ias za streznitev
Oktober je dobil svoje ime iz prvotnega rimskega koledarja, ko je bil
osmi po vrsti (octo namreč v latinščini pomeni osem). V starih bukvah
je zapisano, da ga Martin iz Loke imenuje listognoj, Trubar označuje
ta mesec za kozoprsk, Jurij Dalmatin pa ni sledil Trubarju, ampak je
za oktober izbral ime obročnik. Naši pradedje so ga imenovali še
vinščak, moštnik, vinec ali bratvin, današnje splošno znano ljudsko
ime za oktober, ki seje uveljavilo leta 1847, pa je vinotok.
Pravo ime torej, saj je oktober čas za najlepše jesensko opravilo -
trgatev, ko bodoče vino teče v potokih. In tudi ni naključje, da je prav
pni teden v oktobru poleg tedna otroka razglašen še za teden prometne
varnosti. Podatki namreč govorijo, da je med vsemi meseci prav v ok-
tobru največ prometnih nesreč; ni pa težko ugotoviti, da zagotovo tudi
zaradi prepogoste vinjenosti za volanom.
Žal to potrjujejo še drugi podatki. Ko so konec prejšnjega tedna po-
licisti na območju mariborske Uprave za notranje zadeve opravljali
poostren nadzor v prometu, so v petek zvečer med 143 ustavljenimi
vozniki, pri katerih so opravili preizkus z alkotestom, ugotovili, da je
bil vsak drugi za volanom vinjen; pa ne le rahlo "okajen", če uporabim
gostilniški žargon, ampak bolj "pijan kot klada", saj so alkotesti poka-
zali, da se je povprečna stopnja alkohola v krvi gibala med 2,29 in 3,8
g/kg, kar je na meji zmogljivosti normalnega človeškega telesa. Kot da
bi po naših cestah vozile "drveče krste".
Skomig z rameni in pojasnilo "Takšni smo pač Štajerci", saj je v
času trgatve pri nas že v zraku 0,5 promile alkohola, ni zrel, še manj
resen odgovor. Sprejemljivejši je dvom: Naj nas takšne sprejme Evro-
pa?
Pravzaprav očitki, da smo povsod na repu, ne držijo, saj smo v
nečem tudi čisto pri vrhu: med evropskimi deželami smo recimo Slo-
venci na "odličnem" drugem mestu po številu prometnih nezgod, za ka-
tere je bila vzrok vinjenost. Če pa k temu primaknemo še slabo stanje
cestišč in podpovprečno tehnično stanje vozil v prometu, potem smo pa
tam, kjer smo v resnici: nekje na repu. In zato je skrajni čas, da se
streznimo - tako in drugače.
Pečat samomorilcev in mo-	/ l/J a y /j /
rilcev na štirih kolesih bo si-	/ fl/LCi/iriif^ /
cer sila težko izbrisati!	/	i y
PTUJ / ŽE DRUGI RAZPIS ZA MOST NEUSPEŠEN
Pri mosfu ne
kodo hiteli
Drugi razpis za izvajalca gradnje novega mostu za pešce
čez Dravo v Ptuju ni uspel. Vzrok naj bi bile previsoke
cene ponudb.
Ponudbi sta poslala Gradiš Ljubljana in SCT, italijanska fir-
ma Cioopsette, ki gradi ptujski podvoz, pa tokrat ni sodelovala.
Glede na to, da sta oba dosedanja razpisa neuspela, obstaja
možnost, da mestna občina Ptuj kot financer gradnje izvajalca
poišče brez razpisa, na osnovi direktnega zbiranja ponudb.
/upan dr. Luci je na naše izrecno vprašanje, kaj bo sedaj s
predvideno gradnjo novega mostu za pešce čez Dravo v Ptuju,
Povfdal, da bodo poskušali narediti vse, da bi ohranili že rezer-
virana sredstva za to gradnjo. Gre za 80 milijonov tolarjev
sredstev sklada stavbnih zemljišč. Pogodbe o gradnji ne bodo
podpisali, dokler ne bodo imeli investicije v celoti pokrite. Sicer
pa JO počakali, dokler se cene ne bodo umirile, ker imajo
obli -k, da so gradbeniki le-te napeli, saj so bili prepričani, da
bod. mestni občini Ptuj, ker pač ta most želijo, pristali na vsa-
ko Ceno, ki jo je mestna občina Ptuj za gradnjo mostu
razpisala, so prekoračili za 50 odstotkov. Podpis pogodbe o
graii' . mostu pa je, kot je povedal župan mestne občine Ptuj,
odvi. . tudi od tega, kako bodo potekali nadaljnji pogovori o
gra . : t ptujske obvoznice.
MG
MAKOLE / zadnje obvestilo javnosti
Janko Kolar hadaljuie
gladovno stavko
Ker do 42. dne Kolarjeve gla-
dovne stavke država kljub ne-
katerim kompromisom, ki jih
je stavkajoči predlagal vladnim
pogajalcem (tako je ponudil, da
v celoti odstopa od svoje prve
zahteve - plačila škode, ki je
nastala zaradi nezakonitega
odvzema lokacijskega in
gradbenega dovoljenja, da v ce-
loti prevzame nase stroške do-
končanja objekta - sicer obvez-
nost izvajalca, ki je dobil vsa
dela plačana - ter da za vse
tožbene zahtevke sklenejo
sodno ali izvensodno poravna-
vo), ni rešila niti ene same
stavkovne zahteve, čeprav so
imeli na razpolago dovolj
dejstev, dokazov in časa, gla-
dovno stavko nadaljuje do
izpolnitve stavkovnih zahtev.
S tem dnem (42. dan gladovne
stavke) se tudi izteka rok za po-
gajanja, ki jih je Janko Kolar na
svojo odgovornost v nasprotju z
zdravnikovim mnenjem po-
daljšal za 12 dni. Svojega
zdravnika dr. Mirana Arbeiter-
ja pooblašča, da najmanj dvakrat
tedensko daje javnosti podatke o
njegovem zdravstvenem stanju
in trajanju stavke. Dovoljenja za
morebitne zdravstvene posege,
bolnišnično nego in zdravljenje
ne daje. Do konca gladovne
stavke, kakršnakoli že bo, bo os-
tal na svojem domu.
"Po sedemletnem 'ubijanju na
obroke' s strani oblastnih or-
ganov gre tokrat zares. Moja gla-
dovna stavka nima in ne bo ime-
la nobenih 'operetnih' sestavin.
Gladovno stavko nadaljujem do
izpolnitve stavkovnih zahtev.
Šokantno deluje dejstvo, da
oblast sedem let s številnimi
nezakonitimi dejanji onemogoča
in trpinči prav človeka, ki je bil
ustvarjalen, podjeten in delaven,
ob tem pa varuh človekovih pra-
vic in organi pregona križem rok
gledajo to početje ter ogromno
gospodarsko in drugo škodo, ki
zaradi tega nastaja," je ob koncu
tega zadnjega obvestila javnosti
zapisal Janko Kolar "Druge al-
ternative, kot da zaključim svoj
projekt, nimam," še dodaja. V
življenje preteklih nekaj let se
pod nobenim pogojem več ne
namerava vrniti, prav tako pa ne
bo dovolil, da bi kdorkoli kaj ta-
kega naredil z njegovo družino,
saj je predvsem zato zastavil svo-
je življenje.
Vida Topolovec
Minuli konec tedna je bilo v
ormoški kleti prevzetih 60 vago-
nov grozdja. Ker so se v čudovi-
tem vremenu za trgatev odločali
domala vsi pridelovalci poznih
sort šipon in laški rizling, je bilo
treba na prodajo kakšno urico
tudi počakati.
vk
ORMOŽ
Konei tqdna v
znamen/u trgatev
2
četrtek, 17. oktober 1996 - TEDMIK

Proizvodne na-
črte vresfifčv/e/o
ZA OKROG 14 MILIJONOV MARK PRIJAVLJENIH TERJATEV • NAJVEČJI UPNIK
JE NOVA KBM • DO KONCA LETA DELO ZA OKROG 150 LJUDI •
Dr. Drago Dubrovski je, kot smo poročali v prejšnji številki
Tednika, od 18. julija stečajni upravitelj TVI Majšperk in
direktor podjetja Finea consulting, ki se ukvarja s svetovan-
jem, predvsem pa z vprašanji sanacij. Zato smo se z njim
pogovorili o usodi tega majšperškega kolektiva.
tednik: V kakšni fazi je v
tem trenutku stečajni postopek
TVI Majšperk?
Dr. Dubrovski: "Postopek je v
fazi nadaljevanja proizvodnje,
kar v okviru stečajnega postopka
pomeni II. stopnjo takoj za do-
končanjem nujnih poslov. Do-
končanje nujnih poslov pomeni
realizacijo tiste proizvodnje, za
katero so na na voljo resursi. Na-
daljevanje proizvodnje pomeni
neke vrste normalno poslovanje,
seveda v okvirih, ki jih omogoča
stečajni zakon. 8. oktobra je bil
narok za preizkus terjatev, kjer
smo priznali približno 90 odstot-
kov prijavljenih terjatev. Skupaj
jih je bilo za okrog 14 milijonov
mark. Nekatere zadeve so bile
oporekane in za ta del bodo po-
tekale pravde. Proizvodnja v To-
varni volnenih izdelkov
Majšperk poteka neodvisno od
pravnih zadev. Do konca leta naj
bi jo opravljajo 150, 155 ljudi,
kolikor jih je tudi sedaj. Plane za
avgust in september smo upra-
vičili in tako naj bi bilo tudi do
konca leta. Bistveni kazalec pri
naših planih je povečevanje
stečajne mase oziroma poslovan-
je z dobičkom, kar pomeni, da se
za ta del stečajna masa
povečuje."
tednik: Kakšna naj bi bila
končna rešitev za TVI
Majšperk: bo to stečaj, prisilna
poravnava v okviru stečajnega
postopka ali kaj drugega?
Dr. Dubrovski: "Za zdaj so še
vse možnosti odprte. Običajno
gre za tri možnsoti: prodajo de-
lov premoženja, kar je najslabša
varianta, za prodajo pravne ose-
be kot celote skupaj s terjatvami,
klientelo, blagovno znamko in
podobno ali pa to, kar si najbolj
želimo, to je prisilna poravnava
v okviru stečajnega postopka. Po
naroku bomo sedaj pričeli
izračunavati možnosti, se pogo-
varjati z nekaterimi upniki, ki
predstavljajo najpomembnejši
del naših obveznosti oziroma
prijavljenih terjatev, kajti meni-
mo, da bi tak pogovor tudi za te
upnike pomenil najugodnejšo
rešitev. Premoženje stečajnega
dolžnika je hipotekarno obre-
menjeno, kar pomeni, da bodo
privilegirani nekateri upniki, vsi
drugi pa bodo težko prišli do po-
membnejšega odstotka poplačila
terjatev. V prisilni poravnavi pa
se to razmerje nekoliko spreme-
ni. Res pa je, da sama uvedba
prisilne poravnave šele začenja
pravi poslovni boj podjetja na
tržišču."
tednik: Kakšna je struktura
terjatev?
Dr. Dubrovski: "Največji up-
nik je Nova KB Maribor, s kate-
ro dokaj dobro sodelujemo in ki
se vključuje v razgovore o
možnostih nadaljevanja proiz-
vodnje v takšni ali drugačni ob-
liki. Sledijo Sklad za razvoj Re-
publike Slovenije, občina
Majšperk v povezavi z občino
Ptuj. Kot posebno terjatev mora-
mo upoštevati delavce, ki so pri-
javili terjatev v višini 2,5 milijo-
nov mark in kjer gre za
prednostno poplačilo. Če bi lah-
ko dobili njihovo soglasje za
konverzijo njihovih terjatev do
stečajne mase v lastniške deleže,
bi se zelo približali realnemu
proučevanju možnosti prisilne
poravnave."
tednik: Kdaj naj bi prišlo
po vaših predvidevanjih do pri-
silne poravnave, če seveda ta
bo?
Dr, Dubrovski: "To se mora
zgoditi čimprej, čeprav je ta čas
relativen, ker smo vezani na
določene roke v okviru zakona o
prisilni poravnavi, stečaju in li-
kvidaciji. Obveznosti v stečajnih
postopkih (tako je pač v Sloveni-
ji) se obrestujejo po zamudnih
obrestih, medtem ko vrednost
premoženja ne narašča po takšni
stopnji, kar pomeni, da se razko-
rak med obveznostmi in
možnostjo poplačila upnikov iz
dneva v dan veča. Sicer ustvarja-
mo neko novo vrednost,
povečujemo stečajno maso, ven-
dar ne s tako stopnjo ^ kot
naraščajo zamudne obresti. Če bi
bile variante za prisilno po-
ravnavo realne, potem jo je
potrebno izpeljati v relativno
kratkem času."
tednik: Kakšen je odnos
dobaviteljev oziroma kupcev
do tovarne, ki je v stečaju? Ob-
java stečaja se gotovo nega-
tivno kaže na ugledu tovarne.
Dr. Dubrovski: "Res je, gre za
posebno težavo, ki je posledica
nadaljevanja proizvodnje v
stečajnem postopku. Po eni stra-
ni smo v okviru stečajnih pre-
dpisov zavezani izterjati vsako
našo terjatev skupaj z zamudni-
mi obrestmi, na drugi strani pa s
temi istimi kupci in dobavitelji
nadaljevati poslovno sodelovan-
je. Pri tem je potrebno iskati
takšne poti, da zadovoljimo ko-
mercialno in pravno plat
takšnega poslovanja. Reči pa
moram, da sem dokaj zadovoljen
z vsemi pogovori, ki smo jih do
sedaj imeli. Mogoče bi kot pri-
mer negativnega poslovanja
omenil samo Geoplin iz Ljublja-
ne, ki je zagrozil s prekinitvijo
dobave plina mimo vseh po-
godb, ki jih je prostovoljno po-
dpisal. Mislim pa, da gre zgolj za
nepoznavanje problematike
stečajnega postopka. Namreč
poslovanje s stečajnim dolžni-
kom je najbolj varno poslovanje,
kajti terjatve, ki v tem obdobju
nastajajo, so strošek stečajne
mase in se poplačajo pred vsemi
drugimi upniki."
tednik: Kakšno pa je
vzdušje v tovarni, med zaposle-
nimi?
Dr. Dubrovski: "Posebej mo-
ram omeniti, da so marljivost,
disciplina in prizadevnost vsa-
kega posameznika na najvišji
ravni. Problemi pa so, ker gre za
dokaj megleno prihodnost, ker
ljudje sklepajo pogodbe o zapos-
litvi za določen čas, iz meseca v
mesec in ne vedo, kaj bo nas-
lednji mesec, kdaj bodo lahko iz-
rabili dopuste in druge bonitete,
ki jim gredo po zakonu o delov-
nih razmerjih. Na sedanje obre-
menitve ni bilo nobenih pri-
pomb. Upam, da bo tako tudi do
trenutka, ko se bo odločalo, kaj s
podjetjem vnaprej."
tednik: Kakšni so prejemki
delavcev v tem trenutku?
Dr. Dubrovski: "Prejemki, ki
so jih delavci prejeli za avgust, so
na ravni slovenskega povprečja
za tekstilno industrijo, ti pa za-
ostajajo 10 odstotkov za kolek-
tivno pogodbo. Naš cilj je poslo-
vati stoodstotno po kolektivni
pogodbi, vendar v tem trenutku
to še ni mogoče."
mg
Dr. Drago Dubrovski,
stečajni upravitelj TVI
Majšperk. Foto: M.Ozmec
TEDNIK je naslednik
Ptujskega tednika oziroma
Našega dela, ki ga je
ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO
- TEDNIK, d. o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Ivo dani, Majda
Goznik, Viki Klemenčič,
Ludvik Kotar (v. d. radijskega
urednika), Martin Ozmec,
Marija Slodnjak in Milena
Zupanič (novinarji).
Grafično-tehnični urednik:
Slavko Ribarič.
Računalniški prelom:
Jože Mohorič.
Propaganda:
Oliver Težak, 776-207.
Naslov: RADIO - TEDNIK,
p.p. 95, Raičeva 6, 2250
Ptuj; s (062) 771-261,
779-371; 771-226; faks (062)
771-223.
E-pošta: ptedn/Tf @
kdm-ptuj.si
Celotna naročnina 5.720
tolarjev, za tujino 11.440
tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike
Slovenije št. 23/58-92 z dne
12. 2. 1992 se šteje Tednik
za izdelek informativnega
značaja iz 13. točke tarifne
številke 3, za katerega se
plačuje petodstotni davek od
prometa proizvodov.
LENART / sadjarji vračajo sloves pokrajini med dravo in muro
25. oktobra razsttnra
»Sadje Slovenskih goric«
SLOVESNO ODPRTJE URO PRED OSREDNJO PROSLAVO OB 800. OBLETNICI PRVE
OMEMBE LENARTA V KLUBU OBČANOV • NA OGLED TUDI ZA ŠOLARJE
v okviru prireditev ob 800. obletnici prve pisne omembe Le-
narta bo Sadjarsko društvo Lenart, ki deluje od leta 1992 in
združuje 50 sadjarjev, pripravilo zanimivo razstavo z naslo-
vom Sadje Slovenskih goric. Kot nam je povedal Leopold
Hameršak, bo otvoritev razstave, ki bo svojevrsten prikaz
razvoja sadjarstva v preteklosti in pregled dosežkov zadnjih
let, v petek, 25. oktobra, predvidoma ob 18. uri, to je uro
pred začetkom osrednje proslave v počastitev 800. obletnice
prve omembe Lenarta, ki naj bi se je udeležil tudi
predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek.
združuje sadjarje iz lenarške
občine in sosednjih krajev, velik
poudarek namenja strokovnemu
izobraževanju in usposabljanju,
skrbijo za predavanja in oglede
nasadov doma in na tujem.
Prepričani so, da bo razstava za-
nimiva in da si jo bo ogledalo ve-
liko ljubiteljev in uporabnikov
sadja.
M. Toš
Razstava bo v klubu občanov
odprta v soboto in nedeljo, to je
26. in 27. oktobra, za šolarje pa
tudi v ponedeljek, 28. oktobra.
Tako bo za vse dovolj priložnos-
ti, da se pobližje seznanijo z
nekoč pomembno kmetijsko pa-
nogo v osrednjih Slovenskih go-
ricah.
Leopold Hameršak nam je še
povedal, da bo na razstavi velik
poudarek na prikazu jabolk, saj
so jablane že od nekdaj prevla-
dovale v nasadih tako na družbe-
nih posestvih kot pri zasebnih
sadjarjih. Prikazali pa bodo tudi
druge vrste sadja in njegovo pre-
delavo. Tako bo na ogled več
vrst marmelade, sokov, suhega
sadja, sadnega kruha in po-
dobnih izdelkov, za katere se
uporablja sadje. Prikazali bodo
tudi statistični in tabelarni pri-
kaz razvoja sadjarstva v tem delu
Slovenskih goric. Ta del razsta-
ve bo še posebej zanimiv.
Sadjarsko društvo iz Lenarta
HRASTOVEC
Odkriije spomenika
žrtvam tahorišia
Na zadnji seji posebnega odbora za postavitev spominsl(ega obeležja
žrtvam povojnega taborišča Hrastovec, ki deluje pri lenarškem občinskem
svetu, so med drugim sklenili, da bo slovesno odkritje spomenika 26. ok-
tobra. Ob tej priložnosti bo imel priložnostni nagovor župan dr. Slavko
Kramberger, v kulturnem programu pa bosta sodelovala slovenskogoriška
pihalna godba iz Lenarta pod vodstvom Bojana Bezjaka in moški pevski
zbor Obrtnik pod vodstvom Milana Edra. Ob tej priložnosti bo imel lenarški
dekan Martin Bezgovšek še mašo zadušnico za vse žrtve povojnega In vo-
jnega nasilja z območja sedanje občine Lenart.
Odbor za postavitev obeležja v Hrastovcu, kjer je bilo eno od zbirnih taborišč,
v katerega so zaprli veliko ljudi iz Prekmurja, Apaške doline, pa tudi iz nekaterih
drugih delov Slovenije in seveda iz Lenarta, je še sklenil, da bodo na posebni
novinarski konferenci, ki naj bi bila 16. oktobra, na kratko predstavili ta del le-
narške polpretekle zgodovine. Posebej pa so poudarili, da so s postavitvijo
spomenika (po predlogih in načrtih arh. Lešnika ga je postavilo zidarstvo
Bernjak) zaokrožili prizadevanja po celoviti osvetlitvi povojnega dogajanja. To
delo je začela že posebna komisija pri prejšnji skupščini, odbor pa je v bistvu
njeno delo nadaljeval in dokončal. Niso želeli odpirati novih ran (in jih dejansko
niso), pač pa tudi s pomočjo zgodovinarjev in drugih strokovnjakov objektivno
razjasniti dogajanje v prvih povojnih mesecih leta 1945. S spomenikom so
delo končali, nadaljujejo naj ga zgodovinarji, so še povedali člani odbora, ki
mu je predsedoval Stanko Kranvogel.
_Martam Toš
fEDNIK - Četrtek, 17. oktober 1996	3
■ i * s® i.* J iif^^r* fl^^i
22. SEJA SVETA MO PTUJ 28. OKTOBRA
Predsedstvo sveto mestne občine Ptuj je prejšnjo sredo skleni-
lo, da bo 22. sejo sveta 28. oktobra. Razpravljali bodo o re-
balansu občinskega proračuna za letos, delitveni bilanci občine
Ptuj, premoženjskih bilancah občine Ptuj in mestne občine Ptuj
na dan 31. decembra leta 1 995 ter nekaterih poročilih in infor-
macijah, med njimi o pripravah na 8. razstavo Dobrote slovens-
kih kmetij in pripravah programa dela na področju kulture v letu
1997.
17. ZBOROVANJE SLOVENSKIH GEOGRAFOV
V Ptuju bo od 23. do 26. oktobra potekalo 1 7. zborovanje slo-
venskih geografov. Organizatorji še posebej vabijo na ok-
roglo mizo o regionalizmu in regionalnem razvoju, ki bo 23. ok-
tobra ob 18.30 uri v Šolskem centru v Ptuj. Na njej bodo razis-
kovalci in drugi predstavili razvojne probleme in dileme regiona-
lizma, socialnoekonomskega, družbenega, prostorskega in re-
gionalnega razvoja na območju nekdanje ptujske občine,
Ormoža in Ljutomera.
MARTINOVE PRIREDITVE OD 8. DO 11.
NOVEMBRA
V torek so se v Mestni hiši sestali vsi, ki naj bi sodelovali v
letošnjem programu martinovanja. Prireditve bodo potekale
od 8. do 11. novembra.
ŠESTI KONGRES FIZIOTERAPEVTOV
Na Otočcu bo od 24. do 26. oktobra šesti kongres fiziotera-
pevtov Slovenije, ki se ga bo udeležilo okrog dvesto fiziotera-
pevtov iz Slovenije in tujine. V osrednji temi kongresa bodo go-
vorili o hemiplegiji, to je ohromelosti polovice telesa kot posledi-
ce možganske kapi, operacije tumorja in poškodbe možganov v
različnih življenjskih obdobjih. Kongres je ena od osrednjih letnih
aktivnosti Društva fizioterapevtov Slovenije, ki je bilo ustanovlje-
no leta 1954 in šteje danes 588 članov.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠI TURISTIČNI
SPOMINEK
12. oktobra je bila na sejmu Gost tur '96 v organizaciji Turis-
tične zveze Slovenije in v sodelovanju z Gospodarsko zborni-
co Slovenije ter Obrtno zbornico Slovenije posvetovanje o spo-
minkih, v okviru katerega so še posebej razpravljali o domači in
umetni obrti kot turističnemu spominku, dejavnosti muzejev na
področju spominkov, možnih oblikah pospeševanja in proiz-
vodnje ter ekonomiki in trženju spominkov. Razglasili in podelili
pa so tudi priznanja avtorjem najboljših spominkov, ki so se ude-
ležili letošnjega natečaja za turistični spominek Slovenije. Tokrat
so strokovnjaki ocenili, da prve nagrade ne podelijo. Tako je na-
jboljši letošnji turistični spominek trstenka - izvirna piščal z
območja Haloz, ki jo je izdelal Božidar Muršec iz Lovrenca na
Dravskem polju.
V SOBOTO NA PTUJSKI TV
Na programu je redna informativna oddaja z devetimi pris-
pevki. Zupan mestne občine dr. Miroslav Luci se je udeležil
tritedenskega strokovnega in študijskega potovanja po ZDA,
obratovati je pričel center za ravnanje z odpadki Ptuj, Perutnina
se je predstavila na Gost turu, poslanec Gabrijel Berlič je
predstavil svojo knjigo Zavod, Dušan Strle in Tatjana Mohorko
sta prejela tretjo nagrado v kategoriji kontaktnih oddaj na
letošnjem festivalu radijskih postaj Slovenije, dr. Miroslav Luci je
sprejel ptujski lepotici Alenko Vindiš in Barbaro Cenčič, ki sta bili
zelo uspešni na tekmovanju za miss Slovenije '96, med haloškimi
griči je tri dni potovalo 75 konjenikov, v galeriji Drava so odprli
razstavo Ptuj na starih razglednicah, v proštijski cerkvi so obnovili
orgle, obratovati pa je pričel nov globinski vodnjak.
Pripravila: MG
90V0RI SE ...
••• DA bodo zmagovalci
letošnjih volitev imeli kar dva
razloga za tekoče proslavljan-
je: ko bodo znani rezultati
'Volje volilcev, bo namreč že
Martinovo.
— da Martin dela iz "blatne-
Sa" mošta čisto vino. Upajmo,
do bo tokrat naredil tudi čisto
dt^avo, ^rez nenehnih špeti-
rov.
... DA pa se bodo na samega
Martina dan nekateri (glede
na volilni izdid) morali do-
končno strezniti.
... DA časopisi vse pogosteje
pišejo o ljudeh, ki se
preživljajo z ropanjem. Če jih
že drugače ne morejo kazno-
vati, naj jih vsaj zbrišejo s
seznama brezposelnih.
... DA je sodišče obrekovanje
med politiki opredelilo kot
povzročanje duševnih bolečin.
Šele sedaj je narod spoznal,
kako ranljive politike ima. Ne
smemo jih več kritizirati,
odslej se nam lahko, mehko-
dušneži, samo smilijo.
... DA je bil teden otroka še te-
den prometne varnosti Vsi, ki
so jih poostreni ukrepi policije
zalotili pretirano "okrogle", so
imeli vsaj razlog: pili so na
zdravje otrok.
Pf/emo iisiejšo vodo
Če nam v Sloveniji zaenkrat še ne grozi pomanjkanje pitne vode zaradi prevelike porabe, nam zagotovo
grozi pomanjkanje zaradi onesnaževanja površinskih in podzemnih voda. Porabniki vode v ptujskem vo-
dooskrbnem sistemu smo to zaradi onesnaženja vodnih virov z nitrati in nitriti že nekajkrat izkusili.
In prav zaradi tega je neoporečna
voda iz štirih globinskih vodnja-
kov v Skorbi, ki jo v ptujskem vo-
dooskrbnem sistemu že nekaj časa
mešajo z vodo iz plitkih vodnja-
kov, pomembna kakovostna pri-
dobitev. Mešanje neoporečnih
pliocenskih voda iz globine od 150
do 200 metrov pod zemljo z mlajšo
in delno onesnaženo vodo iz nižjih
plasti namreč vpliva na bistveno
zmajnšanje vsebnosti nitratov in s
tem higiensko neoporečnost pitne
vode. Tako po zagotovilu stro-
kovnjakov pijemo nekoliko meh-
kejšo, a neoporečno mešano vodo
brez bojazni, da bi škodovala do-
jenčkom, ki so na tovrstno ones-
naženje še posebej občutljivi.
Dr. Gantarju so natočili prvi
kozarec čiste vode.
Foto: M. Ozmec
Globinski vodnjaki, ki sicer ne
zagotavljajo dolgoročne rešitve, so
skupni projekt desetih občin z
območja nekdanje ptujske občine
in za več kot 14.000 gospodinjstev
oziroma porabnikov in so
življenjskega pomena. Skupaj z
vodnim distributerjem - Komu-
nalnim podjetjem Ptuj - in števil-
nimi gosti so pomembni dosežek
proslavili na otvoritveni svečanos-
ti ob črpališču v Skorbi v petek, 11.
oktobra.
Direktor Komunalnega podjetja
Jože Cvetko je ob žuborenju vodo-
meta iz fontane bistre vode s
postrvmi povedal, da so štirje glo-
binski vodnjaki, ki so jih pričeli
graditi lansko poletje, veljali 96,8
milijona tolarjev; od tega so večino
- več kot 75 milijonov - zbrali po-
rabniki iz desetih občin s takso za
uporabo in distribucijo vode, 8,3
milijone nepovratnih sredstev je
prispevalo ministrstvo za okolje in
prostor, preostalih 13 milijonov pa
je kredit ekološkega sklada.
Učinek predvidene sanacije je
Ob odprtju štirih globinskih
vodnjakov so se ob črpališču
v Skorbi zbrali številni gostje
od blizu in daleč
dosežen, saj prve analize na celot-
nem vodooskrbnem omrežju, op-
ravljene v Zavodu za zdravstveno
varstvo, kažejo, da je koncentracija
nitratov pod dopustno mejo v vseh
cevovodih, tudi v najbolj oddalje-
nih krajih. Pomemben je podatek,
da je vsebnost nitratov v cevovodu
iz Skorbe znašala 2,6 mg dušika na
liter, kar zagotavlja, da bodo rezul-
tati v cevovodih še bistveno nižji
od prvih meritev. Slovenska vlada
je koncesijo za gospodarsko izko-
riščanje vodnega vira za oskrbo s
pitno vodo izdala že marca letos.
Ptujski župan, dr. Miroslav Luci
je izrazil posebno veselje nad razu-
mevanjem in sodelovanjem z mi-
nistrstvom za okolje in prostor.
Občina je po zakonu o gospodars-
kih javnih službah dolžna zago-
tavljati vodo kot osnovno
življenjsko dobrino, vendar pa se
po županovem mnenju tega mora
zavedati tudi država in ga v okviru
nacionalnega programa dolgo-
ročno zaščititi. Zal je nova lokalna
samouprava prinesla pri zaščiti
tega področja dodatne zaplete. Po-
tencialni onesnaževalci so sedaj na
območju več novonastalih občin
na območju Dravskega in Ptujske-
ga polja, zato bi morali sanacijski
programi zajeti tudi ta območja.
Mestna občina je del svoje obvez-
nosti za zaščito obstoječih vodnih
virov opravila s sprejemom odlo-
ka, ki uvaja zelo restriktivne ukre-
pe na področju uporabe agroteh-
ničnih sredstev, vendar sta kontro-
la in nadziranje izvajanja zelo zap-
letena in neučinkovita.
Nove vodnjake je svečano predal
namenu minister za okolje in pros-
tor dr. Pavle Gantar ter poudaril,
da pomenijo globinski vodnjaki za
regionalni vodovod izjemno veli-
ko kvalitetno pridobitev, hkrati pa
je opozoril še na nunjnost oskrbe s
pitno vodo na haloškem območju.
Voda in njeno odvajanje sta najpo-
membnejši nalogi ministrstva za
okolje in prostor v slovenskem
prostoru. Če z ekološkega stališča
že obvladujemo zrak in emisije
vanj, še zdaleč ne obvladujemo
voda in zemlje. Posebno vprašanje
pri tem je po mnenju ministra
kontrola kemičnih substanc, pri
čemer bo morala svojo vlogo
odigrati tudi komisija za strupe.
