SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 38 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 1 de octubre - 1. oktobra 2009 JEZIK, ZVESTOBA IN VERA DR. ŠTEFAN GODEC. SKLEP SLOMŠKOVEGA LETA Duhovni oče slovenskega naroda" na 48. obl^^^^i^^ ^Slomškovega do^a) Druži nas ob tej priložnosti 48. obletnica Slomškovega doma. Prav je, da se ob takih mejnikih delovnega leta za trenutek ustavimo, in se malo zamislimo v smisel tolikšnega neprekinjenega napora skozi 48 let. Le iz neomajnega prepričanja v to, kar delamo, lahko črpamo novih moči, da vztrajno gradimo in predajamo naprej v zavesti, da bodo naši potomci zavzeli prazna mesta, ki jih čas neizprosno utira med nami, v istem duhu, kakor so jih naši predniki. Slomškov dom, kakor katerikoli dom naše politične emigracije v Argentini, je in mora biti, obenem, podaljšek naših družinskih domov in skupek le-teh, ki tvori novi družbeni splet. Je, torej, kraj, kjer se vsi počutimo kakor doma, kjer se lahko sproščeno pogovorimo ob skodelici kave ali preživimo prijetno popoldan, kjer se lahko naši otroci poigrajo med sabo in z ostalimi, kakor če bi bili na domačem dvorišču. Je, kakor rečeno, tudi družbeno oporišče, kjer si mladi gotovo pridobivajo prve izkušnje v vodilnih odgovornostih, o skupnem delu, o uspehu, ki je posledica napora, kjer starejši najdejo vedno prijazno roko, topel nasmeh in spoštovanje pred izkušnjami življenja, kjer vsak izmed nas naleti vedno na prijatelja, ki je pripravljen pomagati, ne da bi kaj vprašal. Vse našteto je seveda samo po sebi zadosti tehtno, da zasluži praznik in priznanje, kakor ta, ki ga danes obhajamo. Toda, dovolite mi, da se malo pomudim ob tej misli. Vrline takega doma še daleč ne obrazložijo smisla in duha naših domov. Vsi se lahko enoumno strinjamo, da so naši domovi bistveno več, kakor le varno zavetje pred neurji današnje razuzdane skupnosti. Da bi pa prišli do njih srčike, je pa potrebno odvreči vse obrobno in se osredotočiti na njih osnovo, in šele tedaj tvoriti nadgradnjo na njej, s čimer naravno odpade vse, kar mu ne sodi zraven, obenem pa dobi novo temeljitost vse, kar potrdimo in dodamo. V tem sklopu vas povabim, da se zamislimo v naše domove v Descartesovem duhu. Ko je bil ta znameniti francoski filozof žrtev vseh mogočih dvomov o vsem, kar je na svetu resnično obstoječega, je sklenil, da podvomi o vsem in začne graditi le na tem, kar je nedvoumno potrjenega. Od tod vsem znana njegova slavna trditev "cogito, ergo sum", se pravi: "mislim, torej sem". Tako je utemeljil vse dognano na tem, da sam obstaja, saj se samega sebe zaveda. Če mi dovolite nekaj svobode pri uporabi te Descartesove metode, mislim, da bi iz slavne ugotovitve "mislim, torej sem", lahko izpeljali narodno enačico temu: "govorim slovensko, torej sem Slovenec". To je, nedvomno, vogelni kamen naše skupnosti. Lahko se seveda spustimo v obširno debato v narodnopravnem smislu o tem, ali naj bi bil Slovenec njih potomec, čeprav ne govori in ne čuti slovensko; Lahko celo odpremo vprašanje o naraščaju mešanih zakonov, in njim večjo razpetostjo med argentinstvom in slovenstvom. Lahko seveda v luči naše realnosti pod Južnim Križem sprožimo še marsikatero tehtno vprašanje. Ali bistveno z ozirom na našo skupnost ostaja nespremenjeno. Slovenstvo nas je prepletalo in nas še prepleta na tako globok (nad. na 2. strani) ff „Slomška smemo upravičeno nagovarjati duhovni oče slovenskega naroda, saj je bila njegova ljubezen do lastnega naroda izrazito celostna", je dejal apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello ob sklepu Slomškovega leta. Ob 150. obletnici prihoda škofa Antona Marti na Slomška in prenosa škofijskega sedeža v Maribor in ob 10. obletnici Slomškove Nunci] Abril y Castello ka^djeje bila namreč na stadionu „Ljudski vrt" v Mariboru v soboto, 26. septembra 2009 slovesna maša. Slovesnost je potekala skoraj na mestu, kjer je nekoč stalo mestno pokopališče in kapela Žalostne Matere božje, v kateri je 80 let ležal pokopan škof Slomšek (1862-1941). V mariborski stolni cerkvi, kjer v stranski kapeli sv. Križa počiva telo blaženega Slomška, je ta dan že od zjutraj potekala molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim, na stadionu „Ljudski vrt" pa se je začel uvodni duhovni program ob 11. uri. Pripravili so ga sodelav- ci Radia Ognjišče. Predstavili so Slomška z besedili pisatelja in salezijanskega duhovnika Jožeta Zadravca, ki v svojem pisateljskem jeziku prinaša Slomškovo sporočilo o slovenstvu, krščanskih dolžnostih, o duhovništvu ter izobraževanju otrok in mladih. Med besedili, ki jih je prebiral Matjaž Merljak, je prepeval zbor radia Ognjišče ob spremljavi instrumen-talistov Mihe Goršeta, Janeza Sečnika in Sama Kališnika pod vodstvom Tadeja Sadarja. Slovesno mašo je daroval apostolski nuncij v Republiki Sloveniji, msgr. Santos Abril y Castello, somaševali pa so še vsi slovenski škofje in vrsta slovenskih in tudi hrvaških, pa še pravoslavnih in evangeličanskih cerkvenih dostojanstvenikov. Poleg domačega mariborskega župana g. Franca Kanglerja in podžupana g. Milana Mikla, se je slovesnosti udeležil tudi g. Erwin Raffa, podžupan bratskega Šent Andraža na avstrijskem Koroškem, od koder je Slomšek škofijo prenesel v Maribor. Ob njih so na slavje prišli številni župani drugih občin mariborske metropolije, osebnosti akademskega, političnega in kulturnega življenja, poslanec Franc Sušnik, nekdanja ministra dr. Andrej Bajuk in ga. Mojca Kucler Doli-nar in drugi. Slovesnosti se je udeležilo okrog 9000 vernikov, somaševalo pa je čez 400 duhovnikov. Vse je na začetku mašne daritve pozdravil gostitelj srečanja, mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger. Množica vernikov sledi obredom V nagovoru med mašo je apostolski nuncij msgr. Santos Abril y Castello nag-lasil, da se je v Sloveniji nova evange i-zacija začela že s Slomškom. Naštel je njegove človeške in duhovne vrline, o katerih je v berilu govoril odlomek iz Sirahove knjige modrosti, ter Slomška primerjal s Svetim Pavlom, apostolom narodov, saj sta oba, vsak v svojem času, „odlično odigrala vlogo, ki jima jo je zaupal Bog". Opozoril je na nevarnost sekularizacije in potrošništva, ki zasužn-juje današnjega človeka in citiral papeževe besede: ,,Ne bojte se Kristusa. On vam ne vzame ničesar. Da pa vam vse!". Navzoče je opogumil, da po Slomškovem vzoru sprejmemo Boga v svoje življenje. Dan jezikov 54. Slovenski dan Svet Evrope je 26. september razglasil za evropski dan jezikov, ki je namenjen ozaveščanju o pomenu učenja jezikov ter spodbujanju kulturne različnosti. Po Evropi so potekale številne prireditve, namenjene promociji učenja tujih jezikov. V državah članicah unije poleg 23 uradnih jezikov govori še najmanj 60 regionalnih jezikov in jezikov manjšin. Tokovi globalizacije in priseljevanja še dodatno prispevajo k široki paleti jezikov, saj naj bi se po nekaterih ocenah v Evropi govorilo kar 175 različnih jezikov. Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in urad vlade za komuniciranje sta se odločila, da evropski dan jezikov letos obeležita dan prej. Tako je v petek v ljubljanskem Miklošičevem parku potekal celodnevni družabni dogodek, imenovan Jezikovna potepanja, ki je s številnimi zabavnimi vsebinami obiskovalce prepričal o koristnosti znanja tujih jezikov. Zanimivo bi bilo med nami organizirati tak dan in mnoge prepričati o koristnosti znanja slovenskega jezika. Preteklo nedeljo je potekal v Hladnikovem domu v Slovenski vasi 54. Slovenski dan rojakov v Argentini, ki je sovpadal z 57. obletnico krajevnega doma. Folklorne in pevske skupine naših domov so razveselile obiskovalce, ki so prihiteli kljub slabemu vremenu. Podrobno poročilo o tem lepem dogodku bomo objavili v prihodnji številki. Pukšič v SLS Zadnjih nekaj mesecev neodvisni poslanec Franc Pukšič je dokončno zapečatil svoje sodelovanje s Slovensko demokratsko stranko (SDS), na listi katere ji bil izvoljen v državni zbor. V SDS niso presenečeni. Kot je župan Destrnika potrdil v Mariboru, bo odslej politično deloval v okviru Slovenske ljudske stranke (SLS), pristopil bo tudi v poslansko skupino omenjene stranke, ki bo tako sedaj štela šest članov. Pukšič je ob izstopu iz poslanske skupine SDS pred nekaj meseci dejal, da ostaja v stranki, saj verjame v vrednote SDS. Kot je dejal v ponedeljek 28. t.m., v te vrednote ni nehal verjeti, saj so vrednote SDS tudi vrednote slovenske pomladi, za njimi pa še vedno zelo trdno stoji tudi SLS. „Dejansko z mojo nekdanjo stranko ni nič narobe, ima pa posameznike, zaradi katerih sem se odločil za izstop," je pojasnil Pukšič. Sicer pa je še povedal, da se je za SLS odločil, ker je to še edina preostala pomladna stranka v državnem zboru in je pomagala ustvariti samostojno Slovenijo. Pukšič nas je obiskal v Argentini v aprilu 2002, kot predsednik tedanje komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nekaj časa je bil v začetku Janševe vlade tudi državni sekretar na Uradu za Slovence po svetu. Astronavtka Williamsova doma Osrednji del prireditve Od Les do zvezd in nazaj je bil sprejem astronavtke Sunite Williams. Njeni predniki po materini strani so slovenskega rodu, njena prababica Marija Bohinc pa je bila rojena v Lešah. Williamsova, ki se v teh dneh udeležuje dnevov slovenske znanosti, je prvič obiskala rojstno hišo svojih prednikov. V Lešah pri Tržiču so ji domačini pripravili prisrčen sprejem. Dogajanje se je s kulturnim programom nadaljevalo vse do trenutka, ko se je testna pilotka ameriške vojne mornarice poslovila. Williamsovo je Nasa pred desetletjem izbrala za ast-ronavtsko kandidatko. V letih 2006-2007 je šest mesecev preživela na vesoljski postaji Discovery. Skupaj ima več kot 29 ur vesoljskih sprehodov, v vesolju pa je preživela 195 dni, s čimer je dolgo časa držala rekord glede dolžine trajanja vesoljskih sprehodov in preživetih dni na vesoljski postaji med ženskami. Stran 2 1. oktobra 2009 • SVOBODNA SLOVENIJA vtisi iz slovenije iz zivl]en]a v argentini Ločani so spet slavili Tineta Debeljaka TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA). Pravim spet, ker so — po dolgih letih molka, zaničevanja njegovega dela in obrekovanja — dr. Tinetu Debeljaku že leta 1995 postavili veliko ploščo na pročelje rojstne hiše, leta 2003 pa uvrstili njegov doprsni kip v Alejo znamenitih Ločanov. Letos se mu je Muzejsko društvo Škofje Loke, ki ga vodi mag. Aleksander Igličar, hotelo oddolžiti kot enemu svojih ustanoviteljev in ga postaviti še v en krog, kamor spada poleg dr. Pavleta Blaznika in prof. Franceta Planine: posthumno so ga imenovali za častnega člana, listino pa izročili hčerkama Meti Debeljak Vombergar in Jožejki Debeljak Žakelj. Vse to — in še marsikaj — se je dogajalo v sredo, 23. septembra, v lepi, elegantni Kristalni dvorani prenovljenega So-kolskega doma na Mestnem trgu v Škofji Loki. Med gosti sta bila tudi predstavnik veleposlaništva Poljske v Ljubljani in Društva slovensko-polj-skega prijateljstva, arh. Jure Vombergar in dr. Andrej Bajuk z gospo. V prvem delu večera je Muzejsko društvo predstavilo izdajo Debeljako-vega prevoda Olimpijskega ognja poljskega pesnika Kazimierza Wier-zynskega. O njej je spregovoril urednik knjige prof. Nikolaj Jež. V knjigi je poleg prevoda tudi gradivo za bibliografijo dr. Debeljaka, ki ga je pripravila dr. Rozina Švent. Kot je povedala, je le gradivo in ne kompleten pregled, ker se zaveda, da nima vpogleda v nekatere publikacije in ker bi potrebovala, po njeni presoji, še dve do tri leta dela, da izpopolni že zdaj zelo izčrpno delo. Domačo — loško — besedo je prispeval nečak Janez Debeljak, ki je iz zapisov in lastnih vedenj in spominov opisal rodbino dr. Tineta. Zanimiv je podatek, da je bil slavljenčev oče funkcionalno nepismen, je pa poskrbel, da je že njegov otrok dosegel najvišje stopnje ustvarjalne pismenosti (ne iščite definicije tega pojma; zrasla je na mojem plevelnatem zelniku). Sledila je izročitev listine o imenovanju dr. Tineta za častnega člana Muzejskega društva. Po branju utemeljitve je mag. Igličar listino izročil ge. Meti in ge. Jožejki, čemur je sledil navdušen aplavz številne publike, ki je napolnila Kristalno dvorano So-kolskega doma. Na vrsto so prišli spomini, ki so jih posredovali vnuk Marko Vombergar z videofilmom, v besedi pa hčerki ga. Meta in ga. Jožejka ter pisatelj Zorko Simčič. Iz vseh je vela človečnost, ljubezen do družine, kulturno garaštvo in skrb, da bi mlajši ljubitelji lepe slovenske besede vztrajali pri svojem ustvarjanju. Lepi in primerni so bili prispevki tako pravnuka Marjana Vombergarja, ki je deklamiral Pesem o solzi, kot petje tria Quartet. Ves potek je z baržunastim glasom vodila Saša Pivk Avsec. Kot zadnja točka je pozdravil še župan občine Škofja Loka Igor Draks-ler. Župan se je kavalirsko opravičil za dogodek, ki ga je Marko Vombergar omenil — kaplja pelina v morje sreče - in odprl razstavo Slovenci v Argentini danes in je visela v prostoru pred dvorano. Izbrane fotografije so bile pravi ,,golazo", saj niso bile iz kakega arhiva in predstavljale stare dosežke slovenske skupnosti v Argentini, ampak so bile sveže, - ,,tople" bi rekli, če bi govorili o kruhu — s prireditev v preteklem mesecu, največ letu. Dobri dve uri trajajoči program je bil razgiban, zanimiv in spreminjajoč — torej se nihče ni dolgočasil, po koncu pa se ob raznih poticah in pijačah nikomur ni mudilo domov. Med mnogimi Ločani, sorodniki, ljudi od tukaj in tamkaj, je bilo tudi precej takih, ki so bili od tamkaj, pa so zdaj tukaj. Bilo je res lepo. GB JEZIK, ZVESTOBA IN VERA (nad. s 1. strani) način, da tvori v vseh nas osnoven del našega ego, torej tega, kar smo. V besedah Toneta Kuntnerja: Slovenec biti, slovensko ljubiti, -je pravzaprav nerazložljiva stvar, ker je to stvar srca in biti. Slovenec biti ni drugega kakor