskih prestopkov je več za 31,5%, mlado-letniške kriminalitete pa za 36,5%! — da so družbeni pravobranilci samoupravlja-nja od 504 delovnih skupnosti skupnih služb mo-rali posredovati v 231 delovnih skupnostih, ker so kršile družbeni dogovor o razporejanju dohodka. — da so se plačilno—devizne pozicije republik in pokrajin spremenile v plačilno—devizne bilan-ce. Tako sta Slovenija in Vojvodina sklenili spora-zum, ki se v tnalenkosti razlikuje od trgovinskih sporazumov, ki jlh Jugoslavija skTepa zvzfiodnlmi državami: s tem sporazumom so določene bla-govne liste proizvodov, ki jih slovensko gospodar-stvo pošilja vojvodinskemu in obratno. Če »izvoz« ene ali druge republike oz. pokrajine pre-seže blagovne liste, na medbančnem sestanku po-nudijo v odkup ustrezno količino deviz. — da mora direktor »Magnohroma« (tozd Ti-tovo Užice) za nabavo več FAP-ovih tovornja-kov za vsakega položiti 30000 mark depozita, medtem ko lahko enake tovornjake s posredova-njem kupi na Vzhodu tudi za milijon (novih) din ceneje, s 60% posojila in izključno za dinarje. — da so navkljub posegu ustavnega sodišča SFRJ o nezakonitosti tovrstnega početja v Nišu uvedli bone za kavo iri pralni prašek. — da imajo v trinajstih točkah stabilizacijskega programa Sekretariata za splošno upravo in skupne službe občinske skupščine v Kragujevcu najpomembnejšo vlogo kurirji in geodeti: prvi morajo vsak dan (kar do sedaj očitno ni bila prak-sa) odhajati na teren raznašat pošto, »kajti to utegne dati znatne finančne efekte«, geodetom pa je naloženo »da omejujejo pojav branja tiska na delovnem mestu in izvajanje pogovorov, ki niso v zvezi z delom in izvrševanjem nalog«. — da so se »zamrznjene cene« tudi oktobra očitno odtajale: višje so za 2,1 % od septembrskih. Od januarja do oktobra so se cene zvišale za 26,4%, letošnji oktober pa je bil v primerjavi z lanskim dražji za 29,7%. — da vse bolj postaja praksa politika zaprtih sej skupščine SFRJ, bojda zaradi obravnave materia-lov, ki nosijo na sebi oznake »državna skrivnost« ali »strogo zaupno«. Predsednik zvezne skupščine Raif Dizdarevič je ta pojav opravičeval, češ da v zdajšnjih okoliščinah marsičesa ni mogoče reše-vati na »mirnodobni« način, predsednik zveznega zbora skupščine SFRJ Anton Vratuša pa je skoraj istočasno izjavil, da bi 95% dokumentov s takš-nimi oznakami mirne duše mogli brati vsi Jugoslo-vani. — da jev Srbiji od celotnega števila zaposlenih 52,7% nekvalificiranih, v občinah Preševo, Buja-novac, Medveja in Despotovac pa celo 70-80%. Celo v Beogradu so podjetja, ki imajo 100—200 zaposlenih in nobenega strokovnjaka z visoko izobrazbo. — da so na okrožnem sodišču v Skopju izrekli sodbo šestčlanski skupini iz Tetova, ki je bila ob-tožena združevanja zaradi sovražne propagande: 20-letni kmet je bil obsojen na 14 let zapora, 28-letni delavec na 11 let, 20-letni prevoznik in 19-letni učenec na 10 let, 56-letna gospodinja in njena hči, 25-letna študentka, pa na 7 let zapora. — da je Jugoslavija dobila 60 milijonov dolar-jev ameriškega posojila za nakup oz. uvoz ameri-škega bombaža. — da naj bi se letošnji proračun federacije zmanjšal za 2,8% (!) tj. za 5,7 milijard dinarjev. Za 4 milijarde se zmanjšajo sredstva, name-njena Jugoslovanski ljudski armadi, za 600 mili-jonov din dodatna sredstva za razvoj zaostalih re-publik in pokrajine Kosovo in za 529 milijonov din sredstva za negospodarske naložbe ter opre-mo. Edina izjema so sredstva, ki so določena za osebne dohodke funkcionarjev, ki se povečajo za 606 milijonov din in sredstva za ostale prejemke funkcionarjev, ki se povečajo za 31 milijonov (vse novih) din. — da so na seji mestnega odbora ZZB NOV Zagreb »našteli« v tem mestu 1100 milijarder-jev!!! — da krčenje porabe v Sloveniji povzroča vse večje socialne razlike in vse manjšo socialno var- STRAN9 nost za otroke in matere. Nataliteta se zaradi tega še zmanjšuje — v Sloveniji zdaj znaša 0,4%! — da so obresti od tujih poso jil za Jugoslavijo še pred kratkim znašale nekaj sto milijonov dolar-jev, po reaganizaciji le—teh pa znašajo 2 milijardf dolarjev in so večje od same glavnice! — da je bila za novo predsednico MK ZSMS izvoljena zaslužna funkcionarka Vika Potočnik. — da je v borovskem kombinatu posebna komi-sija ugotovila, da od 13 prekontroliranih delavcev na bolniški niti enega niso našli v postelji: pridno so obirali koruzo ali »fušali«. . — da je bilo v rafineriji Sisak izdanih 123000 obrokov več (v skupni vrednosti približno 6 mili-jonov N din!), kot bi bilo potrebno — predvsem na račun delavcev v bolniški, tistih, ki so že odšli iz podjetja in tudi na račun tistih, ki so umrli. Tudi mrliči v Jugoslaviji potrebujejo tople obroke! — da se je izvož Jugoslavije do novembra letos namesto načrtovanih 8,5 % povečal za samo 2,6%; uvoz pa je v istem obdobju manjši za 9,3 %. — da naj bi se cene do konca leta pri proizvajal-cih fndustnjskih iždeTlcov povecaTe za 25-26%, cene na drobno za 36% in življenjski stroški za 31%. — da naj bi se celotna poraba v letu 1983 zmanjšala v primerjavi z 1982 za 10%: od tega osebna poraba za 6-7%, družbeni standard za 10%, investicije v osnovna sredstva za 20% in splošna ter skupna poraba za 10-12%. — da so tržni inšpektorji letos uvedli blizu 30000 raznih zakonskih ukrepov in vložili 21000 prijav zaradi gospodarskih prekrškov in kaznivih dejanj. — da je predvsem na račun zmanjšanja uvoza slovenska bilanca blagovne menjave s tujino ugodnejša po letu 1965: uvoz je pokrit z izvozom 90,5% (ta delež je za Jugoslavijo 75%). Obenem je slovenska industrija izdelala v primerjavi z lan-skim oktobrom letos 1,3% manj. — da je bilo komisiji za predloge in pritožbe 9. kongresa ZSJ poslano: 45 pritožb iz Srbije, 29 iz BiH, 16 iz Hrvaške, 7 iz Vojvodine in po tri iz Črne gore, Makedonije in Slovenije. Največ se jih je nanašalo na uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja in stanovanjske probleme. — da so v Zenici zgradili v minulih petih letih 226 solidarnostnih stanovanj, na javnem spisku najemnikov teh stanovanj pa se je znašlo le 158 imen. Ostalih 68 stanovanj si je med seboj razde-lilo nekaj funkcionarjev (delavci sodišč, tožilstva, občinske in regionalne UJV, zdravniki in nogo-metaši) po posebnem ključu. Obenem pa železar-ski delavec Ibrahim Buljubašič živi z ženo in sed-mimi otroki v garsonjeri in je v svoji delovni orga-nizaciji na 161. mestu stanovanjskega spiska. — da je od uvedbe depozita prestopilo državno mejo na slovenskih prehodih 559.363 jugoslovan-skih državljanov (lani v istem času 1,421.860), od katerih je plačalo depozit samo 9135 potnikov (!?). — da ima Slovenija kot republika, ki relativno največ izvaža, v industriji in rudarstvu starejšo opremo od večine drugih republik (75% od te jc odpisane): v rudarstvu dela z neavtomatizirano opremo 77% zmogljivosti, v strojni m kovin-sko—predelovalni industriji 59% itd. — da se gibljejo osebni dohodki zadarske de-lovne organizacije za proizvodnjo specialnih stro-jev SAS zaradi izjemnih proizvodnih rezultatov med 4 (povprečje) in 9 milijoni S din! — da so jugoslovanski nogometaši na pripravah za tekmo z Bolgarijo v Pirotu »dobili«: 60 mladih lepotic, 50 šopkov cvetja in prav toliko pladnjev z medom in sladicami — tudi posteljnino so jim menjali v hotelu vsak dan. — da je 32—članska delegacija naših kmetij-skih organizacij poletela v sončno Španijo naku-povat živinsko krmo in se pri tem ni niti oglasila na skupnem gospodarskem predstavništvu; da bo morala Jugoslavija plačati 10 milijonov dolarjev (!) za obiske gospodarskih delegacij v Moskvi, da podobne nepotrebne delegacije potujejo v Kenijo ali ZR Nemčijo brez posebnih opravkov in nena-zadnje: da je naše gospodarstvo v neki afriški dr-žavi predstavljal karikaturist! (prav ste prebrali!). — da so si delavci Autocommerca v pokoju iz-plačevali v pretcklih 12 letih še takoimenovano posebno pokojnino, -ki je mesečno v povprečju znašala 905,17 dinarja. — da v Beogradu 90000 družin dolguje sta»a-rino v znesku 197 milijonov din (v celotni Srbiji 200 milijonov din), v Kragujevcu je vloženo za-radi tega 3200 tožb, da v Zenici od 15000 nosilcev stanovanjske pravice le tisočplačuie redno stana-rino, v Sloveniji pa te terjatve znašajo 140 mili-jonov din. — da je pred prištinskim okrožnim sodiščem skupina kosovskih gospodarstvenikov, ki si je z malverzacijami »prislužila« 100 milijonov din. — da so se izgube slovenskega gospodarstva po devetih mesecih letos povečale na 7.296 milijonov din, kar je v primerjavi z lanskim letom 146,5% povečanje. Z izgubo je poslovalo 277 ozdov s skupno 57 tisoč zaposlenimi. Med njimi ima naj-večjo izgubo IMV Novo Mesto — 1,531.800 din. — da so lani v Srbiji največ zaslužili: književnik in akademik Branko Čopič (3,211.000 N din), glasbenik Boris Bizetič (2,844.000 N din), neki obrtnik—galvanizer iz Čačka (2,700.000 N din), skladatelj Novica Uroševič (2,300.000 N din), ter glasbenika Komelije Kovač (1,700.000 N din) in Zorica Brunclik (1,000.000 N din). — da so se realni osebni dohodki v zadn jih dveh letih po posameznih republikah in pokrajinah zmanjšali: v Vojvodini -1%, v BiH -2%, v Hrva-ški -2 %, v Črni gori -5 %, v ožji Srbiji -5 %, na Ko-sovu -6% (kar je tudi jugoslovansko povprečje), v Makedoniji -8% in v Sloveniji -14%. — da je Nikola Stojanovič, sekretar predsedstva CK ZKJ, izjavil: »V izpolnjevanju obvez do tujine mora priti v ospredje tudi naše znano domoljubje. Če bo potrebno bomo sekali tudi gozdove, samo da nikomur ne ostanemo nič dolžni!«. 10. STRAN Dementia praecox NAŠl VRSTNIKI — LITERARNI USTVAR-JALCI Tudi najbolj nevešči in neučakani čitalci so lahko na povsem korekten in spodoben način ugo-tovili, da je Frančiča in Lainščka za žmohtno zad-njico uščipnila neka temeljna dilema, ki seveda rezultira v težki mladosti. Očitno se je obema pri-zadetima osebkoma vse najpomembnejše in naj-dragocenejše zgodilo med šestim in osemnajstim mesecem. To nas naravno in dovolj zgovorno uči njun kreativno ojačani analni refleks. Njun zahte-vek je zaskrbljen, a zato nič manj slaboumen: ihtavo zahtevata ime avtorja, boleče in trpeče. To ime hočeta, saj sta pesnika. Ime! Lastno! Frančič zvedavo vprašuje: »KDO SI?« In še bebasto sa-njari o nekakšnem »celem imenu.« Tepec. Lainščkovo mednožje pa ostane razgnano nekje med » A.P.« (to ime se zdi tudi njemu stra-šansko »ne—celo« — in tega ne dojame!) in » Zdenetom/Zvonetom Hribarjem«. Za slednjega meni, da je »psevdonim«. Očitno je psevdo izredno nadležna jn nepri-jetna resnica: in res ta psevdo dominira in ju ne-mara celo minira. Fini je tale psevdo, pravi in re-snični torpedo. (K Zdenetu in Zvonetu se pa še povrnemo!) To ime naj bi jima bilo dostavljeno s klinično preciznostjo, saj gre vendar za neko lastno ime in imenovan je, bogme, vsak. Analna implozija pa naša dva vrstnika zbije v naivno iluzijo, da slovnična struktura lastnega imena popolnoma ustrezno izraža njegovo lo-gično strukturo: če bi bilo temu tako, potem bi bil edini slovnično ustrezni ekvivalent lastnega imena kazalni zaimek — neposredno ostenzivn() določen demonstrat^v — s katerim bi pokazali ih kazali: »Ta!