Precej je dorečenega s smernicami
za ravnanje z odpadki, ki jih je vla-
da sprejela letošnje poletje, v
pripravi pa je tudi novi zakon o vo-
dah, ki bo problematiko obdelal
celoviteje.
M. Ozmec
4
Četrtek, 17. oktober 1996 - TEDNIH
^ .....
PTUJ - HALOZE / nove turistične možnosti
Krinki s hahške konienite
Druga Haloška konjenica je konjenike vodila skoraj izključno po vinogradniških,
poljskih, gozdnih in kolovoznih poteh. V treh dneh je 75 jahačev iz Slovenije,
Italije, Nemčije in Hrvaške opravilo več kot 150-kilometrsko pot. Najmlajši ude-
leženec letošnje konjenice je bil 6-letni Aleks Strelec na poniju, najstarejši pa
jih je štel okrog 60 let. Začeli in končali so jo v Turnišču, kjer je sedež enega od
organizatorjev konjenice - Konjeniškega kluba Turnišče-Ptuj. Drugi organizatorji
so še: Country klub Ptuj, Konjeniški klub Skorba in GIZ Poetovio Vivat.
Pokrovitelji 11. haloške konjenice so bili župani občin, skozi katere je vodila tra-
sa: mestne občine Ptuj, občin Gorišnica, Majšperk, Videm in Zavrč. Povsod so
jih lepo sprejeli in pogostili, stotnik pa je poročal županom. Skladno z običaje
so v Cirkulanah konjenico blagoslovili. Posnetek je nastal v Zavrču.
V soboto 5. oktobra, je II. haloška konjenica
uspešno končala tridnevno pot med haloškimi griči.
Ustanovili so konjeniško treking združenje Sloveni-
je, ki ima namen ta šport vključiti med že uveljavlje-
ne konjeniške športne zvrsti, konjeniško in turis-
tično ponudbo Slovenije. Novo združenje je poveza-
lo vse dosedanje že uveljavljene konjenice: prieško,
haloško, kontrabantanje, Valvasorjevo in pohorsko.
Haloška konjenica predstavlja nov turistični pro-
gram Ptuja in Haloz ter je dokaz več, da je s pravo
ponudbo mogoče v naše kraje pritegniti vedno nove
goste, ki pomenijo za ljudi in kraje na območju Ha-
loz nov vir zaslužka. Letos so konjeniki v treh dneh
porabili okrog milijon tolarjev.
Tekst: MG, Foto: Langerholc
OPAZOVALI SMO REDEK NEBESNI POJAV
luna je zasiHa Some
Sonce je v soboto svetilo na videz kot običajno. Če
si se zazrl vanj, da bi videl napovedani mrk, te je kot
zmeraj zaslepila neznosna bleščava, ki ti je še za
nekaj minut vzela vid. Samo skozi posebej močno
senčilo si lahko opazoval, kako se je Luna sprehodi-
la pred Soncem in kako je s svojo senco zakrila
približno tretjino velikega nebesnega brata. Posne-
tek je nastal 12. oktobra ob 17. uri. Foto: M. Zupanič
fEDNIK - Četrtek, 17. oktober 1996
5
piše: JAKA KOŠIR / štirje slovenci v nepalu, da o
mahrbtnikih ne govorimo - vi
0ore, prihajamo!
V nižinskem delu Nepala je
tudi pozimi dovolj blaga klima
za lenobne počitnice v hotelski
sobi z bazenom (100 USD na
noč). Takim brlogom smo se za-
vestno, skrbno in uspešno izogi-
bali. Prijatelji Jan, Petko in Da-
niela so jo ucvrli v Langtang,
najbližji nacionalni park, sever-
no od Kathmanduja, to je tako
imenovani ganeš - himalski del
Himalaje, vanj pa zahajajo tisti,
ki si želijo ogledati nepalske
gore bolj na hitro. Po prvem,
"aklimatizacijskem" tednu
doživljanja Azije smo se Primož,
Darja in pripovedujoči namenili
obiskati vzhodni del države.
Geslo Na poti nas je vodilo pre-
ko birokratskih maltretiranj
proti želenim krajem. Dober dan
smo porabili, da smo si na Immi-
gration Officeu priskrbeli dovol-
jenja za vstop v nacionalni park
Sagarmatha. Vplačali smo
želeno kvoto (40 USD za mesec
dni na osebo) in odrinili iz dan-
tejevsko smogastega in človeško
razburljivega pekla. Gore, priha-
jamo!
O Hazard
Ciril Zlobec bi dejal, da je ta
igra hazard, a brez nič ni nič. Se-
veda tveganje obstaja. V Nepalu
grozijo tri nevarnosti. Prva je, da
si spremeniš obličje s pre-
večkratnim butanjem ob nizke
podboje vrat WC-ja. Druga je ta,
da se nemarno zrediš v nepre-
kosljivih nepalskih slaščičarnah!
Tretja je prečkanje stometrskih
visečih mostov, ki jih "domoro-
dci" postavljajo, vsaj videti je
tako, iz najbolj trhlih in tankih
brun; da bi bil film groze še po-
polnejši, so prav ta vratolomna
mesta opremljena s spolzkimi
markacijami, ki jih masovno
puščajo za seboj preplašene
črede konj in jakov ob prečkanju
podivjanih himalajskih rek. Šalo
na stran. Četrta, zamolčana ne-
varnost so avtobusi. Njihov zajec
tiči v tem, da se sila radi kvarijo
(kje tičijo rezervne gume, ne
vem, toda tega ni vedel niti šofer
naše kan te). Še večji problem
jim predstavlja točnost. Zna se ti
zgoditi, da dobiš vnuke, preden
te bo nepalski avtobus pripeljal
do tvojega cilja. Naša konzerva z
nizkim stropom, ozkimi sedeži
za na pol riti in šestimi vasmi, ki
so se s perjadjo vred vkrcale van-
jo (mimogrede, takšni so skoraj
vsi avtobusi tamkaj), je zmogla
svojih 150 km na redni progi
Kathmandu - Jiri v fantastičnih
13 urah, kar bi ji lahko šteli za
uspeh. Vožnja po napol razdra-
panih, asfaltno-hudourniških
cestah, ki so tudi vsakdanjost, je
minila prijetneje, ko smo si s
tanti IZ Moravske nam Ustrave
pričeli ogledovati pejsaž zviška;
zatohli zrak v pločevinki nas je
prisilil k vzponu v prostem slogu
na streho avtobusa; tam smo se
udobno namestili, pazili, da bi
nas kakšna prenizko raščena
veja ne knockoutirala s strehe,
ter se ob dihanju osvežujočega
podeželskega zraka smejali deci,
ki se je predrzno zaganjala za
nami. Najbolj priljubljena igra
te mularije je (poleg guncanja na
gugalnicah, spletenih iz srobota)
tekanje za avtobusi, ki se imenu-
je: Kdo-se-dotakne-zadnjega-
dela-konzervejne-da-bi-mu-odt
rgalo-roko? Že po par urah
vožnje iz velemesta se je podoba
flore, favne in človeškega habi-
tusa radikalno spremenila.
Riževa polja so sicer še vztrajala,
vendar je džungelske krošnje
palm zamenjal okoliš, ki bi ga
lahko imel za Vršič konec julija;
ob cesti, ki se je v nepreštevnih
serpentinah zmuzljivo vzpenjala
nad globoko vgreznjene doline,
so poganjali borovci. Kje pod
nami je ostal zeleni otok
Kathmandu s svojimi 1300 met-
ri nadmorske višine! Kje so bili
tisti zanikrni cucki, ki so se ma-
lomarno hladili pred thamelski-
mi trgovinicami, čez dan drnjo-
hali, ponoči pa uprizarjali pra-
vcate bevskljave spopade, da je
odmevalo med hišami v nebo?
Tu je bil blažen mir, ki ga je le še
dopolnjevala pesem neznanih
vrst ptic; semtertja se je s strehe
drevesa na sosednjo pognala opi-
ca in izginila v poplavi listja. In
ljudje? Že srce države je presene-
tilo s prijaznostjo, ustrežljivost-
jo, potrpežljivostjo in mirol-
jubnostjo. V gorah so se zazdele
te vrline privid. Tu bi mogel go-
voriti o odkritosrčnosti, humor-
nosti, smehu in otroški prepros-
tosti v samih superlativih. Pre-
sežnikov ne bom rabil, ker bi
bili za oris dejanskega stanja
premalo krepki. Nisem se samo
enkrat zjokal nad notranjo lepo-
to, ki so mi jo na vsakem koraku
darovali ti ljudje. Skeptični Ha-
zard je zamenjala nenavadna
Gotovost, da se mi med prijatelji
ne more pripetiti nič slabega.
• Ples v dežju
Iz Jirija, izhodišča naše poto-
hodske mini odprave, nas je pos-
premil rahel dežek. Poleg nas-
lednjega dne, ko nas je dobro uro
hudo pralo pod nekim prelazom,
je bil "tekoči" zgolj izjema. Tako
sem si dovolil nasloviti ta odsta-
vek s popolnoma neresnično
izjavo. V nadaljnih dveh mese-
cih nas namreč na poti ni nikoli
več pralo. Hodili smo pod top-
lim objemom sonca lepotam na-
proti. Nad nas so se v popoldne-
vih pripasli jagenjčki oblakov in
zablejali, ko jih je s krvjo
poškropila zarja. Veter nam je
pel uspavanke, potoki so nam
pripovedovali svoje zgodbe o
časih, ko tod še ni bilo ljudi. Bolj
ko smo šli v notranjost gora,
večji mir nas je prevzemal.
Kričave besede ponorelega sveta
so izgubljale pomen. Televizorja
nismo videli. Radia nismo pos-
lušali. In časopisov nismo brali!
Kako bogokletni stavki. Toda!
Naše duše so počivale v naročju
pravega doma; tišina nam je po-
vedala mnogo več od puhlic, s
katerimi se obmetavajo odtujen-
ci v stehniziranem svetu
računalnikov in satelitskih
mrež. Vsak človek, ki smo ga
srečali, nam je povedal svojo
zgodbo (po spominu citiram iz
Alkimista Paola Coelha: "Svet
mu je govoril z mnogimi jezi-
ki...") in nekatere so bile zelo
žalostne.
Riževa polja.	Foto: Primož Trop
Eden redkih deževnih dni.	Foto: Primož Trop
6
četrtek, 17. oktober 1996 - TEDMIK
PTUJ / festival mlade ustvarjalnosti
Pesnik piše eno in isto pesem
v času Festivala mlade ustvarjalnosti, ki ga je organizira-
la Zveza kulturnih organizacij Ptuj, se je zbralo na Ptuju
dobrih sto mladih iz različnih krajev Slovenije, povečini
srednješolcev in študentov. Veliko jim je pomenilo
srečanje s tako eminentnimi ustvarjalci, kot so pesnik
Milan Dekleva, skladatelj Aldo Kumar, gledališki igralec
Zijah Sokolovič in akademski slikar Dušan Fišer. V kate-
ri izmed štirih ustvarjalnih delavnic so poizkušali v dveh
dneh pridobiti vsaj drobec njihovih življenjskih spoznanj,
ob tem pa so si ogledali še festivalske kulturne prireditve.
Ob tej priložnosti smo se pogo-
varjali s pesnikom, dramatikom,
publicistom, časnikarjem in
skladateljem Milanom Deklevo
in Aldom Kumarjem, skladatel-
jem solistične, komorne, vokal-
ne, simfonične, scenske in films-
ke glasbe.
•	Milan Dekleva, na Ptuju
ste bili v vlogi mentorja. Za
kakšno delavnico je šlo?
Milan Dekleva: "Doletelo me
je kot prijazno vabilo. Tovrstne
delavnice niso nič več posebno
novega pri nas. V skupini dese-
tih srednješolcev ali mladih štu-
dentov smo poizkušali izmenjati
izkušnje o tem, čemur pravimo
čudež pesnjenja. Ni šlo za pop-
ravljalnico verzov ali stihokle-
paško delavnico, pač pa za to, da
smo skušali razpreti naše glave
nekemu čudežu, ki nam je dan
skozi na videz zelo preprosto, v
tem hrupnem svetu zelo tiho za-
devo, to je pesem. In to je vse."
•	Ali nam lahko zaupate,
kakšne metode ste uporabili v
delavnici?
Milan Dekleva: "Za izhodišče
smo vzeli skupno iztočnico, ki
nam jo je ponudila pesem Jožeta
Udoviča Vsak dan znova. Vsak
udeleženec te skupine je pos-
kušal napisati na to pesem svojo
variacijo. Kot bi v glasbi pisali
variacije na temo. Svoje izdelke
smo potem vključili v izdelke
drugih delavnic, kot denimo Al-
dovo. Poskušali smo multimedi-
alno, kot se temu sodobno reče."
•	Kaj je tisto v človeku, kar
nas in vas sili k pesnjenju?
Milan Dekleva: "Če bi to ve-
del, najbrž ne bi napisal niti črke
več. Ker pa tega ne vem, pos-
kušam vedno znova ponavljati ta
magični zarotitveni obrazec.
Zelo mi je všeč popolnost, ki
vem, da je ne bom nikoli dose-
gel, zato pišem kar naprej eno in
isto pesem v različnih oblikah."
•	Napišete verz naenkrat ali
črko za črko premislite in mi-
sel zapišete?
Milan Dekleva: "Mislim, da
sem bližje intuitivnemu pristo-
pu k pesmi. Kajti veano ooij in
vedno intenzivneje se mi zdi, da
vsaka pesem presega svojega
avtorja že v svojem nastanku.
Starejši kot sem, bolj sem
začuden nad močjo, ki jo imata
nad nami jezik in pesniška govo-
rica posebej kot posebej izbran
jezik. Natančno vem, da je tista
pesem, ki se mi bo zapisala,
močnejša od mene. Sem samo
nekakšen detektor njene govori-
ce. V svojem življenju skušam
biti dober obrtnik, biti dovolj
senzibilen, da se pesem skozi
mene oblikuje. Pesem pride
namreč do besede skozi avtorja.
Samo to."
• Aldo Kumar, kako prihaja
pri vas do novih taktov?
Aldo Kumar: "Zadnje večje
delo je bilo pred kratkim izve-
deno delo za simfonični orkester
z naslovom Suita devetih pogle-
dov. Že v naslovu se skriva odgo-
vor na vaše vprašanje, ki pa je
najbrž zelo podoben kot pri Mi-
lanu. Kot se vsak dan obračamo
na različne strani sveta, na
različne poglede, čutimo in jih
tudi doživljamo, tako nas h glas-
bi vzpodbudi marsikaj. Mene
vzpodbudi v nekem trenutku ri-
tem, melodična misel, barva zvo-
ka ... Kontrolirati se tega ne da.
Bolj kot kontroliram, bolj kot vi-
dim končni cilj, kako naj bi glas-
ba zvenela, bolj sem suženj te
svoje ideje in v takem trenutku
nisem sproščen ustvarjalec, pač
pa vezan na končni cilj. Tak
način ustvarjanja se mi ne zdi
posebno zanimiv. Seveda je
večkrat potrebno komponirati
tudi tako. Sreča, biti vedno svo-
boden in ustvarjalen s popolno-
ma odprtimi ušesi, je dana v zelo
redkih trenutkih. Kot kompo-
nist se moram učiti, da te trenut-
ke čim večkrat umetno vzbu-
dim, da lahko na ta način kom-
poniram. V tokratni delavnici
ob pričetku nismo vedeli,
kakšen bo končni rezultat
našega dela. Pričeli smo z na-
jnižjim tonom, ki ga je mogoče
izvesti na kitari. Udeležence de-
lavnice sem želel vzpodbuditi,
da bi začutili neznani način dela,
da ne bi poznali cilja. Velikokrat
hočejo prav mladi ljudje ustvar-
jati s pogledom na tisto, kar so
nekje že videli in slišali. To pa ni
nekaj posebej ustvarjalnega.
Prav v neznanem cilju je bil cilj
delavnice na festivalu mladih."
# Na vabilu ste zapisali "Po-
zabimo note". Se preveč obre-
menjujemo z notami?
Aldo Kumar: "To sem napisal,
ker sem hotel napraviti srečanje
z mladimi glasbeniki tako, da se
odtrgamo od klasičnega
vsakdanjika. Vsi namreč obisku-
jejo glasbene šole, pojejo v
pevskih zborih ... Vsi so primo-
rani peti in igrati po notah, tudi
po mojih in so na ta način bili
moji podložniki. To je v bistvu
poustvarjalen način. Poustvarja-
ti ne moremo brez not, note nam
morajo biti domače, moramo jih
poznati. Sedaj pa se v delavnici
trudimo, pozabiti jih. Delamo
zvok, zvočne slike, zvočne podo-
be, neke dogodke na popolnoma
drugih osnovah, se pravi, pos-
lušamo drug drugega in pos-
kušamo na tej osnovi napraviti
za ušesa in dušo nek zvočno za-
okrožen dogodek, pri katerem
nam note res niso potrebne, prej
so v oviro."
• Jezik kot sredstvo nam je
vsem tako rekoč prirojen, note
kot besede in glasba kot jezik
pa, menim, da ne. Ali je pri vas
drugače?
Aldo Kumar: "Ko je Milan go-
voril pred mano, je zelo lepo ob-
likoval svoje misli. Njemu so
besede material, orodje, glina, s
katero meša in navzven kaže
svoje misli in občutja. Pri glas-
beniku je dosti težje z besedo de-
finirati svet okoli sebe, ki ga zaz-
navamo. Zato imamo note."
Milan Dekleva: "Potrebno je
biti pazljiv. Note so le krhek za-
pis dogajanja, tako kot je beseda
nek krhek zapis pesmi. Seveda
pa je glasba na nek način lahko
ravno tako prvinska kot jezik,
saj sta osnova glasbe dva ritma:
ritem srca in ritem našega di-
hanja. In glasba se prične, še pre-
den smo rojeni. Takrat čutimo
ritem srca. Ko smo rojeni, temu
ritmu nasprotujemo ali pa ga po-
dpiramo s svojim dihanjem.
Cela dramaturgija je že v naši
krvi. Tudi zvočna. Tako zvočna
kot jezikovna."
# Bi lahko zase trdili, da ste
po naključju izbrali jezik kot
sredstvo ustvarjanja, ali bi lah-
ko izbrali kako drugo sredstvo?
Milan Dekleva: "Prav glasba
mi je zelo blizu. Seveda pa je v
življenju težko govoriti o nakl-
jučnih ali usodnih zadevah. Člo-
vek je v najzgodnejši mladosti
zaznamovan s temi stvarmi. Ne
vem, kakšno izkušnjo ima Aldo,
ampak pri meni je bila mama
pianistka, tako da je bilo nekaj
glasbe vedno samodejno okoli
mene, po drugi strani sta dva
strica bila pesnika in prevajalca,
moj oče odličen rezbar in slikar,
samouk sicer, ampak vendarle
talentiran. Najbrž te to zazna-
muje. Vsak človek, ki je rojen,
sodeluje v isti drami, ki se lahko
sprevrže v ustvarjalen akt, ali
zvočni ali besedni ali likovni.
Čemu nekateri vztrajajo na
enem področju, drugi pa posta-
nejo ustvarjalni drugje, so spet
nova vprašanja. Osnovni ključ
pa velja za vse."
Aldo Kumar: "Ko sem bil
majhen, sem bil zadovoljen, ko
sem bil sit in ko so mi peli. Ni-
sem mogel zaspati, tako so me
navadili, brez petja. Izmenjevali
so se mama, stara mama in
bližnji. Dežurali so ob meni, in
ko sem se zbudil, so spet morali
peti. Takrat še ni bilo kasetofo-
nov. Peli so torej v živo. Niti go-
voriti še nisem znal, ko sem imel
sposobnost držati drugi glas ob
petju, tako imenovano ljudsko
dvoglasje. To sem kasneje poza-
bil. Ta aktivna glasba človeku
veliko pomeni. Danes je zelo
malo družin, v katerih še mama
otroku zapoje ali da skupaj poje-
jo, da se torej vibracije, ki so zelo
pomembne, prenašajo iz roda v
rod. Na neki način jih nado-
mešča tehnika, vendar ob tem ni
topline, ki bi lahko mlademu
človeku toliko pomenila, kot mu
pomeni živ človeški zvok ali ne-
posredno igranje na instru-
ment."
# Samo dva dni sta bila na
Ptuju. Srečanje z vama mladim
veliko pomeni, vidva pa bosta
potem odšla vsak v svoje
življenje. S čim se bosta ukvar.
jala v prihodnosti?
Milan Dekleva: "Delam na
Televiziji kot urednik kulturnih
oddaj, tako da je moje delo dokaj
prozaično. Vendar nobena stvar
v življenju ni velika, nobena
obrobna. Tudi tisto, kar je vsa-
kodnevna tlaka, je sestavni del
življenja in mora biti ravno tako
pomembna. Lahko jo obarvaš in
ji daš neko presežno vrednost,
ne le materialno. Pišem tudi zelo
veliko. Vendar pišem v svojem
ritmu, ne gre za nikakršno silo.
Ko bom začutil, da sem se upe-
hal, bom upočasnil ali pa popol-
noma umolknil, kar bo popolno-
ma normalno. To je pač
življenjski ritem."
Aldo Kumar: "Midva z Mila-
nom sva bila na Ptuju dva dni
fizično skupaj, potem bom pa
dva meseca z njim, nenehno,
morda še v sanjah. Ravno sedaj
sva pričela skupaj delati. Milan
je napisal besedilo za kantato, ki
jo bom pričel sedaj pisati, in si-
cer za mladinski zbor in orkes-
ter. Naslov kantate, katere
krstna izvedba bo v februarju v
Cankarjevem domu, je Skok čez
rob sveta. Dva meseca bova torej
skupaj delala, vendar ne brez
not. Z notami."
Milena Zupanii
Aldo Kumar.
Foto: M. ZuDanič
Zijah Sokolovič v vlogi mentorja mladim.
Foto: Sandra Požun
Milan Dekleva.
Foto: M. ZuDanič
Utrinek z likovne de-
lavnice.
Foto: Mirjana Antolovič
Dober cfan, strip
Strip je zgodba, ki jo sestavljajo nizi
slik s kratkim besedilom. Običajno
jih delimo v dve veliki skupini: prvo
sestavljajo znanstvenofantastični,
pustolovski, kavbojski, detektivski in
podobni, druga skupina pa so zabavni
oziroma karikatumi stripi. Mnogi
uvrščajo strip med manjvredno lite-
raturo, torej med plažo. Dolga leta je
bil prepovedano branje učencem in
-dijakom. Danes je nekoliko drugače,
čeprav si strip zelo težko utira pot
med drugo umetnost, še posebej pri
nas, kjer je stripovska ponudba zelo
skromna.
Kratki stripi, lahko bi rekla enode-
janke, so prisotni v časopisih in neka-
terih revijah. Nekoliko več prostora za
stripe namenjajo otroške in mladinske
revije. Strip je prav med mladimi zelo
priljubljeno branje, zato je na Slo-
venskem kar nekaj ilustratorjev, ki so
oblikovali tudi stripe (France Slana,
Milan Bizovičar, Aco Mavec, Ivo
Šubic, Štefan Planine). Našteti so priz-
nani slovenski umetniki, ki so stripe
objavljali v Pionirskem listu (današnji
PIL). Današnjim mladim so pri srcu
ilustratorji Marjan Manček, Kostja
Gatnik in Božo Kos. Te avtorje pozna-
jo iz slikanic in stripovskih zgodbic.
Največkrat pa otroci prebirajo stripe
enega najpomembnejših mojstrov stri-
pa na Slovenskem - Mikija Mustra.
Njegovi stripi dolga leta navdušujejo
ljubitelje kvalitetnega stripa: Pusto-
lovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakot-
nika pozna skoraj vsak. V knjižnicah
so stripi Mikija Mustra med najbolj
obrabljenimi knjigami, zato smo veseli
novih ponatisov ter razstave del Mikija
Mustra, ki bo odprta v galeriji pod gra-
dom predvidoma sedemnajstega ok-
tobra in bo na ogled vse do konca tega
leta.
STRIPI V MLA-
DINSKEM ODDELKU
KNJIŽNICE
v naši knjižnici so stripi zloženi po-
sebej, ker jih tako bralci laže najdejo.
Pogosto priporočamo stripe tistim ot-
rokom, ki jim branje knjig ni v veselje.
Tako jih poskušamo pritegniti k bran-
ju, ki jim ne dela toliko težav in je
hkrati zabavno. Kot sem že zapisala, je
avtor večine stripov Miki Muster. Pus-
tolovščine Zvitorepca, Trdonje in La-
kotnika so zbrane v osmih knjigah, ki
jih je pred leti izdal Klub devete umet-
nosti iz Ljubljane v zbirki Zbrana dela
Mikija Mustra. Do dvesto strani debele
knjige vsebujejo obsežen opus stripov,
ki so bili nastisnjeni tudi posamezno v
tankih zvezkih (Zmajev otok, V svet
tišine, Na Olimpijado, Zimsko veselje.
Trubadurji, Sneg, sneg ...). Galerija 2 z
Vrhnike je pripravila lične izdaje
Mustrovih pustolovčin, ki jih lahko
odslej prebirate v knjigah, podobnih
velikim slikanicam.
Založba Didakta iz Radovljice je
poskrbela, da lahko naši bralci uživajo
ob prigodah popularnega Asterixa, ki
je obredel ves svet. Tudi Srečni Luka je
junak številnih pustolovščin, ki jih
poznajo po vsem svetu.
SREČANJE ŠOLSKIH
KNJIŽNIČARJEV
Mladinski oddelek Knjižnice Ivana
Potrča pripravlja srečanja šolskih
knjižničarjev bivše velike občine Ptuj.
Prvi sestanek v tem šolskem letu bo
danes, 17. oktobra, ob deveti uri v
pravljični sobi. Srečanja so namenjena
povezovanju strokovnih delavcev s
tega področja, seznanjanju z novo lite-
raturo ter načrtovanju in izvajanju
skupnih dejavnosti. Današnje srečanje
bomo posvetili rezultatom minulega
mednarodnega knjižnega kviza Otroci
za boljši svet, pripravi medobčinskega
knjižnega kviza, knjižnim novitetam.
novostim v šolskih knjižnicah,
predstavitvi Potujoče knjižnice in og-
ledu razstave Mikija Mustra. Na
srečanja vabimo tudi knjižničarke iz
ormoške občine in predstavnico Vzgo-
jno-varstvenega zavoda Ptuj ter vse, ki
jih pričujoča tematika zanima.
ZDRAVILNE
RASTLINE
so tematika oktobrske razstave in li-
terarne uganke, ki vas pričakujeta v
mladinskem oddelku. Med zelišči, ki
jih je prijazno odstopil višji knjižničar
Simon Petrovič, so razstavljene lesene
slikanice in knjige o prepoznavanju,
nabiranju, pripravi in hranjenju zdra-
vilnih zelič. Knjige o zdravilnih rastli-
nah si lahko tudi izposodite v vseh od-
delkih knjižnice (oddelka za odrasle -
Šudijski je v minoritskem samostanu,
Ljudski pa v Krempljevi ulici).
Llllana Klemenili
fEDNIK - Četrtek, 17. oktober 1996
7

POKRAJINSKI MUZEJ PREDSTAVLJA / iz zapuščine kasimir - oeltjen
Slikarska družina Kasimir - Oelf/eit
Mnogo je rodbin, v katerih se umetnosti predaja več družinskih članov v več rodovih, Kasimirji in Oeltjeni pa med njimi vendarle izsto-
pajo. Preglejmo na kratko njihov rodovnik.
Alois Kasimir (1852 - 1930) je
bil rojen na Dunaju, na Ptuj pa
je zašel že kot vajenec knjigovez.
K^asneje se je odločal za vojaško
kariero, a se je nato spet premis-
lil. Leta 1880 se je poročil s
pmjčanko Terezijo Stary, se na-
selil na Ptuju in se posvetil sli-
kanju. Bil je avtodidakt, kar je
sam rad poudarjal. Z naravnost
vojaško natančnostjo je slikal ve-
dute, ki so njegova najboljša sli-
karska dela. Šele v zadnjem času
smo postali bolj pozorni na nje-
govo fotografijo. Sam jo je imel
le za pripomoček pri pripravah
na slikanje, a je kamero uravna-
val z veliko dognanostjo. Sicer
pa je tudi pesnil, pisal dramske
tekste in se ukvarjal z glasbo. Z
veliko ljubeznijo je svoje tri ot-
roke Luigija, Sylvio in Elso učil
risanja, slikanja in litografije.
Sam je pogrešal akademsko
izobrazbo, zato je Luigiju in Elsi
omogočil šolanje na Dunaju.
Sestra Sylvia, ki je v mladosti
dosti slikala, se ni odločila za
umetniški poklic, poročila pa se
je s slikarjem Ottom Trublom.
Luigi (1881 - 1962) se je speci-
aliziral v grafičnih tehnikah in
postal velik poznavalec barvne
jedkanice. Upodabljal je vedute
znanih krajev. Prizori iz
avstrijskih, nemških, italijans-
kih, francoskih, angleških in
ameriških mest so imeli in še
vedno imajo številne kupce.
Med njimi je tudi precej listov s
ptujskimi vedutami. Luigi je bil
poročen s Tanno Hoernes, tudi
veščo grafičarko. Živela sta na
Dunaju.
Elsa (1887 - 1944) je študirala
kiparstvo, veliko pa je tudi slika-
Avtoportret Jana Oeltje-
na, 1956. Foto: B.Farič
la. Leta 1911 se je poročila z
Janom Oeltjenom (1880 - 1968)
iz Jaderberga na severu Nemčije.
Oeltjen je bil značilen se-
vernjaški ekspresionist, Elsa pa
ga je na Dunaju uvedla še v krog
Oskarja Kokoschke, kar je oba
usodno zaznamovalo. Živela sta
v Jaderbergu, se oglašala na Du-
naju in Ptuju, leta 1931 pa sta se
za stalno naselila v Halozah.
Ženina smrt je Oeltjena skoraj
tragično osamila. Po vojni se je
naselil v hišici ob Grajeni. Na
Ptuju je bil spoštovana osebnost,
pa vendar tujec, razpet med dve
domovini. Pol njegovih in Elsi-
nih del je v Nemčiji, druge pol v
Sloveniji. Šele polagoma se njun
opus sestavlja v jasnejšo celoto
in vedno bolj ugotavljamo, da je
imel Jan Oeltjen na štajerske sli-
karje znaten vpliv, kar njegovi
osamljenosti in razdvojenosti
jemlje tragično ostrino. Kljub
temu je značilno, da je bila
razstava obeh Oeltjenov leta
1935 v Jakopičevem paviljonu v
Ljubljani povsem neopažena.
Posmrtna retrospektiva Jana
Oeltjena leta 1981 je bila v Mari-
boru nadvse toplo sprejeta,
Ljubljančane pa je pustila
povsem hladne. Zato je toliko
pomembnejše delovanje Društva
Jan Oeltjen v Jadeju pri Olden-
burgu. Zasebni zbiralci in ljubi-
telji Jana Oeltjena načrtno skrbi-
jo za zbiranje, dokumentiranje
in predstavljanje Oeltjenovih del
ter pri tem sodelujejo z Mestnim
muzejem Oldenburg. Leta 1993
so priredili retrospektivo Jana
Oeltjena, ki jo je spremljal
obsežen katalog. Za leto 1997
pripravljajo pregledno razstavo
Oeltjenovih grafik, na kateri
bomo sodelovali tudi Ptujčani.
