DEMOKRACIJA j Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 j.Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-38 j Goriško uredništvo: Gorica, Biva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorice štev. 9-18127 Leto Vlil. - atev. 38 Trsj « Gorica 17. septembra 1954 Izhaja vsak petek Konstruktivnost uemalMsiiili organizacij V zadnjem uvodniku »Demokracije«.• »Strah?« je tudi stavek, v katerem jpisec trdi, da so naše demokratske organizacije konstruktivne in ne destruktivne. Kaj to pomeni? unnošnji svet se deli po svojem življenju in po mejah v dv1' delu. V zaiioani svet aemoKracije in svo-Dode ter v vznon.ni svet komunizma m diKiatur. Hazlika med tema dvema svetovoma se najbolj odraza v ousiojecem družabnem redu. Zanodai družabni red je zgrajen na zasebni lastnini in zasebni iniciativi m podjetnosti ter na svobodi človeka in socialni zaščiti šibkejših slojev. Je to oni družabni red, ki je v zadnjih 150 letih odpravil suženjstvo, zlomil srednjeveški jevdalizem in absolutizem, ki je odpravil lakoto, kugo in druge epidemije. Je to oni red, ki je v XIX. in XX. stoletju dvignil človeštvo v deželah, kjer je bil vpeljan (Evropa, Amerika, Avstralija in deli Afrike ter Azije), do tako visokega napredka in razvoja, kakor ga človek ni dosegel nikoli poprej skozi tisočletja in tisočletja svojega zgodovinskega u dejstvovanja. Vse, kar danes na Zapadu imamo, od železnic do televizijskih aparatov tja do svobo de človeka in zaščite njegovega dostojanstva, je zasluga našega družabnega reda, ki je z evolucijo zadnjih 70 let postal iz kapitalističnega sedanji demokratski družabni red. Demokratski družabni red ni kak okam.enel nauk, ampal-hoče z mirnim, razvojei z evolucijo in z zakonitimi sredstvi doseči za človeštvo vtedno večjo blaginjo Z izboljšanjem obstoječih pridobitev in s pravično razdelitvijo dohodkov. Zato so vse demokratske organizacije, ki so izraz sedanjega zapadnega družabnega reda. konstruktivne, tvorne, ker prispevajo k čim boljši zgraditvi in spo-polnitvi obstoječega sistema življenja in delovanja. s silo z revolucijo v posameznih državah zrušiti demokratski družabni red, 'Odpraviti zasebno lastnino in iniciativo, svobodo in dostojanstvo človeka, ki se mora žrtvovati za kolektiv, t. j. za skupnost, in pozabiti na človeško dostojanstvo čast, na družino in otroke, na vero in moralo ter na druge ideale in vrednote, ki jih je podedoval. Revoluciji v poedinih deželah ima slediti svetovna revolucija, ki naj bi s silo zrušila dosedanji družabni red in se polastila oblasti v svetu. Zato so komunistične organizacije, bilo politične, kulturne ali gospodarske v \5ečni službi komunistične ideje o zrušitvi vseh demokratskih režimov in. držav teT njihovih pridobitev. Take organizacije so vsled tega destruktivne, rušeče in ne gradeče. - V demokratskih dražvah, z malimi izjemami, je dovoljena tudi komunistična partija in od nje odvisne druge organizacije. Zato država ne postopa proti njim, dokler ne prekrše zakonov. Med slovenskimi organizacijami v Trstu so demokratske in anliko-munistične SDZ in njej sorodne organizacije ter Slovenska katoliška skupnost in z. njo povezane organizacije. Te organizacije so demokratske in slovenske, kar je izraženo v njih imenu. Tem našim organizacijam je narodnostno načelo poleg demokracije osnovni temelj njih delovanja. To vedo vse tržaške oblasti, od predsednika področja do Zavezniške vojaške uprave, vštevši policijsko oblast. V naših organizacijah vidijo te oblasti konstruktivno, gradečo organizacije, ki zasledujejo v pogledu našega Zapadnega družabnega reda iste cilje kot italijanske demokratske stranke. Na tej platformi demokracije se naše slovenske organizacije istovetijo z italijanskimi. Loči nas samo narodnostno načelo, ki je pri nas slovensko, pri njih italijansko Ali to načelo ne jemlje slovenskim organizacijam njih konstruktivnosti. One branijo pravico Slovencev do enakopravnotsi na vseh področ jih javnega življenja in se bori proti diskriminaciji naših ljudi pri delu in zaposlitvi ter proti potujčevanju slovenskih otrok. To delovanje slovenskih demokratov na Tržaškem je tudi konstruktivno ker dela za medsebojno mimo sožitje in svoštovanie obeh tu živečih narodnosti v interesu pomnjenja duhov. Z ato vsa k nepristranski italijanski politik in razumnik, ki ni zastrupljen od malenkostnih predsodkov onih malih Hudi z obzoriem »Stare Rene«, razume, da demo-(Nadaljev. ma 2, strani, 4. stolpec) AZIJA POD OROŽJEM Moč komunistov Ali razpolaga Rdeča Kitajska z vojaško močjo, s katero lahko »o-tsvooodi« Formozo? To »osvoboditev«, ki si je na Formozi nihče ne želi in jo vodi zgolj politična in o-zemeljska osvajalnost, napoveduje Peking že nekaj časa. Moč kitajske vojske je brez dvoma velika, saj se komunizem v vseh deželah, kjer je na oblasti, z vsemi lsilami pripravlja na svetovno revolucijo. Za njo pa je komunistična miselnost prešibka, saj bi bila ta ideja tudi v notranjosti komunističnih dežel mrtvorojeno dete, če bi ga sproti ne poživljali z najbolj barbarskimi ustrahovalnimi sredstvi: z množičnimi pokolji in umori, z mučilnicami in zapori, is koncentracijskimi taboriš-či 'n prisilnim delom, z ropanjem zasebne lastnine in z orgijami tajne policije. Ze leta 1936 je napisal Mao Ce • tung: »Glavna oblika -naše borbe na Kitajskem je vojna; glavna organizacijska oblika te -borbe je armada: brez borbe z orožjem ne bo zmage.« Ta -nauk pa ni vel'al izgolj ža zmago v državljanski vojni. Trinajst le-t kasneje, neposredno pred končno komunistično zmago na Kitajskem, je Mao Ce-tung izjavil: »Narodno obrambo bomo nadalje utrjevali... Ne bomo imeli samo močne vojske, pa pač pa tudi močno letalstvo in močno -mornarico.