Radio Pu uto Zero www.radiopuntozero.it Pogovor z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanom Žekšom /3 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI RadiöPuntoZero www.radiopuntozero.it Primorski TOREK, 25. NOVEMBRA 2008 Št. 280 (19.370) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Ženski vsakdanji obrok nasilja Breda Pahor Ko z novinarskimi, odčara-nimi očmi dan za dnem preletavam novice po stanovski (nevtralni?) konvenciji strpane v poglavje črne kronike, me še vedno presune podatek o številu žensk, ki so dnevno žrtve raznih oblik nasilja. Bolj od samega številčnega izračuna je srhljiva dvojna ugotovitev, ki izhaja iz statističnih izračunov (nanašajo se tako na Italijo kot v splošnem na tako imenovani civilizirani svet): število primerov nasilja nad ženskami z leti ne upada, ob tem pa se jih največ, še posebej če obravnavamo spolno nasilje, dogodi v družinskem ali domačem, prijateljskem okolju. Je že res, da v medijih najbolj odmevajo umor pakistanskega dekleta, nad katerim se je znesel oče z drugimi moškimi člani družine, ker se ni želelo pokoriti starodavni tradiciji, ali pa kamenjanje muslimanske ženske, ki je imela izvenzakonsko razmerje v pretrpljenem Sudanu, ali še cinična prodaja nigerijskih deklet, katerim obljubljajo izhod iz afriške revščine in se znajdejo na nočnih zanikrnih pločnikih bogate Evrope. Ob teh in drugih primerih »v nebo vpijoče krivice« pa se vsakodnevno odigravajo številni drugi, manj krvavi, takšni, ki jih v današnji površnosti in splošni neprizadetosti vključujemo v obširno poglavje »stvari, ki se žal dogajajo, pa čeprav bi bilo bolje, ko se ne bi«. Zaradi enih in drugih oz. da ne bi bilo več ne enih ne drugih se bo danes zgodil mednarodni dan proti nasilju nad ženskami, svoj enoletni tek pa bo začela italijanska ženska štafeta, ki bo septembra naslednje leto pritekla tudi v Trst. LONDON - Po zaskrbljujočih padcih tečajev delnic v teku prejšnjega tedna Za svetovne borze pozitiven ponedeljek Kompetitivnost italijanskega gospodarstva zelo nizka vreme - Na Goriškem, Tržaškem in severni Primorski Zapadel prvi sneg Skoraj povsod kmalu skopnel - Snežni metež na Krminskem in v Brdih - Težave za mnoge voznike GORICA, BOVEC, TRST - Prvi sneg v deželi FJK je včeraj zgodaj dopoldne pobelil Goriško, severno Pri- morsko in Tržaško, močan snežni metež pa je bil na Krminskem in v Brdih. Sneg je skoraj povsod kmalu skopnel, na Go- riškem in severni Primorski pa je povzročil preglavice mnogim voznikom. Na 7., 24. in 28. strani LONDON/FRANKFURT - Potem ko so prejšnji teden tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah beležili padce, je vzdušje prvi dan v tem tednu optimistično. Trgovanje je pozitivno tudi na ameriškem Wall Streetu, cena nafte pa se po objavi pomoči ameriške vlade Citigrou-pu ponovno giblje nad 50 dolarji za 159-litrski sod. Znani tednik Economist pa je Italijansko gospodarstvo po kompe-titivnosti uvrstil šele na 42. mesto na svetovni lestvici, kar zadeva davčni sistem pa je Italija na zadnjem mestu v Evropi. Na 29. strani Slovenija: zunanji minister Žbogar o naši manjšini Na 3. strani Deželni svet spremenil zakon o bencinu Na 4. strani Senatorka Blažinova s slovenskimi župani Goriške Na 23. strani Trst v spominu Šelhausa in Krausa Na 6. strani Na knjižnem sejmu tudi tri založbe iz FJK Na 27. strani V Gorici predstavili nove Mohorjevke Na 24. strani TRST - Dan boja proti nasilju nad ženskami VILEŠ - Sinoči na državni cesti med Gradiščem in Červinjanom Žrtve sodobnega suženjstva zlasti ženske Prevelika hitrost povzročila trčenje in smrt voznika iz Škocjana TRST - 25. november je od leta 1981 mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Med najbolj krute oblike nasilja sodijo nedvomno sodobno suženjstvo oziroma trgovina z ljudmi ter izkoriščanje prostitutk. Kupoprodaja človeških življenj v večini primerov prizadene mlada dekleta, ki pod pritiskom gospodarske stiske in raznovrstnih groženj potujejo iz revnih držav v svet, v evropskih in drugih mestih pa so prepuščene na milost in nemilost izkoriščevalcem. O tem smo se pogovorili s Carlo Corso, pravo ikono boja za pravice prostitutk. Na 7. strani VILEŠ - Na državni cesti št. 351, ki povezuje Gradišče s Červinjanom, se je sinoči okrog 19. ure pripetila prometna nesreča, v katero so bila vpletena tri vozila. Življenje je izgubil 51-letni Mauro Maz-zoni, rojen v Trstu in z bivališčem v ulici II Giugno v Škocjanu. Tri osebe so ranjene. Do trčenja je prišlo na mostu čez hudournik Ter pri Vilešu, na cesti, ki je v preteklosti že bila prizorišče smrtnih nezgod, saj je vožnja po njej izredno nevarna zlasti pri spolzkem cestišču. Nesrečo naj bi povzročil voznik terenca, ki je zaradi mokre ceste in neprilagojene hitrosti zgubil nadzor nad vozilom in trčil v avtomobila, ki sta prihajala iz nasprotne smeri. Na 25. strani Am 2 Torek, 25. novembra 2008 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Slovenski obisk na najvišji ravni Miro Kocjan Zdi se, da si na Hrvaškem obetajo boljše odnose s Slovenijo, zdaj ko ima ta novo vlado in so nekateri njeni predstavniki naglasili, da so odnosi s Hrvaško resno in bistveno vprašanje, pa čeprav so nekatera bilateralna vprašanja še odprta. Vprašanje meje je seveda najbolj žgoče. Najvišji hrvaški predstavniki, navaja tudi istrsko časopisje, z zadovoljstvom sprejemajo slovensko stališče, da severni sosed ne bo delal težav pri vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Pozornost zasluži najnovejša ocena hrvaškega predsednika Sanaderja, da je Slovenija ne le sosedna, marveč tudi prijateljska država ne glede na obstoječe probleme. To je tudi stališče predsednika države, ki ga že vseskozi naglaša. To smer pa nesporno potrjuje novica, da bosta že jutri obiskala Hrvaško slovenski predsednik Danilo Türk in novi zunanji minister Samuel Žbogar. Zanesljivo ima svoj pomen in težo dejstvo, da visoka slovenska predstavnika obiščeta sosedo takoj po izvolitvi nove vlade. Skratka, na obeh straneh je opazno naklonjeno razpoloženje, obisk slovenskih osebnosti pa potrjuje, da je treba pohiteti. To je tudi sodba, o kateri je slišati na sedežu deželnega sveta v Pu-lju, kjer tako naglega slovenskega obiska sicer niso pričakovali. Pomemben je komentar, da je treba zlasti v Istri in na Kvarneru spoštovati tudi skupno zgodovino, ustrezno pa o tem govore že podatki o skupnem sodelovanju v osvobodilnem boju