Ptujski muzej hrani poseben
fond del, ki predstavlja družino
Kasimir - Oeltjen. Najbolje je
zastopan Luigi Kasimir z grafi-
kami, slabše Alois Kasimir. Več
je slik in grafik Jana Oeltjena, na
prste ene roke bi lahko prešteli
dela Else Kasimir - Oeltjen.
Zgolj za vzorec hranimo še slike
Otta Trubla, Tanne Hoernes in
Sylvie Kasimir - Trubl. Letos pa
se je ta fond pomembno oboga-
til. Muzeju je bil poklonjen avto-
portret Jana Oeltjena iz leta
1956. V poznih letih se je Jan
Oeltjen velikokrat portretiral.
Na starost je živel med spomini.
Slikal je motive, ki jih je ustvaril
v mladosti in ustvarjalni zrelos-
ti. Kar je v dvajsetih letih nasta-
jalo z ekspresionistično ostrino
predvsem v lesorezu, se je v
pozni dobi preoblikovalo v
lirično pripoved v mehkih pas-
telnih barvah. Hkrati pa je
naraščal občutek osamljenosti.
Oeltjenovi starostni avtoportreti
so naslikani z ostrino potez, v
velikih očeh se zrcali dvom, roke
pa so dvignjene in navadno tudi
krčevito sklenjene. Takšna je
tudi podoba iz leta 1956. Daro-
valka te pomembne Oeltjenove
slike je želela ostati anonimna.
Kako neobičajna in plemenita
gesta v današnjih časih, ko hle-
pimo, če že ne za denarjem, pa
vsaj za javnim priznanjem!
DRUŽINSKI
KLAVIR
J.L.SCHIEDMAYER
Naključje je hotelo, da je s sli-
karsko rodbino Kasimir - Oel-
tjen povezana tudi velika
družina izdelovalcev klavirjev
Schiedmayerjevih iz nemškega
Erlangna na Bavarskem. Med
rodbinsko zapuščino je namreč v
ptujskem muzeju hranjen tudi
družinski klavir firme Schied-
mayer. Tega, kako dolgo je bil
instrument v družini in kdo ga
je kupil, ne vemo. Morda ga je
slikar Jan Oeltjen, ki je bil
nemškega rodu, sicer pa velik
ljubitelj glasbe, pripeljal s seboj
na Ptuj. Starejši klavirji nemške
izdelave so na Slovenskem sicer
precej redki, kajti praviloma so k
nam prihajali dunajski instru-
menti. Kakorkoli že, v muzeju
hranimo glasbilo eminentne
ptujske slikarske družine, ki je
hkrati tudi odličen instrument
iz srede prejšnjega stoletja.
Veliki rod Schiedmayerjevih,
izdelovalcev instrumentov s
tipkami, je začel Balthasar
(1711-1781), sicer stavbni mizar
in izdelovalec klavikordov. V 17.
in 18. stoletju je bil mizarski po-
klic praviloma temelj za izdelo-
vanje instrumentov, kot so kla-
vikord, čembalo, spinet ali kla-
vir. Balthasar Schiedmayer je
imel tri sinove, ki so se izučili
domače obrti ter postali izdelo-
valci klavikordov in klavirjev.
Posebno mlajša dva, Adam
Achacius in Johann David, sta se
s svojim delom zelo proslavila.
Sin slednjega, Johann Lorenz
Schiedmayer (1786-1860), je
družinsko ime združil s partner-
jem Carlom Dieudonnejem
(ok. 1780-1825). Klavirji pod
imenom "Dieudonne & Schied-
mayer, Stuttgart" so zasloveli
Foto: B. Kovačič
tudi izven nemške dežele, saj jih
je odlikovala odlična mehanika.
Iz rodu Johanna Lorenza sta
izšli dve veji izdelovalcev klavir-
jev in harmonijev. Starejša sino-
va sta podedovala očetovo de-
lavnico, mlajša brata pa sta odpr-
la novo delavnico, sprva za izde-
lovanje harmonijev, nato za kla-
virje. Njuna obrt je kmalu pre-
rasla v pravo tovarno, kasneje
znano pod imenom "Schiedmay-
er, Pianofortefabrik". Mnogi pri-
merki Schiedmayerjevih klavir-
jev od 18. stoletja naprej so bili
med drugo svetovno vojno ob
bombnih napadih na tovarno v
Stuttgartu žal uničeni.
Ptujski klavir je izdelal Johann
Lorenz, in sicer po partnerjevi
smrti, ko je dvajset let deloval
samostojno pod imenom "Schi-
edmayer in Stuttgart". Ohi-šje,
mehanika in signatura uvr-ščajo
instrument v čas med 1840-45.
Kolikor nam je znano, sta pod to
značko ohranjena in zabeležena
le dva klavirja, oba pravokotne
oblike, t. i. Tafelklavirja. Prvega
hrani firma "Schiedmayer,
Pianofortefabrik" v Stuttgartu,
drugi, iz zapuščine družine Ka-
simir - Oeltjen, pa je v našem
muzeju. Razstavljen je v zbirki
glasbil na gradu, in sicer v delno
rekonstruiranem Oeltjenovem
ateljeju skupaj z družinskimi sli-
kami in drugimi predmeti. Do
nedavnega je eminentno glasbilo
le nemo stalo v prostoru, ker je
njegova mehanika v preteklosti
utrpela veliko poškodb. Popravi-
la smo zaupali mojstru restavra-
torju, gospodu Marku Pavliniču
iz Zagreba, ki ga je z veliko mero
občutljivosti prenovil in ga po-
novno usposobil za koncertno
življenje. Obnova je pravkar
končana, zato je prav, da ga
predstavimo. V ta namen bo na
Schiedmayerjev klavir zaigral
pianist in profesor Janko Šetinc.
Slišali bomo izbor romantičnih
skladb, ki so nastajale hkrati s
tovrstnimi instrumenti.
V nedeljo, 20. oktobra 1996,
vas ob 11. uri vabimo na grad -
ob koncertu boste spoznali dra-
gocen instrument iz zapuščine
Kasimir - Oeltjen, med spreho-
dom po rekonstruiranem atelje-
ju Jana Oeltjena pa si bomo sku-
paj ogledali tudi novo muzejsko
pridobitev - avtoportret Jana
Oeltjena.
Marjeta Ciglenečki
in Darja Koter
Mizast klavir J.L.Schiedmayer, ok.1840-45.
TEDNIKOV KLEPET / bernarda pulko se je
odzvala nenavadnemu vabilu
Skorai zastoni v Ameriko
Mnogi med vami se mogoče še spominjate članka v Tedni-
ku, s katerim je Bernarda Pulko vabila mlade na skoraj
brezplačno pot v Ameriko. Čeprav tega vabila vsi verjetno
niste jemali resno, so se nekateri vseeno odzvali. Tudi
Bernarda je poleg številnih Norvežanov, Švedov, Nemcev
in Italijanov ter nekaterih Slovencev letošnje poletne
počitnice preživela v Camp America.
Osnova za delo v taborih je seveda
brezhibno znanje angleščine, zraven
lega pa moraš imeti še znanje in smi-
sel za delo z otroki, saj so kampi po-
letna šola. "V začetku sem imela kar
nekaj težav, saj so v taboru predvsem
otroci iz bogatih družin, ki so zelo
razvajeni, vendar sem se z nekateri-
mi zelo ujela," je povedala na začetku
najinega pogovora ta temperamenta
mlada Ptujčanka.
tednik: Slovenske družine si še
zmeraj prizadevajo, da skupno
preživijo počitnice. Kako pa je to v
Ameriki?
Bernarda Pulko: "Za Američane
ne moremo govoriti, da preživljajo
dopust, saj skoraj vedno delajo.
Starši želijo svojim otrokom vse na-
jboljše tudi v tem smislu, da si nabe-
rejo čimveč znanja, zato jih pošiljajo
v organizirane poletne šole."
tednik: Lahko te tabore pri-
merjamo z našimi šolami v naravi?
Bernarda Pulko: " Ne, nikakor ne.
Kamp, v katerem sem bila letos, se je
razprostiral petih kilometrih, imel je
lastno konjušnico z dvajsetimi konji,
ribnik, knjižnice, igrišča, rekrea-
cijske centre, ambulanto in seveda
zelo dobro opremljene učilnice.
Ponavadi so kampi daleč od mest,
^redi čudovite narave. Moj je bil od-
daljen dobre tri ure vožnje z vlakom
od New Yorka.Sicer pa v istih pros-
torih med šolskim letom poteka
Pouk."
tednik: Pa so bili otroci upora-
bniki vsega, kar je bilo ponujeno?
Bernarda Pulko: "Njihov urnik ni
'Naključen, temveč zelo natančno iz-
delan. V šoli za dislektične otroke v
Yorku, kjer sem bila letos, je
Potekal pouk individualno, vsak
Učenec je imel svojega učitelja. Vmes
so bile različne aktivnosti - od
l^niučanja na vodi in plavanja do ja-
1'^nja in vse je bilo strogo po urniku,
^sliko možnosti za prosto zabavo
■"ez urnika ni bilo. V naravi jih
Pripravimo za življenje v mestu, ki si
Sa brez računalnikov, televizije in
Podobnih stvari težko predstavlja-
Učijo se oboje: živeti z naravo in
•uporabo moderne tehnike."
Tednik Koliko pa stane tak po-
^tni program in ali morajo vse
^'■"oške pokriti starši?
Bernarda Pulko: "Za en mesec bi-
^anja v tem kampu so morali starši
'^'Išteti nekaj več kot šest tisoč dolar-
Starši otrok, ki se odločijo za
^Iski program v tem kampu od sep-
tembra do maja, plačajo za šolnino
dvesto dolarjev več, kot stane šolsko
leto študija na Harvardu. V Ameriki
je tako: če nimaš denarja, so d mno-
ge stvari nedosegljive. Letos je od
petinosemdesetih otrok, ki so
preživljali počitnice v tem taboru, le
trem plačala počitnice država."
tednik: Kako ste vi preživeli
čas v Ameeriki, ste imeli priložnost
za lastno raziskovalno delo?
Bernarda Pulko: "Moj osnovni na-
men je bil napredovati v tej smeri.
Veliko sem pridobila ob raziskovan-
ju dela z dislektičnimi otroki. S tega
področja sem začela prevajati nekaj
knjig, saj je v Sloveniji še vedno malo
literature in tudi učitelji posvečajo
premalo pozornosti odkrivanju dis-
leksije. Ko imaš v razredu trideset
otrok, je to seveda zelo težko in na-
porno za učitelja. Zato bi morali de-
lati z njimi individualno."
ZA AMERIKO ^
SE PRIJAVITE ZE SEDAJ
tednik: Katere pogoje pa mora-
jo izpolnjevati tisti, ki bi radi sodelo-
vali v kampih v Ameriki?
Bernarda Pulko: "Osnovni pogoj
je, da si star osemnajst let in seveda
aktivno znanje angleščine. Glede na
znanje, izobrazbo in potrebe pa te
razporedijo in ti dodelijo nalogo."
tednik: Kdaj in kam se je
potrebno prijaviti?
Bernarda Pulko: " Morda se vam
zdi nenavadno, toda izbor za pri-
hodnje poletje se je že pričel. Vsi, ki
bi želeli v Ameriko in na takšen
način preživeti naslednje počitnice,
vzpostavite kontakt z organizacijo
Camp Amerika v Londonu. Njihov
naslov je: Camp America, 37a
Queen's Gate, SW7 5HR London,
GB. Pošljite jim pismo, v katerem
napišite, da bi radi preživeli počitni-
ce v kampu v Ameriki, in v zelo krat-
kem času boste dobili vse nadaljnje
potrebne informacije. Potrebovali
boste tudi nekaj priporočilnih pisem
in iz njih mora biti razvidno, da ste
že delali z otroki, da imate izkušnje
iz vzgoje in izobraževanja."
tednik: Zraven tega, da organi-
zatorji kampa pokrijejo stroške le-
talskega prevoza in stroške bivanja,
še kaj plačajo?
Bernarda Pulko: " Dobi se še
skromna žepnina, gre za nekaj dolar-
jev. Študentje lahko v poletnem
obdobju zaslužijo okrog tristo dolar-
jev. Če se vračate več let na isto mes-
to, pa lahko zaslužite še več, prav
tako vsi tisti, ki lahko učijo tenis, ja-
hanje in druge športe."
tednik: So možnosti za ogled
tudi drugih krajev v Ameriki?
Bernarda Pulko: "Seveda, zabave
in ogledov je toliko, koliko si jih sam
organiziraš. Letos sem že drugo leto
štiri mesece bivala v Ameriki in og-
ledala sem si je velik del. Te stvari
pač financiraš sam, in ko si že tam, je
to poceni. Začela sem v Bostonu in v
ameriškem Cambridgeu, kjer bruha-
ta znanost in znanje iz vseh svetovno
znanih in priznanih kolidžev ter
univerz. Nadaljevala sem v Novi
Angliji na čudovitih peščenih plažah
Adantika in nepozabnem Cape
Codu, v Mainu, ki slovi po celem
svetu zaradi izredno kvalitetne
morske hrane, v New Hampshireu,
Massachusettsu, Connecticum,
neokrnjenih divjinah Aljaske ter
neprimerljivih lepotah prekrasne
Kanade. Na tej poti sem srečala veli-
ko prijaznih Slovencev, ki jih je
življenjska pot zanesla tja. Tako sem
se umirjena in zadovoljna, bogatejša
za nešteto novih spoznanj ter veliko
znanja vrnila v mojo Slovenijo.
Želim, da bi prihodnje leto lahko o
podobnih občutkih govorilo veliko
mladih iz Slovenije."
M. Slodnjak I
Bernarda Pulko: "Zago-
tovo se bo vsak rado-
vednež, ki se bo podal v
neznano deželo, vrnil s
svojo zgodbo. Toda
kakršnakoli je, iz nje se
veliko naučiš."
8
četrtek, 17. oktober 1996 - TEDMIK
DRAVINJSKI VRH / dan polja pri kmetovalcu antonu zemljaku
Pospravili koruzne hihride
listi, ki delajo v kmetijstvu, zelo dobro poznajo podjetje
Pioneer, predvsem pridelovalci koruze. Pred dvema letoma
je bilo v Murski Soboti odprto predstavništvo tega podjetja
in takrat so organizirali poskusno mrežo, s čimer preiz-
kušajo hibride na različnih pridelovalnih področjih v Slove-
niji. Enega od polj - pri Antonu Zemljaku v Dravinjskem
Vrhu v občini Videm - so strokovnjaki Pionecrja in kmeto-
valci obiskali pred desetimi dnevi.
"Začelo se je po naključju, saj
se je s pomočjo Svetovalne
službe in Antona Horvata pred-
lani ponudila možnost, da na
svoji zemlji preizkusim nekatere
hibridne sorte koruze. Lani sem
poskusil znova in pokazalo se je
izredno uspešno, saj sem med
vsemi slovenskimi pridelovalci
dosegel največ točk in prvo mes-
to. To mi je prineslo Pioneerje-
vo nagrado, pa sem letos posku-
sil znova. Lani sem posejal
osem hibridnih sort in na hek-
tarju pridelal 14 ton, letos pa
imam na njivi šest hibridnih
sort. Vsaka sorta mora biti pose-
jana v osmih vrstah na 15 arih,
ob predstavitvi pa se zmlati le
pet vrst. Njivo, zasejano s hibri-
di, imenujem poizkusna
površina in jo začnem
pripravljati že jeseni. Naj ome-
nim le nekaj postopkov, ki sem
jih opravil do danes. V jeseni
sem njivo (3,5 hektarja) preoral,
na njej je bila kot predposevek
koruza. Se pred setvijo sem nan-
jo zapeljal govejo gnojevko.
Tudi na gnojenje z mineralnimi
gnojili in škropljenje ob tem ne
smemo pozabiti. Letos nam je
povzročala težave junijska suša,
saj je delno prizadela posevek,
ampak je poznejši dež vse to na-
doknadil. Kako bo letos, bomo
lahko videli po nekaj tednih, ko
bodo zbrani vsi podatki v Slove-
niji; zaenkrat kaže zelo dobro.
Po tehtanju in meritvah vlage je
bila najboljša STIRA, saj je dala
kar 11.388 kilogramov zrnja ob
39,1 % vlage. Druga je bila MA-
RISTA, tretja hibridna sorta
3860, potem pa se je hektarski
donos zniževal," je na dan sili-
ranja in spravila koruznega
zrnja povedal kmetovalec Anton
Zemljak.
Letos je posejal šest hibridnih
sort koruze: stiro, maristo,
X0954D, 3752, 3860 in 3861.
Nekatere sorte so primerne za
zrnje in silažo, mnoge med nji-
mi pa so bolj priporočljive za
srednje težka tla, kot jih imajo
Zemljakovi. Ti se poleg pridelo-
vanja koruze ukvarjajo tudi s
pridelovanjem pšenice in
sladkorne pese, v hlevu pa imajo
40 glav živine, predvsem pitan-
cev. Svojih kmetijskih površin
imajo 10,5 hektarjev, nekaj hek-
tarjev pa tudi v najemu.
V SLOVENIJI LETOS
54 PREIZKUSNIH
POVRŠIN
Kmetijski strokovnjaki Pio-
neerja so v ponedeljek na njivi
Antona Zemljaka v Dra-
vinjskem Vrhu hibridne sorte
koruze pospravili s kombajnom,
stehtali in zmerili vsebnost vla-
ge zrnja. Vse to jim bo pozneje
služilo za izračun hektarskega
pridelka in za katalog ter v
pomoč pri uvajanju novih, pri-
mernih hibridov pri nas. S
pomočjo zbranih podatkov 12
poizkusov bodo pridelovalcem
lažje priporočali primerne sorte
koruze.
Letos v Sloveniji poizkuse iz-
vajajo na 54 pridelovalnih
površinah. Na njih preizkušajo
16 koruznih hibridov, primer-
nih za silažo, drugo pa za zrnje.
Na podoben način Pioneer pris-
peva k boljši in bogatejši proiz-
vodnji ne samo v Sloveniji, tem-
več v 110 državah sveta.
Tekst in posnetka:
Tatfana Mohorko
Žetev koruze na Pioneerjevih poskusnih površinah v
Dravinjskem Vrhu
Anton Zemljak ob letošnji najboljši hibridni sorti Stira
ATOMSKE TOPLICE / s 7. festivala radijskih postaj
Fesiivalski utrinki
Sedmi festival Združenja
radijskih postaj Sloveni-
je se je v Atomskih Topli-
cah 2. oktobra začel s
svečanim podpisom
akta o ustanovitvi Gos-
podarskega interesnega
združenja nekomercial-
nih radijskih postaj v
Sloveniji. Nekomercialne
radijske postaje, med
katerimi je tudi radio
Ptuj, bodo tako okrepile
sodelovanje na progra-
mskem, tehničnem in
poslovnem sodelovanju
med zaenkrat 14 člani-
cami ter skupno nasto-
panje pri reševanju za-
dev, skupnih vsem člani-
Ob poslušanju pris-
pevkov s 16 radijskih
postaj v devetih tekmo-
valnih kategorijah (kon-
taktna oddaja, repor-
taža, glasbena oddaja,
intervju, komentar, infor-
mativna oddaja, humo-
ristično-satirična oddaja
ter samoreklamna in
EPP sporočila) so nam
gostitelji, kolektiv radia
Štajerski val, pripravili
pester program srečanj
in ogledov. Po srečanju
na gradu Podsreda smo
si drugi dan ogledali bo-
gato in pestro ponudbo
Olimja z okolico, med
cam. Po podpisu so di-
rektorice in direktorji
drugim eno najstarejših
lekarn v Evropi, ki nam jo
nazdravili za srečno pot
novemu združenju.
je predstavil naš rojak,
pater Janez Žurman.
V GIZ nekomercialnih radijskih postaj je tudi radio Ptuj, zato je akt podpisal di-
rektor naše družbe Franc Lačen.
Kvpiš koreniek?
Dva gumbit^ prosim!
Vzgojiteljice vrtca na Raičevi ulici v Ptuju so se prejšnji teden, ki je bil v mnog''^
državah sveta posvečen otroku, posebej potrudile. Pred vrtcem so postavil^
stojnice, poskrbele za tehtnico in košarice, malčki pa so prinesli od doma vs^'
mogoče jesenske pridelke. Veliko trgovanje se je pričelo. Nikoli ne bo več tak"
lepo kot ta dan, ko so malčki lahko za gumb ali dva nakupili jabolka, grozdi^'
kostanje, zelje in drugo, kar so potrebovali sami ali njihovi hišni ljubljenčki. N^'
kupljene dobrote so zelo teknile. Kaj ne bi, saj so tovarišice poskrbele tudi
glasbo in igrice.
Foto: Milena Zupani«'
fEDNIK 17. OKTOBER 1996
PO NAŠIH KRAJIH - 9
/URŠINCI / praznično na zahvalno nedeuo
Boljši iasi za sadjarje
Juršinčani so tudi letos na sončno obsijan zahvalni dan pri-
pravili prireditev Zahvala jeseni in se tako naravi zahvalili za
darove, ki so jih pridelali v tem letu. Izbrali so kraljico sadja,
pokazali nekatere stare kmečke običaje in pripravili bogato
sejemsko ponudbo kmečkih dobrot. Z rumeno narciso, simbo-
lom kraja, so nagradili 13 najlepše urejenih cvetočih domov v
občini, prihodnje leto pa bodo na zahvalno nedeljo najverjet-
neje izbrali kraljico mlekarstva.
Nedeljski dan zahvale so v
Jursincih začeli z dopoldansko
okroglo mizo na temo Sloven-
sko sadjarstvo in njegovo mes-
to v Evropi, ki naj bi pri kmeto-
valcih na Štajerskem vzpodbudi-
la razvoj te obrobne kmetijske
panoge. Čeprav so na nedelj-
Foto: Ivo Lorenčič
skem posvetu manjkali nekateri
strokovnjaki, predvsem pa pri-
delovalci sadja (ti so v nedeljo
imeli trgatve), pa so strokovnja-
ki s področja sadjarstva, gospo-
darskega interesna združenja
v tej stroki in vodstva občine
fendarle opozorili na mnoge
težave slovenskih sadjarjev. Sad-
jarstvo naj bi v primerjavi z dru-
giim kmetijskimi panogami
imelo še vedno neugoden
položaj, čeprav so se razmere na
trgu začele v zadnjem letu spre-
minjati.
Milko Krajnc, predsednik
GIZ za sadjarstvo, je med dru-
gim dejal: "V Sloveniji sadjarst-
vo še zmeraj predstavlja le 5 - 7
odstotkov kmetijske vrednosti.
Imamo 1800 kmetij, ki se ul?var-
jajo s sadjarstvom, od teh jih je
270 tržno usmerjenih in med
njimi le 40 samo v sadjarstvo.
Imamo le še 4950 hektarjev sa-
dovnjakov, nekoč pa smo jih
imeli tudi do 35 tisoč hektarjev.
Težko je reči, kje je danes mesto
slovenskega sadjarstva v Evropi.
Izvozno tržišče je zahodnoev-
ropski trg, vendar trenutne raz-
mere v naši državi niso tako
usmerjene. Naši sadjarji še zme-
raj prodajajo pod tujo blagovno
znamko, predvsem avstrijskih
sadjarjev in veletrgovcev, zato
moramo narediti več za uveljavi-
tev svoje znamke. Tukaj so po-
tem še težave s hladilnicami, ki
trenutno nudijo možnost uskla-
diščenja le 15 ton sadja, čeprav
ga v Sloveniji lemo pridelamo
blizu 55 tisoč ton. Treba je vede-
ti, da bomo vse bolj potrebovali
sveže sadje vse leto. Zgraditi
bomo morali več hladilnic in si
priskrbeti svojo embalažo,
predvsem pa v krajih, kjer smo
danes, pospešiti razvoj sadjarst-
va."
Tudi kmetijsko^ ministrstvo
naj bi po besedah Špele Trpina
letos več denarja namenilo za
obnovo sadovnjakov in gradnjo
novih hladilnic, saj naj bi ta pa-
noga pri nas že imela ustrezno
osnovo za delo in trženje. Kaj bo
prinesel vstop v EU slovenske-
mu sadjarstvu, tokrat strokovn-
jaki niso znali povedati, ampak
le to, da se bodo pogoji trženja z
vstopom le nekoliko izboljšali.
KRAUICA SADJA Ji
DOMA NA KUKAVI
S sadno letino je bil povezan
tudi jtiršinski zahvalni dan, saj
so tega dne okronali kraljico sad-
ja Marjeto Horvat in se veselili
bogatih darov jeseni. Predstavili
so stare kmečke običaje; pri nji-
hovem prikazu so prvo mesto
odnesli sadjarji in drugo mlekar-
ji, zato naj bi bila jtiršinsko
kraljico prihodnje leto izbrana iz
mlekarskih vrst.
Na zahvalni dan so podelili na-
grade in priznanja za najlepše
urejene cvetoče domove v vseh
13 vaseh jtiršinske občine. Po-
sebna komisija je že pred časom
v vsaki vasi izbrala najlepše ure-
jen dom, posebne nagrade pa so
tokrat podelili tudi za vzgojo
domačih cvedic in lepe hiše v
kraju. Marta Toplak, organiza-
torica prireditve, je povedala, da
je komisija ocenjevala predvsem
urejenost okolja, arhitekturo
hiše in vzgojo rastlin. Letos je
znak rumene narcise za najbolj
urejeno okolje dobil Jože Moho-
rič iz Juršincev, posebno priz-
nanje pa še kmetija Marije Hrga
iz Gabmika.
Tatjana Mohorko
TRNOVSKA VAS / kmalu odprtje zdravstvenega doma
Kraj se i»o spremenil
Gradnja zdravstvenega doma v Trnovski vasi se je začela
pred dobrimi petimi leti, ko je ptujski Zdravstveni dom po
nalogu inšpekcijske službe prenehal delati v krajevni ambulan-
ti (v prostorih zadružnega doma). S prostovoljnim delom in
lastnimi sredstvi so letos sodobno urejen zdravstveni dom
pripeljali do zadnje faze del in 27. oktobra, na krajevni praznik,
ga bodo slovesno odprli. Zdravnik splošne prakse in zobozdrav*
nik naj bi v novih prostorih dvakrat na teden pričela delati v
decembru, pozneje pa naj bi tu odprli še manjšo lekarno.
"Dolgo smo gradili, ampak
zgolj z lastnimi sredstvi, saj nam
sedanja občina Destmik -
Trnovska vas ni ničesar dala.
Gradnja je potekala po fazah in s
sredstvi krajevnega samopris-
pevka, saj smo kar 40 odstotkov
sredstev samoprispevka nameni-
li za zdravstveni dom Velik je
prispevek prostovoljenega dela
krajanov in dela gradbenega od-
bora pod vodenjem Franca
Požegarja, brezplačnega lesa za
ostrešje, pa tudi vsa gradbena
dela smo prepustili domačimom
mojstrom. Danes vrednost in-
vesticije danes znaša 25 milijo-
nov tolarjev in je še kaJko
stanjšala krajevni proračtm.
Zdravnik splošne prakse in zob-
na ambulanta bosta v novi
zgradbi imela na razpolago naj-
več prostorov, četrtino jih bomo
namenili uredtvi lekarne, mor-
da pa tudi banke, kajti usoda teh
prostorov je še neznana," pravi
Kari Vurcer, predsednik sveta
KS Trnovska vas in eden od čla-
nov gradbenega odbora.
To bo edina zdravstvena am-
bulanta v občini in na širšem po-
dročju Slovenskih goric, če pri
tem odmislimo zdravstveni dom
v Juršincih, in bo pomenila bolj
urejeno zdravstveno mrežo za
občino in okoliške kraje.
Zdravstveni dom v Trnovski
vasi bo polepšal podobo kraja, za
njegov videz pa imata zasluge
Zavod za spomeniško varstvo
Kari Vurcer
Maribor in arhitekt Štefan Ba-
ler iz Ljutomera. Po besedah
Vurcerja pa bo dom na nek
način spremenil tudi del življen-
ja kraja, še posebej na področju
zdravstvenega prosvetljevanja.
"V teh krajih so nekoč že delali
imenitni ljudski zdravniki, če
omenim dr. Jožeta Potrča in dr.
Jožeta Krambei^erja, zato je
prav, da se nanje spomnimo ob
odprtju novega zdravstvenega
doma. Še kako se v teh časih za-
vedamo, da je zdravstveno varst-
vo za ljudi v naših krajih velike-
ga pomena."
Tekst in fotografiji:
T. Mohorko
Zdravstveni dom je zunaj že lepo urejen, v notranjosti pa so
dela skoraj že pri koncu
ŽETALE / zabavno na 6. kostanjevem pikniku
Jesensko sreimie Ijubiteliev Haloz
"Trgatev in kostanj v teh dneh predstavljata naše Haloze," je
v soboto na kostanjevem pikniku v Zetalah dejal majšperški
župan Franc Bezjak. Tradicionalno in priljubljeno jesensko
prireditev sta že šestič pripravila krajevno skupnost in gasilsko
društvo v sodelovanju s tamkajšnjo šolo, aktivom kmečkih
žensk, ljudskimi pevkami in podjetjem Gastro. Obiskovalcem
od blizu in daleč so domačini ponujali pečen kostanj, mošt in
dobrote iz krušne peči.
"Kostanj je tretja nad žerjavico dobro premešati," sta menila
mojstra peke.
Sončna sobota je bila pravšnja
za prireditev, kot je kostanjev
piknik, tistega dne pa je bila še
prijetnejša, saj je z okoliških hri-
bov odmevala pesem beračev in
klopotcev, kostanj pa tako sodi k
trgatvi. Ni potrebno posebej
poudarjati, da ima kostanjev les
v teh krajih posebno tradicijo,
kajti pred leti je mnogim pri-
našal glavni vir zaslužka. Čeprav
je danes drugače, pa znajo
domačini o tradiciji kostanjeve-
ga lesa še veliko povedati. Prav
zato vsako leto pripravijo "kos-
tanjevo" srečanje in predstavijo
nekdanjo obdelavo kostanjevega
lesa.
^ Boštjan Vogrinc, Martin
Železnik, Poldi Prevolšek in
Jože Polajžer so tudi letos tesali
in žagali les po starih običajih.
Jože Stres in Albin Prevolšek iz
Čermožiš sta se pokazala kot
spretna izdelovalca "kolja", ki
vinski trti služi za prvo oporo.
Povedala sta, da se t^ne opore
vinske trte poslužujejo še povsod
v Halozah.
Kadar pa govorimo o kostanju,
ne mislimo samo na uporabnost
kostanjevega lesa, ampak tudi na
Jože Stres in Albin Prevolšek
iz Čermožiš sta pokazala iz-
delavo kolja, ki je še zmeraj
najboljša opora vinski trti.
jesenski kostanjev sad V Žeta-
lah so ga mnogi hodili iskat v
žerjavico, tamkajšnje gospodinje
pa so pripravile nekaj značilnih
jedi iz kostanja. Mnoge od teh so
razstavile na kulinarični razsta-
vi, ki je bila tudi tokrat prava
paša za oči. Sicer pa so kot pona-
vadi na svoj račun prišli obisko-
valci, saj so jim gospodinje neka-
tere od dobrot ponudile.