« Glede vojske so se te napovedi deloma tudi uresničile. Kitajska kopna vojska je že obsežno moder nizirana. Poleg oklepnih divizij, ki so opremljene s sovjetskimi tanki, tvori jedro kopnih sil pešadijska divizija, ki je sodobno oborožena in šteje 10.000 mož. Puške, strojnice in lahki možnarji so normirani To orožje izdelujejo v kitajskih :n mandž-UTskih tovarnah. Normirano težko orožje dobavljajo Sovjeti. Divizija -razpolaga z .VS£h ,&rSt pa: hoče. 12 lionpvj 7, 34 cm ali 7,6 cm topovi. Poleg tega ima 12 možnarjev 12. cm in 24 ra- ketinih metalcev 8,8 cm ter po 12 protiletalskih -topov. Kitajska divizija je ©o strelni moči enaka- sovjetski. Armada šteje po -tri divizije in je s težkim orožjem precej šibkejše oborožena od sovjetske armade. Tudi njena letalska opora je -zelo šibka. Jedro kitajske vojske tvori tako imenovana »osvobodilna- armada«, ki šteje okrog 2 in pol milijona mož. Od tega je en milijon vojakov moderno opremljenih. Poleg te armade razpolaga Rdeča Kitajska z milico, ki pa je zelo pomanjkljivo oborožena le z lahkim orodjem. Ta v glavnem dobavlja moštvo »osvobodilni armadi« in je policijsko organizirana. Varnostne čete so organizirane po vzorcu Hitlerjevih SS in štejejo okrog 700 tisoč mož. To so gardijske enote režima. Tudi letalstvo so nanovo organizirali. Reakcijskih letal šteje rdečekitajsko -letalstvo okrog 1000 strojev. Največ je sovjetskih lovcev Mig-15. Najšibkejša je mornarica. Šteje vsega 20.000 mornarjev im 30.000 mornarskih strelcev. Ima eno lahko križarko, tri fregate, 6 podmornic in nekaj izkrcevalnih čolnov. Oboroženih je nekaj sto džunk. večjih čolnov. K temu prištejejo lahko rdeči Kitajci še 150.000 v.ietminhovcev, ki pa so s Kitajci v zadnjem času sprti. Obramba demokratični sil Proti komunistom stoji pol ducata azijskih držav z okrog dvema, milijonoma mož. Primerno dobro je opremljena južnokorejska vojska, ki šteje pol milijona vojakov, nacionalno - kitajska armada na Formozi, ki šteje 400.000, pakistanska 300.000 mož. K temu bi lahko ;prištaii še indijsko armado 400.000 mož. Kljub številčni premoči ima rde-, čekitajska vojska nekaj občutnih šibkosti. Predvsem so tu še vedno prastare težnje za regionalizmom in neizkoreninjen obstoj osebnih in krajevnih zaupljivosti. Tudi gospodarski položaj dežele je tak, da tudi v bodoče ne bo mogel .zadostiti fantastičnim izdatkom, ki jih terja moderna vojna. Popolna odvisnost Rdeče Kitajske od dobre volje Sovjetov za dobavo težkega orožja in streliva je nadaljnja šib kost. Poleg tega se čedalje pogoste- je pojavljajo vprašanja, koliko Kitajcev je dejanskih somišljenikov komunizma. Izredne oborožene moči -Kitajske ne 'kaže niti podcenjevati, niti pre cenjevaii. Odgovorffloshsi Tri zahodne velesile sc pretekli petek odgovorile -na sovjetsko noto o predlogu za sklicanje konference jti-rih ’ velesil. Kot pogoj navajajo -zahodne velesile podpis mirovne pogodbe z Avstrijo in priznanje Sovjetov, da pristanejo na vsenemške volitve v Nemčiji pod mednarodnim nadzorstvom. Nota je odgovor na oba sovjetska predloga z dne 24. julija in 4. avgusta. Beseda na Opčinah Predsednik SDZ, dr. Josip Agne-letto, je na Jesenskem slavju SDZ na Opčinah takole nagovoril številne člane in prijatelje slovenskega demokratičnega gibanja: Sedmič .praznujemo letos na Opčinah praznik, ko smo zlomili strah pred komunizmom-. Je to praznik demokratične misli, praznik svobodnih Slovencev in Hrvatov na Svobodnem tržaškem ozemlju, in tudi v bodoče ga bomo praznovali na teh tleh. Ob teh praznikih smo se vedno spominjali tudi borbe za STO. V Zadnjem letu po 8. oktobru se je mnogo spremenilo. To je bilo leto barantanja! Na lastni koži smo se prepričali, da veljajo mednarodno pogodbe samo toliko časa, dokler jih vsi tudi spoštujejo. Ali ni poniževalno za današnji mednarodni Ha tirafih - u nebesa; Med rdečekitajskim pristaniščem Amc-y in otokoma Ki-moy (Veliki Ki-moy i,n Mali Ki-moy), ki sta v rekah nacionalističnih vojakov, odmeva zopet govorica topov in bomb. Slovanski izraz za oba otoka bi se gh’~:l »Vrata v nebesa«. Rdeči Kitajci bi ta »nebeška vrata« redi čimprej spremenili v, s zemeljski raj« po vzorcu številnih podobnih rajev na Vzhodu, in pognali Cang Kaj-škove brambovce v morje. Prav tako pa bi si stari kitajski nacionalistični maršal r.ad odprl ta vrata za odskok na kitaj- EDNOVI POLETI Britanski zunanji minister Amto- Ivega bodočega političnega moži ny Eden je v -teh dneh na krožnem Velike Britanije, ki je obenem e- den .najpomembnejših sodobnih ev- potovanju po ev-ropskih prestolnica«. Bol'tičnih okovov, ki kvečjemu potrjuje utrditev sistema. Strahovit* p^rfejiinja v V malem alžerijskem mestecu OrleansvTu sr» ronavl;aioči se potresni sunki mesto popolnoma raz-d°-'a-M. Do sedaj so našteli že nad tisoč mrtvih in to število se bo gotovo že znatno povečalo. Kom-.i: so se ljud;e ma.'o oddahnili od prvih silovitih sunkov, že se je zemlja nanovo razsrdila in stresala hiše in poslooia ter pokopavala, nove žrtve. Na tisoče ljudi je ostalo brez strehe, brez hrane in tud brez vode. G-orie so večale še ku?-ne bolezni, ki so se po;avile zaradi mrhovine, ki jo niso mogli od stranlti. iZ vseh kraiev Evrope, A-friike in Amerike bitiio na pomoč nesrečnemu prebivalstvu, in zahodna solidarnost ie v nesreči izopet strnila sile svobode in krščanske vzajemnosti v eno samo hotenje:, pomoč .bližnjemu, v nesreči. sko celino. To je menda tudi edina str?te?:čna vrednost obeh otokov K:-moy za Cang Kaj-škove vojaške načrte. Za Rdečo Kitajsko je vrednost o- tcc.,a v toii.io pomembnejša, ker b: zasedba po komunistih povečala ogražanje Formoze. 2e 1. 