«. Pradavni rek pa nas zvijačno uči: kdor je kazal, so mu ga odrezali. A naj vaju tale minimalna re-snica ne zbega. Zato bi vaju rada začasno spomni-la, da temu ni tako (če postaviš falos na varno, ga s tem zgolj ponudiš sekalcu v inverzhi obliki!), saj se vsako ime bere enako v vseh jezikih, zato pa utemeljitev lastnega imena vselej malce razjezi naše lastno ime. Ime nas udeležuje in reprezentira v govorici: v seštevku nominacije je stil reguliran oz. zvedljiv prav na neko lastno ime. Ker pa mlada literata tako beraško zahtevata ime, ga bosta tudi dobila, naj ga imata. Z njima so same sitnosti, sitnosti so pa tudi z imenom. Nezlo-J hotne in pravilne tečnobe sta. V zaključnih kadrih filma »Smrt Trockega« po-licaji zaslišujejo možakarja, ki je umoril Trocke-ga. Gnevno in bojevito ga vprašujejo. »Kdo si? Kako ti je ime? Kdo si? Kako ti je ime?« Možakar jim na koncu ves razbit odgovori: »Morilec Trockega.« Kakršna žrtev, takšen morilec. Oba sta dobro poznaia trike svojega materialističnega posla. Oba sta bila celo zaposlena kot materialista. Nekaj podobnega zasledimo tudi v salezijanskem registru. Don Bosco, priznani svetnik je še kot de-vetleten fantič vprašal neznanca: »Toda kdo ste vi...« »Jazvsem Sin Tistega, katerega te je tvoja mati učila pozdravljati trikrat na dan.« »Moja mati mi je rekla, da se brez njenega do-voljenja ne smem družiti z ljudmi, ki jih ne poz-nam, zato mi povejte, kako vam j°, ime.« »Mojo Mater povprašaj, kako mi je ime.« Ljubčka moja, salezijanstvo, pa čeprav muče-no, je zvrst materializma. V neuveljavljenemu romanu Jean—Claude Smirgela »L'infini et la ca-stration« pa lahko preberemo naslednji »dialog«: »Kako ti je itne?« »Dominique Roche.« »Ha, to lahko reče vsak.« »Dobro, ampak jaz tvojega imena šč nisem sli-šal.« »Točno, saj ga nisem povedal.« »Prav zato ga nisem slišal.« , _. »Se hecaš? Prav gotovo bi ga bil slišal, če bi sle-dil temu, v kar sem te nagovoril.« »Slišal sem smeh.« »Vidiš, ime je nekaj, kar se ne jenja smejati.« Prav neudobno in začudeno sta verjetno, draga moja, izkušala realnost označevalca na neodlož- ljivi poti k imenu: nemara pa sta tudi presunljivo m _ zaslutila, da ima označevalec nekaj opraviti z ime- . nom. To slednje je popolnoma upravičena resni- '••'¦ ca, nesmiselna, a pravilna. \ :_ Na tem mestu, teleban Frančič, se moram po- r^sloviti od tvojih bebavih src tisočerih. Sam jih osrečuj. V poduk in obči blagor, svoj večni izvor '. kaj sam požri!( Saj si prava redkost. Cjudstvo te ? bo zaščitilo. No, Lainšček, ostala sva sama. Rad • gobezdaš o »nasladi in strasti«. Lahko vsaj pri- • bližno pojasniš kakšna »naslada in strast« te vodi-•—ta^ko tako paranoidno in dosledno zamenjuješ l_' Zdeneta in Zvoneta Hribarja? Kaj pomeni to, da tako pravilno zamenjuješ Zdeneta z Zvonetom? . Lapsus, spodrslaj, napaka — nemara iz navade, • morda ti je ime Zvone bolj všeč kot Zdene? Zgodi - se ti vcč kot enkrat. Nemara si tudi več kot enkrat ogledaš naš lfepi slovenski Duletičev film »Moja ' dfaga Iza«. Tam si si lahko tudi zelo precizno ogledal Zvoneta Hribarja, uglednega igralca, ki ga tako brezsramno in simptomatično zamenjuješ z • Zdenetom Hribarjem. Pa zakaj ti Zvone Hribar tako usodno udarja skozi pisavo? Pa je menda ne zato, ker ti je v filmu tako veselo, »v živo« pokazal svoj falos. To si si zapomnil zelo dobro. Težka in '. bolna je tvoja pisava. Iz Zdeneta Hribarja kot fa- ličnega označevalca (ker ti nič ne pomeni, ti prav zato lahko pomeni vse: tudi Zvoneta Hribarja) ' "psihotično pred našimi ocmi proizvajaš pravi, me- . seni, erektilni falos, spolni organ. Argumentov je ; tako popolnoma dovolj, kajne Franc. Kdaj drugič. v Name se pa huduješ zato, ker ti nisem hotela . pokazati svojega falosa. BELEŽKE ZA KBEBIKO UEEBNIKOVANJA IRIBOKE S POSEBNIM OZIROM NA TEZO 0 IZGONU PESNIKOV IZ DRŽAVE Smerokam:J|azmišloati o skupini mladoBtnikov, ki v funkciji uredniškega kolegija študentskega lista iz številke v številko razgaljajo agresivne težnje - lastijo si pravico popolne diskriminacije W in celo niskotnega napada na avoje vrstnike -literarne ustvarajalce. Beležke ne vaebujejjo pripomb na del tribune, ki bi ga pogojno imenovali teoretični in novinarski, kajti v ospredje se Je prerinilo vprašanje literarne rubrike v omenjenem listru, takoj za te« pa seveda odmeri na Slanek o deseti letošnji številki Sodobnoeti v kateri Je objarilo petnajst sloTenskih literatov ( do tridesetega leta staroati). 7 č3alku DEMENTIA PRAECOI ( mladostna alaboumnost, vrata duševne bolezni, ki ae začne navadno v dobi apolnega doaoreranja - op. V.L.)* ki ga d« v nekeii čudpo prikritem stralra podpiaal A. P. aamo z A.P. in v zapisu pronltf Hribarja ( kar menia, da Ja paevdonial), ki ni naelovljen, so namreč kotalijo Biell, ki 06 na koncu pogumn* iskriatalizlrajo v parolo: TAKŠNE PESNZSK ( Hišljen Milan Vincetiž, kar je v zapisu navedana njegora peaea, in rarjetno peaniki, ki ao obJaTili r Sodobnoati, in Sa bolj v«rj«tn< vai, ki ne pišejo po okusu uradniStve Tribune) JE TEEBA IZfflTATI IZ SAŽE DHŽAVE. KaJ je ntribunašom"( v narekoTaJih pisano, ker ao*le blediSne, ne rem kolik« že, kopije tribunašev ia šeatdeaetih let) narekovalo, da so to parolo natianili s tolikšno strastjo in naslado? Hislia, da so ratlogi povsea oaebni, a dotakniao ae kljub rema. nakatarih značilnih "frribunaških" argumentoT ( da ao njihovi ni dvoaa, kajti uredništvo se ni distanciralo od objavljenega). A. F. med drugia iapoetavlja, da mlade pesnike " hrana, ki zdrkne po grlu označerale«. niiti ;najmanj ne Zanima," da se ne zmorejo odločiti, kaj je lero in kaj desoo, da proajačijo pri urednikih.in da jo strašno, ker ae mlade sile proda,jajo atari Sodobnosti. iSff da 8%mff Hriba* pove, kako Sutoi ( 2util ~ aar ni praT jiesnikoa oji^apo, da Cutijo?), "da ta poezija ne smemo Jenati reano..." takSrne more«o vsoti resso. Freprosto rečeno: fz povedanega je razvidno, da fantj« pozivajao k nekakšni akciji ( ki je aereda r avoji prograaski zasnori in anloh na straneh Tribune ne ui>a.1o Dredstariti in ¦Dredaliti). Botido pesniki, naj vendarle razmišljajo tudi o hrani, in če ne grozijo...( a tudi sami "jEribunini "filozofi" ne razmišljajo o hranl>*w«vgeLr 1*wsetfaU»^—€H»W»*»)' Podtikajo, da pesniki ne vejo, kaj je levo in kaj desno ( skromni smo, pesniki: ^ovejte nam vi, filozofil). Potem pa seveda še: Nikar v Sodobnost! Tribuna, mi smo tisto pravo. Pokleknite, pesniki, prilagajaote se našim nenapisanim nacelom, programom, manifestom... ( Mimogrede: Kakšna je literarna teorija, ki hoče hoditi pred literaturo samo? T»ovem vam: ideološka; in to v tem trenutku tako zelo, da v svoji slepoti ne more slediti umetniškemu iskanju in dosežkom mlade slovenske literarture.J.Pokleicnejo naj torej literati, ki se trenutno z I delom ( ne s fraaami) borijo za položaj in vlogo svoje literattire I v prostoru, ki ne obse^a samo par deset bralcev Tribune? Se kao? Prav gotovo, a doklsr "> tribunani" ne stopijo na dejanska tla, dokler svojih "očitkov" ne podkrepijo z argumenti in konkretnimi zahtevami ( dokler se bodo kitili s parolami in gesli), te polemikj ne mislim nadaljevati. * x PoskuSajo biti revolucionarni z uporabo reakcionarnih sredstev, tj, uporabljajo iz zgodovine znane metode izgona, idejne izolacije. Cilj in metoda pa, vemo, sta neločljivo povezana. P. Lainšček Feri P. S. Nikita Stanescu » Ni treba dvomiti: če v slehernem človeku ne bi bilo ideje poezije, bi pesnike že zdavnajj istrebili kot kake uši. TE2K0 SRANJE Umetnoet ni igra, umetnoat je oplemenitev človekovega vzpona, umetnost"je vecni izvor, ki se porodi pri redkih, da bi vzpodbujala misli in srea tisočih. S.K.Keumanon Šel je pes mimo drevoreda, lep drevored je bil to, no pa je mrcina pasja, pri vsakem drevesu dvignila nogo in jih poscala drugega za drugim. Skoraj nedoumldivo, od kod A.P.(Kdo si?)"podpisanemu" tak arzenal psovk, žalitev, klevet, izmišljanje, teoretično zaplefcenih akrobacij neargumentiranega pluvanja kar poprek, ˇ neki besni stekli jezi, ki ima gotovo svoje vzroke. •Toda od kje mu pogum, da samovoljno ščije, trga in pušča svooe govno vsepovsod? Nobene jasn« formulacije samo v visoko besedičenje zaviti nizki udaic In na koncu se deček niti ne podpiš^ 3 celim imenom! Z eno besedo,težko sranje. Od kod mu salve obtožb, to posmetiovanje,to žigosanje, roganoe? [in kaj je fribuna storšla v nekaj zadnjih letih, za neuveljavljeno literatiiro? J Ali ni bila ravno Tribuna nekoč najbolj naklonjena " Hovemu" "Jtladen j?a naj bo merilo literarnost, njena moč, žmobt, vsebina, predvsem literatura sama. Zato se naj A.P. odpravi v drugi drevored, naj ščije naj serje, samo naj ne pozabi teoletnega papirja! Frančič P. ^^lorarn te razočarati. Jaz falosa nimam — vsaj tistega erektilnega ne. Sem namreč ženska. Nor-malni so nagibi in nagoni moji. I Danes sem za vaju ________________________SILVA KRISTEL- STRAN 11 Pošast panka na Dolenjskem Pošast punka je začela strašiti tudi na Dolenj-em. Vse stare sile Dolenjske so se zbrale v gonji oti tej pošasti. Čas je že, da se na Dolenjskem mk manifestira kot glasbeno gibanje, ki spada v ivo klasiko zadnje polovice 20. stoletja z novim lom vred... Neuradni začetniki punka na Dolenjskem so li FUCKING TYRE, katerih dva bivša člana idaljujeta delo v formaciji FREE ROCKERS , adni začetniki pa so BACBLI punk nd ki ie nastopal tudi izven novomeške regije, lacija Crnomelj — Metlika, kot prvi Punkerji so aj kmalu prispeli na register črne diferenciacije od etiketo nezdraviTskodl ji vi, nekompromfsni in redvsem kvarni za našo (zdravo) mladino. Prvi lodus oz. simpton frustracije je bil dokaj argu-lentiran, saj.so Bacilom odpovedali nastop na ock koncertu 22. 