Medtem ko so mnogi že po-
spravili kakšno merico pečenega
kostanja in se okrepčali z nič kaj
sladkim mladim vinom, pa so
najmlajši govorili in prepevali o
zlati jeseni, nanjo pa so spomnile
še domače ljudske pevke. Po
vsem povedanem bo le držalo, da
se na kostanjevem pikniku zbe-
rejo tisti, ki imajo Haloze radi,
kot je povedal tudi Jože Krivec,
eden od organizatorjev družabne
prireditve. Izkupiček od letošnje
zabavne prireditve bodo name-
nili gradnji prizidka h gasilske-
mu domu.
Besedilo in posnetki:
Tatjana Mohorko
Obdelavo kostanjevega lesa na star način sije z zanimanjem
pogledal tudi župan Franc Bezjak.
10 - PO NAŠIH KRAJIH
17. OKTOBER 1996- TEDNIH
PTUJ / jesenski plesni zivzav
družbi raiigranih otrok
z nedeljsko prireditvijo Jesenski plesni živžav se je na
Ptuju končal mednarodni teden otroka. Otroško priredi-
tev sta pripravila Center interesnih dejavnosti in Društvo
prijateljev mladine, otrokom pa ponudila obilo plesne
zabave in prijetnih igralnih kotičkov.
Prireditev za otroke v Ptuju
zadnja leta skoraj ne manjka, na
kar nas ponavadi opozorijo po-
vabila na otroška rajanja - od no-
voletnega praznovanja, pustnega
rajanja, Pomladne vetrnice do
Jesenskega živžava. Organiza-
torja sta Center interesnih dejav-
nosti Društvo prijateljev mladi-
ne.
Letošnja jesenska otroška pri-
reditev je bila v športni dvorani
Mladika Malčki iz vrtca so na-
redili scensko zasnovo, za ples in
zabavno pa so poskrbeli mnogi,
še največ voditeljica programa in
plesna pedagoginja Zvezda Bal.
Otroci so se zabavale ob nastopu
plesno-mažoretnega kluba, ple-
snih skupin iz vnca, OŠ Breg in
OŠ Destrnik, plesnih šol Tango
in Urška, Plesnega centra Mam-
bo, pa tudi čarovnik Romano to-
krat ni manjkal.
Zvezde disco plesa so našle svoj
kotiček v frizersko-kozmetični
olepševalnici, novih trikov so se
učili v čarovniški delavnici, Pi-
kapolonica (pokroviteljica prire-
ditve) pa je tiredila lego igralni
kotiček. Povrhu vsega je bila do-
bra tudi ponudba prigrizkov in
oblizkov za vse obiskovalce, or-
ganizatorji pa so priskrbeli še
polne košare sladkih jabolk.
Ob koncu so bili dobre volje
tako organizatorji kot obiskoval-
ci, saj je otroško rajanje dobilo
resnično svoj pomen. Otroke v
prihodnjih dneh čaka otroški
parlament, potem pa spet kakšna
zabavna prireditev.
Tekst in fotografiji:
Tatjana Moiiorlco
Vfrizersko-kozmetičnem kotičku so nastajali drugačni otroški
obrazi
Na Jesenskem živžavu je bil res pravi živžav
MARIBOR/dnevi ozarinih odprtih vrat
Igre dobre volje
Ozara je organizacija, ki si že nekaj časa prizadeva za
izboljšanje življenja ljudi z diagnozo duševnih bolezni,
predvsem po njihovem zdravljenju v psihiatričnih bol-
nišnicah. Svoj sedež ima v nekdanji vojašnici na Melju v
Mariboru, in čeprav je večina članov prostovoljcev, so
zelo delovni.
Na strokovnem posvetu v to-
rek, ko so se pričeli Ozarini
dnevi, so razpravljali o duševno
polnovrednem življenju. V sre-
do pa je društvo pripravilo prve
Igre dobre volje in jih simbo-
lično povezalo s svetovnim
dnevom duševnega zdravja.
Tako so želeli opozoriti sloven-
sko javnost na pomen in nuj-
nost najrazličnejših oblik skrbi
in pomoči, ki bi v še večji meri
ljudem v duševnih stiskah po-
magale h krepitvi njihove^
dtiševnega zdravja, je povedd
Igor Hrast, predsednik organi-
zacije Ozara, in dodal, da bodo
igre postale tradicionalne.
Častni pokrovitelj letošnjih
iger je bil Leon Štukelj, slav-
nostno pa jih je odprl maribor-
ski župan dr. Alojz Križman,
ki je ob tem dejal, da je potreb-
no tem ljudem posvetiti še po-
sebno pozornost. 78 tekmoval-
cev iz Hrastovca, s Trat, Pohor-
skega dvora, iz Ormoža,
Ijublj^kih nevladnih organi-
zacij Sent in Altra, iz Avstrije
in Italije ter Dnevnega centra
Ozare se je pomerilo v šestih
športnih panogah; kegljanju,
tenisu, vlečenju vrvi, namiz-
nem tenisu, rnalem nogometu
in šahu. Zaldjuček iger je bil s
svečano podelitvijo prizanj in
zabavnim programom, v kate-
rem je nastopil tudi New Svving
Ouartet.
Od četrtka do sobote so pote-
kali v tem Dnevnem centru
tudi Ozarini odprti dnevi, ko
so si lahko zunanji obiskovalci
ogledali utrip centra in življen-
ja v njem. Ob tem so pripravili
pestro in bogato prodajno raz-
stavo izdelkov, ki jih ustvarjajo
v Ozarinih kreativnih delavni-
cah. Častni pokrovitelj zakl-
jučne sobotne prireditve mag.
Tone Rop, minister za delo,
družino in socialne zadeve, je
bil presenečen nad ustvarjal-
nostjo ljudi, ki zdaj prihajajo v
dnevni center. Ker so bili do
sedaj Ozarini prostori zelo
skromno opremljeni, predvsem
jim primanjkuje stolov in miz,
jim je minister že zagotovil
opremo iz ptujskega centra za
socialno delo, ki se je v soboto
preselil v nove prostore.
MS
V Ozari so ustvarili veliko ličnih in uporabnih predmetov
Zavod Cabniela Berliia
Pri ptujski založbi OKO je izšla knjiga Ptujčana Gabri-
jela Berliča z naslovom Zavod (1970 - 1972), v kateri avtor
avtobiografsko popisuje življenje mladih v kazensko-po-
pravnem domu Radeče, kjer je dve leti delal kot vzgoji-
telj. Knjiga je izšla pod uredništvom Marije Mir-Milošič,
kije besedilo tudi lektorirala, oblikovanje je delo Franca
Milošiča, tiskarna Pomurskega tiska pa jo je natisnila v
nakladi 500 izvodov. Izdajo knjige je sofinanciralo Mi-
nistrstvo za kulturo Republike Slovenije, pri izdaji pa je
pomagala tudi Mestna občina Ptuj.
Zapisi o kazensko-popravnem
zavodu Radeče izpod peresa
današnjega poslanca državnega
zbora Gabrijela Berliča se
pričnejo z njegovim prihodom
na prvo delovno mesto, mesto
vzgojitelja v tem zavodu. Za
mladega absolventa Filozofske
fakultete je bilo srečanje z gojen-
ci, vzgojitelji, vodstvom in celot-
nim sistemom prevzgoje v zavo-
du zelo težko, metode dela z nji-
mi so ga presenečale, tudi
razočarale. Brdcu omogoči pog-
led za zidove tega in podobnih
javnosti večinoma nedostopnih
prevzgojnih domov. Z objektiv-
nim in na prvi izgled neprizade-
tim opisovanjem dveletnega
življenja v radeškem ^du sez-
nani bralca z mnogimi krutost-
mi, ki se do^jajo med gojenci, z
nevenetnimi dogodki, W jemlje-
jo dih nič hudega slutečemu
bralcu. Zakaj vse to? Zakaj je
neki Novoselec ubil štiriletnega
dečka? Zakaj fantje in dekleta
kradejo in se klatijo? Zakaj se
med seboj mučijo? Zakaj gojen-
ca Amuša oče ne želi videti več
kot dve leti? Zakaj? Odgovorov,
Gat>rijel Berlič.
Foto M. Ozmec.
ki se porajajo bralcu ob branju
avtobiografskih, delno dnev-
niških zapisov vzgojitelja Gabri-
jela Berliča, v knjigi ne najdemo.
"Jtinaki", če lahko tako imenuje-
mo nastopajoče neizmišljene go-
jence, ne nastopajo s svojimi raz-
mišljanji, dilemami, vprašanji,
ki jih mučijo. Gabrijel Berlič se
je odločil za naštevanje dejstev
in je pustil odprto pot domišljiji
vseh, ki bodo knjigo brali. Nje-
gova pripoved bi lahko bila iz-
hodišče tistim, ki imajo ambicije
po literarnih zapisih. Tragična
zgodba vsakega gojenca posebej
k^ kliče po romaneskni obdela-
vi.
(jabrijel Berlič pa je hotel s
knjigo tudi opozoriti javnost na
razmere v radeškem in dru^h
podobnih domovih. Knjigo
zaključi s pripovedjo o obisku
radeškega prevzgojnega doma v
letu 1995, ko je delal kot posla-
nec. Nič drugače, kaj šele bolje
ni v radeškem zavodu četrt sto-
letja po tem, ko je zapustil mesto
vzgojitelja v njem Na zadnjih
straneh knjige ugotavlja, da je v
Radečah še bolj sivo, temačno,
zapuščeno in zaraščeno, kot je
bilo pred 25 leti. In iz pogovora z
zaposlenimi je razbr^, da tudi
(pre)vzgoja ni napredovala, (ja-
brijel Berlič meni (in svetuje), da
bi bilo potrebno zavod r^usti-
ti, z vzgojo asocialnih in deli-
kventnih mladosmikov pa se
tikvarjati drugače.
Zadnja misel je bila tudi ena od
tem pogovora na predstavitvi
knjige, ki je bila prejšnji četrtek
v razstavišču gradom na
Ptuju. Udeležili so se je tudi
državni sekretar ministrstva za
pravosodje Miha Wohinz in ne-
^j poslancev državna zbora.
Zal najbrž ena pripoved o zaple-
tenih prevzgojnih procesih še ne
bo prinesla pomladi v tovrstne
slovenske domove.
Milena Zupanič
VIDEM/vsoli ob tednu otroka
Bodo otroci dobili igralo?
Ob letošnjem tednu otroka so imeli učenci OŠ Videm veliko aktivnosti.
Na predmetni stopnji so v sre-
do, 9. oktobra, ustv^ali v delav-
nici, ki so jo poimenovali v
Domišljiji igrač. Izdelovali so
igrače in pripravili razstavo.
Učenci razredne stopnje so v
šolo prinesli svoje najljubše
igrače, ki so z njimi račtmale, pi-
sale, pele in po&le vse tisto, kar
pač otroci počnejo v šoli. V četrtek
so si v ptujskem gledališču ogleda-
li predstavo lutkovn^ gledališča
Maribor Pravljic^ kje ste? in raz-
stavo igrač na naši šoli. Tudi jedil-
nik za šolsko malico je bil praz-
ničea
Ker je bilo geslo letošnjega
Tedna otroka Otrokom najboljša
igrača in igrala, so učenci prosili
župana občine Videm, da jim
pomaga pri tiresničitvi želje, da
bi imdi ob šoli igrišče z igrali, ki
bi bilo namenjeno ne le učen-
cem, ampak vsem, saj v Vidmu
takšnega igrišča nimajo. Šola je
pripravljena odstopiti prostor,
potrebujejo pa finančna sredstva
za igrala. V šoli upajo, da bodo
na občini njihovim željam pris-
luhnili in jih uresničili.
Učenci se pripravljajo na šolski
otroški parlament, katerega nas-
lov je Imam pravico - imaš pra-
vico. Na podagi pravilnilia o
pravicah in dolžnostih učencev
v OŠ se bodo pogovarjali, kaj jih
na šoli moti, s čim so zadovoljni
in kako bi tikrepali ob kršenju šol-
skih pravil.
Ob 50-letnici UNICEF-a bodo
v letošnjem šolskem letu sodelo-
vali v projektu Otrokom vsega sve-
ta, kjer se bodo učenci, njihovi
starši, dedki in babice in še kdo
na drugačen, inovativen način
seznanjali s pravicami otrok.
Ker imajo vsi otroci sveta pravi-
co, da hodijo v šolo, so sodelova-
li tudi v akciji Solidarno za šok v
Sarajevu. Pri predmetu Etika in
družba so učenci 7. razredov or-
ganizirali srečelov, katerega iz-
kupiček je bil namenjen njiho-
vim vrstnikom v Sarajevu za
novo šolo.
Ksenja Somojlenico
MARIBOR / DANES IN JUTRI DNEVI ORALNEGAZDRAVJA
Provoiosno k
zobozdrirfniko
v organizaciji Društva za
oralno zdravje Slovenije bodo
danes in jutri v Mariboru pote-
kali 4. dnevi oralnega zdravja v
Sloveniji. Lani so bili v Ptuju,
članice društva za oralno
zdravje Slovenije iz Ptuja pa
tudi sicer letos zelo aktivno so-
delujejo pri pripravi in izvedbi
letošnjih dnevov.
V svečanem delu programa
bodo podelili priznanja vsem
tistim, ki so za ustno zdravje na-
redili največ, nagradili PA bodo
tudi otroke. Med nagrajenci sta
tudi dr. Ida Galun in ena od
vzgojnovarstvenih organizacij
na Ptujskem.
Na natečaj za pesmico Pra-
vočasno k zobozdravniku je
prispelo 72 del, ki jih bodo izda-
li v posebni brošuri. Podelili pa
bodo tudi priznanja za najboljše
likovno delo, za katerega so
prav tako objavili razpis.
Jutri bo v okviru 4. dnevov
oralnega zdravja Slovenije kviz
o znanju o zobeh in obzobnih
tkivih ter o tem, kako ohraniti
zdrave zobe. Na kvizu iz Ptuja
sodeluje OŠ Ljudski vrt, ki je
lani zmagala na tovrstnem
državnem kvizu, letos pa so jo
za sodelovanje po besedah dr.
Jožice Reberc izbrali tudi zato,
ker kot kažejo podatki, imajo na
tej šoli v določeni starosti in
razredu največ učencev brez sle-
herne zalivke. S takšnimi uspe-
hi preventivnega zobozdravst-
venega dela se lahko pohvalijo
povsod tam, kjer so kljub priva-
tizaciji še uspeli ohraniti dis-
panzerske metode dela.
Ohranjanje zdravja zob bo v
novonastalih razmerah vedno
težje, saj privatizacija v zoboz-
dravstvu preventive ne spodbu-
ja. Veliko škode je pri otroškem
zobozdravstvu naredil predpis o
vpisu. Zdaj je zaradi vsega tega
nastala velika zmeda, ker se je v
bistvu zabrisal dober pregled
nad zobozdravstvenim stanjem
otrok. Najbolj bode v oči to, da
je zdravstvena zavarovalnica za
kurativo pripravljena plačati, ne
pa tudi za preventivno delo v
smislu vzgoje. Kaj hitro se
lahko zgodi, da bodo v
otroškem zobozdravstvu ponov-
no imeli vse preveč kurativnega
dela.
MG
fEDNIK - 17. OKTOBER 1996
NASI KRA.n IN L.IUD.TE - 11
pORNAVA / šolarjev ne zebe več
Obnovili tmtlralno napeljavo
Lansko zimo so si dornavski
jolarji zapomnili predvsem po
i^m, da jih je v učilnicah zeblo.
■foda letošnjo zimo bo drugače,
jaj so delavci podjetja Tames v
petek končali sanacijo central-
ne napeljave.
V celoti so morali zamenjati
napeljavo, zamenjali so ra-
diatorje in sanirali kurilnico.
Ravnateljica šole Zdenka Kos-
tanjevec je povedala, da je in-
vesticija znašala okrog 15 milijo-
nov tolarjev, sredstva pa je zago-
tovila občina Dornava. V pri-
liodnje bi morali zamenjati
stavbno pohištvo, ki že od
/ačetka ni bilo pravilno vgraje-
no, ter urediti izolacijsko fasado,
saj zdaj zaradi tega še vedno iz-
gubijo veliko toplote.
375 šolarjev, ki si letos nabira
znanje v osnovni šoli Dornava,
pa še vedno občuti prostorsko
stisko, saj jim manjka kar nekaj
učilnic. Stisko rešujejo zdaj z
raznimi kombinacijami ur, dru-
gače pa bi moral potekati pouk v
dveh izmenah. Idejni načrt za
prizidek obstaja že več let, upajo
pa, da bo država že v naslednjem
letu zagotovila svoj delež in
bodo lahko začeli gradnjo.
MS
Delavci so vse delo opravili v popoldanskem času,
tako da niso motili pouka.
PORTOROŽ / prva konferenca lokalnih akcijskih skupin
Preprcievanje zlorabe drog
Lokalna akcijska skupina za
preprečevanje zlorabe drog je
oblika preventivnega dela, ki
se vse bolj uveljavlja tudi v
Sloveniji. Poleg njih imamo v
naši državi tudi nacionalni od-
bor za izvajanje nacionalnega
programa preprečevanja zlora-
be drog. Ker pa med njimi
manjka povezava, se je porodi-
la ideja o povezovanju v mrežo
lokalnih akcijskih skupin, kar
je bilo ena osrednjih točk prve
konference slovenskih lokal-
nih akcijskih skupin za pre-
prečevanje zlorabe drog, ki je
bila 20. in 21. septembra v Por-
torožu. Iz Ptuja so se je ude-
ležili trije, med njimi tudi vod-
ja skupine mag. Bojan Sinko.
V Portorožu so sprejeli do-
govor, da se mreža oblikuje in
da se pomaga pri ustanovitvi
lokalnih akcijskih skupin v
vseh tistih lokalnih skupnos-
tih, kjer jih še ni in kjer se
srečujejo s problematiko legal-
nih in ilegalnih drog. Za dose-
go tega cilja so oblikovali pose-
ben koordinacijski odbor. Na
konferenci so primerjali tudi
dogajanja v lokalnih skupnos-
tih sosednjih držav (Italije in
Hrvaške) glede preprečevanja
različnih zasvojenosti. Ude-
leženci so bili razočarani nad
stališči slovenskih političnih
krogov oziroma zaradi skrom-
nih, bolje rečenih skoraj nobe-
nih rezultatov pri ure-
sničevanju nacionalnega pro-
grama preprečevanja zlorabe
drog. Odgovorna ministrstva z
vlado na čelu ne kažejo poseb-
nega zanimanja za to proble-
matiko, ki je v nekaterih delih
naše države že močno prisot-
na.
LAS Ptuj sodeluje in izvaja
svoje naloge v sklopu projekta
Ptuj - zdravo mesto. "Na ta
način je omogočeno boljše de-
lovanje, ker ima podporo lo-
kalne politike in oblasti. Glede
na probleme na našem
območju smo se lotevali
predvsem primarne preventi-
ve, ne pa tudi sekundarne in
terciarne, ker na naše zado-
voljstvo droga v našem prosto-
ru še ni tako prisotna kot dru-
gje. Moramo pa narediti vse,
da bi tako ostalo tudi v bodoče.
Delovanje LAS je za zdaj re-
zultat dela le nekaterih posa-
meznikov, ne pa vseh tistih, ki
bi pri tem morali sodelovati.
Lokalnim akcijskim skupi-
nam je naložena bolj koordi-
nacijska oblika dela, povezo-
vanje vseh oblik dela, ki omo-
gočajo, da ljudje bolj zdravo
živijo. Problem je v tem, da ne-
kateri, ki so za to odgovorni,
tega ne izvajajo. Podatki
kažejo, da so rezultati našega
dela pozitivni. Na prvi konfe-
renci LAS Slovenije smo tudi
podrobneje predstavili naše
delo. Druga konferenca LAS
bo prihodnje leto v aprilu v
Ptuju, kar je prav gotovo veli-
ko priznanje za naša dosedanja
prizadevanja na področju pre-
prečevanja zlorabe drog. Delo
LAS to jesen in zimo že dobiva
osnovne oblike. V tem obdob-
ju bo naše delovanje namenje-
no srednješolcem, ki so trenut-
no zelo na udaru, zlasti še zara-
di občutnega znižanja cen dro-
ge, s katerimi želijo preproda-
jalci pridobiti nove zasvojen-
ce," je po prihodu iz Portoroža
povedal mag. Bojan Šinko,
specialist klinične psihologije
in vodja ptujske lokalne akcij-
ske skupine za preprečevanje
zlorabe drog.
MG
^radbišie ob gradbišiu
Že več kot dober mesec v
'krajevni skupnosti Sv. Tomaž
rastejo gradbišča kot gobe po
''cžju. Čutiti je zagon in željo
Po spremembi, hkrati pa tudi
^krb, saj so finančne obreme-
nitve občanov z različnimi
Prispevki zelo visoke. Predsed-
■^ica krajevne skupnosti Vera
l^romel in tajnik Ivan Rakuša
"^ata z organizacijo polne roke
dela.
^ krajevni skupnosti Sv.
'omaž skrbijo za bogato razve-
cestno mrežo, v septembru
jim je uspelo nekaj cestnih
^^sekov tudi urediti. Preplastili
cesto v Pršetincih v dolžini
metrov, 1227 metrov v Sav-
^'^em Vrhu, v Koračkem Vrhu
^^ so modernizirali 453 metrov
"^^stišča. Skupna vrednost del je
^'lašala 8 milijonov tolarjev. Pri
''''^Plastitvi prvih dveh cest so 30
ptotkov sredstev primaknili
70 pa krajevna skupnost.
J' modernizaciji ceste v
^.^račkem Vrhu pa je bila situa-
ravno obratna - 30 odstotkov
krajevna skupnost in 70 odstot-
kov krajani.
Pri Tomažu še vedno niso vsa
gospodinjstva priključena na vo-
dovodno omrežje, zato je iz-
gradnja vodovoda prioritetna.
Vodovod gradijo v smeri Savcev,
kjer bodo nanj priključili 15 go-
spodinjstev, in v smeri Rakov-
cev, kjer bodo z vodo oskrbeli 46
domačij. Gospodinjstva bodo na
omrežje priključevali postopo-
ma, celotna inevsticija pa naj bi
bila končana konec prihodnjega
leta. Investitor je občina Ormož,
v ta namen pa so pridobljena
sredstva .za demografsko
ogrožene. Svoj delež - 2500
DEM v tolarski protivrednosti -
pa plačujejo tudi bodoči uporab-
niki. Urediti nameravajo tudi
prečrpališče in vodohran v Ra-
kovcih s kapaciteto 80 kubičnih
metrov, iz katerega bodo v nas-
lednjih letih dobila vodo še pre-
ostala gospodinjstva.
Kmalu bo konec tudi pri-
toževanja krajanov, ki imajo
težave zaradi nizke električne
napetosti. Prizadeti so predvsem
prebivalci dela Tomaža in
Koračic. Pri Tomažu imajo že
nekaj časa trafo postajo, za
rešitev tega problema pa bodo
dodali še eno. Aktivnosti v tej
smerti potekajo že od lanskega
leta, ko so pridobili potrebno
gradbeno dovoljenje in doku-
mentacijo. Nova trafo postaja bo
stala 919.000 tolarjev. 37 odje-
manikov bo zanjo v mesečnih
obrokih plačalo 24.837 tolarjev.
Ob tej priložnosti pa bi v krajev-
ni skupnosti radi razširili tudi
razsvetljavo.
Mojstri pa so že pričeli obnovo
in urejanje bodočih poslovnih
prostorov krajevne skupnosti.
Uradi se bodo preselili v prosto-
re bivše ambulante. Poslopje je
bilo pred časom zunaj lepo pre-
novljeno, znotraj pa je v suro-
vem stanju. Predvidevajo, da jih
bo ureditev stala 3,6 milijone to-
larjev.
Najzahtevnejši in hkrati tudi
najdražji projekt, s katerim se
ubadajo pri Tomažu, pa je
gradnja mrliške vežice. Odločili
so se za podkleten objekt z
garažo, dvema vežicama in pros-
toroma za svojce, prostorom za
komunalnega delavca in sanita-
rijami. Objekt s čez 150 kvadrat-
nimi metri površine naj bi do
tretje gradbene faze stal
8.168.650 tolarjev. Tudi ta ob-
jekt bodo financirali krajani, ki
bodo primaknili po 150 DEM v
tolarski protivrednosti. Nekate-
re vasi urejujejo svoje obveznosti
z vso resnostjo, druge pa z
zadržkom ali celo odporom. Na
vasi je pač še vedno razširjena
miselnost, da mrliške vežice ne
potrebujejo. Čas pa je prinesel
spreniembe in z njimi je treba iti
naprej. Okrog vežice, ki naj bi
bila predvidoma končana pri-
hodnje leto, naj bi uredili zeleni-
co in park.
viki klemenčič
Gradnja mrliške vežice je v polnem zamahu.
le 80'Odstotne plaie?
Vršilec dolžnosti direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj
Ivan Vidovič je pripravil sanacijski program za muzej, kar
mu je naložil ptujski mestni svet julija, ko ga je imenoval
na to delovno mesto. Program naj bi muzeju omogočil por-
avnavo dolgov in nadaljnje normalno delovanje. Svetniki
ga bodo lahko obravnavali že na oktobrski seji, svoje
mnenje pa morata izreči se ormoški svet in ministrstvo za
kulturo.
Na najbolj pereča vprašanja, ki
so se pojavljala v javnosti letos
spomladi, je Ivan Vidovič že
našel nekaj odgovore. Ugotovil
je, da je izguba v muzeju zadnje-
ga julija, ko je prevzel delo
vršilca dolžnosti direktorja,
znašala nekaj več kot 28 milijo-
nov tolarjev, torej 6 milijonov
več, kot je bilo znano javnosti.
Del izgube so pokrili z 19 milijo-
ni, ki jih je občina brezobrestno
posodila muzeju, za pokritje iz-
gube pa so namenili tudi 6 mili-
jonov sredstev, namenjenih za
letošnje akcije v muzeju. Vendar
pa opozarja Ivan Vidovič na
tekočo izgubo, ki se pojavlja iz
meseca v mesec zaradi večjega
števila zaposlenih, kot jih
plačuje republiško ministrstvo
za kulturo. Plače naj bi se tem
zaposlenim izplačevale iz lastnih
prihodkov muzeja, to je vstop-
nin, vendar se v muzejsko bla-
gajno na ta način ne nateče do-
volj denarja. Ivan Vidovič v sa-
nacijskem programu predvide-
va, da naj bi ministrstvo dodat-
no priznalo muzeju vsaj 6 stro-
kovnih delavcev, na ministrstvo
pa je naslovil tudi prošnjo za
povečanje sredstev za materialne
stroške. Ugotovil je namreč, da
prejema ptujski muzej v primer-
javi z drugimi slovenskimi mu-
zeju manj denarja za materialne
stroške na zaposlenega kustosa.
V celoti gre za 10 do 20 milijo-
nov tolarjev letno, kar bi bistve-
no olajšalo gmotno stanje muze-
ja.
Ker je v muzeju 10 oziroma 11
s strani ministrstva nepokritih
delavcev, bi po mnenju Ivana
Vidoviča dosegli likvidnost mu-
zeja tudi z drugimi ukrepi. Med
te sodijo organizacijske spre-
membe v delu in lokacijah posa-
meznih zaposlenih v muzeju, ki
bi prinesle tri delovne presežke,
sredstva ptujske in ormoške
občine, ki si želita specialno delo
za svoje potrebe in nameravata v
ta namen plačevati delo galerista
na Ptuju in arheologa v Ormožu,
upokojitev enega izmed zaposle-
nih v prihodnjem letu in iztek
delovne pogodbe za določen čas
z drugim zaposlenim.
Sanacijski program predvide-
va tudi ureditev pogodbe med
vodniško službo, ki jo opravlja
sedaj podjetje Vedute, vendar le
po muzejskih zbirkah in po mes-
tu, ne pa po arheoloških zbirkah,
mitrejih in drugje. Ivan Vidovič
je dejal, da bo predlagal občini,
naj razpiše koncesijo za vodenje,
s podjetjem, ki jo bo dobilo, pa
sklene pogodbo, ki bo za muzej
ugodnejša od sedanje.
Delo v muzeju poteka v tem
trenutku kolikor toliko normal-
no, je zatrdil Ivan Vidovič. Pri-
pravljajo celo prireditve, kot so
nedeljske matineje, gostovanje
razstave stripa Miki j a Mustra,
sodelovanje z glasbenim septem-
brom, omogočajo uporabo mu-
zejskih prostorov drugim orga-
nizatorjem, vendar kar se le da
štedijo pri materialnih stroških,
povsem pa so tudi ustavljena
službena potovanja. "Če v muze-
ju ne bomo v kratkem našli do-
datnega vira sredstev, bomo mo-
rali v zadnjih mesecih tega leta
preiti na 80- ali celo 70-odstotno
izplačevanje osebnih dohod-
kov," je povedal Ivan Vidovič.
Odkar je v muzeju, pripravlja
Ivan Vidovič tudi statut in akt o
sistemizaciji delovnih mest,
opravili pa so že volitve v svet
zavoda. Pokrajinski muzej Ptuj
namreč nekaj let tudi po krivdi
občine in ministrstva za kulturo
ni imel urejenih ustanovnih ak-
tov, prav tako pa niso delovali
organi muzeja.
In načrti za
prihodnje leto?
"Letos je muzej prvič po dol-
gem času pravočasno oddal pro-
grame dela v prihodnjem letu
tako na občinski kot tudi na re-
publiški razpis za dodelitev pro-
računskih sredstev v pri-
hodnjem letu. Med večjimi pro-
jekti se mi zdijo pomembni
načrti investicij in investicijske-
ga vzdrževanja. Potrebno bi bilo
nadaljevati saniranje gobe na
gradu, obnovo Miheličeve gale-
rije, zaporov in grajske žitnice,
posebno pomembna pa se mi zdi
napeljava plina na grajski hrib. S
tem bi rešili ogrevanje grajskih
prostorov, omogočili pa bi tudi
ponovno ureditev grajske restav-
racije, za katero je veliko zani-
manja. Kolikor vem, je bilo ne-
kaj potrebnih sredstev, načrto-
vanih za oplinjenje grajskega
hriba, že v letošnjem pro-
računu," je povedal Ivan Vido-
vič.
Milena Zupanič
O ptujskem mestnem pravu
Danes in jutri bo na Ptuju mednarodni simpozij o ptuj-
skem mestnem pravu in mestnem statutu iz leta 1376. To
je najpomembnejši zgodovinski dokument mesta, ki tudi v
evropskem merilu veliko pomeni. \a simpoziju, ki sta ga v
ptujski kinodvorani pripravila Zgodovinski arhiv Ptuj in
Pravnozgodovinski inštitut Pravne fakultete mariborske
Univerze, bodo z referati sodelovali domači strokovnjaki
iz arhiva in muzeja ter gostje iz Slovenije in Avstrije.
"Le redka celinska mesta so
imela v 13. in 14. stoletju svoj
statut, saj so se ravnali po običaj-
nem pravu. Ptuj pa se lahko prav
zaradi tega dokumenta enači z
drugimi pomembnimi evropski-
mi mesti. Zakaj je prav Ptuju dal
salzburški nadškof Pilgrim leta
1376 zapisati 195 členov obsega-
joči zakonik, še ni raziskano,"
ugotavlja Marija Hernja Mas-
ten iz Zgodovinskega arhiva
Ptuj, "gotovo pa je, da je bil Ptuj
takrat gospodarsko izredno
močan."