1943 so kemun sti poskušali napad na oba otoka, ki pa se .je z velikimi izgubami ponesrečil. Z vojaškega gledanja gre obsma nasprotnikoma jr enaki meri boij za prestiž kakor pa za strategično pridobitev. Tudi z* Združene dr-ave pomeni ohranitev obeh otokov po nacionalističnih četah — •restižno vprašanje. Ko so namreč nekega lepega junijskega dne leta 1950 komunisti vdrli v Južno Korejo i-n to deželo spremenili v dol-Tc-trajno in krvavo bo5išče, se ja ‘emeijito spremenil politični in -Usa&ailH -jpakaaj-F^rrebaaB.. Irv^jturii _. otokov, ki ležijo med kitajsko ce-,:no in Formozo. •Dne 27. iuni:a 1950 je bivši oredsednik Truman izdal pomembno iz;avo, ki je veljavna tudi za njegovega naslednika. Ta je zapovedala VII. ameriški floti, da bra-Formozo. Istočasno pa je Truman izrazil željo, da Cang Kaj-šek -"‘česar ne podvzema proti rdeče-kitaiski celini. S .tem ie Truman Formozo nekako nevtraliziral. Od takrat so pre-'“kla št;ri leta; vse preveč časa v -vetovni politiki, da bi takratne ločitve mogli imeti, posebno še "'•oti komunistični sili, trajnejšo vel;avo. Kai ,bo storila VII. ameriška flota v slučaju, da kitajski komuni-'M udar':o na »nebeška vrata« resno in odločno? Na to vprašanje je v listu »New York Tribune« odgovoril zelo pomemben častnik ame-’->ške vo;ske: »Komunisti naj st le mirno razbiia-io glave z uganko, a-'i bodo ameriške voine ladje intervenirale ob rdečekitaiskem napadu na Ki-moy ali tega ne bodo storile. Mi iim vnawej svoiih odločitev gotovo ne bomo izdali.« Po (zadnjih vesteh pa izgleda, da bo tudi ta nebeška vrata branila VII. ameriška flota, saj spadata o-ba otoka v obrambno področje Formoze. vrv PJ1J^0V2HO iUf AZJJSK, Spora? svet, da od 21 držav podpisnic m h rovne pogodbe niti ena sama ni resno dvignila svojega glasu in se stvarno ni uprla proti kršitvi te pogodbe, proti uničenju STO? Sila in krivica še vedno zmagu■ jeta nad pravico! Ali ni vnebovpi* ječa krivica, da ob polovici XX. stoletja vlada države, ki je naša matična država, izroča nad 60.000 Slovencev in -Hrvatov ter najdragocenejši del slovanske zemlje ponovno Italiji? Amerika in Anglija hočeta razkosanje STO, da pomirita Italijo in Jugoslavijo. Italija hoče STO ali vsaj Trst zaradi svojih visokih političnih in gospodarskih koristi. Današnja vlada Jugoslavije pa hoče področje B iz golih partijskih koristi, ker se boji, da bi izbruhnila revolucija na področju B proti njeni ljudski oblasti v trenutku, ko bi zapustila to področje, kar bi bi! otipljiv dokaz trhlosti njenega režima. Pri delitvi STO, pri delitvi plena pa so nastale težkoče. In tudi če bi se končno sporazumeli, bi uničenje STO postalo izvor večnih sporov med Italijani in Jugoslovani, ki b> se končno — kakor vsi obmejni spori — sprevrgli v katastrofo. Sila in krivica ne prinašata božjega blagoslova, pač pa trosita peklensko seme. Ker vztrajata trmasto tako Italija kakor Jugoslavija na razbitju STO, bo na žalost verjetno do razkosanja tudi prišlo, ie tega ne preprečijo kaki morebitni posebni dogodki v mednarodni politiki. Toda kljub vsemu temu: dokler bo STO obstojalo, pa čeprav samo pravno in na papirju; dokler mirovne pogodbe ne bodo spremenili; dokler bo STO na zemljevidih še blestelo, moramo STO ostati mresti in se za njegovo ohranitev z vsemi silami boriti. To je naša dolžnost kot Slovencev im -kot Tržačanov! In tudj_če bi zmagala krivica, čr n STO moralo izginiti Ih če nas •usoda vrže pod oblast druge države, ne smemo obupavati, nas ne sme obvladati strah! Državljani so dolžni državi pokorščino in lojalnost; ali samo država, ki je' do skrajnosti pravična in nepristranska do vseh državljanov, ne glede na njihovo narodnost iti jezik, lahko pričakuje od svojih državljanov lojalnost in pokorščino. Zato tudi dnevi, ki so pred normi, ne opravičujejo strahu in malodušja. Se hujše čase je preživljal naš narod v svoji preteklosti, klonil ni nikdar! Narodna čast, ponos in dostojanstvo držijo narode v črnih dneh pokoncu. C e hočeš, da te sosed spoštuje, spoštuj najprej samega sebe! Izrodke zaničujejo prav tako lastni bratje, kakor jih prezirajo tujci. Med nami ne sme biti izrodkov in izdajalcev! Mladina je narodu povračilo. Čuvajmo slovensko mladino kot punčico v očesu z ljubosumnostjo matere, ki žrtvuje tudi lastno življenje za svoj zarod. S prav isto ži-lavostjo in z isto ljubosumnostjo čuvajmo mladino, da se ne izgubi iz naših vrst! Slovenski otrok spada po božjih in človeških zakonih v slovensko šolo. Tega naj slovenski starši nikdar ne pozabijo! Samo tako bodo otroci daljnih rodov v bodočnosti še govorili lepo slovensko govorico na obalah severnega Jadrana. V tej ielji in v teh upih vas pozdravljam v imenu Slovenske demokratske zveze. Dr. JOSIP AGNELETTO Noui Titovi izleti Indijska vlada je »vabila Tita na obisk lindijske republike. Podobno povabilo je Tito prejel tudi od predsednika burmanske republike. Jugoslovanski tisk zagotavlja, da bo Tito povabilo zagotovo spreje!. Kda.j bo odšel zopet na pot pa- ne povedo. ■ V nedeljo 19. t. m. bo Tito obiskal Ostrožno pri Celju. Pričakujejo ,da se bo v svojem napovedanem govoru dotaknil tudi Tržaške ■ ga vprašanja. Sovjeti in Avstrija Neodvisni dunajski dnevnik »Die Presse« poroča, da bodo že v kratkem pričela pogajanja med Sovjetu in Avstrijo glede zasedbenega stanja Sovjeti ie v Avstriji. List naglaša, da so sedaj Sovjeti pripravljeni na ze!o pomembne koncesije. Predvsem so Sovjeti sedaj pripravljeni ugoditi avstrijskim zahtevam po znižanju stroškov. VESTI z GORIŠKEGA Pobegi, znak naraščajočega upora /K S preplahom v srcu prebiram-.) vsak dan v časopisih o velikem številu pribežni-kov iz Jugoslavije, tudi v skupinah po petnajst oseb hkrati. V glavnem beži mladina, pa- tudi veliko števi-lo družin, ki bežijo proti soncu svobode! Da bi le našli kotič miru, gotovo ležišče in skorjico kruha. Da.se oddahnejo in odpočijejo! Groza sprelet-' človeka, ko vidi prihod družine: oče in mati z otroki, pogostokrat nedole-tnimi! Skozi smrtno nevarnos-t za lučjo svobode! Iz mračnjaštva in krivice na svetlobo človečanske omike! »Reakcija«! bosta rekla »Primorski dnevnik« in »Soča«! Da, reakcija, ki