z nedavnega zborovanja v Kučibregu: v Istri je na hrvaški in slovenski strani sodelovalo v tem boju 30 tisoč partizanov, od teh pa jih je pet tisoč izgubilo življenje. Več kot pet tisoč je bilo tudi civilnih žrtev, v koncentracijska taborišča pa je bilo od-peljanih kar 21.500 Istranov. Poudariti je treba, da je hrvaški tisk v glavnem objektivno poročal o slovenskem dogajanju v zvezi z novo vlado, zanimive pa so tudi novejše trditve predsednika hrvaške vlade Sanaderja, da je imel že nekaj sicer neuradnih pogovorov z Borutom Pahorjem in da pričakuje, da bodo novi pogovori med Hrvaško in Slovenijo uspešnejši od nedavnih, pri čemer ne gre pozabiti, pravi slovenska stran, da je Slovenija od nastanka pomorska dežela. Aktivnost italijanske manjšine v Istri pa se stopnjuje, prednost ima, kakor je razumljivo, kultura. Na mednarodnem knjižnem sejmu v Ljubljani, ki ga bodo odprli jutri, bo prisoten tudi kulturni Center Carlo Combi iz Kopra, toda kot nosilec kakih 30 ustanov, ki se v Istri in na Kvarneru ukvarjajo s publicistiko. Med temi pa so, med drugimi, osrednja knjižnica v Kopru, pokrajinski arhiv prav tako v Kopru, univerzitetna knjižnica iz Pulja, Center za zgodovinske raziskave iz Rovinja, Pomorski muzej v Piranu, edicije firme Edit z Reke, fakulteta za humanistične študije v Kopru in še drugi. Ccenter Carlo Combi si bo, tudi s pomočjo tega sejma, prizadeval širiti književno bogastvo italijanske skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. Na Reki pa s svojo aktivnostjo ne zaostaja slovenska skupnost, združena v slovenskem domu, to je v Kulturnem prosvetnem društvu Bazovica. V nedeljo sta sestri Barbara in Kristina Riman predstavili novo knjigo, v bistvu še bogatejšo zgodovino o Slovencih na Reki ter o njihovem prispevku k razmahu tega mesta. Koper pa bogati turistična novost. Znano je, da je bilo nedavno v Sloveniji tekmovanje o tem, kateri kraj je pri nas »najlepši in najbolj sprejemljiv za turiste«. Slovenska turistična organizacija je sklenila, da je prvo mesto zasedel Koper, sledita pa Velenje in Novo Mesto. Na koprskem Titovem trgu, kjer je tudi turistična organizacija, odslej veselo plapola koprska zastava. Koprski uspeh je pripisati naporom za ohranitev zgodovinske identitete mesta. Tokrat je neizbežno tudi pogosto poročanje o knjigi, oziroma sejmih, ki so marsikje. Od 4.do 12 decembra bo sejem knjige tudi v Pulju, in sicer v nekdanjem domu Ljudske armade, ki je že tradicionalno na razpolago. Da bi sejem, ki je že tradicionalen, uspel, pa ga bodo obogatili s privlačnimi lepaki in drugimi rekviziti, ki se jih poslužujejo v razvitih državah, tudi v Ameriki. V bistvu gre za manjše sejemske manifestacije, nekako po rubrikah, tako v zvezi s knjigo, kakor z drugimi kulturnimi zvrstmi. Sejem pa bo imel na razpolago tudi vrsto okrepčevalnic za mlajše in starejše. To bo že 14. edicija puljske razstave. Organizatorji (v prvi vrsti občina) pravijo, »zmeraj bolj uspešne«. Poreč pa se kar živahno uveljavlja tudi kot športno središče. Pred kratkim so predali namenu novo športno palačo »Zatika«, urejeno sila sodobno, razteza se na površini 14.000 kvadratnih metrov, sedežev pa ima za 3.600 oseb. Objekt je stal 115 milijonov kun, slovesno pa sta ga odprla podpredsednica vlade Jadranka Kosor in profesor Gianni Segon. Zgradba, pišejo časniki, je istočasno ponos in privlačnost zahodne Istre. Prav tako v Poreču pa je krajevna organizacija Italijanske unije slavila 60. obletnico obstoja. Predsednik Graziano Musizza je izkoristil priložnost in ponosno nanizal, kaj vse so dosegli v tem času: otroški vrtci, šole, zdravstveni objekti in drugo. Srečanje se je končalo z nastopom ansambla Mozaik. Posebno mesto pa zasluži koprsko srečanje zgodovinarjev (slovenskih in hrvaških), ki je bilo včeraj popoldne na sedežu koprskega Znanstveno-ra-ziskovalnega središča ob 20.obletnici Obalnega zgodovinskega društva. Obravnavanih tem je bilo nič koliko (zgodovinskih, političnih in drugi), med poročevalci so izstopala emi-nentna imena. Omenjati je tvegano, saj bi grozila nevarnost, da bi koga pozabili. Kakorkoli, teme so zadevale tako preteklost, kakor čas, ki ga živimo. Dogodek terja posebno mesto. Hrvaško ladjedelništvo pa je, kakor vemo, v takem majavem stanju, da so tako rekoč morali združiti napore, od vlade do posamezne firme. Beremo in slišimo, da so začeli oblastni organi in družbeni predstavniki po sili razmer govoriti isti jezik. Vlada bo vložila vse sile, da bi refinancirala kredit v višini 4,5 milijarde kun za ladjedelništvo vse do konca tega leta. Potrebno pa bo poiskati še dodatne kredite za ohranitev likvidnosti to pa v višini 253 milijonov dolarjev. Podpredsednik vlade je ponovil, da je edina pot privatizacija, da pa nameravajo določiti njeno metodo skupaj s sindikati. Kakorkoli, vlada dobro ve, da je treba ladjedelništvu pomagati, saj je to vitalna gospodarska panoga za Hrvaško. Res pa je, da vsi sindikati niso kar tja v en dan za privatizacijo, tako da bodo na pogovorih s predstavniki Evropske komisije za tržne odnose zlasti sindikati kovinarske stroke. Znano je, da je pri ladjedelnici 3. maj na Reki že stekel proces za privatizacijo. Pa smo pri oljki, ki je eden glavnih kmečkih produktov Istre. V Vod-njanu so imeli četrti praznik Dneva novega olja, pri degustaciji pa so ponujali še vrsto prehrane, povezane s tem oljem, ki po kvaliteti daleč presega istrske meje. Praznik bo trajal še danes, kulinaričnih porcij pa bo, predvidevajo, zanesljivo pet tiso. To olje je najizrazitejši primer ekstra-vergine. Pa še drobno spoznanje izven tem, ki jih navadno obravnavamo. Na Tajvanu je umetnostna kotalkarica Tanja Romano iz zamejstva (čeprav meje ni več) osvojila še dva naslova svetovne prvakinje. Priznali so ji najvišjo oceno. No, nekateri časniki v Sloveniji te novice sploh niso objavili, če so jo, pa so mukoma navedli, da ta šport žal ni dovolj znan in da bralcev ne zanima. Komentar je odveč! BOGATIMO SVOJ JEZIK Skoraj vsak dan se srečujemo z zaskrbljenostjo zaradi nižanja prispevkov, ki jih prejemamo od italijanske vlade. Finančni minister je zaradi varčevanja zelo močno zmanjšal naši manjšini namenjena sredstva. Za to nižanje pri nas zelo radi uporabljamo izraz, ki je nastal na našem zeljniku, to je klestenje. O tem sem pisala v svojem kotičku v torek, 16. septembra. Resnici na ljubo moram povedati, da od takrat le še malokdo govori o klestenju, namesto