slovensko misliti, slovensko peti in govoriti; slovensko ljubiti -pa s srcem čutiti slovenski svet, hiše, gozdove, polja, ljudi, tako čutiti, da ne moreš, ne moreš biti brez njih. Pogon in, obenem, osnova vsega tega, kar delamo v naši skupnosti, torej, kar kot skupnost smo, je Slovenstvo, je trdna pripadnost narodu, katerega del smo. To slovenstvo, ki ga vsak od nas nosi v sebi, ima pa za nas še poseben prizvok. Dandanes smo večina od nas potomci narodnjakov, ki so pred šestdesetimi leti zapuščali domovino preganjani, smrtno ogroženi, oklevetani ravno zaradi njih neprecenljive ljubezni in spoštovanja do naroda, katerega so branili pod geslom "Bog, Narod, Domovina", tako z besedo kakor z orožjem pred napadom tujih ideologij in interesov, ki so podjarmili naš narod desetletja in pustili na njem še danes vidne sledi. Ta dejstva in prednamci, ki so v našem krogu preživeli izgnanstvo na njim tujih tleh, so nas temeljno ožigosali. Tudi to, in ne nazadnje, je del našega slovenstva. Tudi to sodi v naš narodni ego, je del naše narodne identitete, s še prav posebnim prizvokom za mlade, ki se občasno in plaho vprašujejo, ali morda le ni to del zgodovine, in bi bilo priporočljivo preteklost zakopati in gledati naprej. Njim odgovor v smislu razmišljanj dr. Komarja: ,,Človek, če ne veš, od kod prihajaš, potem tudi ne veš, kam greš". Graditi, torej, le iz, in na trdni osnovi našega narodnega biti, nam bo zagotovila solidno in trajno prihodnost. Nepogrešljivi naj nam bodo potemtakem trije vzajemni stebri naše skupnosti: slovenski jezik, kot neizpodbitna materinščina, ki jo vztrajno črpamo doma, in nenehoma izpopolnjujemo v skupnosti; trdna zvestoba zgodovini naših prednikov, torej nas samih, ki naj se tvori v neomajnem pričevanju, prepričanosti in izročilu našim narodnim dedičem; in naša krščanska vera, saj so ravno zaradi nje Slovenski narodnjaki zapuščali rodno grudo in odhajali v svet, in prav tako so naši duhovni voditelji zanetili klico naše skupnosti pod Andi, torej, lahko rečemo, so preko njih naši domovi tudi Božji dar. Ni lahko naše poslanstvo, a spodbujajmo se ob misli našega narodnega zavetnika, Blaženega Antona Martina Slomška, po katerem nosi ime tudi naš ramoški dom, ko je na binkoštni praznik 1834. Slovencem dejal: Bratje in sestre, Slovenec bom govoril Slovencem v slovenskem jeziku; Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih starih. Skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti. Ne bodi vas sram, da ste Slovenci, to naj bo naša čast! - Kot hvaležen sin svoje ljube matere želim, naj bi bila slovenska moja poslednja beseda, prav kakor je bila slovenska moja prva. Naj vam za konec citiram odlomek ,,domačega" avtorja, Toneta Rodeta, ki je v svoji zbirki Biti zapisal: Zakaj naprej? Iz korenin sva ti in jaz pozvana v smiselno življenje. Ta izziv, to dediščino sem z zgaranih rok prejel. Zato v prihodnost vedro zrem. In še to vem: kar ljubim in kar sam častim, bo tudi sin za svoje vzel. So problemi, ki se nenadoma pokažejo, pa tudi hitro zapustijo prostor javne pozornosti. So pa drugi, ki se raztezajo v teku več tednov, ali pa še dalj. Oboje smo srečali pretekli teden. Tudi senat? Zakon o radijskih in televizijskih podjetjih že nekaj tednov buri duhove po vsej državi. Novo besedilo, ki ga je predlagala vlada, je šlo po hitrem postopku skozi poslansko zbornico. Opozicija je menila, da se bo vsaj delno zataknil v senatu. Sedaj pa je ta domneva znova pod vprašanjem. Čeprav so senatorji uspeli s svojim namenom, da se osnutek obravnava v štirih komisijah, ne v dveh, kot je nameravala vlada, se je od tedaj pa do danes nekaj spremenilo. Celo obljubljene spremembe, ki bi vsaj delno preprečile skoraj neomajno kontrolo vlade nad temi mediji, so danes v dvomu. Kaj se je spremenilo? V akcijo je stopil bivši predsednik Kirchner. Osebno kliče tiste senatorje iz lastnih vrst, ki dvomijo, in nanje izvaja pritisk, da bi „pravilno" glasovali. Obenem pa je v stalnem stiku z guvernerji, tako vladnimi kot na strani opozicije. Tukaj je dialog drugačen: dve tretjini provinc se nahaja v hudih finančnih težavah. Odvisni so od redne in zlasti od izredne državne pomoči. Formula je torej zelo enostavna, a zato nič manj uspešna: vi nam daste podporo (glasove) mi vam damo denar. Morda se bo kdo vprašal, kakšno moč ima Nestor Kirchner, če nima nobene funkcije in je celo odstopil kot predsednik stranke. Trdno drži v rokah kirchnerizem in usmerja celotno pot vlade. In še nekaj. Vprašanje, zakaj taka nuja, ima tudi enostaven odgovor: v vladi ima vso veljavo namen, da Kirchner znova kandidira za predsednika leta 2011. Sam bivši predsednik smatra, da ima spričo razpršene opozicije, dokaj možnosti za uspeh. Potrebuje pa seveda, da ga mediji podprejo, ali vsaj, da ne napadajo vlade in razkrivajo njene porazne politike. Vendar, kljub vsemu, še ni izrečena zadnja beseda in mnogi upajo v preudarnost senatorjev. Levica na pohodu. Pretekli teden je izbruhnila v javnosti stavka delavcev podjetja Kraft. Bivša tovarna prehrane Terrabusi, sedaj v ameriških rokah, je bila več kot mesec dni neaktivna, ker je svojčas odpustila 155 uslužbencev, med njimi vso notranjo sindikalno komisijo in več delegatov. Ti so bili pred tem blokirali podjetje, zaradi česar je to sprožilo sodnih postopek. Problem stavkajočih je kmalu zavzel javno pozornost, ker so njim v podporo skupine „študentov" blokirale ceste v središču mesta in nato tudi razne dostope v mesto. Če je toliko brezposelnih, toliko problemov v podjetjih in toliko socialnih krivic, zakaj taka reakcija zaradi 155 odpuščenih v enem podjetju? Zadeva je tudi enostavna: notranja komisija podjetja in skupina delegatov predstavlja najbolj levičarski sindikali-zem. Problem ni bil delavske narave temveč ideološke. Vsa levica je zato šla na cesto, njim v podporo. Stanje se je tako zapletlo, da je vlada poslala policijo, ki je zavzela tovarno in izgnala ali aretirala zasednike, vse to sredi hudih spopadov, z desetino ranjenih. Sedaj, medtem ko podjetne spet normalno obratuje, potekajo pogovori pod pritiskom ameriškega veleposlaništva, ki ga skrbi usoda severnega kapitala. Mimogrede: prvič v šestih letih kirchnerizma je policija s silo rešila vprašanje blokad in zasedb podjetij. Tudi tukaj je razlog enostaven: namen podjetja da enostavno odide iz države in pusti dva dodatnih dva tisoč brezposelnih. Druga: notranja komisija je sprta z vodstvom sindikata in sindikat je (v okviru CGT) tudi pritisnil na vlado, naj stvar reši, da ne zmaga levičarska skupina. Cena, ki jo mora plačati vlada za sindikalno podporo. Vse je zapleteno. Preteklo nedeljo so bile krajevne (občinske) volitve v provinci Santa Fe. Spopadla sta se socialist Binner in peronist Reutemann. To pot so zmagali socialisti in postavili pod nov vprašaj Reuteman-novo predsedniško kandidaturo. Mimo krajevnih zapletov in revanšizma to odmeva tudi v državni politiki. Zanimivo