jo ustvarjajo vaši .gospodarji in tovariši komunisti. Toda ta reakci.a postaja cd dne do dne sil-nej-ša in mogočna. In vas straši! Prav ta bežeča reakcija se dviga v mogočno odporno krdelo obupanih, sestradanih in trpečih. Odporni srd prekipeva. Hrepenenje po svobodi in človeškem življenju premaguje ozo smrti! Narod se drami k sa-soza. vesti. Z begom daje žig obsodbe in sramote trdemu režimu -tiranov, iki si ne upajo drugega kot samo vladati S policijo in krivico! Nobena komunistična vlada ni tako strašno nezmožna kot Titova, -ki večno »gradi« in sproti znova podira, da se ji ves svet smeje; jugoslovanski narodi pa trpijo in bežijo! O teh množičnih pobegih »Primorski dnevnik« in »Soča« ne poročata! -Previdno molčita, kajti vsako poročanje bi značilo obsodbo njihovih gospodarjev, vladajočih komunistov! »Zadnji ostanki kolaboracionistov in kapitalis-tov«, je do leta 1950 pisalo Titovo komun1-stično časopisje ob pojavih, ko so miličniki -na meji pobijali na sto in Sto ubežnikov! To pomeni, da so sedaj na vrsti nekdanji borci iz partizanskih vrst in celo sami partijci. Slišali smo. da je vodstvo Socialistične fronte Slovencev v Italiji osramočeno postavilo na »tovariše« v Ljubljani zahtevo, da se vzdolž državne meje potegne visoka mreža, ki naj bi pobege -preprečila! Ugotavljamo: da so pobegi znak upora, ki z dneva v dan narašča, dokler ne vzplamti v splošni požar, ki ibo uničil tirane! Zapora preneha 1960 Senatna komisija je predložila svoje poročilo k osnutku zakona o zapori stanovanjskih najemninskih pogodb. V poročilu je rečeno, da bo koncem leta 1960 že dovolj novih stanovanj, da se lahko odpra- vi zapora stanovanjskih najemninskih pogodb. Predlagano je torej, da se po tem času zapora -ukine. Kar se tiče stanarine je komisija predlagala povišek za 20 odst., odnosno 40 o^st. za gosposka luksuzna stanovanja. iZakon pa marata senat in poslanska zbornica šele odobriti! flli bodo trgoushe obrtnice odpravljene? Ker je vlada zahtevala zakon, po katerem urediti .zadevo vladnih koncesij, in ke-r je v zahtevanem zakonu rečeno, da se bodo uki-nile mnoge- vladne koncesije, kjer niso več potrebne in kjer -ne bi škodovalo -uvesti popolna prosto trgovinsko udejstvovanje državljanov, menijo nekateri lis-ti, da bodo odpravljene tudi obrtnice za gostilne, trgovine, kavarne itd., odpravljene tako, da -bo -lahko vsakdo brez dovoljenja odprl trgovino, gostilno, kavarno in podobno. Nekaj bo že res, -toda za popoino-ma svobodna ooratovanje se nam zdi, da ni še prišel pravi čas! Dopis iz Štandreža Tudi v Stan-drežu beležimo primere narodne nezavednosti Staršev, ki pošiljajo otroke v italijansko šolo. Med temi so tudi nekateri razkričani frontaši, morda četo njihovi voditelji. Domačini obsojamo vse take slučaje, ker so popolnoma neutemeljeni, ko nam vendar vlada vzdržuje šole, kjer se naši otroci učijo obeh jezikov. Gre torej samo za golo koristalovs-tvo in narodno nezavednost odnosno za strahopetnost ! Zares prazen strah! Uvodnik, ki -ga je »Demokracija« pretekli teden pod naslovom »Strah?« priobčila, je bil potreben; in je popolnoma na mestu. Naši. ljudje mislijo, da živimo še vedno ped fašizmom in se še sedaj ne zavedajo, kaj je pravzaprav demokratična država iu demokratični zakon, V diktaturi velja pravilo, da so zakoni — lepo pisani za svetovno javnost in -da se v korist in dobi-obi-t državljanov ne izvajajo. V demokraciji pa velja pravilo, da zakone postavlja ljudstvo potom izvoljenih poslancev in senatorjev ter da se določila zakonov stroga pravično spoštujejo! Zato ima vsak državljan pravico sklicevati se vedno na d-ržavno ustavo in na zakone na njej -teme-Ijujoče! Zato pozivamo naše ljudi, naj se -nikar ne pustijo premagovati od strahu, ki je prazen in neupravičen! , Šoviniste, ki se tu pa tam pojavljajo in naše ljudi strašijo z namenom, da jim .u-kradejo otroke in jih vodijo v italijanske šole, ali z žuganjem kake škode in temu podobno, naj vsak, ki bi bil predmet pritiska in grožnje, odpravi z besedami: »Zakon -nam daje pravico, da -smo Slovenci! Zakone pa so v.si -državljani dolžni spoštovati! Sram vas bodi, da zakonov vi ne spoštujete!« Zopet toča Preteklo sredo 8. t. m. je zope*, padala toča ob vznožju Brd, in sicer v pasu od Jazbin pod S-tever- janom do Plešivega rnad Krminom in dalje. Skoda, ki jo je povzročila, je precej občutna. Težko prizadetim kmetom vlada ni prišla na pomoč, kaj-ti denar, ki ga je pred kratkim določila, ni namenjen -točno -oškodovanim zaradi toče. To pa ni socialno in vlada mora poskrbeti -na kak način, da se bodo kmetje -lahko preživljali in sploh za njih obstanek. mladim izoDPužencem! Po prvi svetovni voj-ni m do nastopa lasizma je povsod na Goriškem kar mrgolelo slovenskih kulturnih društev. Prireditev je -bilo vse polno, da se je človek lahko oo vsa-iti ta-Ki priložnosti naužil prijetne in potre-one hrane. Nikjer ni mladina spaia; vsi d-i-jaki srednjih in višjih šol so bili na nogah., pomagali so- -tudi izoorazenci, pomešani s kmeti in delavci, brez razlike -sloja. Vse je kipelo od na-lodne zavednosti in zdravega narodnjaštva! Fašizmu je vse to kvarilo živce in zatrl je vse naše kulturno življenje. Zatem se je mladina vrgla v boj proti nasilniku, ker jo je krivica še bolj podžigala! In je zmagala, kajti danes imamo možnosti svobodnega kulturnega udejstvovanja. čeravno nam vlada pri tem ne nudi piav nobene gmotne pomoči. Vse kaže celo, da Di nas tudi še naprej radi raznarodovali! Toda zakoni -so tu in mi se jih lahko -posiužimo! Toda mladi izobraženci se danes več -r.e -brigajo .za kulturno udejstvovanje, za pomoč narodu, da o stane pri življenju! Nobenega pravega ideala, nobenega vidnega požrtvovanja! Kot da bi prevladovala strah in -malodušje. Ali pa tudi malomarnost. Narod kliče in vabi! Skrajni čas je, da se mladi izobraženci