tega berem o krčenju sredstev, kar nam pa SP že več let »prepoveduje«, čeprav ima SSKJ bogato paleto zgledov s tem pomenom. SP je dobesedno oklestil skoraj vse veje glagola krčiti in glagolnika krčenje in nam pustil golo okleščeno deblo. Zaradi teh »prepovedi« in »omejitev» dolgoletne rabe te besede, sem poiskala nekaj drugih izrazov, ki so zaenkrat še dovoljeni. Pomenijo pa zmanjšati ali znižati izplačilo prej določenih zneskov oziroma prispevkov. Eden od teh glagolov je odtrgati komu določen znesek od prispevkov. Namesto tega lahko uporabimo tudi glagol odtegniti, ki ravno tako pomeni zmanjšati izplačilo za določen znesek. Vlada bo torej manjšinskim organizacijam odtr- gala ali odtegnila določeno vsoto (npr. milijon) evrov. Ni pa primerna raba podobnega glagola odvzeti, ki ga smemo zapisati, ko nam policija odvzame vozniško dovoljenje ali pa bolniška sestra kri za analizo. Lahko pa rečemo, da je finančno ministrstvo manjšino oškodovalo za določeno vsoto evrov. Poleg teh treh glagolov (odtegniti, odtrgati in oškodovati) imamo še nekaj zanimivih in redko rabljenih besed; pri nas jih sploh še nikdar nisem srečala, pa tudi v osrednji Sloveniji jih malokdo uporablja. To so odškrniti, oškrniti in okrniti. Vsi trije imajo več pomenov, ob katerih pa se danes ne bom ustavljala. Omejila se bom na njihovo ekspresivno (tj. čustveno obarvano) rabo. Vsi trije pomenijo manjšanje pridobljenih pravic. Manjšini bo torej finančni minister odškrnil denarni prispevek. Gospodar lahko delavcu odškrne (t.j. od-trže del) zaslužek. To rabo nam dovoljuje celo strogi Pravopis, medtem ko je ne omenja SSKJ. Podoben, če že ne popolnoma enak pomen, ima glagol odškrniti, ki ravno tako pomeni odtrgati, odlomiti, torej odvzeti komu del česa, pa tudi prikrajšati koga za kaj. Zgled iz SSKJ: Go- spodinja jo je pri plači oškrnila (tj. prikrajšala) za dva stotaka. Ali pa SP (poud.): oškr-niti komu kaj, potrebnemu zaslužek. Če to prenesem na naš primer, bom rekla, da so naši potrebni manjšini v Rimu oškrnili (delno odvzeli) prispevek. Na koncu pa še okrniti, glagol, ki je uporaben tudi ko govorimo o novi šolski reformi. Pomeni namreč zmanjšati popoln ali naraven obseg česa, npr. okrniti (omejiti) obseg šol, delovanje društev ali česa drugega. Kot neobčevalno pa SP zapiše: okrniti zaposlenim pravice, namesto tega priporoča zmanjšati ali omejiti. Ker pa dovoljuje okrniti pevski zbor, bi mi lahko namesto tega rekli: okrniti našo dejavnost. Izbira je kar velika. Vsi, ki pišete in objavljate, pridno na delo! Bogatimo svoj jezik! Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Dopolnjeni spomin na Rapallo Prebiranje Spomina na Rapallo novogoriškega zgodovinarja Branka Marušiča v Primorskem dnevniku me je spodbudilo k ponovnemu listanju po Pirjevčevi knjigi »Trst je naš«, da bi se prepričal, če je res Primorsko, kot jo čutimo, se z njo ponašamo, ustvarila rapalska meja. Potrditve teze, ki jo postavlja g. Marušič, nisem zasledil, pač pa sorodnost stališč, saj smo pred 88-timi leti krivdo za »primorsko tragedijo« pripisovali najprej neučinkovitosti beograjske vlade, potem pa kot Pirjevec citira Milico Kacin Wohinc notranjim razprtijam med Slovenci v Ljubljani. Po skoraj devetih desetletjih g. Marušič znova poudarja, da nas pri iskanju rešitve bolj kot zahodni sosed ali pa celo Ljubljana, ogroža nestrpnost znotraj nas samih. Če sem prav razumel nadaljnje razmišljanje, se novogoriški zgodovinar zavzema za upravno razpolovljeno Primorsko, ker da nas je tisočletje in več ohranjala predvsem zvestoba običajem in jeziku naših prednikov, zvestoba »sclavorum lingui«, ki je dala Gorici pred tisoč leti ime. Ali to pomeni, da bi Primorsko razdelili na Posočje na eni in na Obalno-kraško pokrajino na drugi strani? Na ta način, da bi se s Primorsko zgodilo to, kar g.Marušiča skrbi za Gorico: da bi to lepo in starodavno ime končalo na smetišču zgodovine? Primorska s svojo ponosno himno in mednarodnim priznanjem, ki ga je dosegla 22. maja 1941, ko so predstavniki Primorcev podpisali z vrhovnim poveljnikom zavezniške britanske vojske na Bližnjem vzhodu Arcibaldom Perci-valom Wavellom, kasnejšim podkraljem v Indiji, pogodbo za novačenje primorskih prostovoljcev med italijanskimi vojnimi ujetniki, ne more in ne sme na smetišče zgodovine. Strinjam se z vami g. Marušič, ko upravičeno obsojate nestrpnost znotraj nas samih, nikakor pa ne, ko le kak stavek kasneje podžigate novo polemiko, saj vsakokrat in ob vsaki priložnosti svarite pred nevarnostjo mitizacije Tigra, kot da bi Tigr in njegova zgodovina predstavljala nevarnost za demokracijo v Sloveniji in zamejstvu. Ze dolgo se sprašujem, kje je vzrok tej zaskrbljenosti. Mitja Ribičič bi verjetno dejal, da so zakikirikali prezgodaj, ker so se Tigrovci odločili za boj proti fašizmu desetletje pred KP? Bolelo me je - kot verjetno večino Primorcev -, da se do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja ni smelo ali ni hotelo govoriti o predhodnikih upora proti fašizmu, bolelo zaradi povojnih likvidacij - ne domačih kolaboracioni-stov - pač pa prekomorcev, ki so prišli krepit partizanske vrste in se borili za osvoboditev Primorske, bolelo, ko je bila vsaka publikacija o Tigru zavržena in označena kot zgodovinski amaterizem. Šele v zadnjem času mlajši rod zgodovinarjev preučuje zamolčane dogodke, organizacije in osebnosti, in s tem zapolnjuje praznino v strokovni literaturi. Če se zdaj nekoliko več piše o Tigru, to nikakor ne pomeni, da se ustvarja mitologija Tigra. Tigrovci sami je ne bi sprejeli. Bazoviški junaki, Danilo Zelen, prva žrtev v spopadu z italijanskimi oboroženimi silami, padalec Josip Dolenc in tisoči drugih, ki so se zavestno in navdušeno pridružili boju za svobodno Primorsko, nikakor ne morejo biti protiutež partizanskemu boju, saj so bili z njim enota. Ko pa se je po končani zmagoviti vojni, osvobodilni boj spremenil v revolucijo, so nenadoma postali sovražniki Ijudstva. Celo Josip Dolenc, predvojni član komunistične partije! Če tudi po dobrih 60 letih ne more priti do narodne sprave na vseslovenski ravni, pa se moramo za zmernejša stališča potegovati vsaj v primorskem prostoru, kjer smo bili od politične organizacije Edinost pa do boja proti fašizmu enotni. Pri spomeniku na Cerju - za katerega je dalo pobudo društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije Tigr v spomin padlim v vseh vojnah za svobodo Primorske - bi morali to enotnost potrditi, kajti zgodovina je dokazala, da je bil Tigr predhodnik upora, nato pa del junaškega partizanskega boja za osvobodite domovine in še posebej naše primorske zemlje. Priznajmo vsakomur le to, kar mu pripada. Brez resnice o preteklosti, tudi prihodnost ne bo rožnata. Saša Rudolf Povojna izginotja Dragi Primorski dnevnik! Pod naslovom »Trpek opomin preteklosti za sedanjost« je bilo na tvojih straneh v sredinem poročilu Petra Rustje z večera, posvečenem povojnim pobojem in izginotjem, mogoče prebrati sledečo misel iz debate: »... tudi v našem zamejstvu ni povsem jasna usoda marsikaterega človeka, ki je v povojnem času pač izginil neznano kam.