10. v počastitev 11. Kongresa SMS, prav zaradi angažiranih tekstov oz. koma-ov. Podobna usoda je doletela tudi FREE :0CKERS. Rock koncert na glavnem novomeškem trgu je a dolenjsko javnost pomenil kot škandal meseca, nogoče tudi leta, temu je ustrezno komentiral udi Dolenjski list, s fotoreportažo »PUNK JE COT MAMILO« Vse rock bande, ki nimajo ni- akršne zveze s punkom so proglasili za punk... Temu absurdno paradoksnemu pisanju se še anes posmehuje vsa vesoljna mladina dolenjske vsi ostali, ki naj bi imeli vsaj »tri čiste«, kaj je OCK in pa kaj je PUNK... Punkerji na Doienjskem pa so hkrati navduše- , da imajo kar na enkrat toliko svojih bandov... Tako so diskvalificirani člani FREE ROC- ERS predlagali Bacilom, da že 30.10. za- ibajo skupen koncert dTskvalificiranih bandov, a kar so člani izjavili, da zaradi slabih pogojev ojega dela niso pripravljeni sodelovati na tem oncertu. Tako so FREE ROCKERS sami pripravljali oncert z dokaj obsežno reklamno akcijo na rela-ijiNM-LJ... Zaradi par reklamnih štosov v stilu »KOME-tfORATI VNA SVEČANOST V POČASTITEV tf RTVE ROCK SCENE in par obkroženih A-jev er letnic 1882 so možje javnega reda in mira po-litrem postopku prepovedali koncert, okoli 35 »lakatov pa so potrgali in obdržali na postaji mili-x, vsa scena glede prohibicije koncerta spominja na to, kot da oi možje reda in mira zaplenili kak-šen sovražno propaganden material. Vznak soli-darnosti so na napovedan in prepovedan dan kort-:efta FREE ROCKERS, nastopila dva banda: »OTOP iz Dolenjskih Toplic in pa STRUP iz JUBLJ ANE, katerim se člani FREE ROCKERS zahvaljujejo za solidarnostni koncert in moralno jodporo članom FREE ROCKERS. Argumenti-rana dejstva in primeri zgovorno in artikulirano ovorijo, da je subkultufa mladih zafrustrirana in »otisnjena na rob marginale1 dovoljenega druž->enega delovanja, kakšne so posledice je očitno jasno: tj, še impresivnejša polarizacija marginal-uega mediuma in dominantnega mass mediuma. Kolikor je subkultura mladih bolj zafrustrirana potisnjena), toliko bolj so prisotni pojavi polari-tacije in disjunktivni procesi oz. odnosi, ki imajo fezintegracijski karrkter. Namesto, da bi domi-mntna kultura proklamiranega mass—mediuma iprejemala oz. percipirala Rock, Punk in novi val tot glasbeno gibanje in novo klasiko ter kot modus nove nastajajoče sodobne kulture, pa vse prejema kot šund in kontinuirano proklamira xvarno netolerantno, nezdravo, rakovo, ne- . kompromisno, nehumano itd... Taka vrsta koncepcije oz. percipacije lahko upravičeno klasificiramo kot dogmatske in celo konzervativno. Namesto obče proklamiranega konsenzusa ned sloji strukture pa prokJamatorji negirajo svoj )ostulat oz. predikat in tako še pospešujejo disjuk-ivne procese, namesto proklamirano zaželenih konjuktivnih procesov oz. odnosov asimilacije... Vse to spominja na zidarja, ki prvi dan zida teno, drugi dan pa jo poruši. Pošast Punka, ki skače po sceni, je očitno bolj racionalno početje kot naveden primer zidarjeve negacije. Naj se vrnem na uvodno tematiko ož. premiso. Vnaši lepi obljudeni provinciji, vživi zgodovinski zakladnici 19. stoletja je Dolenjski list v gospodo-vem letu 1882 zapisal »SMETANA SLOVEN-SKIH PUNK ANSAMBLOV« (verjetno mislijo istočasno na ansambel Lojzeta Slaka) »JE Z VSO MOČJO« nastopila... in marsikaterega »MLA-DEGA SPRAVILA OB RAZSODNOST« Opravičeno, argumentirano, artikulirano lahko nim, da je razsodnost zapustila tudi koga dru- a. (Kazalni zaimek bi bil zelo objektiven — . i tako zgleda) Nekatere je že zapustil obeutek toz. senzualnost, za čas druge pa še očitno zapušča p posluhom vred do dialektičnega materializma... Neafirmirani Publicist FREE ROCKER fCONCILJA BRANE estna gajerija (4. nov. 8. dec) Berlec — Tepina I— Testen Mestna galerija v Ljubljani je svoje razstavne ,iore tokrat prepustila trem mlajšim uraetni- . .n združenim v. samostojno skupino. Gre za sli- arje, ki so v začetku sedemdesetih let študirali na bljariski likovni akademiji in so iz tega obdobja anili prijateljske vezi, ki so bolj ali manjedini razlog njihovega skupinskega nastopa. O kakšni skupni umetniškiusmeritvi namrečni močgovori-ti: Testen je vsaj na prvi pogled tipični hiperrea-Jist, Berlec kombinira ekspresionistične akte in hiperrealistična tihožitja, Tepina pa naj bi po mnenju Ivana Sedeja, ki je prispeval tekst v kata-logu, spadal med slikarje Nove podobe, kar je lep primer kako danes slikarstvo s količkaj nagnenja do sproščene, naivno podane fig-ure hitro in nere-flektifano obvelja kot »tipični predstavnik te po-stavantgardne usmeritve«. Poglavitno vprašanje, ki ga pred nas postavlja ta razstava, je problem hiperrealizma, oziroma njegovega vztrajanja in celo določenega uspeha (Jadranka Fatur je letos dobila nagrado na reškem bienalu mladih), ki ga v zadnjem času doživlja v našem likovnem prostoru. Hiperrealizem se je, kot nasprotni pol soča-snemu konceptualizmu in dematerializaciji umet-nosti, pojavil ob koncu šestdesetih let in doživel med leti 1972—1975 svoj vrhunec, zaznamovan predvsem z uspehom pri galerijah in zbiralcih (ti so z veseljem sprejeli umetnost, ki je bila, v na-sprotju s konceptualizmom ali pa Landartom, zmožna zapolniti prazne stene galerij) in manj pri kritiki. Razvojno je izhajal iz tradicije Pop-arta, ki jo je v bistvu le pripeljal do njenih skrajnih kon-sekvenc: prevzame interes za vsakdanje življenje megalopolisa, za mite množičnih medijev in ba-nalne simbole moderne civilizacije, a s to razliko, da ironijo in didistanco, ki ju Pop-art vedno ohra-ni, nadomesti s hladnim, fotografsko natančnim beleženjem naključnih izsekov stvarnosti, brez kakršnekoli angažiranosti. Postane zgolj repro-dukcija, ki naj bi s svojo plitvostjo in trivialnostjo pokazala na iste lastnosti realnosti, ki jo odslika-va. Jasno je, da se je hiperrealizem s tem postavil v zaprt krog, kjer je bilo (ob nezmožnosti presega-nja lastnega pozitivizma) mogoče le vedno znova preigravati edini obrazec in ponavljati minimalno in stereotipno kritiko odtujenosti, potrošništva, itd. Vse to je kmalu privedlo do splahnenja nav-dusenja in do zavračanja, ali pa (kar je bilo še pogubnejše) dotega, da so »strokovnjaki« začeli ceryti njegovo »radikalno objektivizacijo pred-stavitve« in »sodobno žanrsko interpretacijc«. Zgoraj navedena kritika v veliki meri velja tudi za Testenovo in Berlečevo slikarstvo, oziroma za tisti del njunega ustvarjanja, ki je pod neposred-nim vplivom hiperrealizma: torej za radikalno realistično podan motiv v vrsto zloženih pločevink ali pa zvezane kartonske embalaže pri Testenu in vrsto Berlečevih tihožitij, kjer se avtor ukvarja predvsem z industrijsko izdelanimi predmeti (plo-čevina, polivinil) in problemi svetlobe in barve, ki jih s seboj prinašajo ti materiali. Po drugi strani, je čutiti določen odmik od stro-gega hiperrealizma: Testen se, po vedno bolj očitni sterilnosti in enoličnosti lastnega ustvarja-nja, v zadnjih delih odloči za črtanje že tako skro-mnih aluzij družbene kritičnosti, in se prepusti esteticizmu in metafiziki praznega, pred okno po-stavljenega slikarskega stojala ali pa s senco pre- . kritega zidu, Berlec pa združi prej ločena motiva hiperrealističnega tihožitja in ekspresionističnega akta lutke, kar deluje kot, milo rečeno, nedoživet in nepremišljen spoj dveh popolnoma nasprotu-jočih si konceptov. Torej moramo ugotoviti, da tako Testen kot Berlec ne usmerita svojega ustvarjanja k preseganju determinant hiperreali-zma, kar bi omogočilo njun nadaljnji razvoj, pač pa naredita korak nazaj: prvi z regresijo na zgolj esteticistično pojmovani realizem s svojimi kompozicijskimi in barvnimi vrednostmi, ki zopet omogočajo priljubljeno meditacijo o turobnosti in nostalgiji, drugi pa z eklekticističnim združeva-njem ekspresionističnih in hiperrealističnih prvin. Ustvarjanje Borka Tepine vsekakor ne spada pod okrilje Nove podobe, saj pri njem ni moč najti ne divje barvitosti, ne krčevitega ekspresionizma transavantgarde. V njegovem slikarstvu prevla-dujejo svetli, vedri toni, človeške figure, avtomo-bili, hiše in ceste so podane s hpteno, dobrodušno naivnostjo in lebdijo v sploščenem, brezperspek* tivičnem prostoru. Očitno skuša Tepina doseči izvirnost in neposrednost otroškega slikarstva in se pri tem opre na starejšo, povojno figuraliko, predvsem na slikarstvo Jeajia Dubuffeta, a je pri tem vedno dovolj samosvoj in avtentičen, da lahko ponudi s svojim ustvarjanjem zanimiv in svež pristop k slikarstvu. Tomislav Vignjevič Tistim, ki se niso vdali nasvetom Solidarnosti Prinašamo tekst letaka, ki ga je podpisala odporniška skupina sindikalistov iz Šlezije. Najprej je bil ta letak raznašan po Sleziji, zatem pa ga je povzela tudi ilegalna organizacija »Solidarnosti« za Mazovijo (Varšavo).Naš prevod je po tekstu, kot ga je prinesel italijanski časopis »II Manifesto«. Letak je iz decembra 1981. Sedaj se nahajamo pred izbiro med opozicijo ali kapitulacijo. Za tiste, ki se bodo opredelili za prvo pot, dajemo naslednje nasvete: . 1) V slučaju stavke ostani prisoten med delavci; ne sme se oblikovati stavkovnih komitejev; ne smejo obstajati voditelji. 2) V odnosih s silami reda je treba biti zelo iz-najdljiv: ne veš ničesar, si dezorientiran. 3) »Solidarnost« mora ostati prisotna na vsa-kem delovnem mestu; zato se ni treba pustiti neumno eliminirati z nepotrebnimi spopadi. 4) Ni se treba maščevati nad lastnim sosedom. Sovražnik je policaj, preveč goreč sodelavec, ko-laboracionist. 5) Delaj počasi, kritiziraj nered in neučinkovi-tost šefov; prepusti vse odločitve vojaškim kotni-sarjem in kolaboracionistom; podredi se zahte-vam; sporočaj svoje dvome; ne misli namesto njih: igraj bedaka. 6) Ne sprejemaj odločitve vojakov in kolabora-cionistov v servilni drži. Umazano delo naj bo povsem n jihovo. Treba je ustvariti vakuum okrog kanalij. Preplavi jih z zahtevami glede majhnih problemov, s tem se lahko sprovocira razpad voja-ško-policijskega stroja. 7) Izpolni do črke natančno najbolj idiotska na-vodila; ne poizkušaj reševati problemov; prepusti to vojakom in kolaboracionistom, saj je bebavost uredb tvoj najbolj zanesljivi zaveznik. Zapomni si., da je treba pomagati v kakršnikoli situaciji tvo-jim delovnim tovarišem ali tvojemu sosedu, ne da bi se oziral na uredbe. 8) Če ti kakšna kanalja dovoli obiti uredbo, za-htevaj pismeni ukaz; gnjavi ga; zavlačuj in prej ko slej bo politkomisar želel, da ga pustiš pri miru; to bo začetek konca diktature. 9) Čimprej je možno, vzemi bolniško ali pa izredni dopust zaradi družinskih razlogov. 10) V tvojih privatnih pdnosih odkrito bojkoti-raj kanalje in kolaboracioniste. 11) Pomagaj družinam zaprtih, ranjenih in vseh žrtev. 12) V tovarnah je treba ustanoviti sklade druz-bene pomoči. 13) Aktivno sodeluj v ustni propagandi; prena-šaj vse informaci je o situaci ji in o dejan jih odpora. 14) Treba je pisati gesla pozidovih, lepiti mani-feste, raznašati letake in ilegalne dokumente. Ni-koli ne pozabi na nujne previdnostne ukrepe 15) V tvojem delovanju se drži vedno dveh načel: ni treba vedeti več, kot je nujno. Sedaj je glavna" zadeva boriti se za narodno osvoboditev, za odpravo obsednega stanja, za spoštovanje dr-žavljanskih in sindikalnih pravic. Prevedel Bruno Gotowsky Ob obvestilu o zmanjšanju uvoza tuje strokovne literature Od časa, ko se je to obvestilo znašlo pri naroč-nikih tuje literature pa do danes, se je že marsikaj spremenilo. V SISEOT (SIS za ekonomske od-nose s tujino) doteka 2/3 deviznih sredstev delov-nih organizacij. Iz njih se med drugim odvajajo tudi devize za plačevanje tuje strokovne literatu-re. Dotok deviz se je pred dobrim mesecem bi-stveno zmanjšal, tako da so se odgovorni zapo-sleni ustrašili, da jih ne bo do\ olj. Pomanjkanje deviz naj bi udarilo tudi uvoz tuje strokovne lite-rature; čeprav je vsota deviz za to pbdročje rela-tivno zelo majhna in hkrati zelo pomembna. Obvestilo republiškega komiteja za razisko-valno dejavnost in tehnologijo je vspodbudilo subjektivne dejavnike k akciji,saj naj bi redukcija dosegla obseg 40^ vrednosti uvoza strokovne li-terature iz konvertibilnega področja, glede na potrjen plan v septembru, ki je obsegal 10 500 naslovov. Medtem je prislo do devalvacije in delovne organizacije, ki so prej zadrževale izpla-čila švojih dolžnikov v tujini, so jih pričele veselo nakazovati v domovino, saj jim je ta mehanizaci-ja prinesla 25 % več deviznih dinarjev. Tako so sredstva prispela tudi do SISEOT-a in kot kaže, ne bo potrebno za prihodnje letopobenih reduk-cij uvoza že tako skrčene strokovne literature. Peter Kos 12. STRAN Primer tov. Š. 4. del Naša divja pot sprehodov po mednarodni poli-tiki, njeni ideologiji in njenih eksponentih se na-daljuje s polno paro. Že zadnjič smo omenili, da povečanje cen suro-vinam neokapitalizem kompenzira z lastnim pove-čanjem cen In delno z okrepljeno intenzivnostjo dela, skrajna diferenciacija položajev dežel Juga pa onemogoča