zdramijo! Sicer bo nosila dober del odgovornosti za našo nacionalno -smrt prav mladina. Vipavski Pet let prostega pasu Italijanska komunistična partija na Goriškem je -te dni izdala knjižico z naslovom »Pe-t let prostega pasu« 0Ci-nque anni di zona fra.n-ca), ki je res zelo podrobna in dobra analiza petletnega delovanja prostega pasu. Iz knjižice posnemamo, da je v petih letih obstoja in delovanja vsega skupaj- prosti pas dal šest milijard dve sto štiriindvajset ''milijonov osem sto dvainšestdeset tisoč Ur dobička. Z drugimi -besedami povedano: vlada je ta znesek izgubila, ker je uvoženo blago bilo davka oproščeno. Industrija se je v tem času na ta način okoristila za dve milijardi šest sto sedemnajst milijonov devet s-to triinosemdeset tisoč lir; trgovina za eno milijardo enajst milijonov pet sto šes-tinsedemdeset t-soč lir; prebivalstvo pa za eno milijardo sedem sto osemindvajset milijonov dve sto triinštirideset ti- IZ SLOVENITE 1 GOSPODARSTVO NA TOLMINSKEM Na Tolminskem, kjer so gojih včasifi le zivinorej-o in kmetijstvo, se razvija tudi industrija, majhna sicer, a ne brezpomembna. Tovarna igel v Kobaridu je v -letošnjem polletju izdelala 13,5 milijona igel un sedaj so začeli proizvajati še druge podobne izdelke. Podjetje »Kreda na Srpenici pri Bovcu je v prvih šestih mesecih tega leta izdelala 1140 -ton . mlete krede. Pogozdenih je bilo 47 ha i>ovr-šin, očiščenih pa 192 ha gozdov. V živinoreji so uvedli umetno o-plojevanje in rodovniške knjige, v katere so vpisali 800 goved, od katerih dajejo krave - molznice jx> vprečno 2040 litrov mleka na leto. Zunanji videz napredka je vidljiv, ljudje so pa na splošno revnejši morda zaradi prevelikih naporov, ki jih morajo prinašati zo prehitro industrializacijo tipično a-grarne dežele. SOLSKE TEŽAVE V MARIBORU Pomanjkanje šolskih prostorov v Mariboru je postalo z letošnjim šolskim letom posebno kritično. Od leta 1914 pa do danes niso zgradili nobenega -novega šolskega poslop ja, število otrok se je pa več kot podvojilo. Ze lansko leto je primanjkovalo v osnovnih šolah 60 u-čilnic in 39 na srednjih šolah; letos -bo pa na srednjih šolah še 25 Oddelkov več in 8 na ljudskih. je povprečna februarska temperatura zvišala za 7 stopinj C. V prejšnjih časih zelo tvegan prehod od Nove zemlje do Beringove ožine je danes mogoč kar tri mesece na leto. Švedska is. Norveška že izdatno občutita prednosti milejšega podnebja. Drevesna meja v Skandinaviji se stalno pomika proti severu. Na področjih, kjer se je še pred nedavnim1 razprostiral sam šneg in led, rastejo danes smreke, macesni in breze. Na Spitzbergih je nastalo na tisoče hektarjev rodovitne zemlje tam, kjer je prej vladal-večni sneg in led. Na Alaski se je znani ledenik Muir v zadnjih petdesetih letih skrčil za 22 km. Evropa se segreva,' kar bo njeno gospodarsko vrednost samo še povečalo. V Afriki pa so izgledi zaradi teh sprememb znatno neugodnejši. Na pogorju Kilimandžara in Ruvencorija se talijo ledeniki, pa se kljub temu stalno nižajo vodne gladine afriških jeizer. Vodna gladina na jezeru Viktorija se je v 15 letih znižala za dva metra. V Sahari izsuševanje neprestano narašča. Puščava se širi proti severa in proti jugu. Proti jugu kar za 1. km na leto. * V severozahodni Evropi naraščajo zimske temperature že 150 let. posebno vidno od 1. 1920 dalje. V prihodnjih 15 letih — tako napovedujejo strokovnjaki — bomo na našem področju imeli tako pod-, nebje, kakršno ima danes južna Dalmacija. Nsjvečja bogastva pod ledom Znano je. da so zanimanja velesil usmerjena danes proti polarnim področjem. To zanimanje ne narekujejo zgolj strategične nujnosti, pač pa tudi gospodarske. Pori ledenimi predeli naše zemlje počivajo zemeljska bogastva, ki jih danes niti približno ni mogoče o- ceniti. 2e pred tremi leti bo na Groenlandiji z električnimi izsle-dovalnimi aparati in vrtanji, ki so tem izsledkom sledila, naleteli na podatke, ki jih držijo v največji tajnosti. Strokovnjaki so samo izjavili, da raziskovanja presegajo vsa pričakovanja. Tudi v Antarti-ki so raziskovanja pokazala podobne ugotovitve. Kako pa naj moderna tehnika pride do viseh teh zemeljskih zakladov? Tudi če bi se posrečilo izkopati v zemeljsko skorjo navpične rove, kakor to delajo v normalnih podnebnih razmerah, bi bil vsak obstoj naprav in ljudi na površini nemogoč. Ze sami znanstveni udori raziskovalcev na ta področja so pokazali, da človek mrzlemu elementu ne more uspešno kljubovati. Tudi najmodernejše naprave proti mrazu tu odpovedo pri praktični uporabi. Prav zato se današnji itehnik: ukvarjajo z zamislijo vse .naprave spraviti pod led. Nekaj časa sp se .ukvarjali z mislijo,''da bi mogli s pomočjo atomske energije staliti led v polarnih krajih. Tudi če bi bilo to mogoče, bi se pdkazale nevarnosti, ki bi prinašale znatno več škode kot koristi. Vodna gladina bi se namreč v tem primeru tako dvignila, da bi preplavila naseljena obrežja ne samo v Ameriki, pač pa tudi v Evropi. Podnebni premiki, ki bi na ta način nastali, pa so nepreračun-ljivi. Mogoč je torej samo načrt, po katerem bi iztalili ogromne predele pod površinsko ledeno skorjo. V teh zavarovalnih podlednih prostorih pa bi postopali na isti način kot to delajo rudarji po ostalih predelih sveta. Tisoč do dva tisoč metrov pod površinsko ledeno skor jo bi iztalili podledne predore. Za iztaljenje teh ogromnih ledenih skladov so že iznašli posebne praktične postopke, ki pa jih držijo v naivečji tajnosti. Preizkusili so jih v Združenih državah pri iztaljenju podmorniških zaklonov v ledu. Zaenkrat se s temi načrti ukvarjajo za izkoriščanje zemeljskih zakladov na Groenlandiji. Sele kasneje nameravajo svojo delavnost razširiti itudi na oba polarna predela. Groenlandijo so izbrali prav zaradi ugodnejših transportnih možnosti v Združene države. Drugi dan smo se takoj