« Poudarek je na mestu. Zal, zadeva, dragi Primorski dnevnik, tudi tvojo preteklost. Pred okroglimi 60 leti je namreč konec junija »noč vzela« tvojega urednika Karla ali Draga Lutra (1910-1948). Bil je Korošec, ožji rojak in v vrstah komunistične partije »varovanec« Preži-hovega Voranca. Ze pri sedemnajstih ga je slednji pošiljal kot kurirja v tujino. Med letoma 1929 in 1932 se je v Moskvi izobraževal na Komunistični Univerzi Narodnih Manjšin Zahoda. Nato je sodeloval pri obnovitvi SKOJa v Ljubljani in Zagrebu, postal organizacijski sekretar njegovega CK-ja in član CK Komunistične Partije Jugoslavije. Med letoma 1937 in 1939 je deloval kot marksistični predavatelj med slovenskimi iz- Mft seljenci v Franciji. Od poletja 1942 do aprila 1944 je bil zaprt v ustaškem uničevalnem taborišču Jasenovac. Nato se je pridružil partizanom in se še med vojno bojeval na Slovenskem. Po osvoboditvi je delal kot novinar in urednik pri Primorskem dnevniku. Konec junija 1948 ga je UDBA aretirala. Za njim se je zgubila vsaka sled. Se ga v zamejstvu sploh še kdo spominja? Ravel Kodrič (ravel.kodric@tin.it) Napis ob cesti za Sabotin Moja sovaščanka Katia Leone se je vznemirila zaradi napisa ob cesti na Sabotin in je obelodanila svoje mnenje v tržaškem italijanskem dnevniku (7.11.2008, str. 25). Čeprav je bil napis v italijanščini, je po njenem »oltraggio alTitalianita«. V Primorskem dnevniku nisem zasledil nobenega odziva na razglabljanje pravnukinje Jožeta Bitežnika, svoj čas predsednika krajevnega prosvetnega društva »Hrast«, ki ga je plemenita »comunita italiana« razpustila leta 1927. Če misli, da je Sabotin »monumento a quanti hanno perso la vita per la bandiera italiana«, bi jo bilo treba opozoriti, da je potem Sabotin še bolj spomenik vsem, ki so žrtvovali življenje za obrambo svoje večnarodne domovine, ki je priznavala enakopravnost vseh deželnih jezikov, vključno z italijanščino (čl. 19 temeljnega zakona z dne 21.12.1867). Verjetno je pri obrambi te predhodnice Evropske zveze sodeloval tudi njen že omenjeni praded in še drugi njeni sorodniki. Ko bi še živel v rojstnem kraju, bi ji priporočil, naj se pozanima, ali so ka-rabinjerji zaslišali, v zvezi z obravnavanim napisom, predsednika društva Sa-botin v slovenskem jeziku, kot so ga dolžni zaslišati ne samo po veljavnem zakonu, temveč že na osnovi samega 6. člena Italijanske ustave, kot je v kar treh razsodbah zapisalo Ustavno sodišče Italijanske republike. Mogoče bi potem razumela, da je kršitev ustave in človekovih pravic pripadnikov jezikovnih manjšin hujši »oltraggio all'italianita« kot obravnavani obcestni napis. V neposrednem razgovoru bi jo verjetno utegnil prepričati, da so njene besede »confrontarsi nelle sedi opportune« jalove in bodo jalove vse dokler bo pretežni del italijanske skupnosti tako gluh za temeljna načela italijanske ustave in Pogodbe Evropske zveze (člena 6 in 7). Anton Feri / ALPE-JADRAN Torek, 25. novembra 2008 3 ljubljana - Pogovor z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanom Žekšom »V nasi soli bi se morali učiti o zamejcih na enak način, kot o Štajercih ali Primorcih« Za oblikovanje skupnega kulturnega prostora imajo odgovornost tudi mediji - Mnenje o krovnih organizacijah LJUBLJANA - Boštjan Žekš je včeraj formalno prevzel dolžnost ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pogovor z njim smo začeli z vprašanjem, kako to, da se bo kot fizik in akademik sploh ukvarjal s temi vprašanji? Res je, da sem se večino svojega življenja ukvarjal s fiziko, s fiziko kot znanostjo in s poučevanjem fizike. Vendar sem bil zaposlen v več državah po svetu (Nemčija, Brazilija, Anglija, Francija), na krajših obiskih pa sem bil še v mnogih drugih državah. Povsod sem srečeval Slovence, Slovence kot posameznike, ne da bi me zanimala njihova društva in organizacije. V zadnjih šestih letih sem bil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in med tem obiskoval slovenske organizacije v zamejstvu in v tujini. Ko mi je gospod Borut Pahor ponudil mesto ministra za Slovence v zamejstvu in v tujini, sem razumel, da je to pomembna novost v našem sistemu in da potrebujemo za to, če želimo uspeti, osebo, ki je dovolj ugledna in ni politično opredeljena. Menim, da sem jaz tak. Prosim, če bi nam kratko predstavili temeljne smernice vašega ministrskega programa? Temeljne smernice mojega programa so po eni strani nadaljevanje in nadgrajevanje dosedanjega dela Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, po drugi strani pa bi te aktivnosti radi dopolnili z drugimi usmeritvami. S kakšnimi pa? Med temi bi po mojem mnenju morala imeti prioriteto skrb za visoko oziroma vrhunsko izobražene Slovence v tujini, znanstvenike, profesorje. Delež takih izseljencev se povečuje in s tem mnogo izgubljamo, ne da bi se tega zavedali in ne da bi nas skrbelo. Kaj bi vi pri tem naredili? Jaz bi rad ustvaril pregled takih izseljencev, skušal ohranjati kontakte z njimi, jih vabiti na krajše obiske v Slovenijo in jih stimulirati, da bi prenesli del ali celoto svoje dejavnosti v Slovenijo. Seveda je to finančno zahteven projekt in bi bili zato zadovoljni že, če bi uspeli pri majhnem številu izseljenih slovenskih znanstvenikov. Slovenci v Italiji, Avstriji, Hrvaški in Madžarski živijo v različnih okoljih, združuje pa jih že- Minister Boštjan Žekš je včeraj formalno nastopil svojo funkcijo v novi vladi predsednika Boruta Pahorja lja po krepitvi odnosov s Slovenijo in po oblikovanju t.i. skupnega slovenskega kulturnega prostora. Kako daleč smo še od uresničitve te želje? Bojim se, da kar precej daleč. Ideja o skupnem slovenskem kulturnem prostoru se je porodila že desetletja nazaj, ko zaradi različnosti političnih sistemov in zaradi trdnih in neprepustnih