Zgodovinski arhiv Ptuj hrani
samo eno kopijo statuta, original
pa hrani knjižnica vojvode Av-
gusta v Wolfenbuttlu na Dolnje-
saškem. Razlogi za tamkajšnjo
hrambo, kot kaže, niso politični,
pač pa so posledica zbirateljskih
strasti. Statut je doživel dve ob-
javi, in sicer 1886 v Gradcu, kjer
ga je transkribiranega izdal pro-
fesor Ferdinand Bischoff, in
1939 v slovenskem prevodu
Pranja Veselka. Za novo kri-
tično izdajo s prevodom si je pri-
zadeval dr. Sergij Vilfan, ki mu
je tudi posvečen tokratni simpo-
zij. Doktorja Sergija Vilfana je
prehitela smrt, njegovo delo pa
nadaljuje dr. Vladimir Simič.
Udeležence simpozij o ptuj-
skem mestnem statutu iz leta
1376 bosta pozdravila župan
Mestne občine Ptuj Miroslav
Luci in rektor Univerze Maribor
dr. Ludvik Toplak, z referati pa
sodelovali (po vrstnem redu nas-
topa) Martin Štajner, dr. Vladi-
mir Simič, Jože Curk, dr. Jože
Mlinarič, dr. Jože Koropec, Ma-
rija Hernja Mastp, dr. Vasilij
Melik, Kristina Šamperl Purg,
Marjeta Ciglenečki, mag. Darja
Koter, dr. Dušan Kos, dr. Ger-
not Kocher, dr. Stanko Ojnik,
dr. Hans Paarhammer, dr. Janez
Krajnc, dr. Hugo Schvveden-
wein, dV. Dieter Binder in mag.
Borut Holcman.
MZ
12 - NAŠI KRA,I1 IN LJUDJE
17. OKTOBER 1996 ■ TEDNIK
Shrankmnku kronika
ZUPANI
SLOVENSKE
POMLADI JUTRI
V NOVEM MESTU
v Novem mestu bo 18. okto-
bra simpozij županov slovenske
pomladi. Na njem bodo poleg
županov govorili tudi predsed-
niki strank Slovenske pomladi:
Janez Janša, Marjan Podobnik
in Lojze Peterle. Župane bodo
na simpoziju spremljali nadarje-
ni mladi ljudje, ki kažejo poli-
tične in gospodarske sposobnos-
ti in so obenem bodoči kandida-
ti političnih in gospodarskih šol.
ter že danes sodelujejo v predvo-
lilnih kampanjah SDS, SLS in
SKD. V svoj program s 23
točkami so župani slovenske
pomladi med drugim zapisali
zahtevo, da za uresničitev višjih
ciljev slovenske demokracije
predsedniki strank Slovenske
pomladi sklenejo pogodbo o
medsebojnem sodelovanju in
nenapadanju.
DEMOKRATSKA
STRANKA •
Predstavili
kandidate v 8.
volilni enoti
v ponedeljek so se na tiskovni
konferenci na Ptuju predstavili
kandidati za državni zbor osme
volilne enote Demokratov Slo-
venije. Ti so : dipl. sociolog Šte-
fan Huzjan, ki prihaja iz Prek-
murja, pravnik Janez Solina iz
Ormoža, ing. gradbeništva
Franc Jelen, ing. varnosti pri
delu Bojan Hojnik, ing. agrono-
mije Jože Šuman iz Lenarta,
strojnik Martin Forstnerič iz
Pesnice, Ignac Vrhovšek iz Ptu-
ja in Miran Bezjak.
Ker večina od kandidatov pri-
haja iz gospodarstva in kmetijst-
va, se bodo zavzemali za malega
človeka, za izobraževanje in eko-
loško osveščenost ljudi ter za de-
centralizacijo države. Ignac
Vrhovšek, predsednik DS Ptuj,
je povedal, da bi bili zadovoljni,
če bi tudi v prihodnosti ostali
parlamentarna stranka.
MS
SKD PTUJ • Peter
Pribožič kandidat
10. volilnega okraja
Občinski odbor Slovenskih
krščanskih demokratov Ptuj je
že na začetku letošnjega poletja
izbral kandidata za volitve v
državni zbor. Med tremi kandi-
dati so se odločili za Petra Pri-
božiča, dipl. ing. kmetijstva.
Dokončno so ga potrdili na vo-
lilnem zboru v septembru.
Odločilno podporo je Peter Pri-
božič dobil zaradi mladosti,
umirjenosti in zaupanja, ki si ga
je pridobil s svojim doslednim
delom. Posebej je potrebno pou-
dariti njegovo vodenje Odbora
za družbene dejavnosti pri Mest-
nem svetu. Pri njegovem voden-
ju uspešno usklajuje velike in
pogosto tudi nasprotne interese
posameznih področij.
HM
DeSUS PTUJ • V
pripravah na volitve
Upokojenci so svojo stranko
ustanovili, ker so razočarani nad
političnimi strankami in ker
društva upokojencev kot nepoli-
tične organizacije po zakonu ne
morejo vlagati kandidatnih list.
DeSUS vztraja, da morajo po-
kojnine rasti skladno z rastjo
plač, da sprememba pokojninske
zakonodaje ne sme poslabšati
položaja že upokojenih, da se pri
plačevanju prispevka v pokoj-
ninski sklad izenačijo sedanje
velike razlike, ko breme nosijo
delavci, da je v razmerah še ved-
no visoke inflacije položaj upo-
kojencev z nizkimi pokojninami
potrebno reševati z uvedbo dra-
ginjskega dodatka in da morajo
v skupščini pokojninskega zavo-
da imeti odločilno besedo upo-
kojenci in ne država. Starostnike
je treba oprostiti tudi doplačil v
zdravstvenem zavarovanju.
Trije kandidati Demokratične
stranke upokojencev Slovenije -
območnega odbora Ptuj so: za
Slovenske gorice Marija Veli-
konja, upokojenka iz Dornave,
za Ptuj Albin Pišek, prav tako
upokojenec, in za Haloze Anton
Galun, upokojenec iz Stoperc.
MG
ZELENI PTUJA •
Predstavitev pred
volitvami
Med 88 kandidati Zelenih Slo-
venije za parlamentarne volitve
so trije Ptujčani: ptujski
podžupan in ravnatelj Ervin
Hojker bo kandidiral v 10. volil-
nem okraju, dr. Rajko Brglez,
specialist medicine dela in špor-
ta, v 9. vol. okraju in maratonec
Mirko Vindiš vil. okraju, smo
slišali na tiskovni konferenci
minulo sredo, kjer je poleg pro-
gramske predstavitve kandida-
tov o delu Zelenih govoril pred-
sednik stranke Vlado Čuš. Med
drugim je poudaril, da so Zeleni
edini, ki ne hrepenijo po oblasti
in so stranka z veliko potenciala
in mnogo simpatizerji. V svetu
ptujske mestne občine so že opo-
zorili na številne probleme.
Odločajo se le na osnovi strokov-
nih argumentov.
TM
KOMUNISTIČNA
PARTIJA
SLOVENIJE •
Predstavitev
kandidatov
Mestni komite KPS Ptuj je v
četrtek, 10. oktobra izvedel volil-
ni zbor, na katerem je bil gost
generalni sekretar KPS, dr. Ma-
rek Lenardič. Za področje Ptuja
(VO 9 - VO 11) kandidirata za
poslanca državnega zbora mag.
Viljem Muzek in Zdenko Ko-
lar. V stranki se zavzemajo za
postavitev temeljev socialne
države in zavrnitev elitne
(fašistične) države, za ljudsko
delničarstvo (vsi delavci morajo
postati solastniki družbenega
premoženja), borili se bodo proti
divji privatizaciji, legalizirane-
mu ropu, proti razprodaji Slove-
nije, proti podrejanju Bruslju, za
znižanje stopnje brezposelnosti
in za razvoj zasebne iniciative na
področju gospodarstva in zna-
nosti. Generalni sekretar KPS je
poudaril, da je prvenstvena bor-
ba KPS za malega človeka, ki os-
taja vedno le tarča zlorab raz-
ličnih družbenih sistemov, v ve-
liki meri pa lahko pomaga spre-
minjati in usmerjati kolo razvoja
naše majhne in lepe Slovenije.
KPS nastopa na volitvah z gesli:
Oslanjajmo se na lastne sile! Za
socialno državo! Za Slovenijo in
njene ljudi!
SDS SLOVENSKA
BISTRICA • Jože
Jerovšek kandidat
za poslanca
Jože Jerovšek, dipl. ing. kemi-
je, član SDS od 1989. leta, 19 let
zaposlen v Tovarni glinice in
aluminija v Kidričevem, zadnja
leta tehnični direktor Silkema,
od letošnjega septembra pa na
oddelku za gospodarstvo sloven-
jebistriške občine, je predstavil
svoj pogled na poslansko delo v
državnem zboru. Meni, da bi ob
pravi gospodarski politiki Slo-
venska Bistrica lahko postala
kraj, kjer bodo podjetniki odpi-
rali nova delovna mesta. Velike
možnosti razvoja občine in širše
regije vidi tudi v kmetijstvu.
Slovenska Bistrica z velikim šte-
vilom šolajoče mladine mora do-
biti še eno osnovno šolo in
splošno gimnazijo. Če bo izvol-
jen, bo kot poslanec sprožil po-
budo za spremembo načina
opravljanja mature. Po njego-
vem je v Sloveniji potrebno
zaustaviti proces centralizacije,
kar še posebej škoduje lokalni
samoupravi. Starejši populaciji
bi z uvajanjem novih oblik soci-
alne in zdravstvene pomoči
omogočili brez strahu preživeti
jesen življenja.
"Svoje zanje bom uporabil
tako, da bo moj korak pri tem
odkrit, pošten in izmerljiv," je
kandidat za poslanca v DZ
končal svojo predstavitev,
VT
SDS
SLOVENSKA
BISTRICA • V
soboto predvolilni
shod
v soboto, 18. oktobra, bo o^
10. uri dopoldan na Trgu svobo.
de v Slovenski Bistrici predvo.
lilni shod SDS. Širši javnostj
bodo predstavili Jožeta Jerovška^
svojega kandidata za poslanca v
DZ. Sodelovala bosta še dr. Jož^
Pučnik, poslenec DZ, in dr. Ivaj
Žagar, župan občine Slovenska
Bistrica. Srečanje bodo popestri,
le Vesele Štajerke.
Vt
PTUJ / neodvisni sindikati slovenije
Preobrazba Slovenije še ni koniana
Ali je Slovenija z novo lokalno
samoupravo že dosegla opti-
malno in torej končno podobo?
Eden tistih, ki mislijo, da ne, je
Rastko Plohi, predsednik Neod-
visnih sindikatov Slovenije s
sedežem na Ptuju. Prepričan je,
da bi naša država delovala bolje
z deželno ureditvijo, ki bi
preprečevala sedanji central-
izem, posamezne dežele pa bi
svoje zadeve urejale z lastnimi
vladami in iz lastnih prora-
čunov. Do sprememb upravne
urejenosti Slovenije naj bi prišlo
okoli leta 2000, meni.
"V delavnici Neodvisnih sindi-
katov smo že pripravili model
takšne ureditve, po kateri bi bila
Slovenija razdeljena na šest dežel
in ljubljansko pokrajino. Tako bi
denimo Štajerska imela svoj
proračun, svoj parlament in mini
vlado z glavarjem. Dežela bi sama
urejala svoje zadeve: investicije v
osnovne šole, ceste, infrastruk-
turo, imela bi svojo gospodarsko
in delavsko zbornico ter vse insti-
tucije na deželni ravni. Posledica
takšne ureditve bi bila razbre-
menitev državnega zbora, ki bi se
lahko posvetil izključno državnim
poslom. Število poslancev v
državnem parlamentu bi se lahko
zmanjšalo," je dejal Rastko Plohi.
"Menim, da je to realni upravni
model za Slovenijo po vzoru raz-
vitih zahodnih držav, ki bi
omogočil dejansko demokracijo,
saj bi se oblast iz enega centra
prenesla na več centrov. Ta model
ni nov, saj smo ga že leta 1992
ponudili v izpeljavo skoraj vsem
političnim strankam, vendar ga
niso znale uresničiti. Nekateri so
takrat v medije lansirali domnevo,
da želimo priključiti Štajersko
Avstriji, Primorsko Italiji, kar pa
je politični diletantizem brez
primere. Idejo, ki je na videz po-
Rastko Plohi: "Ptuj je po-
membno mesto v Slove-
niji."
dobna naši, zastopa Združena
lista. To je regionalizem, vendar
pa žal v petih letih te ideje ni znala
pojasniti."
Neodvisni sindikati, v katere je
včlanjenih blizu 8000 članov, se
ukvarjajo seveda tudi s povsem
sindikalnimi zadevami. Pred
časom so sprožili ustavni spor o
stavki. "Sedaj ima država možnost
administrativno vmešavati se v
delovanje sindikatov. Doseči
želimo razveljavitev sedanjega
zakona o stavki, ki ga je uzakonil
še premier nekdanje Jugoslavije
Markovič, in omogočiti, da bj
postala stavka izključno oblika
boja za delavske pravice in da bi
sindikati sami določali stavkovna
pravila.
NSS smo tudi podpisniki
splošne kolektivne pogodbe za
gospodarstvo in se ne strinjamo z
gospodarsko zbornico o pre-
kinitvi pogodbe, saj ne pristajamo
na zmanjšanje pravic delavcev. V
zadnjem času vodimo tudi ak-
tivnosti o priznanju porodniške za
ženske, ki so rodile v času, ko niso
bile v delovnem razmerju. Tako
minister Tone Rop kot Janez
Kopač sta že pristala, da bi se ta
predlog lahko vključil v reformo
pokojninskega sistema. Tako bi
veliko žensk pridobilo leto dni de-
lovne dobe. V kratkem pa se nam-
eravamo ponovno pogovarjati
tudi o priznanju vojaščine v de-
lovno dobo," je razložil Rastko
Plohi.
"V našem sindikatu smo tudi
prvi odkrivali primere gospodar-!
skega kriminala, kar sedaj]
uspešno delajo državne insti-
tucije. Na Ptuju smo zbrali recimo
leta 1988 pomemben delež pod-
pisov, s katerimi je Slovenija
preprečila sprejem ustavnih re-
form, po katerih se potem repub-
lika ne bi mogla odcepiti od
države. Želim povedati
Ptujčanom, da je Ptuj mesto, ki
igra pomembno politično vlogo v
Sloveniji in prav je, da se tega
zavedajo," je prepričan Rastko
Plohi.
M2
Pravijo, da je predvolilni čas
(neizbežno) tudi čas medseboj-
nih spotikanj in obtoževanj med
posameznimi političnimi skupi-
nami. To potemtakem naj ne bi
bilo nič nenavadnega, seveda pa
bi bilo treba imeti tudi glede
tega več okusa in prave mere.
Najbolj "brezkompromisnim" in
radikalnim obtoževalcem se si-
cer lahko zgodi, da bodo s svoj-
im početjem še najbolj škodili
sami sebi.
Pravzaprav je presenetljivo, da
se radikalne fraze in posplošitve,
ki so jih doslej zelo dobro obvla-
dovale predvsem politične
združbe z desne strani slovenske
politične scene, vztrajno udo-
mačujejo in uveljavljajo na levi-
0 ci. Združena lista, ki je dolgo
veljala za stranko, ki poskuša
t biti v dialogu čim bolj strpna,
Q zdaj zlasti radikalizira (in poe-
y nostavlja) kritike na račun vlade
^ in LDS.
Q Združena lista in Slovenski
T krščanski demokrati bi se mora-
■■ li v kritičnih presojah aktualne-
uj ga političnega in gospodarskega
položaja v Sloveniji zavedati, da
^ sta bili obe, ena sicer nekoliko
manj, druga pa do konca, sestav-
na dela vladajoče koalicije. SKD
si od vlade prisvaja predvsem
tisto, kar je dobro in kar naj bi
bilo "sektorsko" njeno,
Združena lista pa je včasih prav
tragična v svoji kritiki gospodar-
skih, socialnih in še nekaterih
drugih resorjev vlade, ki jih je
tri leta vodila sama. Eni in drugi
poskušajo dopovedati, da vlada
ni delovala kot celota, da pred-
sednik vlade ni opravljal vseh
potrebnih (in nujnih) posveto-
vanj s koalicijskimi partnerji.
To pa seveda ne govori samo o
prepotentnosti in samozadost-
nosti dr. Drnovška in njegove
stranke, ampak tudi o nemoči
(in nesposobnosti) obeh koali-
cijskih partnerjev, da bi takšno
prakso preprečila. Pri svojih kri-
tikah vlade bi morali tudi slo-
venski socialdemokrati kdaj po-
misliti, da so bili kar dober del
mandata te vlade njen sestavni
del. Seveda pa tudi Liberalna
demokracija Slovenije in njen
predsednik nimata ravno preti-
ranih razlogov za pretirano sa-
movšečno poudarjanje svojih
uspehov in svoje politike - brez
kakršnekoli samokritičnosti.
Vzvišenost in cinizem, ki sta
prepogosto sestavni del liberal-
nega političnega delovanja, se
stranki lahko kdaj tudi maščuje-
ta.
MED USPEHOM
IN POLOMOM
v teh dneh se je začela prava
licitacija o tem, kakšen je gospo-
darski položaj v Sloveniji. Nek-
danji predsednik gospodarske
zbornice Slovenije Dagmar
Šuštar je v neki svoji analizi šti-
riletne gospodarske politike vla-
de zapisal, da je težko dati enoz-
načno oceno, da je težko govoriti
o zgodbi o uspehu, da pa je treba
vedeti, da bi bilo lahko vse sku-
paj še slabše...
Predsednik vlade in predsed-
nik Liberalne demokracije Slo-
venije dr. Janez Drnovšek se
skupaj z drugimi vodilnimi
ljudmi te stranke na strankarski
konvenciji ni odrekel zgodbi o
uspehu. "Geslu o zgodbi o uspe-
hu se je marsikdo posmehoval,
vendar je danes dejstvo," je dejal
dr. Janez Drnovšek. Opozoril je,
da je Slovenija gospodarsko
uspešna, brez proračunskega de-
ficita, s čimer se lahko pohvalijo
le redke države. Slovenija je
uspešna na finančnih trgih, pa
tudi povprečna nezaposlenost je
pod povprečjem Evropske unije.
Drnovšek je tudi poudaril, da je
marsikdo pričakoval, da Slove-
nija ne bo uspela zagotoviti go-
spodarskega preživetja v tako
zapletenih mednarodnih razme-
rah. "Nam je to uspelo in danes
je Slovenija po splošnem pre-
pričanju, po mnenju številnih
uglednih mednarodnih institu-
cij, uvrščena na sam vrh držav v
tranziciji." Odločno je zavrnil
tudi očitke, da je LDS predvsem
predstavnica ozkega kroga ljudi
oziroma novih bogatašev.
Drnovšek je tudi za letos napo-
vedal pozitivne rezultate v go-
spodarskih gibanjih in rast
družbenega proizvoda.
Za podpredsednika LDS Igor-
ja Bavčarja je "zgodba o uspehu"
to, da ima Slovenija konvertibi-
len tolar, visoke devizne rezerve,
da že dve leti zapored zaznamuje
gospodarsko rast, da se je ustavi-
la brezposelnost in da ji je uspe-
lo ohraniti visoko raven social-
nih pravic in kvaliteto življenja,
ki je primerljiva z državami raz-
vite Evrope, daleč pa presega
kvaliteto življenja v srednje- in
vzhodnoevropskih državah.
LAKIRANJE IN
PACKANJE
Predsednik Združene liste so-
cialnih demokratov Janez Koci-
jančič je dejal, da so Liberalni
demokrati Slovenije za svojo
konvencijo (le-ta je potekala v
Cankarjevem domu v Ljubljani)
izbrali napačen kraj, saj bi po
njegovem mnenju bolj sodili v
kakšno lakirnico.
Predsednik Socialdemokrat-
ske stranke Slovenije Janez
Janša pa je na svoji tiskovni kon-
ferenci dejal, da je vladna zgod-
ba o uspehu v bistvu zgodba o
neuspehu. Po Janševem mnenju
je slovensko gospodarstvo že v
prvih krčih krize, to pa naj bi
dokazovala več kot 10-odstotna
inflacija, velika nezaposlenost,
še zlasti 60 odstotkov nezaposle-
nih oseb pod 40 let starosti,
manjša gospodarska rast,
nižanje povprečne mesečne
plače, slabo razvit zasebni sek-
tor. Janša opozarja, da so podat-
ki o gospodarskem uspehu iz-
brani "selektivno" in "sfrizirani".
Črno-belo prikazovanje go-
spodarskih razmer je vsaj do
neke mere presegel vodja znane-
ga Bajtovega ekonomskega
inštituta prof dr. Jože Mencin-
ger z ugotovitvijo, da je "resnica
nekje na sredi, morda bliže
uspehu kakor tragediji".
V pogovoru za Delo so dr.
Mencingerja direktno izzvali z
vprašanjem, kaj misli ob tem, ko
premier Drnovšek vztrajno go-
vori o slovenski zgodbi o uspe-
hu, opozicija pa skoraj o sloven-
ski tragediji. Dr. Mencinger je
odgovoril, da za zgodbo o neu-
spehu vendarle ne gre, da pa go-
spodarski dosežki Slovenije v
zadnjih letih niso nič posebne-
ga, razen seveda če jih primerja-
mo z državami nekdanje Jugos-
lavije. Ob tem je opozoril, da
"Slovenija dosega približno dO'
bro polovico povprečja Zahodne
Evrope; mi imamo kakih
10.000, razvita Evropa pa okoli
20.000 dolarjev družbenega
proizvoda na prebivalca. Kdaj bi
Evropo dosegli, je odvisno od
razlik v stopnjah rasti. Če bi
rastli samo za odstotek hitreje
kakor EU, bi jo dohiteli v osem-
desetih letih, če bi rasdi za 5 od-
stotkov hitreje, pa v osemnal*
stih. Isto razdaljo ohranjamo, če
ima tisti z 10.000 dolarji družbe-
nega proizvoda petodstotno, ti^'
ti z 20.000 tisoč dolarji pa dvo-
odstotno gospodarsko rast. Se-
veda so to le računi. Realno ži^'^'
jenje ne teče po matematičnil'
formulah."
fEDNIK - 17. OKTOBER 1996
OD TOD IN TAM - 13
oAZSTAVIŠČE POD GRADOM/ razstava del gabrijela
berliča in petra petroviča
Oiaranost nad sve-
fom onkraj vidnega
y življenju gotovo ni veliko naključij. Tudi skupna razstava
del kiparja Gabrijela Berliča in akvarelista Petra Petroviča
nikakor ni nastala naključno. Prijatelja iz otroških let sta se
pred kratkim spet srečala po dolgih desetletjih ločenosti,
ptuj, kraj njunega skupnega odraščanja, je bil za oba
neizčrpen vir navdiha. Slikovitost starega mesta in pisani
niestni vrvež sta v njima vzbudila likovno in literarno sen-
^ibilnost, ki ju je zaznamovala za celo življenje. Oba sta
postala likovnika in literata. Njuno kreativno življenje je
potekalo v različnih krajih. Intezivno in kakovostno. S
časom sta dozorela v vsestranska umetnika, in ko sta se
pred kratkim znova srečala, je moral nastati skupni raz-
stavni projekt in biti je moral na Ptuju.
V	septembru in oktobru sta
Berlič in Petrovič na povabilo
pokrajinskega muzeja Ptuj raz-
stavljala v Razstavišču pod gra-
dom. S to razstavo je muzej na-
daljeval začrtano razstavno poli-
tiko sistematičnega predstavl-
janja ptujskih likovnih ustvar-
jalcev, Avtorja sta predstavila
izbor novejših del.
Kipar in akvarelist, dva tako
različna likovna ustvarjalca, sta
našla skupni imenovdec raz-
stavnega projekta. Iz njvmega
celotnega optisa izžareva
občudovanje narave in naravnih
sil ter neukročena radoživost.
Ta skupni imenovalec sta najiz-
raziteje udejanila v tretjem, naj-
bolj oddaljenem prostoru raz-
stavišča, v katerem sta postavila
"instalacijo v počastitev plod-
nosti". Berličeve idolične sktilp-
ture simbolov spolnosti dopoln-
jujejo Petrovičevi akvareli in
risbe ženskih aktov. Berličeve
stilizirane skulpnire se oplajajo
z barvitostjo Petrovičevih al^a-
relov, tako da cel prostor deluje
harmonično. Centralni položaj
je namenjen izjemno oblikova-
nemu simbolu moške prvin-
skosti - kamniti batini, usmerje-
ni k veliki zidni oltarni podobi
stiliziranega simbola ženskosti,
hkrati roditeljici in požiralki -
zagotovilu užitka in življenja.
Morebiti so v tej konstalaciji ne-
koliko odveč mali keramični
torzi, vendar pa nikakor ne
okmjujejo jasno izražene osnov-
ne ideje tega "hrama življenjske
radosti".
V	drugih dveh prostorih raz-
stavišča razstavljata avtorja
V^ksebi", tako kot je običajno
pri skupinskih razstavah.
Berlič razstavlja skulpture v
^^u, lesu, keramiki ter kom-
, ^^aciji lesa in kamna ter lesa in
J^^ine. Kakor večino likovnih
p^arjalcev tako je tudi njega
^•^nje lastnega izraza zaneslo
^ mnoga pota. V svojih lesenih
kulpturah se spogleduje z naiv-
izrazom, vešče pa izkorišča
j^tiiro in voltmien materiala.
J^^lizirane človeške glave
"^dstavljajo simbole stereoti-
Gabrijel Berlič
pov, s katerimi si ljudje tako
radi obremenjujejo življenje
(Huso, Janez, Amold). Reliefni
poliptih mita o kurentu ilustrira
avtorjevo interpretacijo p^jma,
razpete^ med nedojemljivimi
mističnimi koreninami in deko-
rativno funkcijo sodobne mas-
ke.
Med razstavljenimi skulptura-
mi je izrazno gotovo naj-
močnejši cikltis Form. V doda-
nih in prefmjenih komj^zicijah
je avtor dosegel najvišjo kako-
vostno raven. Berličeve Forme
spretno združujejo snovno in
oblikovno naprotujoče si ele-
mente v harmonično celoto. Av-
torjeva kip)arska intervenca je
ponavadi diskretna. Sledovi dle-
ta se neopazno zlivajo z osnovno
strukturo kamna, ki so jo pred
milijoni let sooblikovala živa
bitja nekega toplega morja.
Tudi takrat, ko avtor odločno
posega v strukturo materiala,
počne to z vidnim spoštovanjem
in upoštevanjem njegove nara-
ve. Zato tudi izrazito perfekcio-
nistična obdelava površine lesa
ali kamna ali pa z natančnostjo
stroja zabiti žeblji v les delujejo |
samoumevno in skladno z na- j
ravno, neobdelano površino. !
Berlič vsebinsko in oblikovno
gradi svoje Forme na usodni ;
privlačnosti nasprotij. Belina ■
kamna se dopolnjuje s črnino :
barvanega lesa, naravna struk- !
ttira kanma ali lesa nagov^a
perfektno obdelane površine
materiala, toplina lesa še bolj
poudarja hladnost kamna ali pa
kovine, ženski simboli plodnos-
ti se oplajajo ob moškem Kom-
paktnost snovi se dopolnjuje v
praznini prostora med kompo-
zicijskimi elementi, ki opazo-
valca lahko popelje na pota on-
stran vidnega, na pota domišlji-
je.
Iz tega bipolarnega konteksta
izstopajo tri keramične forme,
ki pa se idejno in oblikovno
logično nadovezujejo na celoto.
Formam, ki jim je prvotno
očitno bila namenjena usoda na-
vadnih zidakov, Berlič z lahkot-
no eleganco, skoraj risarsko
sproščeno podarja dostojanstvo
umetniškega dela.
V	ostalih razstavljenih vsebin-
skih ciklusih Berlič ne dosega
ravni Form. Omeniti je treba še
majhno keramično skulptiu-o
zapornikove roke za rešetkami,
ki ekspresivno simbolno izraža
neizmerljivo hrepenenje do vse-
ga, za kar je prikrajšan. Opazo-
valca, kakor zapornika samega,
najbolj zanima tisto, kar je on-
stran vidnega. Ta mala plastika,
razstavljena v pretu-ejeni kleti
bivših ptujskih zaporov, nazor-
no ilustrira osnovno kiununika-
cijsko idejo obeh avtorjev: omo-
gočiti opazovalcu, da s pomočjo
lastne domišljije vidi tisto, kar
je očem skrito.
•M
Petrovič se je predstavil kot
senzibilen slikar, ki suvereno
obvlada zelo zahtevno tehniko
akvarela. Dognana kompozicija,
elegantne poteze čopiča in de-
centen kolorit odlikujejo njego-
ve lirske impresije.
Na njegovih akvarelih se po-
krajina, ujeta v trenutku izjem-
ne harmoničnosti in lepote sko-
zi kopreno meglice nad barjem,
jezerom ali reko, razkraja v sanj-
ske podobe videnega. Motiv je
še zmeraj razpoznaven, vendar
pogosto izčiščen skoraj do meje
abstrakcije.
V	to lirično zasanjanost Petro-
vič z ostrimi potezami čopiča in
majhnimi oazami tople barve
pogosto vkomponira izrazni
kontraptmkt in ne dovoljuje
gledalcu popolnega odmika od
realnosti motiva.
Petrovič s prefinjenim oku-
som izbira motive za svoje akva-
rele. Enako je prepričjliv v amb-
cioznejših stvaritvah kot tudi v
skicoznih dokumentarnih zapi-
sih. Avtor se predstavlja kot
odličen krajinar, zato ne prese-
neča, da med razstavljenimi deli
izstopajo akvareli V Bohinju,
Bohinjsko jezero in Drava nad
Vuzenico. Kot protiutež lepoti
narave avtorja zanima harmo-
ničnost in likovnost urbanega
okolja. Njegove vedute so pre-
pričljive in dodane v vseh li-
kovnih elementih. Se posebej je
to očitno na vedutah Slovenj
Gradca in Šmartna ob Paki.
Med tihožitji pa moramo ome-
niti kompozicijsko in barvno
suvereno Magnolijo.
Medtem ko je za Petrovičeve
pejsaže in tihožitja značilna im-
presionistična manira in elegan-
ca, je v slikanju fig^e (pretežno
ženskih aktov) veliko bolj im-
pulziven. Slikar pri slikanju ak-
tov ne upošteva v celoti in stro-
go anatomije telesa. Veliko bolj
ga zanima atmosfera decentne
strasti, ki jo izraža z močnimi
barvami, impulzivnimi poteza-
mi čopiča in barvno razgibanim
ozadjem.
Petrovičevi akvareli so očiten
izraz življenjske radosti in lju-
bezni do slikanja, tako očiten,
da ga lahko raziunemo tudi kot
avtorjev tmietniški izhod iz kru-
te nap)etosti vsakdanjosti.
•M
Berlič in Petrovič sta se ptuj-
ski likovni publiki predstavila
kot avtorja zrele^, a vendar še
zmeraj sveže^ izraza. Njuna
ustvai^alnost je izrazito komu-
nikativna, kar je danes že red-
kost. Kljub pretežno avtodidak-
tičnemu razvoju sta odprta do
pozitivnih vplivov, kar ju drži
na varni distanci od t. i. amater-
ske izpovednosti in razpoznav-
nega stila.