po zajtrku ob 7. uri odpeljali h Gospe Sveti. Ze prej smo prejeli obvesti- lo od -naših koroških prijateljev, da dobimo v Celovcu v našo družbo slovenskega duhovnika, ki bo pri Gospe Sveti maševal, a nam tudi obrazložil vse tamošnje zanimivosti. In res je v Celovcu stopil k nam č. g. župnik Vinko Zalatel, ki nam je bil pri Gospe Sveti, na Gosposvetskem polju in v Celovcu za vodnika. Ob 8.30 je daroval sv. mašo, pri kateri je pel celotni zbor »A. Tanče« pod vodstvom g. Adolfa Pertota razne mašne in Marijine pesmi. Pred mašo in po maši nam je č. g. Zalatel razlagal vse, zgodovinske zanimivosti stare gosposvetske katedrale. Nato smo se odpeljali do bližnjega vojvodskega prestola, kjer nam je č. g. Zalatel obrazložil zgodovino Koroške, a posebno še zgodovino ustoličenja deželnih knezov, iz česar ie točno razvidno, da so tu živeli Slovenci. Na koncu govora je pevski zbor pod vodstvom g. Fabrisa zapel par priložnostnih pesmi. Od tu smo se odpeljali v Celovec, kjer smo osta- li do poldne, tako da so imeli izletniki nekaj časa na razpolago za kratek ogled mesta in za zabavo. Ob treh smo se vračali proti domu, a tokrat ob levi strani jezera. Prvo postajo smo napravili na »O-toku«, kjer smo si ogledali starin: sko kapelico, cerkev ter pokopališče, kjer smo opazili nekaj spomenikov s slovenskimi napisi. Tudi Jetoviščarski del tega kraja smo si bežno ogledali. Pri nadaljevanju r:aše poti smo se ustavili v prekrasni Vrbi (Velden), kjer smo i-meli dobro uro časa, da smo si o-gledali biser Vrbskega jezera. Ob 7. uri zvečer smo se pripeljali v Beljak in dalje proti domu. Dolga je .bila, pot, a izvrstna in debro razpoložena družba je pomagala, da se nismo niti zavedali kdaj smo bili doma. Posebno smo se zabavali z našo poredno Damjano, ki je vedno skrbela, da je bilo dovolj petja, a tudi dovolj smeha. Priznati moramo, da je bil izlet dobro organiziran, da je šlo vse natančno po programu, tako da bo vsem .udeležencem ostal ta izlet še mnogo let v prijetnem spominu. H koncu smo dolžni vsi izletniki izreči č. g. župniku Zalatelu najiskrenejšo zahvalo za njegov del sodelovanja pri našem obisku v lepi bratski Koroški. Hiše in redsča tarna Japonski zoologi so ugotovili, da gojijo ribe posebna nagnjenja do rdeče barve. Poizkusi z rdeče barvanimi mrežami so potrdili ugotovitve znanstvenikov. Plen, ki so ga dale rdeče pobarvane mreže, je bil za 60 ndsto obilnejši od lovskih uspehov x. navadnimi mrežami. Verjetno je, da so japonski učenjaki svoje izkušnje pobirali pri ljudskih množicah, katerih nagnjenju do rdeče barve so toliko ljudi nagnala v rdeče aktivistične partijske mreie. Usoda tek ljudskih množic se mnogo ne razlikuje od mode rib v rdeče pobarvanih mrežah. OD TU IN TAM Neka 45-letna Angležinja, Ka-thleen Chaffey, ni bila še nikoli v svojem življenju nahodna ali kako drugače prehlajena v nosni duplini. Britanski znanstveniki so jo poskušali z vsemi mogočimi sredstvi okužiti, pa ni šlo in ni šlo. V institutu za raziskovanje obolenj, ki jih povzroča prehlad, v Salisbury-]u so jo imeli že desetkrat,, po. tri tedne na preizkušnji in jo obdelovali z bacili in virusi vseh %jr,st, pa ji niso mogli izvabiti niti enega, samega poštenega »m-o-či-i-iha« in niti kapljice iz nosa. Zdravniki se nadejajo, da nosi mrs. CHaffey v sebi ključ za skrivnosti kihanja. Da bi ga le kaj kmalu našli in bi si tudi mi z njim zapirali nosne vriske in povodnji, ki se nam obljubljajo' že v bližnjih tednih. Tako bi našim gospodinjam prihrani- li nekaj obilnega zimskega špranja žepnih robcev. * * * Pred štirimi leti je neka Američanka naznanila svojega gospodarja davkariji zaradi utaje davčnih obveznosti. Davkarija ji je bila hvaležna za izkazano uslugo in jo je nagradila z lepo vsoto 10.923 dolarjev. Sedaj pa je hvaležna oblast zagrabila denunciantko. Ta je namreč pozabila davkariji prijaviti nagrado, ki jo je prejela — tudi ta je seveda obdavčljiva. Kaznovali so jo z globo 4900 dolarjev in z zaporom 60 dni. Ameriška vojna mornarica si stalno prizadeva, da bi mornarjem na vojnih ladjah nudila čim boljšo oskrbo. Sveža živila so kljub, tehničnemu napredku tudi na ameriških vojnih ladjah še vedno redkost. Konzervirana jajca so za čista jajčna jedila neprikladna. To ve že vsaka naša gospodinjska začetnica. Zato so v vojni mornarici uvedli nov način za shranjevanje svežih jajc. Jajca s. razpršilnikom škropijo petnajst minut s toplim oljem. S tem se pod jajčno lupino napravlja tanka beljakovinasta kožica, ki se močno zgosti in ne prepušča v notranjost zraka in z njim kvarnih klic, ki kvarijo vsebino. Na ta način ostane jajce ptopolno-ma sveže tudi po več mesecev. Taka jajca so uporabna prav tako kakor komaj dobro znešena. * * * V britanskem mestu Hexham sto-| ji tisoč let stara katedrala. Kakor 1pravijo stara izročila so leta 107:) danski morski roparji katedralo o-pustošili in jo končno še zažgali. To epizodo rad pripoveduje, izletnikom stari čuvaj katedrale. Pripovedoval jo je pred kratkim tudi nekemu danskemu turistu. Ta je v spominsko knjigo katedrale napisal to-le: »Iz vsega srca jirosim zu oproščen je za hudodelstvo, ki so ga izvršili moji predniki!« Nekaj dni kasneje so radovedni izletniki našli na naslednji strani spominske knjige naslednji odgovor: »Z veseljem sem prejel lepo opravičilo! Bolje kasno kakor pa nikoli. ---Winston Churchill.