meja med njimi itak ni bila v večjem obsegu izvedljiva. Zato je postala ta dobra zamisel vedno bolj podobna paroli, za katero nihče več ne ve, kaj naj bi pomenila. Sedaj, ko Slovenci končno živimo skoraj vsi v isti skupni evropski državi, pa bi se lahko dogovorili o tem, kaj skupni kulturni prostor je in kako ga uresničevati. Kako si vi to zamišljate? Teža pri tem seveda mora biti na matici, ki mora sprejemati zamejce kot svoj enakopraven del. Za začetek bi morali to odražati mediji, ki bi morali poročati o zamejstvu dovolj red- no in to na isti način kot o drugih slovenskih pokrajinah. Potem pride vključevanje zamejcev v slovenske projekte (kulturne, znanstvene, razvojne, itd.), njihovo zaposlovanje, itd. Slovenci, ki živimo v sosednjih državah, se večkrat pritožujemo nad Slovenci v matici, da premalo poznajo naše probleme. Kje so po vašem vzroki za takšno stanje? To je seveda res. Slovenci v matici premalo poznajo probleme Slovencev v zamejstvu. Ne vedo, kaj se v zamejstvu dogaja, in še huje, ne poznajo osnovnih podatkov o zamejcih. In kdo je za to kriv? Krivdo za tako stanje lahko v veliki meri pripišemo medijem in šoli. Šola bi morala učiti o zamejcih na enak način, kot uči o Štajercih ali Primorcih. Ta širši pogled bi moral prevladati pri večini predmetov, pri zemljepisu, pri slovenščini, pri zgodovini, itd. Kaj pa mediji? Mediji bi morali nam v matici bolje predstavljati življenje in delo zamejcev ter predvsem njihovo sodelovanje s skupinami in posamezniki iz matice. Na vseh nivojih bi morali stimulirati skupne projekte med matico in zamejstvom. Pred komisijo državnega zbora ste rekli, da nasprotujete poenotenju manjšinskih krovnih organizacij. Nam bi lahko pojasnili to vaše stališče? Da. Morda se nisem jasno izrazil, ali pa nisem bil dobro razumljen. Kakšna so torej vaša gledanja? Govora je bilo o številu krovnih manjšinskih organizacij v Italiji in v Avstriji, pa tudi o raznolikosti slovenskih društev po svetu. Jaz sem skušal povedati, da se mi ne bi zdelo prav, če bi skušali poenotiti to sceno na tak način, da bi imeli v vsaki državi le eno slovensko krovno organizacijo. Vse te organizacije imajo svojo zgodovino, svoje poglede in svoje vizije, zato je prav, da obstajajo. Še najbolj neprimerno bi bilo, če bi jih slo- venska država skušala ukinjati in združevati. Druga stvar pa je poenotenje stališč manjšinskih krovnih organizacij do ključnih problemov manjšin. To je seveda bistveno za razvoj in obstoj manjšine, zato je prav, da tudi država Slovenija izraža željo po takem poenotenju stališč. Slovenska manjšina v Italiji se trenutno sooča z dvema velikima težavama: z nevarnostjo finančne krize kulturnih ustanov, ki jim italijanska država hoče zmanjšati podpore, ter z zelo težavnim in zamudnim izvajanjem zaščitnega zakona. Kaj lahko Slovenija po vašem naredi, da se vsaj delno rešijo te težave? Zmanjševanje finančne podpore manjšinskim kulturnim ustanovam predstavlja po mojem mnenju za slovensko manjšino izredno škodljiv ukrep. Argument, da zmanjšanje v enaki meri prizadene tudi večinske kulturne organizacije, ne zdrži, ker moramo pri zmanjševanju proračuna vedno paziti na posebno občutljive dele družbe, v tem primeru na manjšine. Če pa so te zaščitene še z mednarodno in domačo zakonodajo, je napačnost teh dejanj toliko očitnejša. Kako mislite o tem ukrepati? Jaz nameravam v kratkem obiskati predstavnike slovenskih krovnih organizacij v Italiji, da mi bodo lahko sami pojasnili, za kaj gre in kolikšna je škoda, ter predlagali, kako bi Slovenija na najprimernejši način reagirala. Meje med Italijo in Slovenijo so formalno padle, obstajajo pa še v marsikateri glavi. Kako gledate vi na to vprašanje? Očitno je padanje meja v glavah počasnejše kot padanje pravih meja. Tudi meni se, ko grem čez mejo, včasih iznenada pojavi vprašanje »Kje pa imam potni list?« ali »Ali bodo vzeli te moje evre?« Te stvari tečejo počasi. In kako jih lahko pospešujemo? Pospešujemo jih najbrž s sodelovanjem, obiskovanjem, medsebojnim seznanjanjem, itd. Pri nas starejših gre to težko, mlajši, ki pa pravih mej niso niti doživeli, nimajo nobenih problemov. Ta problem bo rešil čas, če ne bomo mi sami na obeh straneh meja poudarjali razlike in nasprotovanja med obema stranema in tako pomagali utrjevati meje v glavah. Sandor Tence slovenija - Novi zunanji minister Samuel Žbogar v intervjuju za Mladino »Manjšina naj bo organizirana in enotna« »Slovenija lahko v stikih z Italijo problematizira položaj slovenske manjšine« - Bojan Brezigar odhaja z zunanjega ministrstva slovenija - Polemičen odstop Franc Pukšič ni več član poslanske skupine SDS LJUBLJANA - Novi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je v intervjuju za tednik Mladina predstavil temeljna izhodišča zunanje politike vlade Boruta Pahorja. Na vprašanje, kaj naj slovenska zunanja politika stori, da bi izboljšala položaj Slovencev v Italiji, je minister odgovoril, da težko kaj več, kot že dela. »Manjšina lahko največ naredi sama zase, tako, da je dobro organizirana, da je enotna in da se bori za svoje interese.« Slovenija po Žbogarjevem mnenju lahko v stikih z Italijo odpira nerešena vprašanja in problematizira položaj manjšine. Minister Rupel je večkrat govoril z italijanskim zunanjim ministrom in Rim je Sloveniji dal nekaj obljub. Ruplov naslednik je prepričan, da lahko Slovenija prispeva k reševanju problemov manjšine tako, da ima z Italijo čim boljše odnose. In da z njo sproži skupne pobude znotraj Evropske unije ali OZN. »Takšno skupno delovanje lahko vzpostavi neko vez, zaupanje in potem je s to državo lažje reševati odprta vprašanja,« je v interv- juju za Mladino povedal še Žbogar. Glede načrtovane evroregije je minister mnenja, da gre sicer za staro pobudo, a vseeno bi bilo dobro, da se ji Slovenija priključi. »Če bi se seveda ugotovilo, da ima Slovenija od tega koristi in da bi bila naša država njen motor. Središče,« je mnenja novi vodja slovenske diplomacije. Novi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je po rodu iz Nove Gorice Slovenska tiskovna agencija medtem poroča, da je z včerajšnjim dnem odšel z zunanjega ministrstva govorec zunanjega ministra Dimitrija Rupla in po nedavnem odhodu Gregorja Šuca tudi vršilec dolžnosti vodje službe za odnose z javnostmi Bojan Brezigar. LJUBLJANA - Poslanec Franc Pukšič je izstopil iz poslanske skupine SDS in bo mandat nadaljeval kot samostojni