Njtm prvi skupni razstavni
projekt se bliža h koncu. S to
razstavo sta gotovo pritegnila
pozornost likovne publike in
galeristov, zato z zanimanjem
pričakujemo njime naslednje sa-
mostojne in skupinske projekte.
Boris Miočinovič
^ Berlič: Reliefni poliptih mita o kurentu
PTUJ / zvonka knezevič, prejemnica častnega znaka
svobode
Ptuj /e biser •••
Zvonka Kneževič je vrsto let uspešno vodila Turistično
društvo Ptuj. Članica v turističnih društvenih organizaci-
jah je že več kot tri desetletja. V času njenega mandata je
Ptuj po njeni zaslugi postal bogatejši za dve veliki prire-
ditvi: ena je državnega pomena - Dobrote slovenskih
kmetij, ki je prerasla v državno razstavo, druga je bolj
ptujska - Ptujska poletna noč.
"Zdelo se mi je, da so prire-
ditve, ki so bile takrat že uvel-
javljene, to sta bili predvsem
kurentovanje in festival
domače zabavne glasbe, sicer
za Ptujčane in predstavitev
Ptuja, niso pa za njihovo oseb-
no doživljanje. Zato se je v TD
porodila ideja, da bi poleti pri-
pravili za Ptujčane prireditev,
s katero bi se poveselili, hkrati
pa predstavili vse naše upe na
vseh področjih našega delo-
vanja. Začeli smo s poletnimi
nočmi, ki so lepo dopolnjevale
občinski praznik. Prireditev se
je v teh letih pokazala kot pra-
va.
Druga prireditev so bile Do-
brote slovenskih kmetij s tržno
naravnanostjo, da bi kmetije
od teh dobrot nekaj imele v
ekonomskem pogledu. Idejo
sem dobila v Po^orcih, kjer
že dolgo pripravljajo tradicio-
nalno ocenjevanje vin. Moja
želja je bila, da bi z dobrotami
slovenskih kmetij in v nadalje-
vanju s prodajo kmetijskih iz-
delkov na domu oživili vinske
poti, ki jih je na našem
območju veliko, in bi tja vodUi
turiste. Dobrote slovenskih
kmetij so postale tradicional-
ne, vendar dlje od ocenjevanja
mesnih, krušnih in inlečnih
izdelkov ni prišlo."
V času, ko je ptujsko turis-
tično društvo delalo pod tak-
tirko Zvonke Kneževič, idej ni
manjkalo, in kot se je pozneje
izkaklo, so bile prave, le pre-
hitro so prišle, čas zanje talo-at
še ni bil pravšnji. Med te goto-
vo sodi ideja o turističnem
podjetju Ptuj.
"Turistično društvo se je v
osemdesetih letih želelo uvel-
javiti tudi na gospodarskem
področju, ukvarjdi smo se tudi
s spominkarstvom, z organiza-
cijo razstav turističnih spo-
minkov in ocenjevanjem le-
teh smo želeli sp^budti raz-
voj spominkarstva na našem
Zvonka Ktieževič
območju, imeli smo zaposleno
tudi svojo delavko. V starih
prostorih TD Ptuj na nekdan-
jem trgu Svobode 4 smo želeli
urediti prostore, kjer bi se tu-
risti lahko ustavljali, dobili in-
formacije in jim na filmih
predstavili lepote Ptuja. Z vod-
niki pa bi jih iz Ptuja vodili do
posameznih turističnih posto-
jank. Razvoj je žal pozneje šel
v drugi smeri."
Ptuj je Zvonko Kneževič
prevzel že ob prvem srečanj tL
"Ptuj je biser, z njim bi lahko
veliko zaslužili, tako s prete-
klostjo kot z odličnimi vini in
s Termami. Pravzaprav imamo
vse. Imamo pa tudi veliko
pridnih in prizadevnih ljudi,
mislim, da si bomo letos že
četrtič pripeli priznanje zma-
govalca med turističnimi kraji
v akciji Maja dežela - lepa, ure-
jena in čista. Tistim, ki delajo v
turizmu, pa bi želela več de-
narja, brez tega ne gre. Najprej
je potreben vložek, šele nato
bodo pričeli prihajati tiuisti."
Oblikovanje častni znak Re-
publike Slovenije, ki ga je
Zvonka Kneževič prejela od
predsednika država Milana
Kučana, je prišlo v prave roke
v pravem trenutku. Potem ko
ji je uspelo urediti družinske
razmere, obljublja, da se bo po-
novno dejavneje vključila v
delo TD Ptuj, rada bi delala na
področju urejanja okolja, to je
na področju, ki mu je zvesta že
od začetka delovanja v turis-
tični društveni oganizaciji.
Njen konjiček so drevje,
grmičevje, cvetlice. V komisiji
za urejanje okolja Turistične
zveze Slovenije pa je bila ak-
tivna tudi v času, ko ji tega
družinske razmere niso najbolj
dovoljevale. Ob sprejemu odli-
kovanja tudi ni pozabila sodel-
avcev, brez katerih, pravi, odli-
kovanja ne bi bilo. "Odlikovan-
je predstavlja moje dolgoletno
delo v turističnih organizacijah,
od turističenga društva Ptuj prek
Občinske turistične zveze do Tu-
ristične zveze Slovenije, je dokaz,
da sem nekaj prispevala k turis-
tičnemu razvoju in predstavitvi
Ptuja ter tudi Slovenije, in s tem
tudi obveza, da še nekaj nare-
dim,"
Zvonki Kneževič k prejete-
mu odlikovanju čestita tudi
naše uredništvo.
MG
VIKTORINOVI VEČERI / predavanje
prof. vinka ošlaka
Evropa - zakaj
Društvo Viktorina Ptujskega je povabilo prof. Vinka
Ošlaka iz Celovca, da v soboto, 19. oktobra, ob 19. uri spre-
govori v refektoriju minoritskega samostana o vprašanju
Slovenija - Evropa. Tematika predavanje je po eni strani
zbanalizirano vprašanje odnosa Slovenije in Evrope, ko
uboga sirotica sili skozi meje obširne in bogate kmetije Ev-
rope z željo, da bo tukaj našla svojo srečo, po drugi strani pa
vabljiva snov, o kateri se da marsikaj povedati.
Če Evropa po mnenju nekate-
rih stoji na treh gričih ali gorah
Tabor, Akropola in Kapitol, ki
simbolično	ponazarjajo
krščanstvo, grško-rimsko ktiltu-
ro ter boj za obstanek z ekspan-
zivnim islamom in za njim z ru-
meno raso, je ta Evropa, katere
del je v bistvu tudi Slovenija, ki
ji sili skozi odprta vrata, tako
privlačna za ohranitev svoje
idenditete ali pa je zapisana po-
ginu? Marsikaj nam bo znal pre-
davatelj povedati o nemštvu, iz-
ginjanju slovenstva, o takih in
drugačnih silnicah, ki vejejo
skozi Evropo, o liberalizmu, ko-
munizmu, prikritemu nacizmu,
največ pa o nas samih.
Predavatelj Vinko Ošlak se je
rodil 23.6. 1941 v Slovenj Grad-
cu in je odraščal v Prevaljah na
majhiii kmetiji. V Ravnah, Slo-
venj Gradcu in v Ljubljani je
obiskoval šole, kjer je študiral
na privilegirani politični šoli, a
vendar postal disident, pa
sumljiv bodisi kot knjigovodja,
učitelj, novinar, tiskarski dela-
vec, rudar ali uslužbenec. Moral
je izginiti iz Slovenije in v Ce-
lovcu je bil najprej korektor pri
Mohorjevi družbi, sedaj pa je
tajnik Katoliške prosvete v Ce-
lovcu. Objavljati je pričel naj-
prej v slovenjgraških Odsevih,
nato v domala v vseh slovenskih
revijah. Piše in izdaja pesmi, ro-
mane, dnevnike ter urednikuje,
p^leg tega pa je zavzet esperan-
tist. Med deli, ki jih je izdal, so
Seizmograf čutov. Temelji Jiu-
manizma, romana Hagar in Člo-
veka nikar, dnevnike Saj ni bilo
nikoli drugače, napisal knjigo o
Medjugorju idr. In vendar v
lanskem intervjuju v Književ-
nih listih (Delo, 24. 8. 1995) iz-
javlja, da se je odpovedal sleher-
nemu literarnemu tistvarjanju
ter tmičil vsa svoja neobjavljena
dela.
Predavanje bo spremljal glas-
beni utrinek s Kristijanom
Slodnjakom (trobenta), Lidijo
Žgeč (klavir) in Simono Žgeč-
Veselič (klavir), vsi iz glasbene
šole Nocttimo iz Domave.
EJ.
14 - OD TOD IN TAM
17. OKTOBER 1996- TEDNIH
SPUHUA PRI PTUJU / dom strk je zazivel
Možnosti za pralitiino raziskovalno delo
v zadnjem času tudi v Sloveniji namenjamo nekoliko večjo
skrb šolskim in obšolskim dejavnostim, saj mnogi učenci
želijo že med šolskim letom pridobiti več praktičnih
izkušenj ter znanja iz naravoslovnih in drugih predmetov.
V ta namen je ustanovljen javni zavod Center šolskih in
obšolskih dejavnosti in ta ima po Sloveniji razporejene or-
ganizacijske enote ter odprtih že enajst domov. Nekateri
med njimi so dnevni centri in izvajajo enodnevne naravos-
lovne ter kulturne dneve za osnovno- in srednješolce. Tak
je v arboretumu Voljči potok, v Groharjevi hiši v Sorici in v
živalskem vrtu v Ljubljani. Mrežo želijo po Sloveniji še iz-
popolniti in v kratkem naj bi bilo 25 domov.
Maja letos so tudi v Spuhlji pri
Ptuju v nekdanjem vojaškem ob-
jektu odprli center šolskih in
obšolskih dejavnosti, ki se ime-
nuje Strk. Objekt domuje v pri-
jetnem, bo^tem in zanimivem
okolju, vodi pa ga profesor bio-
logije in kemije Ignac Janžeko-
vič. "Dom je v tem času povsem
zaživel, v njem izvajamo šolske
in obšolske dejavnosti, pro^a-
me za učence, vajence in dijake
ter programe za študente in
nešolske skupine. V večji meri
so vsebine teh programov nara-
voslovne dejavnosti, družabne
in kulturne dejavnosti, športne
aktivnosti in aktivno preživljan-
je prost^a časa ter programi iz
preživetja v naravi.
V Domu Štrk je bilo zelo
živahno tudi čez poletne počit-
nice, saj je bilo vseh 57 ležišč ves
čas zasedenih, pestro pa je bilo
tudi ob koncih tedna," je povedal
Ignac Janžekovič.
Med počitnicami so za osnov-
nošolce organizirali več likovnih
in ekoloških raziskovalnih tabo-
rov. Na delovnem srečanju pa so
bili v Spuhlji tudi učitelji biolo-
gije osnovnih ter srednjih šol.
^ Med šolskim letom se v domu
Štrk zvrstijo številne skupine -
prihajajo otroci od petega do
osmega razreda osnovnih šol, di-
jaki srednjih šol, imajo pa tudi
programe za študente. Od pro-
gramov so najbolj zastopane na-
ravoslovne dejavnosti - ekologija
gozda, polja in potoka. Zdaj ima-
jo opremljeno tudi astronomsko
delavnico, udeleženci pa dobijo
tudi znanje iz geologije in orni-
tologije, spoznavajo užime in
nekatere neužitne rastline in
gobe, vodne in kopenske ekosis-
teme. Pripravljajo tudi različne
naravoslovne zbirke, velik pou-
darek pa dajejo ekološki
osveščenosti.
Udeleženci taborov hkrati
spoznavajo naravno in kultur-
nozgodovinsko dediščino naših
krajev. Posebnost Štrka je ku-
rentova delavnica.
V prihodnosti razmišljajo še o
etnološkem muzeju na prostem s
panonsko hišo, kjer bi ude-
ležence naučili peči kruh na stari
način.
In kako lahko šole pridejo v
Štrk?
Ignac Janžekovič: "Vsako leto
je maja v Šolskih razgledih ob-
javljen r^is pro^amskih in
prostorskih zmogljivosti Centra
šolskih in obšolskih dejavnosti
za prihodnje šolsko leto. V prija-
vi mora šola navesti, katere raz-
rede prijavlja, v katerem domu
in kdaj naj bi imeli aktivnosti.
Ptujske osnovne šole se večino-
ma prijavljajo v domove v dru-
gih krajev, nekaj pa tudi v našem
domu. Starši morajo pokriti ma-
terialne stroške, ki znašajo za en
teden bivanja okrog sedem tisoč
tol^ev, preostalo pa se financi-
ra iz republiških sredstev. Red-
no sta v Štrku zaposlena dva
učitelja biologije in učitelja na-
ravoslovja ter inštruktorja tabor-
niških veščin, ki pomagata izva-
jati tudi program preživetja v
naravi. Slikar A4aks Menoni
vodi likovne dejavnosti, imamo
pa tudi svojo kuharico, šiviljo, ki
zraven vsakodnevnih opravil vo-
dita tudi delavnice. Novost je
tudi to, da je v našem domu
omogočeno civilno služenje
vojaškega roka; največkrat imajo
fantje fakultetoo izobrazbo in s
svojim znanjem pomagajo pri iz-
vajanju naših programov."
Podobni domovi imajo v tujini
že večlemo tradicijo, zato so se V
Centru šolskih in obšolskih dej-
avnosti povezali z njimi.
Dom Štrk je zelo okusno in do-
miselno opremljen. Poleg spal-
nic imajo tudi specializirane na-
ravoslovne učilnice, ki so ustrez-
no opremljene za raziskovalno
delo, telovadnico, zimski vrt, v
katerem je veliko rož, likovno
galerijo ... Imajo tudi steno za
učenje športnega plezanja, lahko
se učite lokostrelstvo, na voljo je
več gorskih koles.
Preživljanje časa v domu je
običajno zelo zanimivo in pe-
stro. ^Referenčni dejavnosti
doma Štrk sta oriontologija in
etnologija. Biologi so izdelali
poljedelsko učno pot, predstavl-
jajo pa mdi čebelarst\'o.
Srednješolci imajo največkrat že
sami izdelan program, saj ttikaj
izvajajo program obveznih izbir-
nih skupin predmetov.
Ignac Janžekovič je povedal, da
je v domu še veliko možnosti za
različne študijske krožke raznih
interesnih skupin in seveda za
prireditve. Lani se je že zvrstilo
nekaj literarnih večerov in po-
dobnih prireditev in želijo si, da
bi jih bilo še več.
Tekst in fotografija:
M.Siodniak
Dom Štrk in njegova okolica sta lično urejena.
Ignac Janžekovič, vodja doma Strk, ima zelo rad rože. To se
pozna tudi v domu, saj jim zelo lepo uspevajo.
Večina opreme v domu je iz lesa, ki deluje zelo toplo. Za po-
spravljanje običajno zmanjka časa...
SESTRZE / na obisku pri alojziji neubauer
Mladostna na pragu
devetdesetih let
V kraju Sestrže že kar nekaj let ni posebna redkost srečati
krajana in krajanke, katerih življenjske zgodbe segajo že
devetdeset pa tudi več let nazaj. Še pred nedavnim so imeli
kar štiri krajanke, stare zelo blizu ali celo nad 90 let.
Na lepo tu-ejeni domačiji Neu-
bauerjevih v Šestržah 50 preživl-
ja svoja zavidljiva leta d^es 89-
letna mama Alojzija Neubauer,
ki bo prav gotovo la-epko prese-
gla devetdeseto leto, kar kaže še
vedno neverjetna življenjska
energija in delovna zagnanost.
Kljub svojim zavidljivim letom
uspešno opravlja vsa domača
dela, s katerimi se je srečala že v
rani mladosti. Rojena je bila 27.
maja 1907 leta v Sestržah, kjer še
danes skrbno ktiha, skrbi za
cvetje okoli domačije, pa tudi
njen vrt je skrbno obdelan. Viso-
ka starost je v žlahti Alojzije
Neubauer že kar prirojena, saj je
njena mama doživela 97 let. S
podobno visokimi leti pa jih je
bilo še nekaj v družinskem dre-
vesu.
V boju za vsakdanji kruh je
morala že zelo zgodaj, še kot
otrok, poprijeti tudi za najte^a
kmečka dela, saj pri Frangežih,
kot se po domače reče pri Alojzi-
ji Neubauer v Sestržah 50, niso
poznali razkošja Krepko je bilo
potrebno delati za vsako skorjico
kruha. Leta 1937 je Alojzija sto-
pila na novo življenjsko pot, saj
se je poročila in v zakonu našla
nove naloge. Skrbeti je bilo po-
trebno za štiri otroke. Popolnost
družinske sreče pa je bila žal zelo
kratka, saj ji je mož umrl že po
dvanajstih letih zakona in tako
je morala vso skrbo vzgoje otrok
ter vodenja posestva prevzeti na
svoje ramena. Bila so to leta veli-
kega samoodpovedovanja, na-
pornega dela in neprespanih
noči. Se do šestdesetega leta sta-
rosti je opravljala vsa domača
dela, skrbela za živino v hlevu,
pridelek na njivah in urejen vrt.
Osrednja skrb pa ji je bila pri-
hodnost otrok, kar se ji danes že
obrestuje. Sin Ivan je že več let v
ZDA, domotožje pa ga vedno
močneje vabi v domači kraj.
Hčerka Antonija (poročena
Potočnik) je našla zaposlitev kot
otroška zdravnica v bolnišnici v
Ptuju. Hčerki Marjeta in Slavica
pa svojo življenjsko pot nadalju-
jejo v rojstoem kraju Sestrže. Vsi
otroci danes visoko cenijo priza-
devnost matere ter ji to v naj-
večji možni meri tudi vračajo.
Skupno z 12 vnuki in 10 pravnu-
ki radi prihajajo k domačemti
ognjišču ter pomagajo materi pri
težjih opravilih, pa tudi pri tis-
tih manjših, za l^tere še vedno
vitalni in nasmejani ter nadvse
zgovorni mami, babici in praba-
bici zmanjka časa in moči.
Alojzija Neubauer dolgo živl-
jenje pripisuje delu, skrbnini
otrokom in zdravi prehrani. Se
vedno si sama ktiha in to po re-
ceptih svoje matere. Sama speče
tudi kruh in domače dobrote-
Pr^ovor "Rana tira, zlata ura" p^
še danes dosledno upošteva-
Zelo zgodaj vstaj^ zato pa tudi
spat odhaja dokaj hitro. Neka)
časa si vzame za gledanje TV in
posluša radio. Že dolga leta p^
zelo rada prebira, kot sama pra'
vi, kar njen Tednik, saj je nanj že
dolgo naročena.
Viictor Horvcrf
Alojzija Neubauer je letos s svoje njive prinesla rekordno
veliko sončnico, ki meri v premeru kar 56 cm.
Na svoji življenjski poti je v 85.
letu omagal Jože Rašl iz
Aškerčeve 3 v Ptuju. Na starem
rogozniškem pokopališču so v
sredo, 2. Oktobra, njegovo telo
položili v družinsko grobnico,
tam so se od njega poslednjič
poslovili številni Ptujčani, mno-
gi prijatelji in znanci. Njegova
življenjska pot je bila več kot
šest desedetij prežeta z delom na
raznih področjih in z zvestobo
do slovenskega naroda.
Rodil se je 12. februarja 1912 v
trdni kmečki družini v Rogozni-
ci pri RujtL Osnovno in
meščansko šolo je končal v ptuj-
ski Mladiki. V družini je bilo več
otrok, spoznal je, da za vse doma
ne bo mesta, zato se je zgodaj
odločil za samostojno pot.
Odločil se je za vojaški poklic,
uspešno končal vojaško šolo in
služboval v Skopju. Tam se je
poročil z Marijo-Jelico, od tam
pa sta morala aprila 1941 pobeg-
niti pred bolgarskimi okupator-
ji. Nemški okupator mu je dovo-
lil vrnitev v rojstni kraj, odredil
pa mu je delo na železnici. Med
delom se je povezal z borci za
svobodo, podpiral osvobodilno
gibanje, od jeseni 1944 pa je bil
aktiven borec v NOV Slovenije.
Po vojni je nekaj časa delal na
vojnem odseku ptujskega okraja,
bil odpuščen in prestavljen zo-
pet k železnici na območju Voj-
vodine. V letih pred upokojitvijo
je bil načelnik železniške postaje
v Lazarevu pri Zrejaninu. V letu
1966 se je z ženo in hčerko vrnil
v rodni Ptuj. Takoj se je ustvar-
jalno vključil v delo na raznih
področjih, predvsem v krajevni
samoupravi. Delovno se je akti-
viral in nad 10 let delal v Ptuj-
skih toplicah, sodeloval v pripra-
vah na referendum za prvi sa-
moprispevek v Ptuju, saj je bil
precejšnji delež tega namenjen
za gradnjo Ptujskih toplic.
Pozneje je bil dve mandatni
dobi predsednik sveta KS
Dušana Kvedra Ptuj in je veliko
prispeval k obnovi stare^ mest-
nega jedra, skupaj z dru^mi kra-
jevnimi skupnostmi pa je poma-
gal k razvoju Ptuja kot celote.
Oba z ženo sta rada zahajala v
naravo, v Juršincih sta si uredila
si jomen vikend, rada sta gobari-
la in vrtnarila. Jože je bil tudi
tispešen čebelar in kot član UO
Čebelarskega društva organiza-
cijsko in strokovno pomagal k
razvoju čebelarstva na ptujskem
območju. Vsakemu je znal dobro
svetovati in pogosto materialno
pomagati. Zato je imel veliko
znancev in prijateljev, radi so ga
imeli in spoštovali so ga Mno-
gim bo ostal v trajnem spomintL
Franc i^deršeic
fCDNIK - 17. OKTOBER 1996__
piŠE: MIRKO KOSTANJEVEC / referendumi o volilni zakonodaji
OD TOD IN TAM - 15
O referendumskem n^iAmsmi
2. nadaljevanje
0 Odmevi na
Jločitev ustavnega
jodišča
prej citirano odločbo ustavne-
rt sodišča z dne 14. 6. 19% so
l^vljani, ki se zanimajo za po-
Ijtiko, in pravni strokovnjaki
prejeli zelo različno - nekateri z
^obravanjem, drugi pa z
začudenjem in vprašanjem, za-
jaj ustavno sodišče ni z razvelja-
vitvijo ZRLI napravilo konca
referendumskemu cirkusu". Od
gvTio izrečenih oz. napisanih
stališč do omenjene odločbe naj
omenim le mnenje in stališče
jjag. Bojana Bugariča z ljubljan-
ske pravne fakultete, katedre za
ustavno pravo, izraženo v njego-
vem člaiiku pod naslovom: "Za-
)aj je pravni dogmatizem nede-
iDolo-atičen", v katerem med
arugim piše: "Večinsko nmenje
ustavnega sodišča o referendiun-
jldh pobudah je povsem v soz-
vočju z idejo predstavniške de-
niokracije, ločena mnenja
(pomšene) manjšine, zlasti Kri-
ričevo, pa predstavljajo poskus
suspenza ideje demokracije v
pravoi." (glej Sobotno prilogo
Dela", str. 29, z dne 20.7.19%).
Sodnik ustavnega sodišča mag.
Matevž Krivic, ki je v ločenem
mnenju v omenjeni odločbi med
drugim tudi zapisal, da bi bilo
ZRLI treba razveljaviti in uza-
koniti pravi zakonodajni refe-
rendum, da manjkajočih določb
v zakonu ustavno sodišče ne bi
smelo nadomestiti z lastno inter-
pelacijo itd. (glej članek novi-
narja Petra Jančiča v "Večeru",
str. 5, z dne 2\. 6. 19%), je mag.
Bugariču odgovoril s člankom v
Sobotni prilogi "Dela", str. 28, z
dne 27. 7. 19% pod naslovom
"Vabljivi nadomestek zakono-
dajne^ referenduma", v kate-
rem je uvodoma v botanično-
poljedelski prispodobi zapisal,
da je njegov članek "zgodba o
tem, kako je mag. Bugarič ame-
riškemu podnebju prilagojene
rasdine sadil pri nas in pri tem
domače gojitelje ozmerjal za sov-
ražnike zelenja". V tem članku
Krivic ostaja in pojasnjuje svoje
že prej omenjeno ločeno mnenje.
^ Kaj je storil DZ
Najprej je potrebno povedati,
da je skupina poslancev,
povečini iz LDS, olu-abrena s
stališčem ustavnega sodišča,
izraženega v prej omenjeni
odločbi z dne 14. 6. 19%, zahte-
vala razpis še četrtega referendu-
ma, na katerem naj bi volivci od-
govorili z "za" ali "proti" na tole
vprašanje:
"Ali ste za to, da se zakon o vo-
litvah v državni zbor spremeni
tako,
-	da bo število sedežev , ki jih
bodo v parlamentu dobile posa-
mične liste kandidatov, soraz-
merno deležu za njih oddanih
glasov
-	da bo celotno območje Repu-
blike Slovenije ena volilna eno-
ta,
-	da bo volivkam in volivcem
omogočeno izbrati katerega koli
kandidata oz. kandidatko za
vseh 88 poslanskih mest oz. gla-
sovati za predloženo listo
-	da bodo najprej izvoljeni tisti
kandidati oz. kandidatke s kan-
didatne liste, ki so dobili naj-
večje število glasov."
# Sprememba in
dopolnitev ZRLI
Če upoštevamo odločbo ustav-
nega sodišča št. U-I47/94-12 z
dne 19. 1. 1995 (Ur. 1. RS št.
13/95), s katero je ustavno
sodišče med drugim odločilo, da
je potrebno 15. čl. ZRLI tako do-
polniti, da bo zagotovljeno
ustrezno sodno varstvo, in tudi
prej omenjeno odločbo ustavne-
ga sodišča št. U-I-201/% z dne
14.6.19%, katere pa DZ ni v ce-
loti upošteval, je DZ na seji dne
10. 6. 19% sprejel zakon o spre-
membah in doi^lnitvah zakona
o referendumu in ljudski inicia-
tivi (Ur. list RS št. 38/%). Ta za-
kon, ki ga bom v nadaljevanju
tega članka imenoval novela
ZRLI, je dopolnil oz. spremenil
tele (navedel bom le nekatere)
člene ZRU:
-15. čl., ki sem ga predstavil že
prej,
- za prvim odstavkom 19. čl. se
dodasta nova drugi in tretji od-
stavek, ki se glasita:
"Če je do sprejema akta o razpi-
su zakonodajnega referenduma
vloženih več zahtev za razpis
predhodnega referendiuna o
vprašanjih, ki se med seboj izkl-
jučujejo, mora Državni zbor raz-
pisati referendimi o vseh
vloženih zahtevah na isti dan, in
sicer v 30 dneh od vložitve
zadnje zahteve za razpis pred-
hodnega referendimia.
Če je v primeru iz prejšnjega
odstavka vloženih do sprejema
akta o razpisu zakonodajn^a re-
ferendimia ena ali več pobud vo-
livcem za vložitev z^teve za
razpis referenduma, razpiše
Državni zbor predhodni refe-
rendum v 30 dneh od poteka
roka za zbiranje podpisov v pod-
poro tisti zahtevi za razpis refe-
rendimia, glede katere je bila po-
buda vložena prva."
-	v 23. členu se doda nov drugi
odstavek, ki se glasi:
"Če se na referendumu odloča o
vprašanjih, ki se urejajo z zako-
nom, ki ga sprejema Državni
zbor z dvotretjinsko večino gla-
sov vseh poslancev, je odločitev
na referendumu sprejeta, če zan-
jo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali, pod pogojem, da se
glasovanja udeleži večina vseh
volivcev."
-	dopolnjen 46. čl. se sedaj v ce-
loti glasi:
a)	"glasovnica vsebuje
vprašanje, o katerem se odloča
na referendumu, in navodilo o
načinu glasovanja
b)	če se glasuje o več referen-
dumskih vprašanjih, se o vsa-
kem vprašanju glasuje s posebno
glasovnico
c)	če se glasuje o več referen-
dumskih vprašanjih, ki se med
seboj izključujejo, se glasuje na
glasovnici , ki vsebuje vsa refe-
rendumska vprašanja, o katerih
se odloča na referendumu.
č) glasuje se tako, da glasovalec
obkroži na glasovnici besedo za
ali proti, v primeru iz prejšnjega
odstavka (^ej zgoraj pod c) pa
tako, da volivec obkroži zapo-
redno številko pred vprašanjem,
ki vsebuje predlog, za katerega
želi glasovati."
Posebno pozornost zaslužijo
prej omenjeni 2. odst. 23. člena,
3. odst. (točka c) 46. čl. in del
četrtega odst. (točka č) 46. čl.
ZRLI, ki se glasi: 'V primeru iz
prejšnjega odstavka (glej zgoraj
točko c) pa tako, da volivec ob-
kroži zaporedno številko pred
vprašanjem, ki vsebuje predlog,
za katerega želi glasovati."
Določbe v teh členih naj bi se
uporabljale tudi glede referen-
dumskih vprašanj, ki bi jih naj
upošteval zakon o volitvah v
državni zbor.
Zakonodajalec je hotel s temi
novimi določbami ZRLI doseči:
a)	da ne bi prišlo do, po prvot-
nem besedilu ZRLI, možne si-
tuacije, ko je npr. za spremembo
ZRLI potrebna dvotretjinska
večina glasov vseh poslancev,
medtem ko pa bi poslanci morali
spremeniti cit. z^on in upošte-
vati referendumska vprašanja,
na katera je z "za" odgovorila
večina tistih volivcev, ki so voli-
li,
b)	da bi se volivci istočasno na
eni glasovnici izjavljali z ob-
krožitvijo zaporedne številke le
za eno od referendumskih
vprašanj, ne pa izrecno o vseh.
Mnogi volivci, zlasti pa tudi
pravni strokovnjaki in nekateri
sodniki ustavnega sodišča meni-
jo, da so določbe novele ZRLI
pravilne.
Mirko Kostanjevec
Marjanu Staretu v spomin
v četrtek 3. oktobra, ko se je za
vedno poslovil, je bil povsem
i)ičajen delovni dan in mestni
jjvež se ni niti za en sam hipec
polegel. Odšel je tiho, spokojno
in skoraj neopazno. Le nam pri-
iateljem in znancem je od pre-
iunjenosti zastal korak, kot da bi
ie tudi nas dotaknila nevidna
pest Časa, gospodarja smrti in
^■seh začetkov. Tisti hip sem ga v
iiuhu spet zagledal t^ega, kot
sera ga spoznal: visokega, poš-
evnega, črnih las, vzradoščene-
a in prekipevajočega mladosti,
fo se življenje ponuja kot neu-
^Ijiv vir vsega lepega, in na-
posled takšne^, kot sem ga
^ečal nazadnje: na vozičku,
^putiranih nog, skoraj n^b-
vase pogreznjenega in s
potlačeno samotno dušo v topih
^h. Ostala sta mu le veliko srce
® duh, le tega mu narava ni vze-
kot davek na podarjeno vedri-
''o v mladosti ... In taki ljudje
'lajajo tiho. Ljubljanski zvo-
''ovi mu niso peli v slovo, ni bilo
l^l^iema in zastav na pol droga.