je, da je kampanja potekala v prerekanju, kdo je dalj od kirch-nerizma. Drug drugega sta se obtoževala, da na tihem podpirata vlado (socialisti so v poslanski zbornici volili za vladni medijski zakon). O obeh pa nekateri opazovalci še vedno sumijo, da bi se lahko približala vladi ob predsedniških volitvah 2011. Vse bo odvisno od tega, koliko možnosti bo imel Kirchner za uspeh. Bolj kaže, da bo Reutemann potegnil z upornim peronizmom, Bin-ner pa z levico, morda celo z radikali in (ali) Cobosom. Medtem se je gospa predsednica vrnila s potovanja. Bila je v ZDA na zasedanju 20-tih, kjer je drugim solila pamet. Na povratku se je morala ustaviti še v Venezueli. Doma so jo čakali nerešeni vsi problemi, ki jih je pustila ob odhodu. Pa še novica, da je uradni institut za statistike ugotovil, da je število zaposlenih v drugem tro-mesečju letošnjega leta padlo za 220.000. Kako bi se torej mogla revščina zmanjšati, kot trdi ista ustanova? slovenci v argentini SLOMSKOV DOM - OBLETNICA SLOVENSKA VAS 58. Mladinski dan ff Preljubo veselje, oj kje si doma" V nedeljo 20. septembra je Dom v Ramos Mejiji slavil svojo 48. obletnico obstoja. V sončnem jutru sta zažareli na drogu državni zastavi, simbola naših domovin, dvignili sta ju predsednik Slomškovega doma Marko Selan ter častni član Herman Zupan in botra Doma Katica Potočnik. Ko sta izzveneli himni je podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc odprla slavje s pozdravom gostov, predstavnikov ustanov in številnih domačinov. Službo božjo je daroval župnik Franci Cukjati v težki okoliščini, saj mu je prav to jutro po težki bolezni mirno v Gospodu zaspala njegova mama. Navezal je prav Slomškove besede o veselju z dušnim mirom ob smrti kot prvim virom veselja. Fantje in dekleta so s petjem sooblikovali službo božjo. Po kratkem okrepčilu je v dvorani sledila praznična akademija, ki jo je uvedla prof. Neda Vesel Dolenc s pozdravi častnih gostov: veleposlanik Republike Slovenije prof. Avguštin Vivod s soprogo prof. Marjano Hribar V i v o d , častni konzul RS v Buenos Airesu Herman Zupan s soprogo Julijo Prebil Zupan, predsednico društva Zedinjena Slovenija Alenka Jenko Godec in zastopstva Domov in organizacij. Podpredsednica Slomškovega doma je posebej naglasila, da se letos spominjamo tudi 150-letnice Slomškovega z g o d o -vinskega prenosa škofijskega sed e ž a škofije v Maribor in s tem združitve štajerskih Slovencev, ter 10-letnice, ko je Cerkev proglasila Slomška za blaženega in s tem potrdila tudi njegovo vseobsežno verskovzgojno in narodno delo, ki ga je izkristaliziral v naročilu: Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne omike. Predsednik Doma Marko Selan je v pozdravnih besedah naglasil pomembnost današnjega slavja in nadaljeval: ,,... Hiter pogled na našo prehojeno pot kaže, da je minilo 48 let neprestanega dela. Lahko vidimo, da sta dve generaciji zrasli v Domu, da sta ti generaciji učili v sobotni Slomškovi šoli, hodili vsako nedeljo k slovenski maši, se vključevali v razne organizacije in dejavnosti v Domu. Krog življenja se zopet prenavlja in pogled naprej je optimističen. Slomškov dom je zgrajen na trdnih temeljih, ker so ga ustanovitelji gradili v skrbi za prihodnje rodove. Sanje in želje so se v teku let uresničile in potrdile, da je pot prava. Skozi vsa ta leta smo imeli veliko kriz, večkrat smo se celo vprašali, ali se splača iti naprej. A korajža velja! Krize so del življenja, to v Argentini še posebno dobro vemo. Vsaka kriza vsebuje tudi priložnost za prenovo. Za uspeh sta potrebni dve važni potezi: nastop in vztrajnost! ... Slomškov dom je živ dokaz tega. Prosimo Boga, naj nam po priprošnji našega zavetnika blaženega Antona Martina Slomška, da še veliko blagoslova, da bo Dom zdrav in nam vsem v ponos še na mnoga leta!" Predsednica Zedinjene Slovenije je izrazila zadovoljstvo ,,... saj je vaš praznik zbral vse nas. Naj bo veselje vedno tu doma!" Veleposlanik prof. Vivod je prinesel čestitke slovenske države in sporočil pozdrave slovenskih skupin, ki jih odkriva po Argentini in Južni Ameriki ter z občudovanjem in upanjem zrejo na slovensko skupnost v Argentini. Ne ra-zočarajmo jih! Slavnostni govornik na slavju 48-letnice je bil dr. Štefan Godec. Njegov govor objavljamo na uvodnem mestu našega lista. Sledil je prizor, ki sta ga pripravila Jože Lenarčič in Lojze Lavrič, in prikazuje kako se družina pripravlja na slavje v Domu. Sodelovali so: skupina fantov in mož s petjem, deklice z rajanjem ter Klara Marinič, Andrejka Vomber-gar Štrfiček, Edi Cestnik, Ciril Loboda in Viki Kastelic. Na dvorišču Doma je bila razstava priprav na široko zasnovan množičen muzikal „Hvalnica družine Trapp", ki ga Slomškova šola pripravlja za proslavo 60-letnice. V drugih prostorih pa je bila RAZSTAVA KRAJEVNIH SLIKARJEV Organizatorka razstave Andrejka Dolinar Hro-vat je odprla razstavo in nadaljevala: „Vsakoletna razstava krajevnih slikarjev je prispevek h kulturnemu delu v Slomškovem domu, saj je zaradi števila slikarjev to izjemen umetniški doprinos okolju, iz katerega izhajajo. V tem srečanju slikarji predstavijo gledalcem svoja čustva in misli, ki se rodijo v vztrajnem delu v ateljeju, v tišini in samoti, ko ustvarjajo iz svoje duše. Povabim vas na ogled razstavljenih slik, Slomškovemu domu pa se v imenu slikark zahvaljujem za povabilo." Razstavljale so naslednje slikarke: Andrea Quadri - rojena v Argentini, absolventka šole Prilidiano Pueyrredon, licienciatka antropologije, pripravlja doktorat. Razstavljala v Argentini, Sloveniji in Avstriji. Helena Klemenc - rojena v Argentini, absolventka šole Instituta Consudec. Izpopolnjevala se je pri kiparju Francetu Ahčinu in slikarju Heliasu Gagliardiju ter Nicolasu Menziju. Razstavljala v Argentini. Vera Rupar - rojena v Sloveniji, študirala na univerzi Matanza, Centro Cultural Rojas in Casa de Cultura de Ramos Mej^a. Razstavljala v Argentini. Irena Žužek - rojena v Belgiji, absolventka grafičnega oblikovanja, slikarstvo študirala s Heribertom Zorrilla. Posveča se tudi digitalnemu slikarstvu. Razstavljala v Argentini, Sloveniji in Avstriji. Andrejka Dolinar - rojena v Argentini, absol-virala na likovni akademiji Manuel Belgrano, izpopolnjevala tudi pri kiparju Francetu Ahčinu. Kritik Mirko Juteršek je o njej zapisal: „Slikarstvo Andrejke Dolinar je tematsko pestro in razpeto med stvarnostjo in abstrakcijo. Vsekakor je za njen pristop k snovanju slik značilna njena silovita temperamentalnost." Razstavljala v Argentini in Sloveniji, prva razstava v Sloveniji v Škofji Loki, prav na dan Osamosvojitve. K družabnemu in razvedrilnemu programu je spadalo skupno kosilo, priložnost za utrditev in navezavo novih prijateljstev ter prijateljske tekme v odbojki na igriščih Slomškovega doma. J.T. Mladinski dnevi, ki se vršijo vsako leto po naših domovih, so predvsem priložnost za srečanja med mladimi, ob katerih se gradijo prijateljske in - zakaj