poslanec. K tej odločitvi je s svojimi ravnanji »bistveno pripomogel« vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, je zapisal Pukšič, ki sicer ostaja član stranke Janeza Janše. Pukšič, ki je iz poslanske skupine izstopil iz osebnih razlogov, je o svoji odločitvi že obvestil predsednika parlamenta Pavla Gantarja. K tej odločitvi je sicer po njegovih besedah »bistveno pripomogel vodja poslanske skupine s svojimi ravnanji, začetimi že v prejšnjem mandatu«. Pukšič ob tem ostaja član stranke, saj trdno verjame v vrednote SDS. »Želim pa si, da bi se sledenju teh vrednot, ki so temeljni kamen SDS, zavezal tudi vodja poslanske skupine, iz katere izstopam,« je v sporočilu še zapisal Puk-šič. Tanko je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil, da je Pukšič izstopil iz poslanske skupine zato, ker ga slednja ni določila za predsednika odbora DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu. Kot je dejal, se je poslanska skupina SDS odločila, da tisti poslanci, ki so že funkcionarji v okviru skupine, DZ ali pa so župani, ne morejo kandidirati za vodenje delovnih teles. 4 Torek, 25. novembra 2008 GOSPODARSTVO banke - Tondo na odprtju prenovljene palače čedajske banke v Vidmu Glavni znak krize pri nas je velik padec povpraševanja Banke in podjetja so zdravi, javni sistem pa sposoben pomagati podjetjem VIDEM - Kreditni in finančni sektor v FJK sta se izkazala za trdna, podjetja so zdrava, javni sistem pa je sposoben odgovoriti na prve nujnosti; to, kar nas skrbi, je upadanje naročil, česar proizvodni sistem ne bo mogel dolgo vzdržati. Prava kriza pri nas zadeva strmogla-vljenje široke porabe. S temi besedami je posledice krize v naši deželi na kratko ocenil predsednik deželnega odbora FJK Renzo Tondo na odprtju prenovljene palače Casa Lovaria v Ul. Vittorio Veneto v Vidmu. Palačo je prenovila čedajska bančna skupina Banca Popolare di Civi-dale, nova lastnica ene najstarejših vi-demskih nepremičnin, kjer imajo zdaj sedež bančna agencija v centru mesta, predstavništvo bančne skupine in generalna direkcija hčerinske družbe Civilea-sing. Tondo je ob tej priložnosti spomnil, da je Dežela prek svojih tradicionalnih instrumentov, Friulie in Mediocre-dita, sklenila velik sporazum z bankami, tako da je zdaj pripravljena odgovoriti na emergenčne situacije te zapletene gospodarske konjunkture. Za to je bilo pomembno zapreti občutljivo partijo deželnega dolga s poletnim manevrom, je dejal predsednik dežele in dodal, da je deželna uprava z novim finančnim zakonom za novo zadolževanje določila zgornjo mejo sto milijonov evrov, ki bodo v celoti namenjeni vlaganjem v strateške in takoj uresničljive infrastrukture. Tondo je čestital čedajski banki in njenemu predsedniku Lorenzu Pelizzu za poslovne rezultate in za dejstvo, da je banka sprejela vse prošnje za posojila. »Samo socialna bilanca naše skupine, torej tisto, kar banka povrne okolju, v katerem deluje, v obliki dajatev in davkov, plač in razdeljenega dobička, amortizacij in promocijskih oziroma dobrodelnih dejavnosti, se giblje pri vrednosti okrog 60 milijonov evrov, od česar gre več kot 14 milijonov za davke. Ta vsota nas postavlja na prva mesta lestvice največjih davkoplačevalcev v naši deželi,« je povedal Pelizzo. Glede odnosov z Deželo je predsednik banke zagotovil, da so bili ti vselej v znamenju najširšega sodelovanja, o čemer priča tudi udeležba banke v javnih finančnih ustanovah. Skupina Banca di Cividale, ki ima 500 zaposlenih, h katerim je treba prišteti še 160 uslužbencev v solastniški družbi Help Phone, je včeraj v Čedajski ulici odprla šesto agencijo v Vidmu, še eno pa bo odprla 12. decembra, potem ko jih je kar nekaj obnovila, med njimi agencije v Tol-meču, Krminu in San Danieleju. Predsednik FJK Tondo na odprtju restavrirane palače iz 15. stoletja, ki jo je pod nadzorom videmskega spomeniškega varstva prenovila čedajska banka fjk - Deželni svet odobril spremembe zakona Sistem popustov boljši predvsem za črpalkarje TRST - Deželni svet je včeraj s 27 glasovi in 15 vzdržanimi svetniki opozicije (proti je bil samo eden) odobril predlagane spremembe deželnega zakona št. 47/1996 o popustih na maloprodajne cene naftnih derivatov. Gre v glavnem za tehnične spremembe upravljanja sistema popustov, za katerega so po novem pristojne trgovinske zbornice, ki bodo upraviteljem črpalk poravnavale popuste neposredno in ne več prek naftnih družb. Po besedah predlagateljev reforme t.i. bencinskega zakona bo s spremembami pospešena hitrost in pretočnost sistema brez dodatnih stroškov za Deželo. Novost zadeva tudi mrežo bencinskih črpalk, ki po reformi leta 2002 ni doživela potrebnih prilagoditev (v FJK je še vedno okrog 550 črpalk, skoraj tretjina preveč za potrebe trga), saj nove norme predvidevajo specifično metodo spremljanja pri odhodu s trga, upravitelji bencinskih servisov pa bodo deležni tudi podpore pri stroških izvajanja predpisov o popustih, še posebno tam, kjer je do konca leta 2006 veljal sistem neplačevanja trošarin (Trst, Gorica in del videmske pokrajine). V razpravi, ki so jo svetniki opravili pred glasovanjem o novih normah, so predstavniki večine hvalili popravke »škodljivega zakona Illyjevega odbora«, medtem ko je bilo iz vrst opozicije slišati veliko kritičnih pripomb na ravnanje Tondove uprave. Vsi pa so soglašali, da sistem tudi po novem ne bo brezhiben in da bodo potrebni novi koraki. Z novimi predpisi bodo birokratske obveznosti za črpalkarje enostavnejše in bolj hitre, zagotovljena jim bo finančna podpora, tržna ponudba bo bolj racionalna, medtem ko bo odjemalec deležen izboljšanja mehanizmov prilagajanja cenam naftnih derivatov v Sloveniji. Avtorji zakonskih popravkov v tem smislu zagotavljajo, da se prebivalcem FJK ne bo več splačalo tankati v Sloveniji, vendar zaenkrat gotovo ni tako. V Sloveniji se cene derivatov spreminjajo vsakih 14 dni in v tem obdobju hitro padajo, poznavajoč razmere pri nas pa lahko utemeljeno dvomimo, da se bodo popusti v FJK brez zamika ravnali po gibanju cen v Sloveniji. terciarni sektor - Posvet tržaškega Confcommercia Varnost obratov pomeni tudi varnost vseh državljanov TRST - Položaj na področju javne varnosti, metode ukrepanja in instrumenti, ki jih imajo sile javne varnosti in tudi državljani v primeru nevarnosti je bila tema včerajšnjega posveta tržaškega stanovskega združenja Confcommercio z naslovom VIS - Živeti varno. Predsednik