« Od 7. do 11. septembra so v Rimu priredili razstavo evropske moške mode. Zastopanih je bilo 15 držav. Vsako moštvo je bilo sestavljeno iz sedem »tekmujočih« krojačev. Vsako moštvo je moralo izdelati po osem kosov moške garderobe: enovrstno in dvovrstno m.o-iko obleko, športno obleko, frak. moški plašč, damski plašč, damski kostum in... moško obleko v slogu l. 2000. Zelo ostra je bila tekma med Angleži in Nemci ki so pred dvema letoma v Scheveningenu odnesli prvo nagrado. Ifalijane je mednarodna jurija neuradno ocenjevala kot pretirano ekshibicionistične. Izidi tekme še niso končno-veljavno ugotovljeni. iiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHmitiiituiiiiiiiiiiiiiiiijiitiiiiiiiiiUiJtiiiiiiiiiiJiiiiJiiiijitiiiiftjit MiiMniiiiiiMiiHiiiiiiuiiittMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii^ ^muaui!inKm«iH&iuimunKi!iiiiiuuHHiii:iiiHiii!!iiiwuuiii(iiHminuiuiwi Ijam živo, debelušno, čistokrvno bolho, ker mislim, da jo bom na ta način odvadil grde razvade. Prav lepo Te pozdravlja, grof Koks. Pismo je zalepil v prisotnosti sodnega uradnika. Pismu pa seveda bolhe ni priložil. Ko je pismo prispelo v roke naslovnika, ie ta našel v njem pravo, pravcato bolho. VE S T I s TRŽAŠKEGA Veličastno ,Jesensko s!avje“ Slovenske demokratske zveze na Opčinah Ob lepem jesenskem vremenu je S DZ priredila zadnjo nedeljo svoje tradicionalno jesensko slavje no Opčinah. Kijub odlaganju prireditve zaradi tehničnih, ovir, kljub številnim prireditvam istega dne in kljub veliki skromnosti, saj demokratske organizacije nimajo državnih in partijskih londov, sniri plačanih aktivistov in poklicnih režiserjev, je slavje privabilo na ču dovito prijeten bivši tramvajski vrt številne prijatelje demokratič--ne misli. Proti večeru pa je bilo na veseličnem prostoru nad 1500 po-setnikov. Točno ob določeni uri je s koračnico »V boj« nabrežinska godba otvorila slavje. Po nekaj drugih slovenskih koračnicah je na-. stopil pevski zbor iz Boršta pod (taktirko pevovodje g. Draga Pet'a-joša s tremi pesmimi. Nato so nastopili Nabrežinci mešanega zbora »Avgust Tanče« pod vodstvom g. Fabrisa tudi s tremi komadi. Oba izbora sta dokazala svojo visoko izurjenost in skladnost. Uvodno besedo je nato sprego voril predsednik SDZ, dr. Josip A-gneletto, katerega govor prinašamo ®a drugem mestu. Prof. Marjan Kos je v svoji slikoviti gorenjski narodni noši s svojim sonornim, visoko šolanim in izredno močnim baritonom, 'ki je polno zajel ves prostrani veselični prostor brez mikrofona in zvočnikov, osvojil vsa srca. Na harmonije; ga je odlično spremljal gospod Martelanc. Nato sta izmenoma zopet nasto pa-la oba pevska zbora, ki sta s? končno spojila v eno samo celoto. Ta je s sodelovanjem godbe in vseh prisotnih zapela »Hej Slovani«. Pred tem pa je izven sporeda nastopil še nabrežinski balet v slikovitih narodnih nošah in pokazal svojo visoko kvalitetno izvežba-,nosit. Medtem so množice stalno polnile veselični prostor. Pričelo je rajanje, ki je trajalo vse do polnoči. Zabava je potekala v bratskem vzdušju in domači in preprosti družabnosti. Svobodna beseda, demokratično vzdušje in privrženost slovenski skupnosti, vse (to je vezalo srca in duše, okrepilo narodno zavest in zavrglo spolzko frate-lančnost — peklensko sredstvo za ustvarjanje narodne mlačnosti. Neomadeževane slovenske zastave v rahlem vetriču bodo za večno plapolale v naših srcih, kakor s.j plapolale našim prednikom, S *o mislijo smo se poslovili z Opčin in z željo na skorajšnje svidenje. Škandal v italijanski družbi Več kot leto dni 'traja veliko razburjenje v rimskih krogih zaradi 'razpravljanja o smrti mlade Vilme Montesi, -ki so jo našli mrtvo 10. aprila 1953 na morski obali v bližini Rima. V afero je zapletenih nekaj zelo znanih oseb iz rimskih krogov: sin ministra, vnuk bivšega italijanskega kralja, visoki funkcionarji policije. Celo ime paoeževega zdravnika ie padlo v. zv0?.' z p.foro. Najprej so sku?ali zadevo spravi- ti s sveta s policijsko ugotovitvijo, da je smrt Montesijeve zakrivil:! nesreča. Ko so začeli o stvari pisati razni časopisi, je .bila sodna oblast primorana -začeti s preiskavo, ki je baje dognala, da Montesijeva ni u mrla po naključju, pač pa, da je ■njena smrt v izvezi z delovanjem ene, ali več oseb. Govori se celo da je Montesijevo usmrtil sadist. Afero so izkoristili levičarski listi za propagando proti sedan i vladi. Res pa je, da je tokrat tre ba dati prav vsakomur, .ki s prstom pokaže na gnilobo rimskih visokih krogov, in zahteva, da se neizprosno kaznujejo krivci, nr glede na to, ali je krivec sin ministra ali član kraljeve družine. Rimska vlada se mora zavedati, de je demokracija brez pravice nesmisel. Pravica mora biti za vse e-naka! Tržaško vprašanje j| ^ a ^ 1x7 r p R R p i H i Glede rešitve Tržaškega vpraša- | v v J x 1 V Glede rešitve Tržaškega vprašanja prihajajo še vedno z raznih strani .nasprotujoče si vesti. Na e-ni strani opažamo v jugoslovanskem tisku povečane nestrpnosti in pritiske s strani vladnih krogov na čimprejšo rešitev, v isti sapi pa dežujejo zagotovila, da je Jugoslavija že povedala svojo zadnjo besedo. Italijanski 'tisk prinaša zopet z ene strani poročila, po katerih sproti določajo datume za objavo sporazuma, .na drugi strani pa s? ponavljajo zagotovila, da do sporazuma tako hitro še ne bo prišlo. K sreči imamo Tržačani v .tej divji živčni vojni še kar dobre živce. -Stalna kolebanja med rešitvijo in nerešitvijo pa so med najširš'-mi plastmi prebivalstva ustv^ri'a psihozo, da do sprememb sploh ne bo prišlo. Utemeljitev in dokazov za to seveda na žalost ni. razen želja in upanlj. Zapreke za sporazum vsekako.