ne - tudi ljubezenske vezi. Krajevna mladinska organizacija ob pripravi tega svojega praznika ojači svoje notranje delo- Mart^n: 25-22; 25-22. NOGOMET S.F.Z. Ramos - Lanus: 0-4; Moron - San Mart^n: 2-1; San Justo - Lanus: 1-1; San Justo - Moron: 4-0. Po teh rezultatih sta se v obeh finalih pomerili reprezentanci San Justa in Lanusa, po obeh pa so slavili vanje, da na različnih področjih nudi gostom čim bolj vreden celodneven program, ki obsega verske, narodne, športne, kulturne in družabne sestavine. Želeti bi torej bilo, da vsa mladina čim bolj sodeluje pri vseh dnevnih dejavnostih. Na letošnjem M. D. v Slovenski vasi, ki se je vršil v nedeljo 13. septembra, so se športna tekmovanja pričela po sv. maši. Že skoraj dokončno obnovljena cerkev Marije Kraljice, katere 50 letnico blagoslovitve bomo slovesno praznovali prihodnjega 15. novembra, je tako, kljub skrbno pripravljenemu oblikovanju bogoslužja, žalostno ostala na pol prazna, kakor se to dogaja ob navadnih nedeljah. Škoda še zlasti, ker je to bila nekako poslovilna maša med mladimi posebno priljubljenega dušnega pastirja Pavleta Novaka, ki je sedaj že odšel v Ljubljano, kjer ga čakajo večje odgovornosti kot vrhovni predstojnik slovenskih lazaristov. Spoštljivost ob državnih simbolih prepričljivo zmago sanjuščani. V odbojki 25-12 in 25-17, v nogometu pa 3-0. Sploh se v zadnji dobi opaža nižja konkurenčnost zaradi vedno bolj očitne premoči San Justa, oprte ne le na večji možni izbiri igralcev, temveč tudi na resnejši pripravi. Kl- - zastavi, ki imata skozi ves potek praznika častno mesto in narodni himni - izraža našo dvojno istovetnost, katere formalni znak je tudi mnogokrat dvojno državljanstvo. Močna povezava mladih je šport, zlasti kadar je tekmovalnost prvenstveno usmerjena v dviganje lastne igre z boljšo osebno tehniko in kondicijo ter skupinsko razumevanje in koordinacijo soigralcev. Kot redno, so v Slovenski vasi dekleta tekmovala v odbojki, fantje pa v nogometu. Izidi kvalifikacijskih srečanj so bili sledeči: ODBOJKA S.D.O. San Justo - Moron: 25-12; 25-8; Ramos -Lanus: 16-25; 15-25; Moron - San Mart^n: 20-25; 18-25; San Justo -Lanus: 25-21; 25-16; Ramos - San jub temu ostali ohranjajo navdušenje, ki pa na daljšo dobo ni zagotovljeno. Koristno za vse bi bilo iskanje kakih sprememb, ki bi zmanjšale razlike in tako povečale zanimanje. Program v dvorani Hladnikove-ga doma je zamislila ustvarjalna in iznajdljiva Rotija Grbec na temo otroških igrač in zabav, z zanimivo razlago o njihovem razvoju. Na stranskem odru je pogovor v obliki psihiatrične posvetovalnice služil kot povezava nastopov raznih skupin, ki sicer razen folklore niso bile kaj temeljito pripravljene, ni jim pa manjkalo originalnosti in pozitivnega odziva med občinstvom. Čeprav je hrane več kot prehitro zmanjkalo, se je živahno razpoloženje še dolgo raztegnilo ob nastopu orkestra E.Q.E., ki ga je poleg mladine uživalo tudi mnogo takih, ki jih izkaznica postavlja v predhodne generacije. F.S. Pogled na naše kulturno ustvarjanje V Svobodni Sloveniji smo že poročali o letošnjem kulturnem srečanju v Vilenici. K temu še dodatne podrobnosti. V Društvu slovenskih pisateljev (DSP) je potekala okrogla miza Položaj slovenskoargentinske književnosti in kulture, ki so jo pripravili kot zadnjo prireditev v sklopu letošnje 24. Vilenice. Na njej so različni strokovnjaki osvetlili pomen slovenskega kulturnega dogajanja in umetniškega ustvarjanja v Argentini. Janja Žitnik Serafin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU je uvodoma poudarila, da Slovenci v Argentini predstavljajo največjo slovensko zdomsko skupnost, ki je ustvarila najobsežnejši korpus literarnih besedil v okviru slovenske književne produkcije v izsel-jenstvu. Vrhunec njihove dejavnosti seže v 60. in 70. leta, danes pa se skupnost po besedah Žitnik Serafinove sooča z značilnimi dilemami in spremembami, podobno kot večina drugih slovenskih skupnosti v tujini. Po besedah predsednika izseljenskega društva Slovenija v svetu Sebastjana Kocmurja je bila dejavna že predvojna slovenska skupnost, povojna skupnost pa je ob velikem prilivu intelektualcev iz Slovenije v petih desetletjih ustvarila več kot 150 tiskanih del in do leta 1998 100 leposlovnih knjižnih izdaj. V prvih povojnih letih so bile naklade primerljive s knjižnimi nakladami v Sloveniji, je pojasnil. Opozoril je na pomen Slovenske kulturne akcije, ki je po njegovem mnenju uspela v medcelinskem povezovanju s tem, ko je privabila tudi druge slovenske ustvarjalce po svetu, med njimi Vladimirja Kosa v Tokiu, Rafka Vodeba v Rimu in Leuvenu, Leva Detele na Dunaju in Karla Mauser-ja v Clevelandu. Poudaril je, da mlajše generacije pišejo v španščini, ob čemer je Žitnik Serafinova predstavila svoje stališče, da je tudi tujejezična izseljenska literatura, ki izhaja iz slovenske literarne tradicije sestavni del slovenske nacionalne književnosti. Vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj RS v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) Rozina Švent, je povedala, da je bil NUK dolgo časa obravnavana kot režimska ustanova in so zato pred osamosvojitvijo Slovenije imeli težave s sodelovanjem z argentinskimi ustvarjalci. Rešitev v današnjem času, ko mlajše generacije niso več vešče slovenskega jezika, pa vidi v dvojezičnih knjigah. Šventova, ki je med drugim uredila bibliografijo Tineta Debeljaka, ki ima največji opus med izseljenskimi pisatelji, je izpostavila problem psevdonimov pri izseljenskih avtorjih. Pojasnila je, da so jih avtorji uporabljali, zaradi sorodnikov v Slovenji, saj so bili obravnavani kot politični migranti. Pogosto so avtorje razkrili šele po njihovi smrti, je dodala. Irena Avsenik Nabergoj, znanstvena sodelavka na ljubljanski Teološki fakulteti, ki je med drugim magistrirala iz analize esejev v slovenski kulturni reviji Meddobje, ki izhaja v Argentini, je dejala, da je osrednji motiv zdomske poezije hrepenenje po domovini. To se povezuje z motivi kot je denimo ptica, ki si želi čez ocean, pa ima zlomljena krila ali z motivom Lepe Vide. Raziskovalka na inštitutu za slovensko izseljenstvo Kristina Toplak, ki se ukvarja s slovenskimi likovnimi umetniki v Argentini, je opozorila, da mednarodno uveljavljeni umetniki, ki razstavljajo po narodnih galerijah po svetu, v Sloveniji razstavljajo le v majhnih galerijah, kot so Zavod sv. Stanislava, Svetovni slovenski kongres ali Slovenska matica ter, da se o njih še vedno piše zelo ideološko. ZA DRUŽINSKI UŽITEK Medeni okusi Med je najstarejše sladilo, ki so ga stoletja pridobivali v divjini. Prihaja z vsega sveta, bodisi v obliki mešanic ali pa najčistejšega medu ene same rastlinske vrste. Vsaka vrsta medu ima svoj značilen okus, razlikujejo pa se tudi po uporabi. Nekatere vrste medu so zelo primerne za čaj, spet druge pa za pripravo sladkih ali slanih jedi. Med nastane iz nektarja, ki ga čebele nabirajo na cvetovih. Večina