mobilizacijo na osnovi splošnih nediferenciranih zahtev. Ravno tu se jasno vidi pomen revolucionarnih reform brez finte quid pro quo ali druge podobne contradictio in adiecto: tr-gati delček po delčku moč Severa, spodbijati oblast Severa z ekonomsko-političnim in samostojnim političnim odločanjem dežel Juga, z doseganjem avtonomije znotraj Juga, preko avtonomne eko-nomske menjave dela brez kapitalističnih aii real-sociafističnih posrednjkov. V tem je tudi smisel jugoslovanske politike pospeševanja sodelovanja z deželami v razvoju. Boj Juga proti Severu ne daje takojšnjih rezul-tatov, takojšn jega ukinjan ja profitne logike, kapi-talističnega sistema, oblasti Severa, temveč pro-ducira nove boje, nove delne zmage, kompromise in na vsakokratnih pogajanjih se bo znova potrje-val Gospoclar. Integracija rieuvrŠčenega gibanja na podlagi platforme »vračanja k izvimim nače-lom« je sterilno senilna politika, ki ostaja na ni-voju splošnega . Gibanje zato pada v vse zanke, ki bi se jim rado izognilo: na eni strani sterilni cilji, brez povezave s konkretno planetarno dejan-skostjo, spremenjeno od Bandunga ali Beograda leta 1961, na drugi strani, kot rezultat zgoraj na-vedenega, senilna akcija, brez medsebojne sinte-ze. Neuvrščeni se morajo dokopati do danosti, iz katere izhaja podrobna politika upravljanja Juga po Severu, postavljati konkretne altemative in * iko v vse večji meri kontrolirati procese plane-tarne socialne (r)evolucije in znanstveno tehnolo-ške revolucije. Tudi če ga zavračajo ali prenašajo, neuvrščene dežele s to usmeritvijo še vedno spre-jemajo planetarni kapitalistični sistem, vendar se iu udejanjajo novakvalitetna načela: sprejeti, da spremenis, kar ne izvzema maksime, ki pravi, da zaradi dreyes ne smeš izgubiti pred očmi gozda in da teh oči ne smeš imeti odprtih tako, da nič ne vidiš. Nobena bitka neuvrščenih ni popolna zmaga, toda že delni uspehi, npr. izvajanje alter-nativnih programov proti muhinacionalnim druž-bam dvigujejo antagonistično nasprotje na višjo nja samega sebe, trpinčenja. Slednjič se kaže vna-njost dela za delavca v tem, da delo ni njegova last, marveč last nekoga drugega, da mu ne pripada, da on v njem ne pripada samemu sebi, temveč ne-komu drugemu, »(2), da je to odtujevanje v delu, da se mu odtujuje potrošnja, odtujevanje potroš-nje, da se odtujuje delo, stanje človeških sanj in sanj o človeškosti. Gre za zadovoljenost ne-te-meljnih potreb in nezadovoljenost temeljnih po-treb, ki se v ideološki refleksiji kažejo kot Iaka-novskl »manko«. Da se vrnemo k stvari. Razvoj, ki ga vsiljuje Sever Jugu, je kolonialni model — delovan je mul-tinacionalnih družb pač ni v skladu s potrebami nacionalnih skupnosti Juga. Uravnoteženi razvoj, se pravi hitrejši razvoj Juga, bi zahteval investicije v povečan je kmetijske produkcije na Jugu, v indu-strije za predelavo surovin na kraju samem in za-poslitev nezaposlenega prebivalstva v produkcijo, ki razpolaga z lokalnim tržiščem. Kapitalistična alternativa (in zanimivo — tudi alternativa neka-terih jugoslovanskih ekonomistov in ekonomov) pa je izvozna industrija s svojimi stranskimi pro-dukti: s satelitsko produkcijo, atomizirano pro-dukcijo surovih, izoliranih elementov, ki bodo predelani, zbrani drugje. Zato so nacionalne eko-nomije na Jugu kot nacionalne ekonomije prak-tično uničene, kmetijstvo opustošeno (izseljeva-nje, lakota, v zadnji konsekvenci vojne). Neob-stoječa nacionalna ekonomija je specializirana, ne glede na nacionalne potrebe, ekonomska in poli-tična odvisnost se s tem še krepi, centri odločanja pa ostajajo v Washingtonu, Parizu, Londonu, Bonnu ali Moskvi. Z udarom permanentne eko-nomske krize po nacionalnih eiconomijah Juga so bile uničene tudi stare civilizacije, na njihovem mestu pa ni ostalo ničesar. Industrija na Jugu ni industrijalizacija Juga. Uničevanje sleherne možnosti ravnotežja med Severom in Jugom, tudi z »begom možganov«, je vzrok, da je prepad vse večji: industrija priteguje industrijo, kapital priteguje nov kapital, investi-cije se sproščajo tam, kjer so že. Tako lahko šte-jemo že za izvršeno dejstvo prenaseljene megalo-polise (združbe večmilijonskih mest) na robu eko-loškega ravnotežja na eni in neobljudene rodo-vitne puščave na robu eksistenčnega ravnotežja na drugi strani. Sever sedi na ramenih Juga, se etablira na podlagi eksploatacije in propadanja aven in eliminirajo produkcijo odtujenega sveta X) Severu. Spontanost je irelevantna. Neuvrš-čeno gibanje, kot politična nadgradnja, mora zato igrati vlogo globalne strateške vizije, ki povezuje leposredne z dolgoročnimi cilji, to je z reformo strukture: »Tako dolgo, dokler je ekonomska za-hteva samo količinska in ne tudi kakovostna, ostaja brez globljega vpliva na sistem...« (1), pod kakovostno reformo strukture pa se subsumira spreminjanje razmerja sil, nova delitev pristojno-sti in oblasti, novi demokratični centri odločanja. Akumulacija kapitala, ki se vrši preko multina-cionalnih družb in preko države, ki je sama naj-večja multinacionalka, največkrat z reproduktiv-nim in nerentabilnim javnim sektorjem (neokapi-talizem sicer priznava potrebnost javnega sek-torja pod upravo države zaradi razvoja v smeri nonopolistične akumulacije), torej, akumulacija apitala se realizira skozi kratkoročne, profito-Dsne investicije. Presežnavrednost se iz nemo-opoliziranih panog z nižjo organsko sestavo ka-itala preliva v monopolizirane panoge z višjo or-ansko sestavo kapitala; ta proces pa vsiljuje svoj iodel produkcije in potrošnje po logiki najvišjih »rofitnih stopenj, torej temelji diktatura mono->ola na obvladovanju živega dela po mrtvem. iever in Jug ne obvladujeta kapitalističnih odno-ov, temveč kapitalistični odnosi obvladujejo Scver in Jug. Ti odnosi znajo sproducirati samo pobege iz svojega barbarstva (npr. disko!) ali sim-boleosvoboditve individua izpod družbenega pri-tiska v stilu majhnih zasebnih svetov. Neokapita-lizem podreja povpraševanje ponudbi in ne več ponudbo povpraševanju, to pa je dosegel tako, da 4e prodrl v vse pore življen ja, na vsa področja, da ic sproduciral produkcijo zaradi produkcije, ikumulacijo zaradi akumulacije, individue pa *rgel v stanje aktivne pasivnosti: » V čem tedaj ob-naja povnanjenje dela? Prvič (v tem), da je delo ielavcu vnanje, to je, da ne spada k njegovemu bi-;tvu, da se zategadel j delavec v svojem delu ne po-rjuje, temveč zanikuje, da se ne počuti dobro, tiarveč nesrečno, da ne razvija svobodne fizične eže kot pred kugo, brž ko ni več fizičnega ali dru-ačnega pritiska. Vnanje delo, delo v katerem lovek povnanjuje sarnega sebe, je delo žrtvova- Juga, ki je imanenca podaljšane eksistence kapi-talizma, ki je ves planet spremenil v homo oeco-nomicusaz determinantami: potrošnja in produk-cija blaga (Jugoslavija vsekakor ni izjema: odda-Ijevanje delavcev od delovnih mest, nerentabil-nost skupnih potreb, poglabl janje prepada sever-jug države, to je neuravnoteženi razvoj, slab in-formacijski sistem, ki ga finančno pokrivajo re-klame; to in pa planetarna kriza pogojuje vse manj sredstev za kulturo, za dvig kvalitete življe-nja ih to je tudi vzrok, da se je razpasla lažna mno-žiČha kultura, kot je disko—poneumljanje mla-dine s produkcijo pasivnosti in eliminacijo revolu-cionarne energije). Že smo eksplicitno poudarili, kako je v današnji konstelaciji sil za neuvrščeno gibanje možna tak-tika delnih zmag, oziroma strategija posrednih ci-Ijev, pri tem pa doseženih posrednih ciljev ni mo-goče preprosto seštevati. Zato je potrebno doseči tako stopnjo strukturnih reform, ki jih neokapita-lizem ne bo več mogel absorbirati — vse to le kot sredstvo za pospešitev socializma kot planetar-nega procesa; perspektiva je potrebna zato, da se ne konča v »mešanih ekonomijah« in viceversa; povezanost sredstev s ciljenVsocializmom, je po-trebna zato, da socializem ne postane abstraktna ideja, s katero se igrajo marksistični frazeologi ali baroni marksizma, ki pa niso marksistični baroni. Nacionalizacija, kot prva faza ekonomske osa-mosvojitve dežel Juga, sama po sebi ni rešitev in se največkrat spremeni v birokratsko etatizacijo, kjer se kaže nemoč Juga v nemoci uporabe svoje ustvarjalne sposobnosti. Jug tako opredeljuje ek-sistenčna beda, ki veča možnost revolucionarnega preobrata v posameznih deželah na klasičen način, Sever pa opredeljuje kulturna beda in se z izobraževalnimi reformami in občo specializacijo še poglablja za doseganje svojega cil ja — ustvariti sposobnega, a omejenega, aktivnega, a pokor-nega človeka, inteligentnega, a brez znanja preko okvirov specializacije — ustvariti »sužnja korist-nega znanja«, sužnja Gospodarja. In v zvezi s tem Jug ne sme ostati suženj, orodje Severa, s katerim si le-ta organizira preživetje, temveč zbliževanje, oblikovanje samega sebe. Jug je že zdaj ustvarja-nje planeta in človeških odnosov, je upor proti prevaram, nasilju, neznanju in kulturnemu uniče-nju posladkanega neokapitalističnega totalitari-zma, je upor p/oti človeku, ki je ustvaril svet, v ka-terem je človek odveč, človeško delo pa se spre-ftiinja v »čisto abstraktnost« (3), v prazno, nadzo-rovano aktivnost. Oblast nad znanstveno—tehnološko revolucijo se s pospešeno hitrostjo izmika buržoaziji in biro- kraciji v prid tehnokracije kot posrednika med po-sebnimi in protislovnimi interesi kapitala na eni in spfošnimi interesi družbe na drugi strani. Tehno-kracija lebdi nad razredi in teži zato k depolitiza-ciji množic, je objektivno naprednejša od biro-kracije, vendar konservativna nasproti delav-skemu razredu. saj igra. kot zahteva kapital in im-plicitno negira sposobnost Juga upravljati z lastno materialno bazo, kar rezuitira v tem, da mora Jug sam izdelati protikapitalistično alternativo z ure-jenimi in ekonomsko skladnimi cilji. Nemoč Juga je povzročena namerno z eksploa-tacijo, ekonomsko in kulturno nerazvitostjo ali z odsotuostjo ali namerno likvidacijo institucij in organov demokratičnega upravljanja, z ekonom-sko odvisnostjo pa izgine tudi politična neodvis-nost. Zato je ekonomska emancipacija, emancipa-cija ekonomije kot ekonomi jt pod kontrolo deiav-skega razreda Severa in Juga. Sredstva določajo cilj: »Toda tako kot je vsaka svoboda odvisna od poprejšnje osvojitve nujnosti, tako je tudi uresni-čenje svobode odvisno od tehnike njenega osva-janja.