-obstojajo, kakšne vrste so, tega no ve n’hče in zato tudi njihovih pomembnosti nihče ne more ocenjevati. PETNAJSTI SEPTEMBER Pred sedmimi leti, 15. septembra 1947, je stopila v. veljavo mirovna pogodba z Italijo in s to pogodbo je bilo ustvarjeno STO. Kasneje je enaindvajset dražv s podpisi svojih odgovornih osebnosti in najviš-.ih državnih ustanov svečano potrdilo sklepe Pariške mirovne konference, med njimi tudi Italija in Jugoslavija. Medtem ko so se ostala določila mirovne pogodbe takoj tudi izvršila, se je uresničitev STO že v samem začetku sumljivo zataknila. General Airey je pod vplivom italijanskih iredentističnih krogov in ne brez vednosti labouristične vlade Z vsemi mogočimi izgovori zavlačeval jasno in nedvoumno formulirana določila tako začasnega kakor tudi stalnega statuta STO. Osnovna krivda za neizvršitev določil mirovne pogodbe je torej 'asna in nedvoumna. Nerazumljiv postopek vlade, ki se v vseh svojih sporih tradicionalno drži dane besede in podpisov veljavnih pogodb1 Temu prvemu vzoru neizvajanja pogodbenih določil so sledile vse ostale. Od izbire guvernerja, ki so ga po vrsti sabotirale Sovjetija, I-talija in Jugoslavija, do sramotne- ga volilnega podkupovanja PO. marca 1948 in 8. oktobra 1953 pa vse do sedanjega londonskega mešetarjenja. Tako se bo London proslavil z uničenjem STO, in tega zlasti ne smemo danes pozabiti Slovenci na Primorskem, ki smo se dejansko, s stvarnim delom in žrtvami prvi dan izbruha vojne med Nemčij-o in Anglijo postavili na stran prav tega Londona v borbi proti fašizmu in tej borbi ostali zvesti do zadnjega. Na žalost to ni edina krivica Londona nasproti Slovencem. To je trpka in žalostna ugotovitev na. današnji 15. september 1954, ki prinaša grenke kaplje razočaranja v kupo vere in pričakovanja, ki se je napolnila 3. septembra 193'). Fogrehščina »Pri Jožftotu*1 Sedeli so v težki soparici ten dni uPri Ježkom«. Zvestoba je pač zvestoba --- in sončno v park pred postajo tudi ni tako daleč, de se ti je srce ob bricu ali Vipavcu le preveč segrelo. Tržaško vprašanje so že davno prepustili v reševanje drugim, in gospod Nino se >je že nekaj večerov sem lotil čisto notranjih vprašanj našega mesta. Posebno je v skrbeh od tistega dne dalje, ko so našega župana prepeljali v bolnišniajr ta smo Tržačan' prepuščeni samemu sebi. Res j-' sicer, da prebije naš župan več časa na napornih potovanjih kakor v mestni hiši, vendar je ibila njegova duša tudi ob njegovi odsotnosti vedno med nami. V govorancah je naš župan velik in plodovit mož, in pri vseh svojih govorih izreka besedo Trst vsaj v vsakem Slavku po enkrat — in to vedno s solzo v očeh. * To so torej skrbi, ki razganjajo glavo gospoda Ninota. Ena- od- teh je seveda tudi tržaška črna kronika. Z vseh mogočih vetrov nas o-biskujejo žeparski strokovnjaki in diletanti. Praznijo nam žepe, stanovanja, trgovine in delavnice, pa tudi na cesti nisi varen pred njimi. Kaj je torej res tako čudno, če so naši skrbniki z one strani Sti-vana sklenili, da nam priskočijo na pomoč. Danes, ko so se tržaške pesti in hrbtenice tako močno zmehčale, je edino sredstvo proti žeparjem in podobnim izmikačem naše zasebne lastnine — pištola. In tako so nas previdli z, najboljšimi angleškimi izdelki. Prav pred odhodom našega župana v bolnišnico so menda, že tiskali izkaznice za na strojnice, pištole in patrone, pa ti Je nesreča hotela, da so skladišče izpraznili. Topot ne žeparji, pač pa — policija. Spet bomo Tržačani prepuščeni samemu sebi... O teh in drugih stvareh so se že prejšnje večere in tudi nocoj pogovarjali »Pri Jožkotu«, ko je vstopil gospod Stane, ki je, kakor že vemo, po nekaj tednov v mesecu tudi tovariš. »V obrambo proti žeparjem je treba preizkušenih sredstev in prakse«, je dejal g. Stane. »Le poslušajte, kaj znamo mi!« »No, le povejte, g. Stane!« ga je b. dril g. Nino in tudi drugi so pritrjevali. »Čakal sem na tistem trgu, ki so mu včasih rekli „Kasarnski trg"«, je pričel g. Stane, »da srečam pripravnega in zaupanja vrednega človeka. Končno se je prikazal iz stranske ulice. ,,Kaj bi radi zaslužili pet sto lir?” sem ga nagovoril in mu pokazal na avto, ki je stal poleig mena. „Ne bi (hotel puščati vozila brez nadzorstva, saj veste, kako je v Trstu.” ..Kako dolgo”, je hotel vedeti možakar. ,,Pol ure, morda še manj" sem odgovoril. Stisnil mi je desnico in dejal „0-ke“. Mož je bil poštenjak od pete do ave. Cez kakih deset minut se je avtu približal gospod v svetlosivi obleki in z aktovko pod pazduho. Moj čuvaj ga je srepo opazoval. Nesramnost avtomobilskih tatov in njihova predrznost sta danes že taki, da ti .tatinska svojat enostavno vstopi v tvoj avto — in »bogom. Ze je gospod v svetlosivi obleki položil roko na kljuko avtomobilskih vrat, ko ga je moj čuvaj rza-grabil za vrat. Kar za celo ped se je .moj čuvaj podaljšal. Branil je vozilo z vso srčnostjo pristnega Tržačana, najbrž tudi zato, ker je sivo oblečeni tujec močno zavijal po južnjaško. Ne bom ponavlja' besed, ki jih je čuvaj stresal na tujca, ker so vse preveč sočne. Povedati pa' moram, da sem ves prizor opazoval iz okna bližnjega poslopja. Hotel sem se prepričati, kako bo čuvaj branil tržaško lastnino. Skratka priskočili so čuvaju na pomoč še drugi Tržačani, ki so čakali na tramvaj in eden jo je u-cvrl celo k bližnji policijski komandi. Zaprl sem okno še predno je prispela policija, se zamotal med množico in odšel.« »Kako?« je hotel vedeti gospod Nino. »Peš!« »In vozilo?« »Saj je toila vendar le šala. Meni so avto pobrali že prvi dan, ko so partijo razpustili, Tisti avto vendar ni tbil moj!« čelnik vzgojnega' oddelka pristal, da za eno leto odstopi vrtcu eoo učilnico. Treba je pa še premostiti finančne težkoče, ker je bil del kreditov' Oddelka za socialno skrbstvo črtan, ali je verjetno, da se bodo tudi te težkoče premostile, tako da bo vrtec enkrat oktobra odprt z dvemi učnimi močmi. Pri tej priliki naj še omenimo, da nameravajo zidati novo poslopje za ta vrtec ■poleg šolskega poslopja v Gropadi. Načelnik Oddelka za socialno skrbstvo, g. prof. Schiffrer, se za to resno zavzema. Zvezdarske zastave v vetru Mnogi znaki kažejo, da se jugoslovanski komunizem previdno, zato pa nevzdržno nagiblje v odnosih do Scvje.tije k stanju izpred slovitega Vidovega dne 1. 1948. G. Franc Stoka oziroma njegovi ideološki. navijači napenjajo žice za intonacijo zopetnega vsekomunistič-nega biagogiasja. Previdno in skrbno porivajo svoj prazni lonček k Vidalijevemu ognju. Ta