medu sestavljajo sladkorji, in sicer fruktoza ter glukoza. Okus medu je odvisen od njegove arome; nekatere vrste imajo tako oster vonj, da v mešanici drugih vrst prevlada nad vsemi ostalimi. Na svetu pridelajo na leto približno milijon ton medu, od tega v Sloveniji kar 1500 do 2000 ton medu. Slovenci se lahko ponašamo z zelo kakovostnimi vrstami medu, kot sta hojin in smrekov med, čebelarji pa pridelajo zelo veliko tudi cvetličnega, akacijevega, lipovega in kostanjevega medu. Pecivo, oslajeno z medom, se obdrži dlje in se suši počasneje. Kadar nadomestimo sladkor z medom, ne smemo pozabiti, da je med precej slajši, zato bomo npr. namesto 40 g sladkorja, dali le 20 g medu. Med vsebuje tudi skoraj 20 odstotkov vode, zato dodamo v tem primeru tudi ustrezno manj tekočine. Poleg tradicionalnih medenih piškotov in kolačev poskusite pripraviti tudi druge zanimive jedi, v katerih boste uporabili med kot zdrav in aromatičen dodatek. SKUTNA PITA Z MEDOM 125 g. moke, 1 žlica sladkorja v prahu, 50 g. masla, 2 žlici vode, 250 g. skute, 150 ml. sladke smetane, 3 žlice medu, nastrgana lupina 1 limone, 1 žlička cimeta, 3 jajca. Moko presejemo in ji dodamo sladkor in stopljeno maslo ter vse skupaj pregnetemo v krhko testo. Dodamo toliko vode, da oblikujemo testo v kroglo, ga zavijemo v folijo in postavimo za pol ure v hladilnik. Medtem gladko razmešamo skuto in smetano, dodamo sladkor, med, limonino lupinico in cimet. Razžvrkljamo jajca in jih med mešanjem počasi dodajamo skuti. Testo razvaljamo v tortni model (s premerom 20 cm) in zlijemo nanj nadev. Pito pečemo v pečici na 180°C okoli 40 do 50 minut. HRUŠKE V MEDU 4 hruške, 4 žlice medu, 300 ml. vode, 2 žlici limoninega soka, 1 vaniljin strok, 2 žlici sesekljanih pistacij, stepena smetana. Hruške olupimo, jih razrežemo na pol in jim izrežemo peščišča. Med, vodo, limonin sok in vaniljin strok zavremo in s tem prelijemo hruške, ki morajo biti v majhni kozici, nato pa vse skupaj kuhamo na majhnem ognju, dokler hruške ne postanejo mehke. Hruške nato preložimo v servirno posodo in jih ohladimo. Ponudimo jih hladne, posute s pistacijami in stepeno sladko smetano. SLADKO KISLE BUČKE 500 g. bučk, 1 manjša sesekljana čebula, 2 žlici olja, 2 žlici limoninega soka, 1 žlica medu, sol in poper, prgišče sesekljanega peteršilja. Bučke narežemo na kolute (discos). Čebulo popražimo na olju in na hitro opečemo bučke, nato zmanjšamo ogenj, posodo pokrijemo s pokrovko in na majhnem ognju dušimo 5 do 6 minut. Po tem času primešamo limonin sok in med ter vse skupaj solimo in popramo. Povečamo temperaturo in odkrijemo pokrov s posode, da se naredi gosta zmes, vendar moramo paziti, da bučke niso čisto zmehčane. Potresemo s peteršiljem in ponudimo. Kot priloga se bučkam izvrstno poda kuhan riž. slovenci in sport 109 KOLAJN Slovenski balinarji so na svetovnem prvenstvu za mlade v Nici povečali bero kolajn. Zabičan Igor Šircelj je v četrtfinalu v krogu premagal Francoza Loica Gottarda s 26:24, Postojnčan Gašper Kraševec pa v klasični disciplini Čilenca Giacoma Tosa s 13:3. Slovenca sta si tako zagotovila bron. Skupaj z Matejem Kavčičem, ki si je prav tako že priboril bron v hitrostnem zbijanju, sta povečala število slovenskih kolajn na EP in SP kar na 109. TENIS: ODPRTO PRVENSTVO LJUBLJANE Paolo Lorenzi je zmagovalec teniškega odprtega prvenstva Ljubljane, challengerja ATP z nagradnim skladom 60.000 dolarjev. Prvi nosilec je v finalu z 1:6, 7:6 (4) i^n 6:2 premagal osmega nosilca, domačega igralca Grego Žeml-jo. Žemlji bo pripadel ček za 3600 evrov in 45 točk za svetovno lestvico. - Italijan je tudi v polfinalu premagal mladega Slovenca, Janeza Semrajca. USPEŠNO KONČANA PADALSKA SEZONA Slovenski padalci so uspešno končali sezono svetovnega pokala. Na zadnji tekmi v Locarnu so osvojili stopničke v vseh treh kategorijah. Uroš Ban je zmagal med moškimi, Irena Avbelj je bila tretja med ženskami, Elan pa tretji med ekipami. Po šestih tekmovanjih, regularne so bile štiri tekme, so se Slovenci veselili treh skupnih zmag, ki so si jih priskakali ekipa Elan v postavi Roman Karun, Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Domen Vodišek ter Domen Vodišek in Irena Avbelj v obeh konkurencah posameznikov. NAJVEČJI ZASLUŽKARJI PRI KOŠARKI Spletna stran hoopshype.com, na kateri je moč najti vse o severnoameriški košarkarski ligi NBA, je med drugim objavila največje "zaslužkarje" med evropskimi košarkarji. Največ si s košarkarsko igro v NBA prisluži Nemec Dirk Nowitzky, ki na sezono pri Dallas Mavericks prejme 13.747.024 evrov. Slovencev med prvimi petnajstimi "zaslužkarji" iz Evrope v NBA ni, Rašo Nesteroviž naj bi pri ekipi Toronto Raptors na sezono prejel 1.278.256 evrov na sezono. Za primerjavo, Srb Darko Miličiž, ki je na repu petnajsterice najboljših zaslužkarjev v NBA, na sezono dobi nekaj več kot pet milijonov evrov. g. jože razmiSlja Ljubezen do domovine Namenoma nisem napisal, ljubezen do Slovenije, ker je ona domovina samo nekaterih med nami, nas starejših. Mlajši so rojeni vsi izven nje in mnogi v mešanih zakonih in imajo drugo domovino, ki ni Slovenija. Vsekakor so slovenske krvi, ker je oče ali mati Slovenka, niso pa rojeni v Sloveniji. Zato ne moremo pri njih govoriti o jubezni do Slovenije, ampak o njih rodni domovini. Mnogi že poznajo Slovenijo po obiskih in ji priznajo vse in še več, kar so o njej vedeli že prej. Ne malo od njih se čutijo del slovenskega naroda in slovenske države in jo ljubijo kot svojo drugo domovino. Ljubijo svoje prednike, ki so živeli, delali in molili ter umirali za Slovenijo. Vsi starejši pa smo dolžni ljubiti Slovenijo. Ona je naša prva domovina. Če res ljubimo Boga, ki je Stvarnik vesolja, moramo po četrti božji zapovedi ljubiti tudi Slovenijo, ki ji je On dal obstoj v družini narodov. Ne smemo pozabiti, ne eni in ne drugi, na našo resnično in pravo domovino, ki je v nebesih. Tam imamo prostor in tam bomo Boga gledali iz obličja v obličje. Tam je naša prava in končna domovina, za katero nas je Bog ustvaril in nam dal zemeljsko življenje, da si nebesa zaslužimo. Kar smo dolžni storiti za našo zemeljsko domovino, če več ne moremo, napravimo to vsaj z molitvijo, da dosežemo vsi večni pokoj v Bogu. Tako si bomo zagotovili, da bo naša zemeljska domovina samo zelo reven predokus dokončne domovine pri Bogu. Vse zapovedi, med njimi tudi četrta, ki nam nalaga domovinsko ljubezen, nam pri tem pomagajo. Drugi Forum o evropski I I «v v« • dediscini Osrednji dogodek letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine DeKD je bil Drugi forum o evropski dediščini, ki je potekal 22. in 23. septembra v Ljubljani in na Brdu pri Kranju. Tema ustvarjalnosti in inovativnosti pri ohranjanju dediščine je bila izbrana zato, ker je Evropska unija letošnje leto razglasila za leto ustvarjalnosti in inovativnosti. V okviru foruma bosta potekali dve plenarni zasedanji, in sicer na temi Inovativnost