organizacije Antonio Paoletti je v uvodnem poročilu postregel z vrsto podatkov iz zadnjega poročila, ki ga je za Confcommercio izdelal inštitut Eurisko in iz katerega izhaja precej vznemirljiv položaj na področju varnosti, predvsem kar zadeva pojave kraj in ropov. Paoletti je povedal, da podjetja storitvenega sektorja izgubijo zaradi kriminala 700 milijonov evrov letno (0,1% BDP), glede lokalnega položaja pa je izpostavil sporazum tržaške trgovske organizacije s pre-fekturo za povečanje varnosti, h kateri lahko veliko prispeva tudi projekt za naravne prodajne centre Centro in via (Center na ulici). Paolettijevo izvajanje je dopolnil tržaški podkvestor Luigi Di Ruscio, ki je izpostavil koncept participirane varnosti, ki predvideva sodelovanje državljanov pri Govorci na včerajšnjem posvetu združenja Confcommercio Živeti varno kroma zagotavljanju javnega reda. Lani ogromna rast izvoza vina v Rusijo TRST - Furlanija-Julijska krajina je v letu 2007 izvozila v Rusijo za skoraj 75 odstotkov več vina kot leto prej. Izvoz je bil vreden več kot 1,53 milijona evrov, povprečna cena litra žlahtne kapljice iz FJK pa se je v dveletju 2006-2007 povečala od 10,05 na 11,07 evra. Ruski trg je deveti največji za vi-noa iz FJK z 2,12-odstotnim deležem; na prvem mestu so ZDA, sledijo pa Nemčija, Velika Britanija, Avstrija, Kanada, Švica, Brazilija in Japonska. V Pordenonu podjetja V I • • se zaposlujejo PORDENON - Po podatkih iz raziskave zveze zbornic Unionca-mere in ministrstva za delo je 33,1 odstotka podjetij v porde-nonski pokrajini pripravljenih zaposlovati in odpreti okrog tisoč novih delovnih mest. Največ novih delovnih mest je potencialno na področju storitev (+2,6%), sledita pa industrija (+1,3%) in trgovina (+0,9%). 11,8 odstotka novih delovnih mest zahteva univerzitetno izobrazbo, 17,2 odstotka strokovno kvalifikacijo in 34,4 odstotka diplomo višje srednje šole. 27,5 odstotka delovnih mest pa želijo podjetja pokriti s priseljeno delovno silo. Hypo financira podjetja za trinajste plače VIDEM - Hypo Alpe Adria Bank s sedežem v Vidmu je pripravila pomembno kreditno linijo za podjetja, ki bodo morala ob koncu leta uslužbencem izplačati trinajsto plačo. Pomanjkanje likvidnosti prizadeva proizvodni sistem na neselektiven način, po-jenjanje naročil, padec široke porabe in podaljševanje plačilnih rokov pa lahko prizadene tudi najbolj živahne in dinamične gospodarske sredine, ugotavljajo v banki, kjer so se zato odločili, da podjetjem pomagajo, kot so to delali že v preteklih letih. Komercialni direktor banke Valerio Peruzzo je povedal, da bodo posojila dajali na šestmesečni rok po pospešenem postopku, s svojo potezo pa kljub krizi dokazujejo zaupanje v podjetja, ki tudi sama sebi zaupajo. EVRO 1,2773 $ +1,36 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 24. novembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 24.11. 21.11. ameriški dolar japonski jen 1,2773 122,52 1,2602 119,30 ruski rubel 35,1375 8,6086 8,6086 34,6421 7,4524 britanski funt 0,85170 0,8410 norveška krona 8,9380 8,9270 25,700 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5437 15,6466 263,50 1,5369 15,6466 266,78 3,8375 kanadski dolar 1,6134 1,6151 2,0278 bolgarski lev 1,9558 3,8030 1,9558 3,8035 slovaška krona 30,400 3,4528 30,340 3,4528 latvijski lats 0,7092 0,7093 3,0627 islandska krona 265,00 2,0477 245,00 hrvaška kuna 7,1231 7,1317 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 24. novembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 1,41125 2,16875 2,575 2,75875 libor (eur) 3,46875 3,97375 4,02125 4,08 libor (chf) 0,58667 1,31083 1,49667 1,735 euribor (eur) 3,484 3,971 4,02 4,077 ZLATO (999,99 %%) za kg 20.478,68 € +513,09 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 24. novembra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 14,03 IMTTIDCI IDDDA Q7Q +0,29 +6 19 KRKA 1 1 IKA KOPER 53,62 +5,55 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 24,60 170,74 +4,41 +2,97 +1 62 TELEKOM SLOVENIJE 255,79 151,70 +4,20 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA CTni 52,00 31,87 +6,14 +9,79 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 377SOS2}i>JNA ^ „ KOČEVJE N. MESTO -2/0 o ____ ZAGREB 1/3 o ^NAPOVED ZA DANES Prevladovala bo zmerna oblačnost, ob morju bo pihala Pretežno oblačno bo, čez dan se bodo od juga spet začele zmerna do močna burja. Ponoči in zjutraj lahko zmrzne pojavljati padavine, po nižinah v notranjosti Slovenije bo tudi po nižinah. Nad Julijsko Benečijo bo oblačnosti več, povečini snežilo. Na Primorskem bo čez dan začela pihati lahko se pojavi rahel dež. zmerna burja.Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -1, na Primorskem malo nad 0, najvišje dnevne okoli 0, na Primorskem do 8 stopinj C. V naslednjih dneh, bo nad našo deželo pritekali severovzhodni vetrovi. Ti bodo nad Julijsko Benečijo v višjih plasteh ozračja, občasno bolj vlažni; v prizemlju pa bodo suhi DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 16.26 Dolžina dneva 9.08 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 4.02 in zatone ob 14.20 Nad zahodnim Balkanom se zadržuje ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa se počasi krepi območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnimi vetrovi k nam priteka hladen in še vedno precej vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bodo vremensko občutljivi ljudje še imeli z vremenom povezane težave, predvsem bodo okrepljeni nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 1.47 najnižje -23 cm, ob 8.02 najvišje 50 cm, ob 14.49 najnižje -56 cm, ob 21.01 najvišje 26 cm. Jutri: ob 2.18 najnižje -19 cm, ob 8.28 najvišje 49 cm, ob 15.18 najnižje -59 cm, ob 21.35 najvišje 27 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............1 2000 m ...........-7 1000 m............0 2500 m..........-10 1500 m ...........-5 2864 m..........