« (4). Diktature Severa se ne da zlomiti z diktaturo Juga ali morda samo na ekonomskem in političnem področju. Diktatura Severa poteka nad načinom produkcije, nad modelom potrošnje in nad načinom potrošnje, nad načinom dela, miš-Ijenja, življenja, nad vizijo prihodnosti družbe, ideologijo, prednostmi in cilji, nad spoznanjem, ki ga imajo individui o sebi, svojih možnostih, odno-sih do drugih - diktatura je POPOLNA. Zato je kot ODGOVOR na popolno diktaturo možen le po-polen, totaien boj neuvrščenega gibanja in vseh naprednih sil ptaneta na vseh ravneh — ne kot ob-ljuba prihodnosti, kajti prihodnost kliče: Hanni-bal ante portas! (nevarnost je tu!), temveč bolj kot obljuba preživetja, ki ji je za udejanjenje potre-ben ravno ta boj: boj za novo planetarno ekonom-sko ureditev v povezavi z bojem delavskega ra-zreda Severa in Juga za oblast in za svetovno aso-ciacijo producentov. Politična emancipacija Juga v antikolonialni re-voluciji je pcmenila odpravo direktnega gospo-stva, ne pa indirektnega, ekonomskega. Nerazvite države Juga se ne morejo popolnoma emancipirati politično, ne da bi se popolnoma emasicipirale ekonomsko— ker pa so se v antikolonialni revolu-ci ji emancipirale politično, ne da bi se popolnoma emancipirale ekonomsko, se je ta emancipacija zvedla na golo fonnalnost, torej formalno politič-nost, politično formalnost, ki sama še ni plane-tarna emancipacija, to je enakopravnost v plane-tarni skupnosti, razumljena kot neenakopravnost zaradi eliminacije nezdružljivosti, nerazvitosti in enakopravnosti v planetarni skupnosti. Enako- pravnost seveda zopet razumljena kot enako-pravnost, ki zaradi konstelacije in stopnje razvoja še ne seže prek sebičnosti, zasebnega interesa, nuje ali potrebe države/naroda v vlogi vezi. Jasno je, da ekonomska emancipacija države od nera-zvitosti še ni emancipacija dejan-skega človeka od ncrazvitosti, kajti človeštvo in človek še nista zapopadena generično: »Slehema emancipacija je zvajanje človeškega sveta, člove-ških odnosov na človeka samega... Šele ko bo de-janski individualni človek spet sprejel vase ab-straktnega državljana in ko bo kot individualni člo-vek v svojem empiričnem življenju, v svojem indi-vidualnem delu, v svojih individuainih odnosih po-stal generično bitje, šele ko bo človek spoznal in organiziral svoje »forcespropres« (lastne sile) kot družbene sile in ko potemtakem družbenih sil ne bo več oddvajal od sebe v obliko politične sile, šeie tedaj bo človeška emancipacija izvršena.« (5) Razpad planeta na Sever in Jug, na razviti in ne-razviti del, v priviligirane in nepriviJigirane, v sve-tovnega kapitalista in svetovnega proletarca, na Gospodarja in Sužnja, v Sever ekonomske moči in globalne politične nemoči, ter Jug ekonomske nemoči in globalne politične moči ni izogibanje ekonomski emancipaciji, temveč ekonomska emandpadja sama, je ekonomski način emancipi-ranja od nerazvitosti, je človekovo samoosvoba-janje z odpravljanjem najstva nove planetarne ekonomske ureditve. Vse seveda s predpostavko ne-udejanjenja tretje svetovne vojne (ob tem se spomnimo »ljubke« pesmice Alberta Einsteina: Na vaše vprašanje bojno, kako bo s tretjo svetovno vojno, ne vem; na znanje pa dajem: * četrta bo spet s frčaiajem), vojne vseh proti vsem, oziroma nikogar več proti nikomur, ne- vojne oziroma ničenja planeta, človekovega sveta. Svet pa je »tu samo toliko, kolikor eksistira »človek« (6). (1) Gorz, Delavska strategija in neokapitalizem, str. 49, Komunist, Ljubljana 1970. (2) Marx, (Kritika nacionalne ekonomije. Pari-ški rokopisi 1844/ekonomsko—filozofski rokopi-si), Prvi rokopis: Odtujeno delo, str, 305-306, MEID I, CZ, Ljubljana 1970. (3) Marx, Grundrisse, str. 695—696. (4) Marcuse, The one — dimensiona! Man, str. 18 Beacon Press, Boston 1964. (5) Marx, Prispevek k židovskem vprašanju, I., str. 180, MEID 1, CZ, Ljubljana 1979. (6) Kosik, Dialektika konkretnega, str. 243, CZ Ljubljana 1967. m]an ^^ STRAN 13 Torek, 23. novembra 1982 »Namagnetena« referendumska odlocitev EralKBtonDozdnižitvele-aujev ni prišlo zaradi osebdifc koristi pnminm1 mflov LJUTOMER, 22. novembra -Čeprav je zamisel o skupni poti lejarjev v Ljutomeru zorela kakšnih deset let, priprave na združitev razdrobijene lesno* predeiovaine industrije pa so tra-jale skoraj eno leto, sta v Marle-sovem lozdu Tovarna pohištva glasovali z »ne« več kot dve tret-jini voliicev (ob 91-odstotni ude-ležbi). Vsega 53,6 odstotka volil-cev je oddalo svoj glas za združi-tev tudi v tozdu Mizarstvo ljub-Ijanske Lesnine. To je vsekakor poraz, ki ga po tako skrbnih pripravah in števil-nih razpravah o zdmžitvi ni nihče pričakoval. Pretehtan načrt o združitvi obeh tozdov (541 zapo-slenih) pod streho Marlesa je na-mreč bil deležen vse podpore družbenopolitične skupnosti te občine in obeh matičnih organi-zactj, pri snovanju načrta pa sta seveda že od vsega začetka sode-iovala tudi kolektiva obeh toz-dov. Predvsem zaradi vse hujših gmotnih težav, v katerih sta se znašla oba tozda, ki imata v seda-njih razmerah le malo možnosti za nadaljnji razvoj in celo za ob-stoj, bo neuspel referendum le-sarjev v prihodnjih dneh močno zaposlil tako vodstvo občinske skupščine kot tudi družbenopoli-tičnc organizacije, predvsem pa seveda oba kotektiva. Predsednik občinske skupščine Emil Kuhar je prepričan, da so na tako referendumsko odločitev vplivali nekateri vodilni in vod-stveni delavci v obeh tozdih, predvsem še v Tovarni pohištva. »Delavci so nasedli nergačem, ki so težavne razmere pri nas izko-risttli za sejanje nezaupanja med zaposlenimi, dvome v združitev v okviru Marlesa,« trdi Emil Ku-har. »Gre predvsem za ljudi, ki so postavili svoje osebne interese pred skupne koristi vseh zaposle-nih, predvsem pa za kadre, ki nimajo ustreznih kvalifikacij za svoja delovna mesta.« Po trditvi predsednika občin-ske skupščine so se ti ljudje zbali, da se jim utegnejo v skupni orga-nizaciji zamajati stolčki. Zato da so storili vse, da bi dclavcc odvr-nili od združitve. »To jim je očitno uspelo, ven-dar bomo njihovo odgovomost razčistili, ptav tako pa botno po skrbeli, da bodo na.ta mesta priš-li pravi ljudje. Pri tem bodo vse-kakor imeli odločilno besedo v osnovnih organizacijah ZK in sindikatov obeh kolektivov. To moramo storiti, če želimo, da se bomo lahko spet pogovarjali o tej integraciji,« je dejal Emfl Ku-har. B6RO BOROVIČ Magnetska metafora Bora Boroviča nas neu-branljivo vleče k pomisleku: če je Emil Kuhar (predstavnik družbenopolitične organizacije) iz-javil, da »do združitve lesarjev ni prišlo zaradi osebnih koristi posameznikov«, da so »delavci na-sedli nergačem«, bi želeli slišati vsaj eno izjavo od več kot dveh tretjin volilcev,ki so dahaili svoj NE (nasedli ali nenasedli). Pa nam bara)ane izpolni želje. Nasedli delavci, ki naj bi se samoupravno odločili o svojem statusu, so pač vredni položaja v katerem so se znašli: zakaj pa so tako zlahka in naivno nasedli (klub deset let zoreči odločitvi!) sebičnim posameznikom, zakaj pa niso uvideli svojega interesa. Sedaj pa naj bredejo v svojih te-žavah in znajdejo naj se kakor vejo in znajo. TOD A NE!!! Največ težav je bilo vendar povzro-čenih vodstvu občinske skupščine, in družbeno političnim organizacijam. Te pa so posrkale vase vso zvijačnost uma in ne nasedajo nikomur. Nji-hova zvi jačnost je občudovanja vredna: če delavci samoupravno nasedejo nergačem, je potrebno na njihovo mesto (nergačev) postaviti prave Ijudi, ki naj poskrbe, da bodo delavci zopet nasedli, ven-dar tokrat na pravo čer. In, ljubi čitatelj, tovariš Emil Kuhar to dobro ve: »To moramo storiti, če želimo, da se bomo lahko spet pogovarjali o tej in-tegraciji«. Zato nas ne skrbi: delavcem Marleso-vega TOZD Tovarna pohištva in Lesnininega TOZD Mizarstvo že čestitamo ob uspešno oprav-Ijeni integraciji. Branko Kosmač Josip Vidmar o državi (Trije labodje 1922 št. 1 str. 24) »Država ni več sredstvo, temveč je postala cilj, tako da dandanes ne stori več vsega mogočega, da bi olajšala svojim državljanom življenje in jih na.-vajala na pravo pot, temveč državljani morajo de-lati vse mogoče, tudi sebi v škodo, tudi zlo, zato da je država mogoča in močna. Tako je prišlo do tega, da tvori država dandanes naravnost jez zoper tok vsega človeštva, ki nezavedno stremi tja, kamor mora. Kajti cilj države je moč, brutalna sila__« Tovarišice & tovariši vzravnani, bodrega pogleda, s pesmijo na ustih bomo zakorakali v nove boje za uresničitev naših svetlih ciljev. SfiSmo: peščica nezadovoljnežev nerga o sla-bostih države, gospodarstva, vodilnih kadrov. Toda, vemo: mi, delavci vemo, da vzroki teža-vam, v katerih se trenutno nahajamo, leže glo-boko v nas, da vsak izmed nas nosi svoj delež kriv-de, od otroka v zibeli, do na smrtni postelji ležeče-ga. Preveč smo trošili, delili smo dohodke, ki niso bili ustvarjeni, privoščili smo si življenje nad svo-jimi raožnostmi. Jaz, ti, mi, vsak izmed nas se po-sipa s pepelom in kriči: Mea culpa, Mea culpa! Pa vendan naši voditelji nas v težavah niso za-lustili. Letos je leto kongresov, leto, ki nam je že še bo prineslo vrsto misli, skiepov, dogovorov, s iterimi bomo stabilizirali našo aružbo. V plurali-:mu interesov je bilo slišati (kar malce pretiho) lisel, ki je v nas proletarcih vzbudila razredno za- vest, nas opomnila: zgledujte sepri tovariših Sta-hanovu, Sirotanoviču itd. Delavd se obvezujemo: KULT DELA bo naša svetla zvezda vodnica v teh stabilizirajočih časih. Vse naše misli iri nade bodo posvečene DELU; njemu in zgolj njemu se bomo predajali v popol-nosti; v sladostrastju KULTA bomo gledali tiho padajočo železno zaveso; v bojih za nove delovne zmage bomo od 4. do 1. ure če bo potrebno, prina-šali na oltar našo kri, oči, dušo, v presvetem opra-vilu DELA. Ne bo nam žal bližnjih, sodelavcev, nikogar, kadar bo to zahteval KULT. Dclavci enoglasno podpiramo: zahtevo (naše) organizacije (sindikata) — potrebno je gojiti KULT DELA. DO KONČNE ZMAGE — NAPREJ! NAJ ŽIVI PROLETARSKA REVOLUCIJA! Delavski pozdrav: Jože Cemšenik IMPULZI NA POL LEGALNEGA PRISOTNE2A SPOMINSKIH DNI MITJE GORJUPA Brdo.pri Kranju, 18. do.ll. 1982 Da je društvo novinarjev (organizatorji) re-snično vizionarsko, je potrdil tov. Vipotnik, ki je svoje poučevanje otvoril z zgodovinskimi bese-dami: »Študijski dnevi so letos organizirani v pra-vem trenutku (pomnite, malčki — med revolucijo in kontrarevolucijo je le trenutek), kajti ko dmž-beni dogodki zanihajo, se vnamejo razprave tudi o tabu temah!« Te tabu teme so letos bile: Sociali-stično samoupravljanje — pogoj štabilizacije (tov. Sergej Kraigher ) — Vloga SZDL v polit. sistemu social. samou-pr. in njena odgovornost za javno obveščan je (tov. Franc Setinc) — Mesto socialistične, samoupravne in neuvrš-čene Jugoslavije v svetu (Tov. Josip Vrhovec) — Zakon o javnem obveščanju (tov. Marjan Šiftar) — Vrednote NOB in sedanji družbeni trenu-tek (tov. janez Vipotnik) — ZK v sistemu soc. samoupr. (tov. Mitja Ribi-čič) Poleg Mikelnove monodrame in tovariškega srečanja so bila najbolj obiskana predavanja (no ja, razgovori) naših vidnih dr. pol. delavcev; ko-legi novinarji so bili očitno zainteresirani izvedeti kaj več, kot to Iahko storijo s prebiranjem (svojih) člankov. Veste, tovariši iz baze, ta občutek (vedeti več kot vi) je krasen — prvič se počufimo potrjene v svoji vlogi informatorjev in prosvetljevalcev — zato nam dovolite, da o tem ne poročamo, da ob-držimo iluzijo in sanjarimo (v težkih urah poklic-nih moralnih dilem) o zakladu, ki ga držimo v rokah takp nežno... Od obtožb manipuliranja z novicami se nameravamo odkupiti (visoka zavest individualne odgovornosti!) s spodaj sledečimi plašnimi tipanji. Namreč: nam (tribuni) najbolj tangjrajoče predavanje je bilo predavanje tov. Šiftarja. Za kratek srhljiv trenutek nas sicer od časa do časa strese strahupoln občutek, da je cilj naše naperjenosti le produkt žalostno neosvešče-nega amaterizma, posebno, ko se spomnimo bor-nega števila udeležencev predavanja (z diplomo potrjena zavest profesionalnih kolegov bo ven-darle znala ločevati bistveno od nebistvenega) ter časa, ki je bil predavanju namenjen (bora ura in pol, najmanj od vseh predavanj!, od tega je od-padlo na diskusijo t.j. vprašanja le 15 min). Iz teh morečih avtodilem se rešujemo, obešeni na tan-ceno vrvico govornikovih zatrdil, da je razprava kot prva uvodna informacija (o t e:n zakonu se v novinarskih hišah in aktivih dosedaj ni razpravlja-lo, t.j., vedelo) (glej drugi stavek tega članka, op.T.) tudi namen teh Gorjupovih dni. V čem je srž? Torej: na poti k uresničevanju je novi zakon o temeljih sistema javnega obvešča-nja, o čemer se sicer (baje) razpravlja že dolgo, vendar glas razprav (morda zato, ker ustoličenje — idejno vodilo razprav — dreza v register zvez-nega?) ni segel do oddaljenih provinc uporabni-kov (tudi za člane komisije za-te zadeve pri Druš-tvu novinarjev SR Slovenije je bila ta informacija funkcija preliminarnega). Če nam je dovoljeno pripbmniti, je to dokaj čudno rojevanje zakona, « s kateritn naj bi »stekel proces podružbljanja.