in ustvarjalnost pri interpretaciji dediščine ter Dediščina in podobe. Udeleženci foruma bodo skušali najti odgovore na vprašanja, kot so: ali bodo nove tehnologije pritegnile mlade k raziskovanju dediščine, kje je meja med ustvarjalnostjo in manipulacijo v interpretaciji dediščine, kako bolje povezovati dediščinski sektor in TV ter AV producen-te, koliko komercialnosti je še dopustne pri predstavitvi dediščine za širšo javnost? V večkulturni Evropi, ki jo zaznamujejo izmenjave in mobilnost, sta namreč interpretacija in razlaga dediščine zelo pomembni, saj je njun namen omogočiti vsakemu posamezniku, da se poistoveti s svojimi koreninami ali jih najde v eni ali več dediščinah, hkrati pa prizna in sprejme kulturo drugih. Prvi forum o kulturni dediščini je bil oktobra lani v Bruslju. Potekal je na temo Dediščina in dialog in je bil obenem namenjen obeležitvi 20. obletnice Dnevov evropske kulturne dediščine v Belgiji. Dnevi evropske kulturne dediščine so skupna akcija Sveta Evrope in Evropske komisije. Njihovi začetki segajo v leto 1985, ko je na konferenci evropskih ministrov za kulturo držav članic Sveta Evrope v španski Granadi tedanji francoski minister za kulturo predlagal, da naj se akcija dnevov odprtih vrat, ki so jo leto pred tem začeli v Franciji, razširi še v druge države. Svet Evrope je akcijo Dnevi evropske kulturne dediščine uradno sprožil leta 1991 ob podpori Evropske komisije. Skupna akcija Sveta Evrope in Evropske komisije so DEKd postali leta 1999. Ker sta obe partnerici začutili, da bi akcija potrebovala nove spodbude sta leta 2008, ki je bilo evropsko leto medkulturnega dialoga, organizirali prvi forumu o evropski kulturni dediščini. Forum je vsako leto v drugi državi, članici Sveta Evrope, še vedno pa v septembru potekajo prireditve po posameznih državah, organizirane na nacionalni ravni. Drugi forum o evropski dediščini je organiziral Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije v sodelovanju s Svetom Evrope, Evropsko komisijo in ob podpori ministrstva za kulturo. novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti SLOVENEC V SATELITSKEM CENTRU Novi direktor Satelitskega centra EZ bo Slovenec, veleposlanik Tomaž Lovrenčič. Izvolil ga je upravni odbor centra, položaj pa bo zasedel z začetkom prihodnjega leta. To bo prvič, da bo položaj direktorja ene od agencij EZ prevzel Slovenec. NAGRADA MARJANA ROŽANCA Letošnji nominiranci za nagrado Marjana Rožanca za najboljšo esejistično knjigo zadnjih dveh let so Mitja Čander za delo Kuvertirana poteza, Gorazd Kocijančič za zbirko Razbitje. Sedem radikalnih esejev, Jaroslav Skrušny za delo Varuhi spomina, Ifigenija Simonoviž za knjigo Konci in kraji ter Vlado Šav za izbor esejev z naslovom Vrelec. Nagrado je prejela Ifigenija Simono-viž. NOVE (MOŽNE) OBČINE Državni zbor je z 39 glasovi za in 33 proti sprejel odlok o razpisu referendumov, na katerih se bo ugotavljala podpora tamkajšnjih prebivalcev za ustanovitev nove občine Mirna, za delitev občine Koper na štiri nove občine in še posebej na območju Ankarana za izločitev iz sedanje koprske občine in ustanovitev samostojne občine. OD PATRIE DO SVARUNA V treh mesecih usposabljanja pripadnikov Slovenske vojske na oklepnikih 8x8 ni prišlo ne do poškodb vojakov ne do poškodb vozil in sistema, je ob predstavitvi bojnega streljanja s Patriinimi oklepniki dejal poveljnik 74. motoriziranega bataljona SV Igor Cebek. Predstavljeno je bilo tudi ime oklepnika, ki se bo odslej imenoval Svarun. JE REALNOST REALNA? Zaposleni v Sloveniji so lani v povprečju prejemali približno osem odstotkov višje plače kot leto prej; v bruto znesku so znašale dobrih 1390 evrov, neto pa so izplačila malenkost zaostajala za 900 evri mesečno. To pomeni, da se je povprečna mesečna neto plača v enem letu realno povečala za dva odstotka. po svetu nemSke volitve Nemčijo bo tudi prihodnja štiri leta vodila Angela Merkel. Krščanskodemokratska unija, ki jo vodi, je skupaj z bavarsko Krščanskosocialno unijo na nedeljskih parlamentarnih volitvah po zadnjih podatkih zbrala skoraj 34 odstotkov glasov. Socialdemokrate, ki so do zdaj sestavljali veliko koalicijo, je podprlo 23 odstotkov volivcev. Merklova bo koalicijo najverjetneje oblikovala s Svobodnimi demokrati, saj je levi bloki, ki ga poleg socialdemokratov sestavljajo še Zeleni in Leva stranka, skupaj zbral manj glasov. GENOCID Poljski parlament je brez glasovanja sprejel resolucijo, ki Rusijo obtožuje genocida v zvezi s pokolom v Katins-kem gozdu leta 1940. V resoluciji poljskega parlamenta je zapisano, da so imela dejanja tedanje Sovjetske zveze na Poljskem v začetku druge svetovne vojne značilnosti genocida. V Moskvi, kjer so šele leta 1990 priznali, da so dejanje zakrivili sovjetski vojaki, prej pa so za pokol obtoževali nemško vojsko, obtožbe o genocidu zavračajo in vztrajajo, da je šlo za vojni zločin. PORTUGALSKA Parlamentarne volitve so bile tudi na Portugalskem. Po pričakovanjih je zmagala socialistična stranka premierja Joseja Socratesa, a ji ni uspelo dobiti večine v parlamentu. Zbrala je 36,6 odstotka glasov in tako zmanjšala podporo, ki so ji jo volivci namenili leta 2005 - takrat so dobili 45 odstotkov glasov. Glavna izzivalka socialistov, stranka socialnih demokratov, ki jo vodi Manuela Ferreira Leite, je na volitvah prejela nekaj več kot 29 odstotkov glasov, kar je skoraj enak izid, kot so ga dosegli na zadnjih volitvah. Največji zmagovalec volitev je bil levi blok, ki je prejel 10 odstotkov glasov in tako v primerjavi s prejšnjimi volitvami pridobil štiri odstotke glasov. Socrates je povedal, da je zaenkrat prezgodaj za ocene ali bodo socialisti vladali sami ali s partnerji. Odločitev o tem bo sprejel po pogovorih z ostalimi strankami. vojaSke vaje Iran je med vojaškim vajami testiral dve raketi kratkega dosega, napovedal pa je tudi preizkus rakete dolgega dosega. Ob tem je vojska testirala tudi katapult za rakete. Potem ko je država ta teden sporočila, da gradi še en objekt za bogatenje urana, in izzvala buren odziv kljub vztrajanju, da je njen jedrski program miroljubne narave, je zdaj z novimi testiranji poskrbela še za dodatno razburjenje mednarodne skupnosti. Iranska elitna revolu- BISERNI JUBILEJ Č. M. M. TEREZIJE HANŽELIČ V Rimu je v biv. generalni hiši Šolskih sester 3. reda sv. Frančiška 15. avgusta t. l. praznovala biserni jubilej redovne preobleke biv. vrhovna predstojnica č. m. M. Terezija Hanželič. V hišni kapeli je imel mašo generalni asistent D. J. p. Anton Prešeren, ki je v cerkvenem govoru naglašal, da mora ta dan veselja izzveneti v hvaležen savospev Bogu za vse velike reči, ki jih je storil zaslužni slovenski redovnici. (...) AVRELIJ AVGUStin: KNJIGA O VERI, UPANJU IN LJUBEZNI (ENCHIRIDION) Izdala Slov. kulturna akcija, Buenos Aires, 1959 Eden največjih duhov vseh časov je bil sv. Avguštin: filozof, teolog, globoko religiozen človek, svetnik. (... ) Knjiga