-12 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. o GRADEC -5/2 o -8/-2 KRANJSKA G. CELOVEC O -6/1 p-i^ TRŽIČ -5/1 O KRANJ GORICA O 0 N„® o-5/0 S. GRADEC CELJE -4/2 o o LJUBLJANA -3/2 POSTOJNA O-3/1 KOČEVJE - o - ČRNOMELJ MARIBOR O-4/2 PTUJ o M. SOBOTA O-4/3 N. MESTO -3/3 o ZAGREB -2/3 o UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O ^ s REKA 2/9 ^Jasno do zmerno oblačno bo. Ob morju bo zjutraj pihala precej močna burja, popoldne bo nekoliko oslabela. tP (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri in v četrtek bo povečini jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Na primorskem bo pihala zmerna burja, ki bo v četrtek v glavnem ponehala. NOVA GORICAadriatica.net CENTER POTOVANJ, Gradnikove brigade 7. tel.: + 38110)5 333 24 li | KOPER adriatica.net CENTER POTOVANJ, Pristaniška ulica 2, tel.: + 386 1015 627 B410 SE2ANAadriatica.net CENTER POTOVANJ, Kosovelova ulica t b. tel.: + 386 10)5 73012 10 POTUJ PAMETNO SARAJEVO - 30.12. Hotel 3 4 dni/ 3 noči. zajtrk Avtobus iz Ljubljane 1696 HURGADA - 27.12. Hotel 3 8 dni/ 7 noči. polpenzion Letalo iz Ljubljane 569 € EL SHEIKH- 27.12. Hotel 3 8 dni/ 7 noči. polpenzion Letalo iz Ljubljane O 679 £ adriakca.net CENTER POTOVANJ www.centerpotova nj.si l j ublj ana Medvedko Nežo preselili globlje v gozd LJUBLJANA - Intervencijska skupina Zavoda za gozdove Slovenije je včeraj ponoči odlovila medvedko, ki se je večkrat približala bivališčem v okolici Muljave. Medvedka, ki so jo poimenovali Neža, je stara dve leti in težka 65 kilogramov, preselili pa so jo globoko v gozdno območje, daleč od človeških bivališč. Medvedka Neža se je v zadnjem času večkrat približala človeškim bivališčem blizu Muljave in delala škodo na koruznih poljih. Člani intervencijske skupine pa so jo ob odlovu opremili s posebno ovratnico za satelitsko spremljanje njenega gibanja, so sporočili z zavoda. Zavod za gozdove Slovenije je zadolžen za ukrepanje v primeru, ko pride do možnih konfliktov med medvedom in človekom. V teh primerih ukrepa intervencijska skupina, ki pa mora pridobiti dovoljene Agencije RS za okolje. Med ukrepi, ki jih ima na voljo, sta na prvem mestu odganjanje medveda stran od bližine človeka s plašenjem in tako imenovan odlov, to je uspavanje in preselitev žive živali na drugo mesto. (STA) chicago - Oblast bo prevzel po zaprisegi 20. januarja prihodnje leto Barack Obama z novo vodilno ekipo sodelavcev v boj za gospodarski preporod CHICAGO - Novoizvoljeni ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v Chicagu predstavil vodilne člane njegove gospodarske ekipe, ko bo prevzel oblast po zaprisegi 20. januarja prihodnje leto. Od predstavljenih senatno potrditev potrebuje le 47-letni kandidat za finančnega ministra Timothy Geithner. Obama je v ponedeljek potrdil že znane govorice, da je predsednik newyorških Zveznih rezerv Timothy Geithner njegov kandidat za finančnega ministra, nekdanji finančni minister Larry Summers pa bo direktor nacionalnega ekonomskega sveta, ekonomistka z univerze Berkley Christina Romer pa vodja sveta ekonomskih svetovalcev Bele hiše. Obama si je za direktorico sveta za notranjo politiko Bele hiše izbral Melody Barnes, njena namestnica pa bo Heather Higginbottom. »Z novoizvoljenim podpredsednikom Josephom Bidenom sva izbrala gospodarsko ekipo z vizijo in strokovnostjo za stabilizacijo našega gospodarstva, odpiranje novih delovnih mest in vrnitev Amerike nazaj na tir,« je dejal Obama in uvodoma poudaril, da zadnje novice iz gospodarstva okrog vladnega reševanja banke Citigroup potrjujejo, da se ZDA soočajo s krizo zgodovinskih razsežnosti. Ameriška vlada se je v nedeljo odločila, da bo banko obvarovala pred propadom, ki bi zelo poglobil sedanjo finančno krizo. »Preden bo postalo bolje, bo še slabše«, je opozoril Obama in dodal, da bo tudi v prihodnjem letu najverjetneje prišlo do velikih izgub delovnih mest. Obama je zagotovil, da bo njegova administracija spoštovala vse zaveze, ki jih pri reševanju finančne krize daje sedanja administracija predsednika Georgea Busha in napovedal, da reševanje krize ne bo hitro in enostavno. Novoizvoljeni ameriški predsednik je ekipo sodelavcev v gospodarstvu izbral po meri hude finančne krize, ki jo doživljajo ZDA in ves svet ansa Njegova gospodarska ekipa naj bi nemudoma začela pogajanja s kongresom o zakonodajnem paketu stimulacij za gospodarsko okrevanje, pri čemer Obama pričakuje, da bo imel kongres pripravljen predlog v začetku januarja. Kongres bo začel zasedati 6. januarja, Obama pa bo prisegel 20. januarja. Novoizvoljeni predsednik ZDA ni želel ugibati kako velik oz. drag bo stimula-cijski paket, vendar pa so njegovi svetovalci v nedeljo na ameriških televizijah napovedovali, da bo velik. Newyorški senator Charles Schumer pa je ugibal, da bo mor- da znašal okrog 700 milijard dolarjev. Na vprašanje o povečanju proračunskega primanjkljaja je Obama odgovoril, »da je v Washingtonu zdaj soglasje, da je najprej potrebno oživiti gospodarstvo, ohraniti ali na novo ustvariti 2,5 milijona delovnih mest ter podati temelje za dolgoročno gospodarsko rast«. Ne glede na to, pa je napovedal, da bo v torek povedal malce več o potrebi po varčevanju oz. ukinjanju določenih zveznih programov. Obama je dejal, da namerava spremeniti način poslovanja v Washingtonu z reformo proračunskega procesa. Obama je govoril tudi o ameriški avtomobilski industriji, ki želi od kongresa in vlade 25 milijard dolarjev pomoči. Strinjal se je s kongresom, ki je pretekli teden predsednikom in direktorjem General Motorsa, Forda in Chryslerja naložil, da 2. decembra pridejo nazaj »z resnim načrtom prestrukturiranja ob upoštevanju dejstva, da gre za nove čase, ko ZDA prehajajo v čisto tehnologijo in se rešujejo odvisnosti od tuje nafte«. Obama je poudaril, da želijo davkoplačevalci najprej videti načrt in brez tega ne bodo zapravljali denarja. Obama je svojo ekipo označil kot kombinacijo zdrave presoje in svežega razmišljanja vendar opozoril, da krize ne bo mogoče odpraviti čez noč. Kljub temu pa je prepričan, da se bodo ZDA izvile iz težav, kot so se že večkrat doslej, saj zaupa v Američane in strokovnost svoje ekipe. Timothy F. Geithner je položaj predsednika Zveznih rezerv New Yorka zasedel leta 2003, s čimer je postal tudi stalni član Odbora za odprti trg Zveznih rezerv, ki določa obrestno politiko. V finančnem ministrstvu ZDA se je zaposlil leta 1988 in ostal tam skozi tri administracije. Od leta 1999 do leta 2001 je bil namestnik ministra za mednarodne zadeve, pod Robertom Rubinom in Larryjem Summersom. Od leta 2001 do leta 2003 je delal kot direktor političnega razvoja pri Mednarodnem denarnem skladu. Še preden je prišel v ministrstvu je delal v podjetju nekdanjega državnega sekretarja ZDA Henryja Kis-singerja. Geithner ima bogate mednarodne izkušnje, saj je živel v Indiji, na Kitajskem, Japonskem, Afriki in na Tajskem, med drugim pa govori japonsko in kitajsko. (STA)