« Morebiti pa tiči nesoglasje v sami opredelitvi ter-mina). Oprostite nam našo mladostno jasnovid-nost). Morebiti novinarji sploh niso subjekti in-formiranja, pač pa le nekakšni kurirji med avtorji in bralci (glej odstavek o iluziji). V tem primeru morajo biti seveda hvaležno srečni, da se jim (ne še, a kmalu) odpirajo možnosti razprave o osnutek novega zakona (pri tem pa si vbije v bučo, da »dosedaj opravljene razprave Je vsebin-sko bogatijo delovno verzijo zakona« in je tako delovanje — najbrž — priporočljivo tudi vna-prej!). Zato naj (to je stvar zavesti) v tej svoji bla-ženosti preslišijo govorniško klavzulo »da raz-prave potekajo že predolgo in je treba pospešiti priprave ter zakon čim hitreje sprejeti«. (V pri-meru take nuje bi bilo celo čisto opravičljivo — družbenost v dandanašnjih težkih časih mnogo tega sprejema z razumevanjem — izvesti javno razpravo post factum). Malce predolgo se že naha-jamo v bližini jupitrovih strel, torej: Procul ab Iove et procul a fulmine na republiške nivoje (sicer pa smo ekskurz navzgor naredili le, da se ubranimo očitkov zapiranja v republiške meje). Torej — sočasno s sprejetjem zveznega se (soli-darnostno) pripravljajo tudi spremembe in dopol-nila republiškega zakona o javnem obveščanju (po zgledu višjega brata ravno tako v strogi kon-spirativnosti). Vsled dejstva, da se v skupščini SRS o uresniČevanju zakona ni v preteklih devetih letih niti enkrat razpravljalo, je vsekakor pozi-tivno že to, da le nekdo — le kdo — sploh ugotovil, da je treba zakon restavrirati. Sicer pa ne gre »za menjavanje temeljnih postulatov, ampak le za ja-snejšo razdelavo in dograjevanje posameznih re-šitev«. Pri tem se bo posebej izpostavilo neučin-kovito upoštevanje dosedaj sprejetih zakonov, npr. »neupoštevanje kazenskih določb iz Zakona o združenem delu«. Kar pa se tiče futuristične de-javnosti, se bo predvsem poudarilo (zakonsko, naivneži!) »vlogo širše družbene skupnosti v si-stemu in procesu informiranja.« Moramo prizna-ti, da smo tu zapadli v eksistencialno tresenje, saj, če bo resnično najširša družbena skupnost vdrla v ta naš raj, pred kom pa se bomo sploh še lahko delali pametne (t.j. obveščali)? Tiha dilema je preminila ob zapopadenju pomirljive resnice, da bo družbeni vpliv zagotavljala dmžba par di-stance (torej družbeno telo, recimo SZDL), ne pa družba en effet. To načelo pars pro toto je prav gotovo (v razpravi tega sicer niso omenili, vendar smo o tem prepričani) le začetek razbijanja (etati-stičnega) novinarskega primata nad informacija-mi,takorekoč uvajanje diktature proletariata tudi na to (še kako pomembno) področje življenja (in dela op. T.) Zato pozivam vse kolege novinarje, da z revo-lucionarnim zanosom sprejmejo te naše bodoče mentorje, avantgardo diktature! V.B. 14.STRAN J.H. SCHWULLER.: Soparno jutro (nadaljevanje) cel teden se ni pobral od težkega padca, ni in ni šlo. spominjal se je prvih dni, jeseni, ko so prihaja-li. stal mu je po cele ure in to je bilo takorekoč edino kar ga je res zabavalo. potreben je bil akci-je, res prave, euforične zanesenosti! Pripravljen je bil sprejet vse tavžentpetsto kasarniških kurcev pod okrilje svoje fantastične, obokane nti. dnevi so odtekali v božjo mater, ni in ni šlo, čeprav sta se včasih, kadar je bil dežurni, spogledovala z vodni-kom iz prvečete. oktober se je povesil, oblekli so si težke šinjele, kopali so se le še enkrat tedensko, prvi srieg je prekril deželo, vanj pa se je vedno bolj vračala volja po življenju, se pravi po jebanju, po mrcvarenju kurcev, vseh teh bohotnih in razno-mernih čudes! koliko dimenzij—od petnajst cen-timetrov pa skoro do pol metra, eni ravni ko drav-ski mostovi, spet drugi pravi kifeljci posuti s slad-korno moko, koliko vzdihov, prihajanj, žlahtne-cedljivosti v kabinah sekreta, pa v kleti, na kolmu (s podloženo dekco), za kantino, na kopanju, celo zadaj, v prtljažniku fiatove kampanjole. in koliko jih je bilo! da jih človek zlepa ne prešteje. spo-četka smo iz njihove spalnice, prvi, še bolj za vajo in prilagajanje na nove razmere Hanzi, poštar iz Vuzenice, nežen fant pšeničnih las in skrajno ob-čutljivega kurca. ko ga je prvič pograbil za steg-no-to je bilo mrzlega večera, ko so v učilnici čistili puške-fant skoroda ni odreagiral, mislil si je pač-obična zajebancija, saj smo v vojski. a nisem od-nehal. pričkal sem ga zvečer, na umivanju, bil je med zadnjimi, po hodniku so se že slišali glasovi dese-tarjev, ki so ugašali luči in priganjali k počitku. s krtačko si je drgnil močno porasle noge, njegov obraz pa je v poltemi izgledal še lepši. bližal sem se mu in ga opazoval ko nor. ne spominjam se, kaj sem mu potem tvezil, vem pa, da je moja roka naenkrat zabrodila po mehki ritnini, žensko, mehkužno rit je imel, to se mi je malce gravžalo, a nič hudega, strast je bila mogočna, nezaustavljiva. precej grobo sem ga pritisnil ob umivalnik. razbe-senjeni curak je razpel svoj žilavi skelet, že prej je bil preskrbljen s potrebno trdoto, poln presene-čenj je bezal v mehurjast izliv. in njegovo zašpe-hano telo, napeti trebuh, slonasta stegna, o! Pre-motiia naju je brleča svetloba s hodnika in bliža-joči se koraki, naenkrat sem ga izpustil, pizda,kaj če naju kdo izda, pejva fant, bejžva, v sekretu se dobiva čez pet minut. mimo dežurnega sem se v temi dotipal do vrat prve kabine in počenil, kot da bi sral. potem sem zaslišal korake, in potem še. lunin sijaj je blago osvetljeval hodniček. Harizi je bil zmeden, opazoval sein ga skozi ključavnico, medlel sem ob pogledu na njegove napihnjene svetlozelene spodnjice, bal sem se, dami bo u čuba prišlo. šepetaje sem ga poklical noter, zavihtel sem rocko na zapahu, bil sem blesav, pripravljen na težko porcijo blasfemične omame. imel je svet-leče, sovje oči, gostoskodrane lase, po prsih je bil poraščen kot dragan nikolič, a kaj bi tisto, pravo bistvo je bilo skoncentrirano spodaj, varno skrito med gosto sočivje dlak, megalomanska jajca, rahlo povešena, dve vreči karbida, sirotek. rekel je, naj mu ga pokažem, potem si jih lahko pa drug drugemu šibava, sprejel sem predlog. izvlekel sem ga izza tkanine in mu ga ponudil. sprejel ga je v obdelavo in ga mesil v dlani. blazno mu je zapasalo, v očeh so mu preskako-vale sinje iskre navdušenja. okrog trebuha in po popku ga je preplavilapovodenj nagajivih spermi-jev in ko je zapornica padla sem pokleknil in mu z jezikom oblizoval pocasto sprijete dlake. naska-Kovala in nabijaia sva se še kako uro in se potem neslišno (na vso srečo je dežurni smrčal za pisalno mizo) splazila v postelje, kjer naju je objel ra-dostni sen. a Hanzi je bil le eden, kdo bi lahko preštel vse ostale. Jovica, Ramizta je bil otprilike trideset ceritimov ali pa še kakšen več, lepi, po-stavni fantje, mali bosanček Mičo-ta je porival ko zajec, kadar me je naskočil me je bolelo, ko da bi mi tlačil topovsko cev v rito, mali pa je zraven kri-čal kot da je dal odločilni gol za jugoslavijo, roje-vala se je zima, peči so nam namestili celo v spalni-ce, moj kurči pa je nestrpno čakal in se razgledo-val po okolici. dnevi so tekli, kupi snega so se ve-čali in manjšali, božični in novoletni prazniki so minili brezpresenečenj (ob novoletnem slavju so vamc bolščale žareče oči mladega policijskega vodnika iz sosednje kasarne, skušal sem se mu približati ali mu vsaj kako namigniti, pa je kar ne-nadoma izginil, jebal ga vrag!). tovariši iz spalnice so se več ali manj navadili name, nekateri poro-čeni možje ali vsaj taki, ki so se striktno družili samo z ženskami so me motrili z gnusom ali pa me pomilovali, ampak ko jih jebe, četrtino sem jih pa le nabilin nekaterecelp večkrat, v borih štirih me-secih! in že čez slabe tri tedne se nam je obetala nova klasa, spet bataljon svežih in obetov polnih curakov! a še pred tem se sklenil razširiti področje svojega dejstvovanja, po kosilu sem zahajal v kan-tino, tam so bili še neizrabljeni kalibri, ob večerih pa sem se zadrževal po komandni zgradbi, tu so se sprehajali stari debeli oficirji (spomnim se kako mi je že prvega večera pomežiknil orjaški, brkati zastavnik), bilo je polno mladih vojačkov, poštar-jev, kurirjev, kuharjev v belih hlačah z visečimi mošnjami, kasarna je bila zavita v gosto meglo in prepredena s snopi težkega, masivnega snega, z oken so visele ledene sveče, moj kurac pa je ža-lostno bingljal v lastni utesnjenosti, neizrabljen. vendar nisem dolgo čakal, napad je prišel takore-koč od zgoraj, prava diverzijaje bila to... besno, zateglo kričanje dežurnega desetarja nas je po-metlo s postelj, turoben dan se je napovedoval, v očeh meje ščemelo od premočnega sija reflektor-jev na ploščadi pred zgradbo, v sekrete so se nag-netli premraženi tovariši, mnogi med njimi so dr-getali od mraza, iz večjih del nabreklih kurcev jim je teklo kot za stavo, zunaj pa je nekdo skozi mi-krofon pozival k zboru v popolni vojaški opremi, jebenti, zdaj smo ga pa nadrajsali. še preden se je dobro zdanilo že smo stali v vrstah, desetarji so nas razporejali po skupinah, videl sem, kako so iz kleti nosili na poligon zaboje z rezervno municijo, avtomatske puške in vso ostalo opremo. bila je utrujajoča vožnja, štirje smo se basali zadaj, v kampanjoli, zraven meneje sedel Mišo, dotikala sva se s koleni. prispeli smo, začela se je gonja, trajala je dneve in noči. ob večerih smo utrujeni popadali v senike, pod drevesa ali pa se zavlekli v kako napol opuš-čeno bajto. bili smo blatni, zgonjeni od napornih pohodov, tretji večer sem opazil da se mi je kurac dobesedno skrčil, opazoval sem ostale tovariše, bral sem jim z obrazov, kako so potrebni, kako radi bi se gonili, gonili kot prašiči na koruznem strnišču. minevali so dnevi, napetost med nami pa je rasla. naenkrat nam je bilo dovolj, zares! namignil sem trem tovarišem, odlepili smo se od skupine, pričeli smo teči po senožeti, pred nami pa se je kot pika na obzorju zarisala kmečka bajta s senikom. zavlekli smo se gor in se popadli. Bili smo nenasitni, seno je prijetno dišalo, topla go-veja sapa, ki je prihajala od spodaj je bila pravi blaženi fen za naše gole ffte. zasTisaTT smo korake in spodaj, v štali se je prižgala luč. prestrašeni spio poskočili, pritajeno smo se zavlekli do odprtine med deskami in opazovali in imeli smo kaj videti! drobcen pobič je z vilami kidal še topli drek izpod bohotnih kravjiH teles. posebno nežnost je posvečal mali ljubki kozici, ki