ni debela po obsegu (124 strani), a bogata po vsebini. V njej hoče Avguštin povedati ,,kaj je treba verovati, kaj upati, kaj ljubiti" (str. 24,25). Večina poglavja (29) obsega razlago apostolske vere, le zadnja štiri obravnavajo upanje in ljubezen. (...) I. L. SLOVENCI V ARGENTINI PISMO IZ MENDOZE Dva večja dogodka iz življenja mendoške slovenske skupine sta bila v zadnjem času tako pomembna, da ne smeta kar tiho v pozabo. Praznik sv. Roze Limanske je prišel med nami že kar v tradicijo. Vsako leto pohiti na ta dan naš pevski zbor v kraj, ki nosi ime svetnice in v katerem že lepo vrsto let župnikuje naš rojak g. Ivan Tomažič. Prav radi napravijo naši pevci vsako leto ta izlet, ker ponesejo spet košček naše domačnosti g. župniku, ki živi povsem osamljen v sv. Rozi, daleč proč od vsega slovenskega življa. (...) Slomškova proslava. Prvo nedeljo v septembru smo pa imeli doma velik praznik. (...) Prvikrat smo se namreč zbrali mendoški Slovenci na skupno prireditev v novem Slovenskem domu. (...) Bb. Svobodna Slovenija, 8. oktobra 1959 - številka 40 RESUMEN DE ESTA EDICION cionarna garda je sicer napovedala, da bo opravila večdnevne vojaške vaje, ki naj bi pripomogle k izboljšanju obrambnih sposobnosti islamske republike. SKLEPI VRHA G20 V ameriškem Pittsburghu so voditelji gospodarsko najpomembnejših držav iz skupine G20 dvodnevni vrh sklenili s skupno izjavo, ki med drugim izraža načelni dogovor o omejitvah plač finančnim direktorjem, povečanju bančnih rezerv, odpravljanju neravnovesij in drugih ukrepih za preprečitev ponovitve krize. Voditelji držav G20 so se tokrat zaradi krize, ki se je poglobila lansko jesen, sestali že tretjič. Novembra v Washingtonu je bilo vzdušje polno strahu in zmede, aprila v Londonu se še ni vedelo, ali bodo stimulacijski ukrepi delovali dovolj hitro, tokrat pa se že kažejo obrisi konca krize in okrevanja. Dokument G20 poziva k sodelovanju med državami pri reformah finančnih regulacij. Voditelji so ob tem razglasili, da se svetovno gospodarstvo stabilizira, vendar pa obenem opozorili, da še ne bi smeli umakniti monetarnih in fiskalnih stimulacij, ki so pomagale umiriti krizo. SYDNEY Peščeni vihar, ki je preteklo sredo prizadel Sydney, je povzročil za več deset milijonov dolarjev škode v gospodarstvu. Zaradi najhujšega peščenega viharja v zadnjih desetletjih so bila zaprta vsa gradbišča v tem mestu, v letalskem prometu pa je prihajalo do velikih zamud. Razmere so se sicer dan po viharju počasi umirile, še vedno pa mesto prekriva oranžen puščavski pesek. Po ocenah strokovnjakov je vihar najhujši v zadnjih 70 letih. EL SER ESLOVENO Con motivo del 48° aniversario del centro esloveno Slomškov dom de Ramos Mej^a, el Dr. Štefan Godec tuvo a su cargo las palabras alusivas. Entre sus afirmaciones dijo que el Centro es y debe ser una extension del ambiente familiar de un hogar. Es un espacio donde se puede conversar abiertamente, los ninos juegan como si estuvie-sen en el patio de su casa, los jovenes obtienen sus primeras experiencias en las responsabilidades de conduc-cion y trabajo en conjunto. Pero, continua, todos estamos de acuerdo que el Centro es mucho mas que un refugio seguro. El impulso y lo que subyace a todo esto es lo que somos - eslovenos, una fuerte pertenencia a la nacion de la que formamos parte. La construccion de un futuro sostenible sera a partir de una base solida. Indispensables, para nuestra comunidad, seran tres pilares: la lengua eslovena, la fidelidad a la historia de nuestros antepasados y nuestra fe cristiana. (Pigs. 1 y 2) ANIVERSARIOS Al cierre del ano dedicado a la figura de Slomšek, por cumplirse el 150° aniversario de la llegada del obispo y la transferencia de la sede de la diocesis de Maribor y al 10° aniversario de la beatificacion de Slomšek, se realize en Maribor una misa especial el sabado 26 del corriente. La ceremonia tuvo lugar casi en el punto en el que estaba el cementerio donde estuvo, por 80 anos, enterrado el obispo Slomšek. La misa fue presidida por el nuncio apostolico en Eslovenia, msgr. Santos Abril y Castello junto con los obispos eslovenos y sacerdotes. El nuncio recordo que en el transcurso de 150 anos del cambio de la sede a Maribor, el lugar estuvo bajo cuatro estados, pasaron 16 papas, se vivieron 2 guerras mundiales y varios conflictos locales. Hasta la Iglesia en Eslovenia vivio una serie de reformas, sobre todo despues de la beatificacion de Slomšek. En la homil^a tambien afirmo que la nueva evangelizacion en Eslovenia comenzo ya con Slomšek; este en una carta pastoral hablo sobre la importancia y la belleza de la oracion en familia. (Pig. 1) HOMENAJE PÖSTUMO Tras anos de silencio, los habitantes de Škofja Loka le rindieron nuevamente homenaje al Dr. Tine Debeljak (en 1995 colocaron una placa en el frente de la casa donde nacio y en 2003 ubicaron su busto entre las p^ersonalidades del lugar). En esta oportunidad el Museo de Škofja Loka lo nombro miembro de honor postumo y entrego el docu-mento a sus hijas Meta Debeljak Vombergar y Jožejka Debeljak Žakelj. Durante la velada, el sobrino Janez Debeljak tomo la palabra y describio el arbol genealogico. Interesante fue o^r, que el padre del homenajeado era analfabeto funcional y que se preocupo por la educacion de sus hijos. Tambien estuvieron los recuerdos, plasmados a traves de un video realizado por el nieto. El^ultimo punto de la noche fue el saludo del intendente de Škofja Loka y la apertura de una muestra fotografica de los eslovenos en la Argentina. (Pig. 2) slomSkov dom El 20 de septiembre el Centro de Ramos Mej^a celebro su aniversario Nro. 48. Luego de la misa continuo el programa cultural con los saludos protocolares del presidente del Slomškov dom, Marko Selan, la presidente de la Asociacion Eslovenia Unida, Alenka Jenko Godec y el embajador de la Republica de Eslovenia, Prof. Avguštin Vivod. En esta celebra-cion recordaron ambos aniversarios relacionados con la figura del beato Anton Martin Slomšek. Tras las palabras del Dr. Godec, se desarrollo una situacion familiar sobre el escenario. Ademas, se organizo una exposicion con los cuadros de algunos de los artistas del Centro. (Pig. 3) MLADINSKI EN LANUS El centro esloveno de Lanus, Slovenska vas, realizo el pasado 13 de septiembre el d^a de la juventud. Luego de la misa comenzo el deporte. Los diferentes centros presentaron sus equipos de voley femenino y de futbol masculino, como ya es costumbre en Lanus. En ambas finales se encontraron los locales frente a los equipos de San Justo; estos ultimos ganaron en ambos deportes. El programa cultural fue una idea de Rotija Grbec que ella misma plasmo sobre el tema de los juguetes y los juegos infantiles. (Pig. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Štefan Godec, Marko Vombergar, Jernej Tomazin, Pavel Brula, Franci Sušnik in Martin Sušnik. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O