^ tista črna na domu upokojen-
^ bolj na robu prestolnice, kjer
^ prebival zadnja leta, je naz-
''^iala, da je preminil eden od
^'arovancev. Toda preminil je
jf^tiik - poet zabavne glasbe,
^ttirl je Manan Stare, zagotovo
najboljših iz stare garde
f^^enskih tekstopiscev, a da še
^ povedal vse^, kar je bilo na-
j^Pičen^a v njegovi notranjosti
•^ar je želel povezati v zbirko,
^^dil se je v bližini Prešemo-
J krajev, v Koroški Beli, dan-
i^šnji so to že Jesenice, a da ni
J^oli niti pomislil na pesnikp-
f le. Sanj^ je, da bo igralec. Že
t osnovnošolec, še zlasti pa kot
^•^azijc je veliko nastopal na
.i'^čem jeseniškem amater-
odru, vmes pa kot napove-
in humorist sodeloval z
l^^iŠkim velikim plesnim or-
^^oni(okoh 1948-50 ga je us-
Franc Košir, Marjanov
Pot ga je po maturi vodi-
d, ^ slavistiko, vendar
^^čega gledališča, kjer je bil
t^^ igralskih stebrov pa tudi
■ ni zapustil. Šele kasneje,
k
ko je po treh letih opustil
poučevanja slovenščine na jese-
niški gimnaziji, je odšel med
profesionalce. FWo njegovo de-
lovno mesto igralca naj bi bilo
na Pmju, vendar so gledališče
ukinili, še preden je z dekretom
v žepu utegnil sploh priti. Zatem
je kot gost, sezono ali dve, taval
od gledališča do gledališča, vmes
kot duhovit konferansje veliko
nastopal z ansamblom Dobri
znanci, dokler se ni zaposlil, naj-
prej na Radiu Ljubljana, nato pa
kot urednik za domačo zabavno
glasbo na televiziji. In tu je v
svojih oddajah, nemalokdaj tudi
kot režiser, uresničil prenekate-
ro svojih razgibanih zamisli ter
tako postavil temelje vsem
bodočim oddajam s tovrstno
glasbo. In tako je končno prišel
tudi na Ptuj, ko se je za naš festi-
val začela zanimati tudi televizi-
ja. Poslej je bil Marjan Stare leto
za letom, vse do svoje prez-
godnje invalidske upokojitve,
kot urednik in tekstopisec tesno
povezan z našo prireditvijo in z
vsemi dogodki v zvezi z njo.
V nenehnem stiku z ansambli,
komponisti in pevci se je neke^
dne poizkusil kot pisec besedil,
saj so bile takrat potrebe v komaj
nastajajoči slovenski zabavni
glasbi izredno velike. Poskusil
in uspel! Naravnost presenetil je
z novo pesniško mislijo, slogom
in lepim jezikom Poslej je zelo
veliko pi^ za Avsenika, Slaka,
Zadovoljne Kranjce, (jorenjce,
za ans. Borisa Kovačiča, Alpski
kvintet itd. Napisal pa je tudi
vrsto izredno lepih besedil za
skladbe Jožeta Privška ter za
pevce, kot so Edvin Fliser, Lado
Leskovar, Marjana Deržaj, Elda
Viler in drugi. Če bi jih sešteli,
jih ne bi bilo za tisoč. Marjanov
opus namreč ni velik, saj ni ni-
koli pisal zrimanih puhlic za pch
trebe zabavnoglasbene industri-
je. Njegova poezija je čustvena,
globoka, domoljubna, s čudovi-
timi opisi slovenskih naravnih
lepot, pa tudi sporočilna. V njej
se zrcali naš človek z ljubeznijo
do matere, domačije, zlatolasega
dekleta, z navezanostjo na
zemljo in do vsega, kar ga prikle-
pa na to
majhno deželo,
skrito v planine
in sončne ravnine.
Spričo vsebinske doživetosti,
zunaj obrtniškega kopita, Marja-
nova besedila zagotovo sodijo v
antalogijp tovrstne slovenske
poezije. Šestnajst velikih nagrad
in cela vrsta priznanj, ki jih je
prejel, so tej trditvi samo v prid
Ko je bil sredi največjih ustvar-
jalnih moči, ga je nenadoma pri-
zadela bolezen. Nemočnega so
odpeljali v dom upokojencev,
med hiše v tesni ulici, kjer so si-
cer zanj lepo skrbeli, le da s pog-
ledom ni mogel dlje kot do na-
sprotne stene svoje sobe ter skozi
okno do nasprotne stavbe čez
ulico in nazaj. To ga je sčasoma
zlomilo do te mere, da je kot pi-
sec onemel. Ali ima potlej živl-
jenje sploh še smisel?
V ponedeljek, 7. oktobra, so ga
v popoldanskih urah pokopali
sredi gorenjskih lepot, ki jim je v
svojih besedilih namenil toliko
občudovanja, ljubezni in sloven-
ske pripadnosti. Po deželi niso
peli zvonovi, tudi rekviema ni
bilo. Umrl je pesnik. K počitku
na Blejski Dt)bravi so ga tiho po-
spremili le prijatelji, znanci in
vsi, ki se ga bodo s hvaležnostjo
spominjali.
IC
Ko smo pred dobrim letom
prijatelji, znanci in kolegi
spoštovane gospe dr. Ljube Neu-
dauerjeve izvedeli za njeno težko
in neozdravljivo bolezen, smo
bili žalostni in potrti. Še mnogo
bolj pa nas teži žalost sedaj, ko
smo se od nje za vedno poslovili.
Vsi, ki smo jo obiskovali med
njeno boleznijo, smo jo po tihem
občudovali, kako mimo in
potrpežljivo je ob pomoči sopro-
ga in otrok premagovala tegobe,
ki jih je prinesla težka bolezen,
za katero je sama dobro vedela,
da je ne bo mogla premagati.
Vsako dokončno slovo je zelo
boleče, še zlasti pa, ko vemo, da
odhaja od nas osebnost, ki so jo
odlikovale vse človeške, moralne
in strokovne vrednote.
Gospa dr. Neudauerjeva je bila
predvsem izredno dobra po srcu,
čuteča in skrajno poštena, priza-
dele so jo vse, še tako majhne
krivice. Vedno se je bila do
skrajnih meja pripravljena raz-
dajati svojim malim bolnikom
in to z največjo mero odgovor-
nosti in izrednega strokovnega
znanja. Delo, skrb in odgovor-
nost za bolnega otroka so ji po-
menili velik del smisla njenega
življenja. Živela pa je tudi za svoj
dom in družino, ki jo je v pogo-
voru - zlasti še potem , ko so jo
razveseljevali še vnuki - pogosto
omenjala kot dragoceno vredno-
to svojega bivanja. Mlajšim
zdravnikom pa je od vse^
začetka, ko smo po šolanju
začenjali opravljati svojo prakso,
bila vzor požrtvovalne, marljive,
strokovno in vsestransko široko
razgledane zdravnice, ki je v nas
zapustila neizbrisen spomin za
vselej.
Gospa dr. Ljuba Neudauer je
bila rojena 3. avgusta 1922 v Cel-
ju. Gimnazijo je končala 1. 1940
v Mariboru in se nato vpisala na
medicinsko fakulteto v Zagrebu.
Večkrat je pripovedovala, da je
že v otroških letih želela postati
zdravnica. Študij v Za^ebu ji je
prekinila vojna, ko je bila s starši
izseljena v Srbijo. Tam je sodelo-
vala v partizanski sanitetni
službi. Po končani vojni vihri je
nadaljevala študij in leta 1952
diplomirala na medicinski fa-
kiilteti v Zagrebu.
Po opravljenem stažu se je za-
poslila v Osnovni zdravstveni
službi na Ptuju. Leta 1958 je v
Zagrebu zelo uspešno opravila
specialistični izpit iz peiatrije
in nato prevzela vodenje
zdravstvenega varstva predšol-
skih otrok v tokratnih občinah
Ptuj in Ormož. Danes si niti
predstavljati ne moremo, kakšno
ledino je gospa doktorica zaorala
na področju preventive, pa tudi
kurative v naših tedaj še skrajno
zaostalih in revnih krajih. Z ve-
likimi napori in zanosom je us-
tanavljala prve otroške posveto-
valnice na Ptuju v oddaljenih
krajih Haloz in Slovenskih go-
ric. Največ i^zomosti je name-
nila pravilni otroški prehrani,
zgodnjemu odkrivanju izpaha
kolkov in preprečevanju r^ti-
sa. Pogosto je poudarjala, da se
zamujeni čas za pravočasno in
ustrezno ukrepanje pri dojenčku
in majhnem otroku ne da nikoli
več nadomestiti. Njeni uspehi pa
so se kazali tudi na področju ku-
rative. Umrljivost in težja obo-
levnost otrok je tudi po njeni
zaslugi v naših krajih naglo upa-
dala Vselej se je trudila za dobro
teamsko sodelovanje vseh stro-
kovnjakov, ki so potrebni pri
uspešnem zdravljenju otrok.
Gospa dr. Neudauerjeva je dol-
ga leta vodila še konziliamo pe-
diatrično službo v Domu za tele-
sno in duševno prizadete otroke
v Domavi, ki je tedaj deloval v
skrajno neprimernih razmerah.
Vložila je mnogo truda v ustrez-
no zdravljenje najtežje prizade-
tih otrok iz vse Slovenije. Vedno
je znala prisluhniti tudi hudim
osebnim stiskam staršev teh
težkih bolnikov.
Bila je prva predsednica komi-
sije za kategorizacijo otrok z
motnjami v telesnem in dušev-
nem razvoju na Ptuju. Na tem
področju je sodelovala polnih 24
let. Za ta prizadevanja in uspehe
ji je bilo leta 1987 izročeno viso-
ko priznanje Skupnosti socialne-
ga skrbstva Slovenije. Za poseb-
ne zasluge v zdravstvu je bila od-
likovana z redom zaslug za na-
rod s srebrno zvezdo, zlato pla-
keto Zveze zdravniških društev
Jugoslavije in zlato plaketo Zve-
ze pediatrov Jugoslavije, ki ji je
še zlasti mnogo pomenila.
Leta 1977 je gospa dr. Neudau-
erjeva iz zdravstvenih razlogov
morala v pokoj. S težavo se je
ločila od svojih malih bolnikov.
Zanimanje zanje in za dogajanja
v medicinski stroki pa je ohrani-
la vse do poslednjih dni.
Sedaj, ko se pretreseni ob veli-
ki izgubi spošdjivo klanjamo
osebnosti in delu spoštovane go-
spe dr. Neudaueneve, se ji želi-
mo za vse opravljeno iskreno za-
hvaliti. Dediščina, ki jo zapušča
svojim naslednikom, je velika,
dragocena in za nas obvezujoča.
V težJdh trenutkih slovesa se
spomnimo misli, ki jo je nekoč
sama zapisala; "Res je, da se vsak
človek ob bolezni, ko ni več
pomoči, nekako tolaži, da je pač
usoda tako hotela, neko tolažbo
človek v takih trenutkih pač
mora imeti."
Dr. A. Planinšek
16 - ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
17. OKTOBER 1996- TEDMlJ^
ARMENIJA / 32. sahovska olimpiada
Brevan v septembru 1996
ARMENIJA - MALO ZNANA KAVKAŠKA DRŽAVA • ŠAHOVSKI VELEMOJSTRI - ARMENSKI »BOGOVI« ®
ODLIČEN ZAČETEK SLOVENSKIH ŠAHISTOV • NEKOLIKO NAPETOSTI OB ARMENSKIH PREDSEDNIŠKIH
VOLITVAH • ŠAHISTI 21., ŠAHISTKE 31.
Potem ko sem letos poleti z ve-
seljem sprejel vabilo organiza-
torjev 32. šahovske olimpiade,
da se kot šahovski sodnik ude-
ležim te največje letošnje šahov-
ske prireditve, sem se skušal sez-
naniti s podatki o državi, v kate-
ro bom potoval. Pri tem sem na-
letel na precejšnje težave, saj je
Armenija malo poznana kav-
kaška diiava, ki je šele z razpa-
dom nekdanje Sovjetske zveze
pridobila pravo samostojnost.
Med sojenjem na velikem med-
narodnem šahovskem turnirju
avgusta na Dunaju sem uspel na-
baviti zelo zastarelo tiu-istično li-
teratttro v nemškem jeziku o
nekdanji sovjetski republiki in
se tako seznaniti z nekaterimi
osnovnimi podatki.
Republika Armenija obsega
29.800 kvadratnih Mlometrov
ter meji na Azerbejdžan (566 km
meje), Gruzijo (164 km meje),
Iran (35 km meje) in Ttu:čijo
(268 km meje). Glavno mesto
Erevan (Eretouni) leži na ar-
menski visoki planoti, kjer so
mrzle zime in vroča poletja, ima
okoli 1.400.000 prebivalcev ter je
kulturno in politično središče
države s 3.521.000 prebivalci, od
katerih je 96 % armenske narod-
nosti. Več kot 4,000.000 Armen-
cev živi v drugih državah, v glav-
nem v ZDA in Kanadi. Ravno ti
so poleg državnih institucij v ve-
liki meri materialno podprli or-
ganizacijo šahovske olimpiade.
Gospodarstvo je v veliki meri
odvisno od uvoza, ki pa je zaradi
lege države in političnih razmer
na tem delu sveta zelo
otežkočen. Vojno stanje med Ar-
menijo in Azerbejdžanom zaradi
armenskega Gornjega Karabaha
ni končano, čeprav neposrednih
vojaških spopadov ^ni več, pot
preko Grtizije je zaprta zaradi
blokade upornikov v Abhaziji,
Turčija je zgodovinski sovražnik
Armencev, tako da potekajo
trgovske poti le v smeri proti
Iranu in po zraku.
Slovenska šahovska reprezen-
tanca je pripotovala v Erevan 14.
septembra ponoči iz Frankftuta
skupaj z nekaterimi drugimi za-
ho(iio evropskimi ekipami.
Nameščena je bila v hotelu Ar-
menija na glavnem mestnem
trgu, šahovski sodniki pa smo
prebivali v neposredni bližini, v
hotelu Širak. Armenci so nas in
vse druge udeležence olimpiade
sprejeli zelo prijazno, na vsakem
koraiku si opazil izredno gostol-
jubnost domačinov in neverjet-
no poznavanje šahovske igre.
Armenci posebej spoštujejo
šahiste, šahovski velemojstri pa
so zanje "bogovi", ki jim je po-
trebno v vsakem primeru ustreči
in poskrbeti za njihovo dobro
počutje. Šele v Erevanu mi je
postalo jasno, kaj zanje pomeni,
da je bil njihov rojak Tigran Pre-
tosjan (1929-1984) v letih 1963-
69 svetovni šahovski prvak in da
je njihova klubska ekipa leta
1995 v Ljubljani osvojila naslov
ekipnega prvaka Evrope. Ko
sem takrat sodil na tekmovanju,
mi je bilo še marsikaj nera-
zumljivo, predvsem pa nisem
mogel niti približno oceniti po-
membnosti šahovske zmage, ki
je bila dodatna moralna obveza
nacije za dobro organizacijo
šahovske olimpiade. V tem so'
Armenci v celoti uspeli, saj je
bilo splošno mnenje, da je bila
olimpiada v Erevanu ena izmed
do sedaj najbolje organiziranih.
Svečana otvoritev olimpiade v
prekrasnem koncertnem in
športnem kompleksu, kjer so
bila tudi vsa tekmovanja in kon-
gres FIDE, je bila edinstvena,
kratka in jedrnata kulturna pri-
reditev, v kateri je bilo rečeno le
najnujnejše. Govorniki, pred-
sednik republike Armenije Le-
von Ter-Petrosjan, predsednik
Svetovne šahovske federacije
Kirsan Iljtmižinov in svetovni
šahovski prvak Gari Kasparov,
ki je tekmovanje uradno odprl,
so za svoja kratka izvajanja pre-
jeli aplavze na odprti sceni, kul-
turniki pa so simbolično pred-
stavili šahovsko igro in državne
zastave udeležencev.
Predstavnike slovenske delega-
cije je zvečer po končanem
prvem kolu sprejel predsednik
FIDE Kirsan Iljtmižinov. Sez-
nanil nas je s svojim novim pro-
gramom za uspešnejše delovanje
svetovne šahovske organizacije.
Ambiciozni predsednik Repu-
blike Kalmikije, ki je relativno
neodvisna enota ruske države, je
najmlajši član ruskega parla-
menta (dtmia) in ima pod kon-
trolo skoraj vso proizvodnjo ru-
skega kaviarja. Na moskovski
imiverzi je diplomiral iz ja-
ponščine in japonske zgodovine
ter ima odlične gospod^ke sti-
ke s to državo, v kateri je tudi so-
lastnik več bančnih tistanov.
Njegov šahovski program temel-
ji na povezovanju obeh šahov-
skih organizacij (FIDE in
PCG\), na organiziranju dvolet-
nih tekmovalnih ciklusov (olim-
piade in svetovna prvenstva), na
zagotavljanju razvoja mla^m
šahistom v vseh državah in soci-
alne varnosti ostarelim velemoj-
strom.
Slovenski reprezentanci sta
startali odlično ter po pričakova-
nih uvodnih zmagah dosegli dve
zelo odmevni zmagi, ženske 2-1
z močno ekipo Izraela in moški
senzacionalnih 3-1 z najboljšo
selekcijo Armenije. Naenkrat je
bilo potrebno številnim gledal-
cem natančno pojasnjevati, kje
je Slovenija in kako je nastala,
kakšna je njena državna ureditev
in podrobnosti o dosedanjih
uspehih slovenskih šahistov.
G^rg Mohr, ki je po skoraj sed-
mih urah igre v 93. potezi pre-
magal domačega velemojstra
Minasjana, je bil ta večer najpo-
pularnejši tekmovalec olimpia-
de. Anita Ličina je premagala
odlično izraelsko velemojstrico
Ano Segal in s tem dopolnila lep
večer slovenskega šaha v Ereva-
nu. V tretjem kolu so bile Ang-
ležinje, ki so na tej olimpiadi
igrale odlično, za naše ženske
prevelik zalogaj, pa tudi fantje so
dosegli po borbeni igri samo ne-
odločen rezultat s solidno ekipo
Poljske. Žreb nam ni bil naklon-
jen, saj so v četrtem kolu fantje
igrali proti močnim Ukrajin-
cem, ki so imeli povprečni ra-
ting 2632, to je več kot katerikoli
član naše ekipe. Izgubili smo te-
sno, čeprav je odlični Aleksan-
der Beljavsld premagal Olega
Romanišina. Ženske so tesno iz-
gubile z vedno neugodno Hrvat-
sko, vendar je plasma obeh ekip
še vedno odličen. V ekipi je
prvič nastopila šestnajstletna
Jana Krivec ter igrala iz kola v
kolo bolje in je nastopala kar do
konca tekmovanja brez premora.
Sledili so poraz moških z močno
Bosno in Hercegovino in žensk s
Švedsko ter dve pomembni zma-
gi moških proti Tajski in žensk
proti Braziliji, tako da smo bili
na prost dan s plasmajem obeh
slovenskih ekip več kot zado-
voljni. Igralci so izrabili prosti
dan za izlete in nabiranje novih
moči. Z Anito sva se udeležila
"pravega armenskega kosila", ki
ga je družina velemojstra Aršaka
Petrosjana, kapetana armenske
reprezentance, ki je igral na več
turnirjih na Ptuju, priredila za
ožji krog šahovskih prijateljev.
Popoldan je minil v prijetnem
pogovoru, na katerem sem izve-
del veliko zanimivih podatkov o
Armencih in njihovi zgodovini.
Tisti dan so bile v Armeniji vo-
litve predsednika republike, na
katerih so se potegovali za to
najvišjo ftmkcijo v državi trije
kandidati. Volišča so bila odprta
do polnoči in naslednji dan so
bili objavljeni rezultati. Dose-
danji predsednik Levon Ter-Pe-
trosjen je dosegel 52 odstotkov
glasov, njegov konkurent, bivši
univerzitetni profesor ^gen
Manukjan, pa 41. Opozicija, ki
jo je podpiralo predvsem izo-
braženstvo in ki je močno nacio-
nalistično usmerjena, je dobila
večino glasov v mestu Erevanu
ter je menila, da so rezultati voli-
tev ponarejeni, čeprav so medna-
rodni opazovalci ugotovili le ne-
bistvene nepravilnosti. Zaradi
tega je prišlo do protesmega zbo-
rovanja in neredov pred parla-
mentom Vse pomembne objek-
te v mestu in vse večje trge je za-
sedla vojska in na ta način pre-
prečila demonstracije ter omo-
gočila parlamentu normalno
delo. Parlament je verificiral re-
zultate predsedniških volitev,
vojska pa je ostala na trgih do
konca olimpiade. Domačinom je
bilo gibanje nekoliko omejeno,
udeleženci olimpiade pa smo
lahko z olimpijsko prepustnico
neovirano hodili skozi blokade
in v zavarovane objekte.
Po enodnevnem počitku sta
slovenski ekipi nadaljevali do-
bro igro in solidne reztiltate. Od-
mevne so bile predvsem zmage
fantov proti Egiptu in Kir^ziji
ter deldet proti Turkmeniji in
Mongoliji. Na drugi prosti dan
se je celotna slovenska odprava
udeležila prijetne skupne večerje
v hotelu Ararat. Ta dan se je
pričel kongres FIDE in trajal
skupno z delom po komisijah
štiri dni. Za tekmovalne dosežke
so bili podeljeni mednarodni
naslovi, sprejeti tekmovalni pro-
grami in dopolnjena pravila
šahovske igre. Za predsednika
FIDE je bil s 87 proti 46 glasovi
ponovno izvoljen Kirsan II-
jumžinov, naslednja olimpiada
pa bo čez dve leti v Elisti, glav-
nem mestu republike Kalmikije.
V predzadnjem kolu je dosegla
slovenska reprezentanca senza-
cionalno zmago 3,5-0,5 proti
močni ekipi Estonije. Kazalo
že, da bo prišlo do senzacionalna
uvrstitve naše moške ekipe, vej,
dar pa nas je nepotrebni pora;
proti Španiji vrnil na realna ilj
Tudi dekletom se je poznala ut.
mjenost in so v finišu nekolik
popustile.
Z dosežkom obeh slovenski^
ekip na šahovski olimpiadi s®
lahko več kot zadovoljni. Obt
ekipi sta dosegli več, kot sejt
pričakovalo, vendar pa nekolika
manj, kot bi po poteku dogod
kov lahko. Slovenija je bila mec
moškimi po povprečnem ratiii
gu 2508 uvrščena na 25. mesta
dosega pa je 21. mesto. Deklet
so bila po povprečnem ratingt
2195 uvrščena na 31. mesto te
so dosegle pričakovani rezultat
V slovenski reprezentanci je bi
najuspešnejši slovenski prvaka
leto 19%, velemojster Aleksan
der Beljavski, ki je član Šahov-
skega društva Ptuj. Med vsem
vrhtmskimi šahisti je edini odi
gral vseh 14 partij, dosegel po se-
dem zmag in sedem remijev ter<
75-odstomim izkupičkom toči
zasedel četrto mesto na prvi de-
ski. Prav tako je odlično igri
Georg Mohr, ki je ves čas tekmo-
vanja lovil velemojstrski naslov,
a ga zgolj zaradi spleta številni!"
naključij ni dosegel. S svojo ig^
sta zadovoljila tudi Aljoša Gro-
sar in Bogdan Podlesnik, saj se
dosegla lep izkupiček točk.
Slovens^ prvakinja za letošni^
leto Anita Ličina je tokrat
sproščeno in neobremenjen"
rajub temu da je ob koncu po;
ptistila, je dosegla odličnih ^
točk iz 12 partij ter je bila skup^'
z mlado Jano Krivec (7,5 točk
11) gonilna sila ženske reprezeH'
tance.
Kot že na olimpiadi pred dvC'
ma letoma v Moskvi sem tudi to-
krat imel odgovorno nalogo, ^
sodim vedno prvi dvoboj žeH'
skega dela olimpiade. V teh dvo"
bojih se je odločalo o kolajnah
med ženskami, zato napake
niso dopustne. Po splošnei^
mnenju sem zaupano nalogi
odlično opravil.
Na koncu naj še omenim, ^
sta po pričakovanju zmag^
"sanjski moštvi" Rusije P^
moških in Gruzije pri ženski'
ki sta si praktično že pred ko^'
cem tekinovanja zagotovili
medalji.
Janko Bohe"
Slovenska ženska reprezentanca: (od leve) Ankerstova, Mi-
hevčeva in Krivčeva; stoji Ličina
Sodnik Janko Bohak (levo) z udarnim delom moške ekipe
Mohrom in Beljavskim
Spomenik svetovnemu šaho^'
skemu prvaku Tigranu Pefro
sjanu
Vojaška parada ob dnevu državnosti Armenije
Sprejem slovenske delegacije pri predsedniku FIDE: (od leve) %
hevčeva, Kutin, Jelen, Ankerstova, Mohr, predsednik Fide
jumžinov, Bohak, Kraševec in Beljavski
fCDNIK - 17. OKTOBER 1996
NASVETI - 17
Kuharski nasveti
Kostanji
fokrat nadaljujemo pogovor o kostanjih, še zmeraj pa
mdi zbiramo recepte za pripravo jedi iz njih.
Iz kostanjev
lahko naredi-
mo tudi kos-
tanjev pire kot
priloga k me-
snim jedem.
»Najpogosteje ga pripravljamo
iavno v tem letnem času, saj se
odlično poda k mesnim pečen-
jjam, navadnim ali polnjenim,
pečenemu puranu ali perumini
[er pretaknjeni pečeni govedini.
2a eno osebo potrebujemo pri-
bližno 10 dag olupljenih kiiha-
nih kostanjev in jih skuhamo,
posebej pa skuhamo še 5 dag
Icrompirja. Ko so krompir in
Kostanjev puding
kostanji kuhani, jih lahko
pomešamo in oboje pretlačimo
skozi pasirko, dodamo sol, lahko
dodamo še na kocke narezano in
prepraženo slanino, ki jo lahko v
kostanjev pire vmešamo ali ga z
njo zabelimo, ko smo ga že servi-
ali na krožnike in ploščo. Ved-
no, ko pire servirate, je zelo do-
bro, da ga naložite v dresimo
vrečko z zobčastim nastavkom
in iztisnete na krožnik ali
ploščo. Tako serviran na
krožniku ali plošči ima bistveno
lepši videz.
Kostanjev pire pa je lahko mdi
sladica. Pripravimo jo tako, da
kostanje skuhamo. Za eno osebo
prav tako potrebujemo približno
10 dag olupljenih kostanjev. Ko
so kuhani, jih pretlačimo, nato
jim dodamo sladkor in rum ter
vse skupaj dobro premešamo.
Nato pripravljeno zmes pnjtisne-
mo skozi gosto sito v steklene
skodelice, tako da dobimo neke
vrste dolge čokoladne vlivance.
Po vrhu okrasimo s stepeno
sladko smetano in vloženimi
češnjami.
Iz kostanjev lahko pripravimo
tudi kostanjev riž. l^jub temu
da ob besedi riž najprej pomisli-
mo na prilogo, je kostanjev riž
sladica. Pripravimo ga tako, da
kostanje skuhamo, jih olupimo
in še tople pretlačimo. Pri-
mešamo sladkor, in sicer za en
kilogram predačenih kostanjev
porabimo približno 15 dag slad-
korja. Najbolše je, da uporabite
sladkor v prahu. Dodamo še va-
nilijev sladkor in po želji rum,
nato pa zmes skozi str^nik
(ribež) naribamo na krožnik. Na
krožnik padajo majhni podolgo-
vati koščki pripravljene mase, ki
so podobni rižu in prav zaradi
tega je sladica dobila ime kostan-
jev riž. Nato sladico okrasimo s
tolčeno sladko smetano ali preli-
jemo z vanilijevo kremo in še
dodatno okrasimo s smetano.
Iz kostanjev lahko pripravimo ,
tudi kostanjev kompot, kostan- i
jevo torto, tako imenovani stolp i
in seveda zelo cenjene in znane I
kostanjeve rezine.	'
Rezine pripravimo tako, da !
najprej pripravimo biskvitno |
podlago, jo posebej spečemo in
na ohlajeno biskvimo podlago
vsipamo kostanjevo kremo. V
biskvitno podlago lahko prav
tako damo pest kuhanih, olupl-
jenih in pretlačenih kostanjev.
Navedene količine zadostujejo
za model 20 x 25 cm. Biskvitno
podlago pripravimo tako, da
ločimo dva nmienjaka od l^lja- j
kov, nmienjakom dodamo 6 dag i
sladkorja in 5 dag margarine ali
olja, 5 dag vode ter penasto
umešamo. Dodamo trd sneg bel-
jakov, ki jim prav tako dodamo 6 |
dekagramov sladkorja, pri-
mešamo še 12 dekagramov
mehke moke, med katero smo
pomešali žličko pecilnega praška
in dve žlici kuhanih olupljenih
kostanjev. Vse skupaj vsipamo v
dobro pomaščen pekač, ki smo
ga potresli z ostro moko. Pečemo
pri temperatiui 180C dvajset mi-
nut. Kremo pripravimo tako, da
namočimo 2 žlici želatine v deci-
litru hladne vode. Ločimo dve
jajci. Riunenjakom dodamo 12
dag sladkorja in prilijemo 2 del
vrelega mleka ter mešamo nad
vodno soparo tako dolgo, da nas-
tane gosta pena Odstavimo, do-
damo namočeno želatino in do
mlačnega ohladimo, nato doda-
mo pol kilograma predačenih in
kuhanih kostanjev ter sneg bel-
jakov in 2 decilitra tolčene slad-
ke smetane. Kremo takoj vsipa-
mo na biskvitno podlago. Bis-
kvitno podlago lahko narahlo
napojimo s sladkano vodo, ki ji
dodamo malo ruma. Sladico pos-
tavimo za dve uri v hladilnik.
Pred serviranjem po vrhu preli-
jemo čokoladno glazuro. Pri ser-
viranju rezino okrasimo s sladko
smetano in kuhanimi celimi
kostanji.
Nada Pignar, !
učiteljica icuiicvstva
PiSE: GORAN ČEBUU / skrivnost mešanja pijač
Popoln juin jaški užitek
Southern comfort je liker na osnovi ameriškega bourbon
viskija in bi njegovo ime lahko prevedli kot popoln
južnjaški užitek, kar pove tudi podnaslov tega likerja, to je
The grand old drink of south, kar iz angleščine prevedeno po-
meni veličastna stara pijača juga.
Z likerji se prvič srečamo v sa-
mostanih, saj so bili menihi zra-
ven redkih izjem edini, ki so zna-
li pisati in brati. Tako so lahko
študirali spise o izločanju in pre-
delavi alkohola po napotkih ma-
gistra Salema (umrl leta 1167) in
kaj kmalu pričeli destilacijo v
mnogih samostanih. Zelišča, ki
So jih imeli na voljo, so upo-
rabljali za mešanje in dodajanje
okusa tem zvarkom.
Tako kot za Southern comfort
ie tudi za dmge likerske znamke
Značilna definicija, da so to
proizvodi iz alkohola z dodat-
kom različnih sadnih sokov,
zelišč, rastlinskih ekstraktov, ete-
ričnih olj in različnih arom, kot
^ kava, čokolada, mleko in med.
Postopek proizvodnje likerjev je
Zahteven, saj morajo vodo pred
Uporabo demineralizirati, torej
odstraniti vse mineralne snovi v
'liej. Vsebnost alkohola v likerjih
Sem biti od 7- do 40-odstotna, v
posameznih primerih pa tudi do
^-odstotna.