je stala na drugem koncu štale, v skoraj nezaznavni svetlobi. nežno jo je božal med stegni, zazdelo se mi je, da mala nara-hlo podrhteva. božal Jo Je še Tcar naprej, njena dlaka je bila vsa voljna, dvignil ji je rep in ji vtak-nil prsi v guzo, potem jo je dTvje pograbfl za roge, s celim telesom se je naslonil na njen gibki život in ga odločno zarinil v votlino. tresla se je v hitrih sunkih in tudi malemu je kaj hitro prišlo, zado-voljno jo je pogladil in odštorkljal. mi zgoraj, smo . obnemelT, pogledal sem desnega tovarisa, oči so se mu svetile od navdušenja. par trenutkov smo se nemo opazovali, potem pa se kot na ukaz spustili po lojtri, padli v hlev in obstopili povsem mirno, zadovolj no živalco. gledali smo jo kot sovražnika na bojišču. potem se je prvi opogumil, kot brez uma jo je naskočil, koza je mirno stala, kakor da se nič ne dogaja, ko pa jo je hotel nabit je podivljala. poskusil je vno-vič, a se mu je vedno izmuznila. spogledali smo se, rekel sem si, da moram rešiti čast. odpel sem si jermenčke na škornjih, trdno sem jo prijel za zad-' nje noge. tenki nožici sem zataknil za škornje, jermenčka pa močno prišponal. tako vgnezdeno sem jo imel na dosegu. kurac se je le stežka prebil skozi ritko, šlo pa je vendarle. ker sem bil sestra-dan sem ga noro porival, res, rinil sem ga kot svi-njo v buče. drhtela je ves čas enakomerno, meni pa je dvakrat prišlo, izvlekel sem ga na plano, ker Jebirse trd sem na hitro naskočil še enega od tova-rišev, pritisnil sem ga ob steno, imel je drobno, koščeno rit, tresel se je kot parnik. povaljal sem ga po tleh, tedaj pa se je koza zdrznila, prišla zraven, opazoval sem jo s kotičkom očesa, sklonila je glavo, z nosnicama je vdihavala topli vonj, izpla-zila je jezik in mi obliznila drhteči ritnici, ojoj, huri, huri. zdruzgani kurac se je zavlekel v svoje zatočišče in počival po težkih borbah... a kozi, kakor, da ni bilo dovolj, lizala me je vse boli slast-no,ttežko je sopla in ko sem se šlučajno prevalil na bok je kot obsedena popadla mojega ubogega tiča. zapikovala se je v njegovo skorjo, fante pa se je kmalu postavil na noge in začela se je neopis-ljivo strastna igra... (se nadaljuje) Prevod: K.C Seksualnost n univerza Na uredništvo Tribune je v zadnjem času pri->elo nekaj pisem s področja seksologije. Uredni-;i kolegij je mnenja, da je navkljub manku to-rrstnega »kotička« v našem listu docela opravič-ivo nekatere izmed njih objaviti in nanje tudi idgovoriti. Tako Tribuna nadaljuje prakso izpred :t, saj tudi danes mladega človeka (študenta) za-imajo in vzmemirjajo ta vprašanja (četudi je isno, da »spolnega razmerja ni«). Povsem se za-:damo bremena odgovornosti, ki si ga s tem na-igamo. Področje seksologije je obsežen, zahte-:n in težaven prostor — tu apeliramo na vašo lobro voljo: če na katero izmed zastavljenih vpra-inj ne bomo odgovorili po vašem okusu in po ;usu bralcev, pripišite to naši neizkušenosti — ij smo prav tako študenti kot vi. Jasno pa je lekaj: Odločno zavračamo vse oblike spolnih de-iacij in anomalij, ki se v vedno bolj množičnem )bsegu pojavljajo in nekatere izmed vas (nadalje-/anje bo to potrdilo) tudi že zasvajajo, odločno jih idklanjamo in jih tudi obsojamo! Bralce pozi-ramo k sodelovanju. Če ste na sebi ali v svojem ikol ju opazili katero od teh seksualnih deformaci j [e lahko pismeno (ali ustno) obrnete na Uredniš-vo Tribune, Trg osvoboditve l/II, soba 86, s pri-isom »za seksualnost in univerzo«. Mi vam pa »bljubljamo prijazen nasvet. Uredniški kolegij )OLŽINA SPOLNEGA UDA Že nekaj let sem bralec Tribune. Zadovoljen em s konceptom Tribune, a zdi se mi, da je Tri-mna v letošnjem letu dosegla opazen skok glede a pretekle letnike. Ta skok se kaže predvsem v ijeni raznovrstnosti. Sam pa pogrešam v njej ko-iček, kjer bi se študentje lahko poučili tudi o fpolnosti (kot n.pr. v Nedeljskem in Teleksu) pominjam se, da je Tribuna svoj čas že pisala o em. Pogovarjal sem se tudi s prijatelji in mi vsi ako mislimo. Vsakdo ima kakšen problem in pre-ričan sem, da bi ga po skupnih močeh laže rešili, aj več glav tudi več ve. Tako imam tudi sam dolo-eno težavico. Namreč, star sem že blizu trideset drugače sem absolvent sociologije), še vedno pa edno onaniram. Toda moj spolni ud je dolg ob |erekciji le 15 cm. Saj ne da bi bil zaradi tega resno askrbljen, zanima me le, ali vi (kot študentje) mi-slite, da sem normalen. Za proletarsko revolucijo! Vlado R. Odgovor: Vlado, Vlado! Iz tvojega pisma ni jasno razvidno, kaj te tišči. V pismu omenjaš »te-žavico«, torej eksplicite singular. Ali te muči to, da si star »že blizu trideset«, pa si še vedno štu-dent, ali to, da pri tridesetih (še vedno) onaniraš, ali dolžina tvojega uda. Če ne bremeniš ramen družbe (zaradi tvojega ab§olviranja), trideseta leta ne predstavljajo resne »težavice«. Saj so to najlepša leta, Kristusova leta. Če jadikuješ nad dolžino svojega uda, si lahko potolažen. Ne le da si normalen, morda si celo nadpovprečen. Statistike iz zadnjih let kažejo na to, da dolžine falosov po-asi, a vztrajno padajo. Tvoja dolžina pa glede na te težke čase, sploh ni zaskrbljujoča. Prispela sva tako do tretje težavice. Zaradi »rednega onanira-nja« pa te moram resno pokarati. V pisanju neka-terih priznanih publicistov je čutiti, da je onanija v zadnjem času dosegla take dimenzije, da jo lahko upravičeno obravnavamo kot protidržavno deja-nje. Nikoli ni namreč razvidno, kaj je objekt ona-niranja. Vsekakor je pa res, da je dejanje onani-ranja naperjeno zoper družbo. Pod vprašaj pade ravno ignoranca do te iste družbe. Znano je, da se opravilo navadho izvaja v zaprtih prostorih v strogi intimnosti, oddvojeno od ljudi. Da ni v ne-varnosti država sama! Takšna preračunljivost je ¦obsodbe vredna in zahteva od vseh nas strogo Idrpžbeno kontrolo, Kako bi bilo, dragi Vlado, da |Se tega opravila lotijo delavci v združenem delu? iZato, prav zato, je tvoj vzklik na koncu sicer pri-jaznega pisma, povsem neumesten in skrajno ne-primeren. JOŽE EINSPIELER Filozofi še vedno Pesništvo, rase žejni in televizija EKSKLUZIVNO ZA TRIBUNO DRUGO LETO OGORČENIH BITK ZA KAFE; IZID ŠE NEGOTOV, DOBRO OB- VEŠČENI KROGI PREDVIDEVAJO NOVE RAZPLAMTITVE KRIŽNIH ŽARIŠČ! VSE JASNEJŠA NEVARNOST PONOVNEGA SPOPADA! Poroča naš dopisnik, neposredno z bojišča, dec. '82. V vodilnih strukturah Kafegibatorjev (ime, ki ga je napredno, idejno, politično, predvsem pa so-cialno usmerjeni skupini študentov FF dal tisk) je, ob bližajoči se obletnici ustanovitve gibanja, čutiti določen nemir, ki utegne izbruhniti na dan same obletnice. S tem nazivom je počaščen dan (na-tančnejša določitev datuma je zaenkrat še skrbno varovana skrivnost revolucionarnega odbora) v februarju, kot spomin na zbor študentov leta '82, ko je bila zahteva po družabno—prehranjeval-nem prostoru prvič javno predložena ter tudi nav-dušeno spodprta s strani študentov. Nasprotna stran je v tedanji napeti zgodovinski situaciji rea-girala dokaj jasnogledo z ustanovitvijo komisije za prostorske zadeve. Vendar tokrat lačni subjekti niso bili zadovoljni s tem, da se njihov problem formalno prizna in institucionalizira, pač pa so ho-teli, da se tudi reši. Komisija, nepripravljena na take radikalne zahteve, težnji ni mogla ugoditi. Spričo tega se je jedro gibanja, podprto od svojih članov, odločilo za ilegalno akcijo zasedbe (danes že legendame) sobe 16, ki je s preureditvijo v Kafe postala revolucionarno žarišče vse bolj mno-žičnega gibanja. Dejavnost se je začasno prekinila v maju '82, predvsem zaradi teoretičnega izpo-polnjevanja akterjev gibanja. Ko so se ti, oktobra '82, ideološko podprti, vrnili v prve bojne vrste, so najprej izkazali svojo pripravljenost sodelovanja z Institucijo. Vrstili so se zelo obetajoči razgovori, v dobro obveščenih krogih se je že začel zarisovati optimizem, ko je bilo nenadoma znova zastav-ljeno vprašanje o rešitvi problema. To, radikalno strujo gibanja, je kar najmnožičneje podprla tudi ostala študentska populacija (zbor študentov nov. 82), kar je krepko zavrlonadaljnjapogajanja. Na-sprotna stran je bila celo pripravljena popuščati in sicer konkretno z obljubo o dodelitvi prostorov v sosednji stavbi, ko se iz te izselijo sedanji uporab-niki. Vendar se je izselitev (predvidena za sept.-okt.-nov. '82) zavlekla. Ker v tako negotovi situa-ciji nasprotna stran ni bila pripravljena razprav-ljati z Revolucionarnim aktivom Kafegibatorjev o vsebinski usmeritvi obljubljenega prostora (pač pa se izgovarjala, naj počakajo na dodelitev pro-stora) ter o drugih možnih rešitvah, če prostor v sosednji stavbi ne bo dodeljen družabno—pre-hranjevalni nuji študentov (in profesorjev, kajti gibanje samo nikakor ne moremo označiti kot eli-tističnega se je med študenti pojavil sum, da na-mere »zaveznikov« niso čiste. Vsled rastočega ne-zaupanja v članskih vrstah se je vodstvo odločilo, da stori vse za razjasnitev situacije. Izbrana dele-gacija je tako zahtevala odgovor od samega pro-rektorja. Le ta je mladim revolucionarjem kruto razblinil iluzije o možnosti rešitvi problema po oficialni poti. Prorektor je namreč izjavil, da glede datuma iz-selitve ni še nič jasno določenega, še manj glede Kafeja. O tej zadnji točki je izjavil celo, da kaj ta-kega nikoli ni bilo predvideno. Če se bo že delalo v tej smeri, se bo samo gradnja menze, namenjene novim uporabnikom stavbe (predvidoma delavci študentskega zdravstvenega doma) ter even-tualno tudi profesorjem in študentom FF. Kolikor je razočarala, vest vendar ni delovala razdiralno, saj je vodstvo ves čas računalo na tak iztek zavez-ništva (nenazadnje so zrasli iz revolucionarnih tradicij NOB), se v ta namen povezalo s študenti arhitekture (za pomoč pri izdelavi predračuna preureditve eventualnega prostora v Kafe in na-črta opreme), si z njimi ogledalo prostore (pri tem so našli nekaj alternativnih mest) ter preverilo pripravljenost članstva za prostovoljno delo (eden glavnih argumentov nasprotne strani je bila namreč finančna stiska). Spreminja se torej taktika, strategija ostaja ista, le da se po-dročje delovanja znova seli v ilegalo. V pričako-vanju razburljivih novic napredni svet družno kliče: Pustite jim že ta kafe. Nenazadnje zato, da potem končno usmerijo svoj revolucionarni polet! • (tega dandanes, ne gre kar tako zametovati) v kaj pametnejšega. Televizija je osrednji dogodek nasega občestva. Osrednji dogodek televizije pa je »TV DNEV-NIK«. Ta središčni »DNEVNIK« pa ima svoje voditelje, napovedovalce, komentatorje, goste, itd. Tako nas večkrat v tej nadvse pomembni oddaji zabava tudi novinar in komentator Janez Stanič. Kot pa je obče znano je Janez Stanič stro-kovnjak za vzhodni socialistični despotizem. Nič nenavadnega ni potem, če je prav ta slavni mož v naši osrednji televizi jski oddaji spregovoril poslo-vilne besede še bolj slavnemu silaku Leonidu I. Brežnjevu. V njegovih besedah je bilo veliko so-cialistične in samoupravne resnice, morda se je komu zazdelo, da je bila ta resnica celo pravilna. Vse pa v svetlo čast prevelikega velikana sociali-stične revolucije, tovariša Brežnjeva, katerega nenadna smrt je zapustila debelo luknjo v vzhod-nih proletarskih barikadah. Staničeva resnica je bila potemtakem povsem na mestu, bila je celo pravilna. Staniču se je pa zataknilo tam, kjer je njegova resnica hotela biti resnična. Tam ji je, re-cimo temu tako, spodrsnilo in nenadoma je zajec-ljala. Prav govorica sama je zajecljala, zašepala in če rečemo, da je zašepetala, zašepetala, prav ne-slišno prišepnila neko drugo resnico, se ne zmo-timo niti za ščepec. Kako je zdrsnil govorec Stanič? Med drugim je govoril tudi o vplivu in ugledu, ki si ga je pod plamtečim vodstvom Leonida I. Brež-njeva, pridobila Sovjetska zveza povsod po šir-nem svetu, tako tudi v — sedaj citiramo Staniča — »črni Afriki, Indokini, Afganistanu...« Zanima nas seveda ta nesimetrična sintagma: »v črni Afri-ki, Indokini, Afganistanu...« V čem je posebnost in določnost te sintagme? Pozoren bralec je takoj opazfl, da v tej sintagmi Afrika nastopa z atributom »črni«, medtem, ko sta Indokina in Afganistan brez atributov. Prav lahko bi bil Afganistan npr. »okupirani«, Indo-kina na npr. »rumena«, todaničtakegase ne zgodi. Kot da se Indokina in Afganistan izogibata kakrš-nikoli atribuciji, Afriki pa kot da konstitutivno pritiče atribut »čraa«. Postopek moramo zavreči, saj je vsem jasno, da Afrika pač ni vsa »črna« in »črnska«, ampak so v njej tudi »ne*črni« predeli. Nemara pa je hotel Stanič s sintagmo »črna Afri-ka« označiti pravte »črne« predele Afrike?! Ven-dar ta nebulozna predpostavka zaradi nekaterih temeljnih načel novinarskega jezika povsem ra-zumljivo odpade, saj si takih semantičnih vragolij dober novinar ne sme dovoliti. In bogme, Stanič je dober novinar! Zato se pa Stanič ne more sklice-vati niti na to, da gre zgolj za kako pesniško bar-vanje Afrike, ali pa za preneseno rabo »črnine« in »črnote« v zvezi z Afriko. Torej preč tudi s tem! Saj je nedvomno vsakršna poetiška metaforizaci ja v teh težkih časih zelo nespodobna investicija. To drži kot pribito; Afrika ostane očrnjena. Se-veda se lahko Stanič izogne giljotiniranju — glavo lahko tudi izmakne. Svoj strategični alibi lahko najde v povsem razsvetljenskem dejstvu: tt) dej-stvo pritiče le zdravemu razumu, saj se sklicuje lahko na to, da je sintagma »črna Afrika« že po-polnoma utečena, obče uveljavljena, ljudstvu znana. Vendar je občost te sintagme dovolj vul-garna,'a vsem draga. Vsi osebki našega vrlega ob-čestva razumejo in vedo, da je Afrika »črna« in globoko se zavedajo nujnosti, da mora biti Afrika v vsakem trenutku »črna«. Naj bo Afrika črna, Indokina in Afganistan pa naj ostaneta brezbarv-na. Janez Stanič je ugleden novinar, in zgledne so njegove ambicije. Očitno se je naveličal poroča-nja iz pustih dežel »real—socializma«, pa bi zato raje jezdil v »krvavih, pučističnih, udarniških nočeh« črne Afrike. (V spodrsljaju najlaže prebe-remo pravo subjektovo željo!!!) Da je Afrika črna ve vsak Janez, vsak Janez, prav vsak kranjski Janez. ALFRED DISTENIČ Znanec Naš stari znanec iz nulte Tribune, dr. Toth, je med TV oddajo Aktualna tema, v torek 16. no-vembra zvečer, kjer so on in drugi izbrani pametni Slovenci pripovedovali o zdravstvu, bleknil vsaj eno bedarijo. Izjavil je namreč, da delavci v zdru-ženem delu ne smejo gledati na vnašanje zdrav-stvenih ambulant vsvojedelovneorganizacijekot na dodaten strošek, saj je zdravje delovnega člo-veka pogoj za dobro opravljeno delo. Tako ne-kako se je slišalo. KOMENTAR: Tov. Toth. Ni-kakor ne morem razumeti, kako lahko tako razu-men človek (dokaz je objava intervjuja z Vami v nulti številki letošnje Tribune) govori take stvari o človeškem zdravju. Vaša prisotnostna televizij-skem ekranu je bila posledica ravno bodočega zmanjšanja stroškov za opravljanje (zdravstvenih) storitev. Delavci skladno z državno politiko zmanjševanja stroškov ugotavljajo, da so sredstva namenjena zdravstvu pač strošek in ne produk-tivna naložba v človeka. Vaš argument pa je po-trebno uskladiti tako s tistimi zgoraj kot s tistimi spodaj, se vam ne zdi? Ančka Zadnikar v Studijski dnevi novinarjev Študij ima običajno kakšno zvezo s poglablja-njem znanja in seveda v kolikor gre za predavate-lje s strokovnjaki. Letošnji študijski dnevi Mitje Gorjupa že po svoji zasnovi opozarjajo na svojo »študioznost«. V tej zasnovi oziroma urniku piše, kateri priznani strokovnjaki bodo obravnavali vprašanja stabilizacijske usme-ritve naše odmirajoče države in njenega politič-nega sistema in družbeno političnih organizacij kot sta Socialistična zveza delovnega ljudstva in Zveza komunistov. Tudi neuvrščena politika ni izpadla. Za posamezna udarna področja so pri-pravili tov. predsednika Sergeja Kraigherja, Fran-ceta Šetinca, Mitjo Ribičiča, Josipa Vrhovca. Že iz te zasnove je bilo razvidno, da so strokovno naj-•bolj podkovani možje naše družbe znani politiki. Analiza gospodarske in družbene krize to potrjuje incelotam prisotni novinarjiso vsetože vedeli,pa so vseeno v velikih množicah drli na svoje »študij-ske dneve«. Tudi »tribunaši« smo se tam oglasili in bilo je jako lepo in poučno. D.T. STRAN 15 MALI OGLASI SPLOŠNI TEČAJ MALIH OGLASOV ALI KAJ MORA VEDETI PISEC MALEGA OGLASA II Rečeno jc bilo, da je »prava zibelka malega oglasa« šele iznajdba tiska«, konstituira ga šele ti-skani časopiš.« Ta proces pa se začne odvijati v dobi iznajdb fn odkritij: Ivan Gutenberg je s svojimi učenci dotiskal prvo tiskano knjigo sredi petnajstega stoletja. Ko je njegova tiskarna pogorela in so se njegovi učenci poraztepli po svetu, je eden izmed njih po-nudil iznajdbo trgovski tvrdki Fugger v Augsbur-gu. Do takrat so se trgovci tega~srednjeevropskega prostora med seboj obveščali le preko osebne ko-respondence. Ta posel pa je bil, seve, zamuden in dolgotrajen. Bratje Gugger so zato zaslutili očitne prednosti, ponujenega jim izuma, in plod tega so-delovanja je bil časopis »Fuggerschen Zeitun-gen«. Izhajal je priložnostno in po potrebi. Danes časopis hranijo v Dunajski državni knjižnici in zato le iz njegovega opisa lahko sklepamo o vse-bini tega časopisa. Časopis je bil dokaj internega značaja, vsa trgovska korespondenca je bila v njem zbrana na enem mestu. Zato lahko zakfju-čimo, da je šlo za moštvo oglasov o razpoložljivih artiklih, toda ne že malih oglasov, temveč tega, kar danes poznamo pod imenom kataloški oglas. Pogoji za pojav časopisnega malega oglasa se po-kažejo šele v sedemnajstem stoletju, ko preko ča-sopisa ne komunicira več le trgovec s trgovcem, temveč potrošnik s potrošnikom. Prva tiskana knjiga je bila prav Sveto pismo in prvi tiskani časopis je bil prav časopis oglasov, pa čeprav kataloških. In to »prav v Augsburgu, temu očesu NemČije,« kot ga je imenoval Luther, temu »svetemu kraju, kjer še ni bilo videti ne podgan ne ostale golazni,« kot nas o tem pouči Friedrich Hebbel. Po letu 1604, takrat prenehajo izhajati Fug-gerschen Zeitungen, se začne pohod tiskanega ča-sopisa tudi po drugih deželah. Na Nizozemskem začne 1. 1605 izhajati Anversu, vikelik tidinke; potem v Nemčiji Frankfurter Jurnal, (1615 prav tako tednik; Weekly News (1622), v Londonu; v Parizu, 1. 1622, Gasete; v Stokholmu, 1. 1643, Post Gidende; prvislovanskičasopis v Petrogra-du, Bjedomosti, 1.1702; potem Diariodi Roma, 1. 1716; v Madridu Gazeta de Madrid, 1. 1726; itd. Za prvi južnoslovanski časopis pa velja prva šte-vilka časopisa Slaveno Serbski Magazin iz leta 1768 entuziasta Zaharije Orfelina, ki je izšla v Benetkah. Izšla je le prva številka, ker bralcev očitno ni bilo. Prvi slovenski časopis, Lublanske Novize pe-snika in publicista Valentina Vodnika, je datiran s četrtim januarjem 1. 1797. Tako, kot je Vodnik prevzel etablirane oblike nemških in predvsem francoskih časnikov, je prevzel tudi formo in ma-niro (malih) oglasov. V svojem časopisu je uvedel posebno rubriko, ki jo je imenoval »Perztavk h'Lublanskem novizam«. Rubrika ni bila redna, toda objavljeni so že pravi (mali) oglasi (prodaja hiše, gradiča, zemlje, njiv, gozdov), s tem poja-snilom, da se je v vsakem (malem) oglasu čutilo urednikovo posredništvo (Kupitshelni nei ze per natizkalzu teh noviz oglasijo...,« itd.), kar za da-našnje male oglase ne velja — iščoče in iskano na-stopa avtonomno, brez urednikove črke. Urednik se v mali oglas vmešča na drugačen, bolj zakrin-kan način — kako, bomo že še videli. Ti (mali) oglasi so, glede na današnjo pluraliteto malih oglasov, sila monotni in le ene vrste: prodaja. Pod naslovom rubrike so bile objavljene tržna cena žita, loterija, itd. Stratifikacija oglasne funkdje v Vodnikovih Novizah še ni bila izvršena, kot očitno ni bila izvršena tudi v časnikih pri katerih se je Vodnik zgledoval. Prvi slovenski (mali) oglas se je glasil: »Ena dobro sidana na lepim kraji lesheozha Hisha v lubljani je vsak dan naprodaj, neke let-niga zhinsha, al najema 248 fl.; kapitshelni nej se per natiskalcu teh noviz oglasio.« (LN, 1797). V Bleiweisovih »Kmetijskih in rokodelskih no-vicah« malih oglasov sprva ni. Pogosti so članki, ki imajo prosvetiteljski značaj. Bralce obveščajo o novih artiklih, ki so se pojavili na tržišču in na koncu takšnega sestavka pristavljajo, kje se da to novo blago kupiti. Toda v petdesetih Ietih prete-klega stoletja se objavljajo oglasi najrazličnejših manifakturnih izdelkov. Z začetkom oglaševanja le-tehpaso malihoglasom urežeštete. Vosemde-setih letih je mali oglas že prava redkost. Na nje-govo mesto se vpiše kataloški oglas in reklama (torej, ostalina FUggerschen Zeitungen). Tako je že po samem rojstvu malega oglasa nje-gova fizična eksistenca vprašljiva. Vodniku, ki se je sicer zgledoval po tujem malem oglasu, ni bilo dano, da bi ga zasidral na Slovenskem. Njegova publicistična era je trajala vse premalo časa. Bleiweisu, ki ga nekateri zagreteži imenujejo za očeta Slovencev, pa do malega oglasa ni bilo dosti. Vodnikov posvojenec (s svojim rojstnim mestom Lublanskih Noviz) najde v Bleiweisovih Novicah kaj slabo mesto vzgoje. Mali oglas pa je treba vzgajati. drugače podivja — to se je že zgodilo Bleiweisu. Ali bo mali oglas shodil in kako bo shodil bomo lahko videli v naslednji številki. Mihael T. Bregant Poljšica pri Bledu NEOGLASA 1) Iščem zainteresirane, ki bi pomagali organi-zirati kakšen pohod po Ljubljani ali morebitne Pro—jugoslovanske demonstracije. Pogoj: anarhisti ne pridejo v poštev. Šifra: Štud. gib. 1983. 2) Iščem dekle, ki se zanima za Lacana in bi mi bilo pripravljeno razložiti funkcijo označevalca in tudi drugo. Pogoj: da ima raztrgano deviško kožico. Šifra: Kurbe s štacjona ne pridejo v poštev. Za odgovornega Jani Korelc, Pokopališka 1, Lj. Jutro, megla, ne preveč, hodim po cesti. Treba je puhati y roke in kadit, da ni premraz. Stvar sploh ni tako enostavna. Čisto enostavno. Tako je: ne morem več spat, če sem sam vkakšnem prostoru. Blede se mi med spanjem in nespanjem, jaz preteperr tebe, sovražtš me, zelo hnerično. zgodi se milijon mogočih, nemogočih kombinacij, on teče za menoj, hocem te prijet za roko, aaa..................... Telefonirat, povedat aa prineseš sliko, pokadit cigareto, ne Telefonirat, to je jutro. Mrzlično iščem vzrpk iskanja, pretepanja, objemanja, življenja, fukanja vseh teh pičk. Čisto enostavno: ne morem spat, ce sem sam v kakšnem prostoru. Ne, ta odgovor ne zdrži. In zjutraj sploh ne hodimpo cesti.to si samo predstavljam. HOdim iz sobe Vsobi in močno iščem kakšne močne tablete, p katerih bi spal, spal, spal. Mogoče malce patetično.