Southern comfon je najstarejša
»kerska znamka v ZDA. Prvič je
izdelan sredi 19. stoletja v
New Orleansu, danes pa ga proiz-
vajajo v St. Luissu v zvezni
^žavi Missouri. Za liker Sout-
hern comfort velja, da je na alko-
holu bogat liker (40 odstotkov
volumna alkohola) na osnovi bo-
urbon viskija. Obogaten je z aro-
marai breskev^ pomaranč in raz-
ličnih zelišč. Čeprav velja za li-
ker, ga zaradi visoke vsebnosti al-
kohola označujejo kot sladki vis-
ki. V Evropi se je uveljavil še
pred nedavnim, vendar je danes v
dobro opremljenem baru nepo-
grešljiv. Predstavlja pomembno
in bogato raznovrstnost sleher-
nega sestava mešanih pijač. Pije
se lahko z ledom ali kot hitro
zmešana dolga pijača s poma-
rančnim sokom in vsemi drugi-
mi sokovi, pa tudi z mineralno
vodo, tonicom, kolo in limonada-
mi. Veže se tudi s skoraj vsemi
žganimi pijačami in njegova
breskvina aroma se prefinjeno
dopolnjuje z vsemi sadnimi soko-
vi, smetano, sirupi in .celo šam-
panjskim vinom.
Ob pitju Southern comforta kot
samostojne pijače ali kot osnove
v mešanih pijačah vam želim kar
se da popoln užitek!
COMFORT COOLER
Za eno pijačo potrebujemo:
6 cl Southern comfort
2 cl limoninega soka
12 cl (inanasovega soka
Pripravljamo v ročnem mešal-
niku, postrežemo v visokem ko-
zarcu in dekoriramo s koktajl
češnjo in rezino ananasa.
Za naše najmlajše pa izvrstna
vitaminska pijača:
SNEGUUdCA
Za eno p^mčo potrebujemo:
6 cl sveže izstisnjenega grenivkinega
soka
6 cl bananinega soka
6 cl pomarančnega soka
2 cl limoninega soka
Pripravljamo v ročnem mešal-
niku. Postrežemo v visokem ko-
zarcu in dekoriramo s slamico in
rezino pomaranče.
Goran Čebuij, član DBS
PRIPRAVUA MAG. BpJAN ŠINKO, SPEC KLIN. PSIH. /
kako obvarujemo duševno zdravje - 90. nad.
Da so za osnovo zakonske zveze potrebni zaupanje, lju-
bezen, medsebojno spoštovanje in zvestoba, meni 84 od-
stotkov vprašanih ljudi. To znova pomeni, da pripisujejo
zakonci glavni smisel osebni povezanosti z življenjskim
partnerjem, medtem ko družina kot socialna skupnost
stopa v ozadje.
Ena izmed značilnosti t. i.
modemih zakonov je medse-
bojni dogovor zakoncev glede
otrok oz. njtmo skupno plani-
ranje števila in časa rojstev.
Gotovo je, da nastanejo v zako-
nu problemi, če imata zakonca
zelo različne želje, če npr. želi
imeti žena več otrok, mož pa
nobenega. Take razlike v sta-
liščih srečamo občasno pred
zakonom ali v prvih letih ^o-
na, toda le redko se zgodi, da si
mož (ali žena) kasneje ne zaželi
vsaj enega otroka. V neki du-
hoviti a^eti so vprašali može,
ki so prej nasprotovali ženini
zanositvi, ali so jih žene "preva-
rale" in skrivaj prenehale jema-
ti kontracepcijske tablete, o
njihovih občutkih. Nejevoljo
nad tem je izrazilo le 6 odstot-
kov mož, medtem ko je ostalih
94 odstotkov potem, ko so bili
postavljeni pred dokončno
dejstvo, prič^ovalo otroka z
največjo ljubeznijo in veseljem.
Toda to velja le za prva dva
otroka.
Kot je bilo omenjeno, je opa-
ziti premik v odnosu do otrok, j
Posebno ženske ne mislijo več,
da so otroci "višek sreče vsake
žene v zakonu in življenju
sploh". Raziskave so pokaza-
le,da občutki sreče in zado-
voljstva pri zakoncih po rojst-
vu otroka nekoliko padejo in
so nižji, vse dokler ne doraste.
Posebno zakonci z majhnimi
otroki in še zlasti mlade matere
doživljajo veliko stresov, starši
starejših otrok so zato srečnejši
in tudi vez tovarištva med za-
koncema je takrat naj-
močnejša
Zanimivo je, da so moški, ki
so stari nad trideset let in brez
otrok prav tako srečni kot nji-
hovi vrstniki z otroki. Isto vel-
ja tudi za poročene ženske brez
otrok; te so po tridesetem letu
sicer nekoliko manj srečne od
svojih moških vrstnikov, ven-
dar enako kot ženske z otroki.
Kljub temu se večina odloči
vsaj za enega otroka. Sicer pa
sta sreča in zadovoljstvo, ki ju
doživljajo starši z otroki,^odvis-
na od števila otrok. Ženske
brez otrok ali z enim otrokom
imajo zelo pozitivno stališče do
otrok, to stališče pa pada s šte-
vilom otrok: čim več otrok je v
zakonu, slabši je odnos matere
do njih. To je tudi razumljivo.
Matere, ki imajo mnogo otrok,
imajo toliko dela in skrbi, da
praktično nimajo več nobenega
časa za svoje interese in
počitek.
Žene se v zakonu vedno bolj
osvobajajo in postajajo možu
vedno bolj enakopraven part-
ner in niso več v zakonu zgolj
podrejene možu z edino nalogo
skrbeti za dom,moža in otroka.
Mnogi moški seveda tega ne
morejo dojeti, saj so jih učili
povsem drugače. Zanimivi so
neki ameriški podatki: leta
1963 je pobegnila od doma na
tristo moških le ena ženska,
leta 1973 je število pobegov po
spolu že enako, leta 1975 pa je
od doma pobegnilo že več
žensk kot moških (tri od štirih
so se čez krajši čas spet vrnile).
Tudi povečano število razvez
govori o tem, da so ženske v za-
konu vedno bolj nezadovoljne,
prav tako pa tudi vzroki razvez.
Pred leti je žena zaprosila za
razvezo predvsem zaradi grde-
ga ravnanja in prešuštva moža,
sedaj pa navaja predvsem "nes-
kladnost nravi".
Ti podatki torej kažejo spre-
menjen pogled na srečo v zako-
nu in potrjujejo nujnost pred-
zakonskega	svetovanja;
zaskrbljujoče je namreč dejst-
vo, da odrašča v nepopolni
družini vsak peti slovenski
otrok.
Naslednjič pa o dmgih virih
sreče v življenju.
Mag. Bojan Šinico
STROKOVNJAKI SVETUJEJO / kmetijski nasveti
V zgodnjem jesenskem času je prav, da zatremo plevele
na travnikih. V tem času je to najbolj učinkovito, saj škro-
pivo pride v koreninske predele najgloblje. To lahko stori-
mo takoj po zadnji letošnji košnji, ko ni potrebno upošteva-
ti karence.
Največjo zapleveljenost na
travnatih površinah nam
povzroča ščavje (Rimiex spp.).
To se širi na intenzivnih in eks-
tenzivnih travnikih zaradi obil-
nega gnojenja z gnojevko oziro-
ma dušičnimi gnojili. Pri pašno-
kosni rabi se ščavje širi zaradi
nepopasenosti, kajti živali ga ne
jedo. Ob posameznih živalskih
iztrebkih se pleveU razmnožuje-
jo še bolj, zato se nepopaseni
krogi vedno bolj večajo. Na eks-
tenzivnih travnikih se ščavje
razmnožuje zlasti zaradi prepoz-
ne košnje.
Zatiranje ščavja temelji na pra-
vilnem gnojenju in pravočasni
košnji. Pri pašno-kosnem siste-
mu moramo po vsaki paši žival-
ske iztrebke razmetati (prebra-
nati) in opraviti čistilno košnjo.
Pomembno je, da ostanke čistil-
ne košnje odstranimo. Ne glede
na sistem rabe travinja moramo
paziti, da nam ščavje ne semeni.
Zatiranje ščavja s kemičnimi
sredstvi moramo začeti čim bolj
zgodaj, dokler se pojavlja le lo-
kalno. V takem primem upora-
bimo dobro poznan in preiz-
kušen pripravek duplosan KV.
V hrbtno škropilnico naredimo
5-odstotno mešanico ( v 10 1
vode dodamo 0,5 del sredstva
duplosan KV). Poškropiti mora-
mo posamezne rastline ali skupi-
ne rastlin. Pasemo in kosimo
lal^o čez nekaj dni.
Če je ščavja preveč za lokalno
tretiranje, se odločamo za
škropljenje na široko. V tem pri-
mem poškropimo s 200-400 1
vode in 2,5 - 3 1 duplosana KV
na hektar.
Opozarjamo pa, da je za jesen-
sko škropljenje potrebno upošte-
vati razvojno fazo ščavja, ki naj
bo visoko 15-20 cm, temperatura
pa naj bo vsaj tri dni nad 12 sto-
pinj Čelzija. Po škropljenju vsaj
6 ur ne sme deževati. Po treti-
ranju na pašnikih letos ne pase-
mo več. Priporočeni odmerek
sredstva ne poškoduje trave in
detelje na travnikih in pašnikih.
Zelo pomembno je, da travnik
posejemo s kvalitetno travno
mešanico in preprečimo, da na
praznih mestih ponovno ne
vzklijejo pleveli.
Nande Osojniic,
dipl. ing. agr.
Krvodajalci
1. OKTOBRA: Franc Vidovič,
Mezgovci 51/a, Kristina Vidovič,
Mezgovci 51/a, Brigita Čuš,
Mezgovci 64/a, Zvonka Roz-
man, Hum 27, Darinka Tili, Pod-
vlnci 39/b, Alojz Korez, Stoper-
ce 80/a, Klavdija Seiko, C. na
Hajdino 32, Martina Florjanič,
Strelci 9, Stanko Zorman, Mo-
ravci 104, Dragica Polanec, Pla-
car 64, Janez Vidovič, Mezgov-
ci 2/b, Marija Vorih, Klcar 118/a,
Štefka Lukavski, Belšakova 69,
Ruj, Neža Čuš, Dornava 4, Eli-
zabeta Majcen, Pacinje 27/a,
Sonja Šneberger, Mestni Vrh
17/b, Alojz Pihlar, Dornava
66/a, Irena Ljubeč, Spuhlja 133,
Vlasta Pisanec, Polenci 21, Vin-
ko Lončarič, Jelovice 16, Gizela
Držaj, Brstje 14/b, Milica Zamu-
da, Zamušani 38/a, Alojz Hor-
vat, Juršinci 19/a, Suzana Hen-
tak, Dornava 119, Milica Vršič,
Slavšina 36, Stanko Vršič,
Slavšina 36.
3. OKTOBRA: Anita Kmetec,
CIrkovce 1/c, Branka Pergar,
Jadranska 7, Ruj, Vanda
Rižnar, Kraigherjeva 26, Ruj,
Jožica Petek, Zagorci 74, Ve-
I sna Zagoranski, Ul. 5. preko-
j morske 12, Ruj, Vlado Krajnc,
! Sp. Velovlek 24/a, Jožica Širov-
nik, Popovci 24, Milan Lesjak,
Nova vas 111/b, Ivanka Žgeč,
Žamenci 3/a, Dragica Dobič, Ul.
25. maja 3, Ruj, Zdravko Mur-
ko, Pobrežje 113, Vera
Popušek, Podvinci 13, Suzana
SImonič, Dornava 1/a, Vinko
Kokol, Dornava 87, Milan Go-
lob, Dornava 142/b, Milena
Čuš, Dornava 91/b. Roman Pe-
! trovič, llčeva 15, Ruj, Magda
Brenčič, Rimska pl. 20, Ruj,
: Branko Šenkiš, Žabjak 61, Bo-
: jan VrabI, Dornava 2/c, Irena
I Jurič, Štrafelova 17, Ruj, Anka
: Šoštarič, Slomi 12/a, Slava
I Potrč, Prerad 48, Stanko Pe-
! teršič, Dornava 72, Miran Žgeč,
I Žamenci 4, Branko Čepic,
Prešernova 20, Marjan Ratek,
Dornava 147/d, Andreja Graifo-
ner, Rimska pl. 3, Ruj, Anton
Toš, Podvinci 58, Marjeta Men-
daš, Moškanjci 84/a, Jožica
Slodnjak, Mezgovci 56/a, Ange-
la Golčman, Dornava 16, Žiga
Medved, Sp. Jablane 54, Drago
Bukovec, Metelkova 24, Jože
Koren, Leskovec 26, Boštjan
Ornik, Krčevina pri Vurbergu,
! Anton Habjanič, Starše 73, An-
' ton Ciglar, Rimska ploščad 21,
! Ruj, Robert Žiher, Milana
i Skrbinška 5, Milan Zagoršek,
I Mezgovci 28, Janko Murko, Ra-
I belčja vas 17, Vesna Emeršič,
j Mezgovci 3, Branko Lorbek, Ul.
j 5. prekomorske 13, Ruj, Mikan
i Trifunovič, Rancarska 12.
i 7. OKTOBER : Vido Kavarič, Ul.
■ Osloboililaca Beograda.
18 - ŠPORT
17. OKTOBER 1996 - TEDNIK
ŠPORTNE
NOVICE
ATLETIKA # Dobre uvr-
stitve učencev Mladike
Učenci in učenke osnovne šole
Mladika so se udeležili p)o-
dročnega adetskega prvenstva
osnovnih šol, ki je bilo v Slovenski
Bistrici. Pri učenkah je prvo mesto
osvojila ekipa Pohorskega odreda
iz Slovenske Bistrice; Ptujčanke so
bile tretje mesto.
Učenci OŠ Mladika so bili
uspešnejši. V skupnem seštevku so
osvojili drugo mesto za ekipo Po-
horskega odreda iz Slovenske Bi-
strice in zbrali dovolj točk, ki jim
omogoča nastop v državnem fina-
lu.
Danilo Mainšek
ODBOJKA - 3. LIGA •
Kurent - Mežica 0:3
v prvem nastopu v 3. državni od-
bojkarski ligi za moške so odboj-
karji OK Kiu-ent iz Ptuja izgubili z
zelo močno ekipo Mežice. Domači
igralci so se dobro upirali. To pove
tudi podatek, da je srečanje trajalo
več kot 80 minut. Rezultati po ni-
zih: 15:11, 15:4, 16:14. Naslednje
srečanje igrajo odbojkarji Ktu"enta
na Ravnah.
ROKOMET / 1. b slovenska moška liga
Der bi pripadel Dnnfi
Rezultati 4. krom: Grosuplje - Šešir 20:17, Inles - Ajdovščina
39:18, Drava - Škofljica 26:22, Radeče - Dol 24 :21, Besnica -
Pomurka 25:23, Inženiring Sariiek - Gorenje B 25:26.
1.ŠK0FUICA	4 3 0 1	6
2.	DRAVA 4 3 0 1 101:101 6
3.	ŠEŠIR 4 2 1 1 88:81 5
4.	RADEČE 4 2 1 1 92:90 5
5.	BESNICA 4 2 1 1 98:97 5
6.	GORENJE B 4 2 0 2 101:89 4
6.	INLES	4 2 0 2 98:94 4
7.	Da	4 2 0 2 91:91 4
9.GR0SUPUE	4 2 0 2 91:91 4
10.	AJDOVŠČINA 4 1 1 2 81:95 3
11.INŽ.ŠARBEK 4 1 0 3 92:94 2
12. POMURKA 4 0 0 4 76:90 O
Pari 5. kroga: Gorenje B - Be-
snica, Škofljica - Inženiring Šar-
bek, Ajdovščina - Drava, Dol - In-
les, Š^ir - Radeče, Pomurka -
Grosuplje.
DRAVA-ŠKOFUICA
26:22 (12:10)
DRAVA : Valenko, Krautha-
ker, Zajšek, Pučko 4, Kac, Vrtarič
2, N. Potočnjak 4, Kotar 2, Kozel,
Hmjadovič 10, Osterc 3, Mlakar.
V derbiju četrtega kroga so ro-
kometaši ptujske Drave zas-
luženo slavili proti vodeči ekipi.
Nastopili so brez Belšaka in Pi-
sarja, ki sta igro soigralcev
spremljala s tribun. Ekipi je kljub
poškodbi priskočil na pomoč
Miro Vrtarič.
V prvem polčasu je bila igra
enakovredna. Gostje so do tride-
sete minute vodili z zadetkom
razlike in igralci Drave so jih mo-
rali vedno loviti. Prav v zadnji
minuti prvega dela je domačim
uspelo priti do prednosti dveh za-
detkov.
Začetek nadaljevanja je pripadel
gostom, ki so najprej izenačili,
nato pa celo v 37. minuti povedli.
Domači igralci so zaigrali boljše v
obrambi in učinkovito v napadu
ter prešli ponovno v vodstvo in ga
do konca srečanja samo še
povečevali. Razumljivo je bilo ve-
selje v domačih vrstah po zmagi
nad vodečim moštvom.
Pohvale si zaslužijo vsi, izstopal
pa je izkušeni Hrnjadovič, ki je
povrh vsega dosegel še deset za-
detkov.
Drava v naslednjem krogu gos-
tuje pri Ajdovščini.
Danilo Mainšek
ŽENSKE: PTUJ -
ČRENŠOVCI 22:14
(9:5)
PTUJ: A. Potočnik, Petek 1,
Maračič 2, N. Potočnik 2, Mlakar,
Pučko 3, Šijanec 9, Boj, Bezjak,
Cvetko 2 in Vrhovšek.
Mlade ptujske rokometašice so |
dosegle tretjo zmago v tem |
prvenstvu. Junakinja srečanja je
bila vratarka Anja Potočnik, ki je
enostavno "zaklenila svoja vrata",
saj so gostje prvi zadetek dosegle
šele v 21. minuti. Domače igralke
so ob polčasu imele prednost šti-
rih zadetkov. V drugem polčasu
je bila igra enakovredna.
Šijančeva je bila izredno razpo-
ložena, saj je gostjam dala devet
zadetkov.
V predtekmi so starejše deklice
ŽRK PTUJ ugnale sovrstnice iz
mariborskega Branika s 23:15
(7:7).
Danilo Majnsek
DORNAVA / šport oseb z motnjami
Kolesarski miting
V zavodih za varstvo in usposabljanje oseb z motnjami v tele.
snem in duševnem razvoju se ukvarjajo tudi s športom. Običajno
ob pomoči vzgojiteljev in drugih ure in ure trenirajo. Seveda pg
se tudi oni radi pomerijo s svojimi vrstniki. 2^to so tudi za te ose.
be zelo pomembna tekmovanja.
V petek, 4. oktobra, so delavci za-
voda dr. Marijana Borštnarja v Dor-
navi skrbno pripravili kolesarski mi-
ting. Okrog 120 tekmovalcev iz 25
slovenskih krajev se je pomerilo v
tekmovanju na 5000, 1000 in 10000
metrov.
Poleg delavcev so pri organizaciji
prireditve prijazno pomagali tudi
predstavniki ptujske športne zveze.
številni sponzorji ter drugi. Izkušena
kolesarja Zlatko Marčič in Stane Pai
sta poskrbela za pravilno kolesarsko
tehniko. Za varnost pa so skrbeli po.
licisti ptujske policijske postaje.
Za vse pa je bil dogodek v Dornavi
nepozabno družabno in športno
srečanje.
MS
padalstvo
Rtujiani zmagali v Vrsarju
Med 12 ekipami iz Madžar-
ske, Slovaške, Hrvaške in Slo-
venije je ptujska ekipa osvojila
pokal Branka Dobraniča v
Vrsarju. Ptujski padalci so tudi
med posamezniki osvojili
odlična mesta, saj so se uvrstili
med 60 padalci na tretje, četrto
in peto mesto.
Za zmagovalno ptujsko ekipo
so skakali Mirko Vršič (posa-
mezno tretji), Aleksander Čuš
(med posamezniki četrti), Milan
Jurič (peti), Igor Glažar (peti) in
Gorazd Vindiš (deseti). V tride-
setih skokih (šest serij) so naska-
kali samo 25 centimetrov, drugo-
uvrščena slovaška ekipa 45, ekipa
hrvaške vojske pa se je uvrstila
na tretje mesto s 75 centimetri.
Ptujske padalce, ki v zadnjih le-
tih ponovno dosegajo zelo dobre
rezultate, čaka še eden najpo-
membnejših nastopov, udeležba
na svetovnem pokalu v Švici.
Tam se bodo zadnji teden okto-
bra zbrale najboljše padalske eki-
pe z vsega sveta.
MZ
Zmagovalna ptujska padalska ekipa z učiteljem in sodnikom
Stankom Čušem in z navijači, mlajšimi domačimi padalci.
pk mambo ptuj	—
OdUini rezuliaii na DP
LJUBLJANA - V nedeljo, 6. oktobra, je v dvorani gimnazije
Bežigrad potekalo državno prvenstvo v standardnih plesih za
leto 1996. Ptujski plesalci so se oddolžili svojim navijačem z
odličnimi rezultati. Pred polno dvorano se je v šestih starost-
nih kategorijah pomerilo 143 plesnih parov iz vse Slovenije.
Iz Plesnega kluba Mambo Ptuj so se tekmovanja udeležili tri-
je plesni pari in se vsi trije uvrstili v finalna tekmovanja.
Uspešni plesalci PK Mambo
Miljan Nojič in Mateja Gabrovec
sta v kategoriji pionirjev kljub zelo
kratkemu plesnemu stažu osvojila
odlično peto mesto in dokazala, da
prejšnji odlični rezultati niso bili
naključje. Jernej Brenholc in Moj-
ca Mohorič sta v kategoriji mlajših
mladincev za las zgrešila stopničke
ter zasedla četrto mesto. Njuna
druga tekma v tej kategoriji z novi-
mi plesnimi programi je kljub
temu potrdila, da bomo za ta ple-
sni par še slišali. Krono skupnemu
uspehu pa je prispeval plesni par
Jernej Slejko - Maja Petek, ki sta v
mladinski kategoriji stopila na
stopničko za tretje mesto. Ta re-
zultat je za plesalca še žlahtnejši,
saj je Maja še teden dni pred tekmo
v postelji odganjala viruse, ki so ji
štirinajst dni preprečili treninge,
za nameček pa je nastopila s
poškodovanim prstom na nogi.
Vsi trije plesni pari so s tem do-
kazali, da je delo v klubu, ki poteka
pod strokovnim vodstvom trenerja
Pranja Kožarja iz Maribora in di-
rektorja PC Mambo Ptuj Metoda
Peklarja, kvalitetno in pravilno
zastavljeno, kar pa vodstvu kluba
in tekmovalcem postavlja nove na-
loge in obveznosti.
Jernej in Maja sta v soboto z eki-
po Slovenije odpotovala v Avstrijo
na mednarodni turnir. Nastopila
sta v razredu mladincev, slovenska
ekipa pa je bila na turnirju druga.
Naslednji mesec pa plesalci odpo-
tujejo na odprto prvenstvo Avstri-
je na Dtmaj.
M.P.
ptuj
V soboto
tekmovanje
kinologov
Na vadbišču v Budini pri-
pravljajo člani ptujskega
Kinološkega društva v
soboto, 19. oktobra, ob 8.
uri državno tekmovanje
šolanih psov za pokal
Slovenije. Pričakujejo
blizu 40 vodnikov šolanih
psov.
Ptujčani so letos organiza-
torji tretje tovrstne tekme, na
kateri bodo nastopili tudi
domači tekmovalci. Program
tekmovanja bo obsegal vaje
poslušnosti, sledenja in
obrambe. Ptujski kinologi
imajo tokrat dobre možnosti
za uvrstitev na katero od
boljših mest.
TM
košarka
KKDuplek'KK Ptuj 60:67
Ptujski košarkarji so v prvem
kolu članske C SKL lige -
vzhod premagali košarkarje
Dupleka, ki so tako doživeli
prvi poraz v domači dvorani, za
Ptujčane pa sta osvojeni točki
zelo pomembni. Rezultat
polčasa je bil 34:32 za Ptuj, po
odmoru pa so Ptujčani
predvsem z dvema trojkama
Rojka in z zavzeto, borbeno in
kolektivno igro počasi in vztraj-
no višali razliko.
V soboto, 19. oktobra, se bodo
ptujski košarkarji v dvorani Mla-
dika ob 19. uri pomerili z ekipo
Kovinotehne Savinjske Polzele,
ki je ena izmed kandidatov za
vrh lestvice.
Koše za Ptujčane so dosegli:
Rojko 16, Čabrijan 13, Bojnec 11,
Arnuš 9, Damiš 8, Kostanjevec 8,
Indjič 2.
STAREJŠI DEČKI IN
DEKIICE, KADETI IN
MLADINCI
v II. SKL - vzhod uspešno
igrajo tudi mlajši igralci košar-
karskega kluba Ptuj. Mladinci so
v jesenskem delu tekmovanja do-
segli tele reztiltate: Ptuj - Hrast-
nik 70:68, Dallas Slivnica - Ptuj
70:73, Ptuj - Comet Slovenske
Konjice 67:63; kadeti: Duplek -
Ptuj 13:92, Rogaška - Ptuj
104:65, Ptuj -Kungota 61: 74,
ŽKK Maribor - Ptuj 61:77, Ptuj -
Creativ Murska Sobota 74:92;
starejši dečki: Ptuj - Slovenska
Bistrica 54:50, Comet - Ptuj
48:41, Ptuj - Dallas Slivnica
65:33, Pivovarna Laško - Ptuj
25:49; starejše deklice: Ptuj -
Rogaška 16:70, Ptuj - Maribor
15:103.
MG
ORJVIOŽ/rokomet
Priiefek tekmovanj
ja najbrž fo soboto
Ljubitelji rokometa že nekaj
časa zaman čakajo na pričetek
2. državne moške rokometne
lige - vzhod, to soboto pa naj bi
se tekmovanje končno pričelo.
Takšen je bil sklep ligaškega
odbora, ki se je sestal minuli te-
den v Ormožu. Predstavniki
osmih klubov in predstavnika
Rokometne zveze Slovenije so
razpravljali o aktualni proble-
matiki, ki nikakor ni nova, saj
je že lani povzročila veliko
vroče krvi. Težavam pa - kot se
zdi - še vedno ni videti konca.
Sporen je nastop "B" ekipe Pivo-
varne Laško iz Celja v drugi ligi -
vzhod, saj druge ekipe vidijo v njej
neenakopravno konkuranco. V
minuli sezoni so bili primeri, da
so celjski igralci prehajali iz "A"
ekipe v "B" in obratno. Tako so
bili drugi v podrejenem položaju,
saj so igrali z "različnimi" ekipami
- nekateri z močno Pivovarno,
drugi pa z zelo oslabljeno postavo.
Nikoli niso vedeli, kakšen na-
sprotnik jih pričakuje. Na ta način
pa je bilo seveda mogoče manipu-
lirati.
Zato želijo to sezono odnose ja-
sno urediti še pred pričetkom
prvenstva. Vendar Celjani sestan-
ke odbora druge lige - vzhod
vztrajno ignorirajo, zato pa pišejo
pritožbe na arbitražno komisijo in
Rokometno zvezo Slovenije, ki pa
po mnenju ligaškega odbora za te
stvari sploh nista pristojni. Na ses-
tanku so se predstavniki drugoli-
gašev dogovorili, da s pričetkom
tekmovanja ne morejo več čakati.
Dejali so, da se Celje izogiba
soočenju in sodelovanju s partner-
ji, da ni podalo izjave, da sprejema
prepozicije odbora, in da s svojim
obnašanjem kaže, da očitno ne želi
sodelovati v tej ligi.
Glede na zamotanost in zgodovi-
no odnosov pa je veliko vprašanje,
ali bodo do sobote uspeli urediti
status in odnose z B ekipo Pivo-
varne Laško iz Celja.
viki idemenčič
judo
Ptujiani presegli vsa priiakovanja
Minulo soboto je pod okriljem
Organizacije združenih narodov
v Slovenj Gradcu potekalo elitno
tekmovanje v judu za mladinke
in mladince, ki se ga je udeležilo
kar 140 tekmovalk in tekmoval-
cev iz 14 evropskih držav, tudi
udeleženci pravkar minulega
mladinskega	svetovnega
prvenstva. Turnir šteje med naj-
močnejše v Evropi, vsekakor pa
med največje v Sloveniji. Na
njem je odlično nastopila tudi
slovenska mladinska reprezen-
tanca, ki so jo zastopali kar štirje
ptujski judoisti.
V kategoriji do 60 kg je presegel
vsa pričakovanja stalni mladinski
reprezentant in član J K Drava iz
Ptuja Sebastijan Koletnik, ki je iz-
gubil šele v finalu s Hašajem (Slo)
in tako osvojil odlično 2. mesto. Po
nekaj uspešnih mednarodnih nas-
topih je opozoril nase tudi Marko
Kramberger, viceprvak Slovenije
nad 95 kg, ki se je na sobotnem
turnirju v finalu odlično upiral ve-
liko težjemu Rusu, vendar je moral
priznati prembč, a se je plasiral
pred državnega prvaka Ceraja, ki je
izgubil že v prvem dvoboju^
Odlično se je odrezala tudi ptujska
judoistka Tanja Zuran, ki je P"
dveh prepričljivih zmagah i®
enem porazu v kategoriji nad 66 k?
osvojila 3. mesto. Prvič po operaci-
ji meniskusa pa je nastopil tud"
Dejan Vogrinec v kat. do 65 kg i"
zmagal proti Jusu (Slo).
Filip Leščak, selektor članska
državne reprezentance in tren^
JK Drava, je ob uspehu ptujski
judoistov dejal: "Z nastopom našit"
sem zelo zadovoljen, saj so s pril'^'
zanim presegli vsa pričakovani^
To je dober kazalec za bližajoče ^
mladinsko evropsko prvenstvo *
Monakti, ki bo potekalo od 12- 't"
17. Novembra in se ga bosta
ležila kar dva ptujska judoisti
Vogrinec in Koletnik."
Odlično so nastopili tudi ost^
slovenski reprezentanti, saj so ^
koncu osvojili ekipno 1. nie^^"
pred Avstrijo in Rusijo.
Simon StoK^
TEDNIK ■ 17. OKTOBER 1996
ŠPORT - 19
Jesenski kros
športni zavod Ptuj je v Moškanjcih uspešno
izvedel jesenski kros za pokale mestne
občine Ptuj, ki se ga je udeležilo več kot 300
tekmovalcev iz osnovnih šol mestne občine
Ptuj ter OŠ Gorišnica, Dornava, Destmik,
Videm in Žetale ter dijaki ŠC Ptuj. 2^rane
je najprej pozdravil ptujski podžupan Ervin
Hojker in tudi podelil medalje posamezni-
cam in ekipam.
REZULTATI:
deklice ■ 1984: 1. Natalija Sbull, OŠ Breg, 2.
Laura Muršec, OŠ Destmik, 3. Ines Klasinc, OŠ
Breg; dečki - 1984: 1. Bojan Murko, OŠ Destmik,
2. Damir Topolovec, OS Olge Meglič, 3. David
Gracer, OŠ Dornava; deklice - 1983: 1. Andreja
Marinič, OŠ Videm, 2. Tjaša Kovač, OŠ Olge JVle-
glič, 3. Tadeja Topolovec, OŠ Olge Meglič; dečki -
1983: 1. Tomaž Vindiš, OŠ Breg. 2. Primož
Stočko, OŠ Destmik, 3. Dejan Šori, OŠ Destmik;
dekleta - 1982: 1. Željka Krajnc, ESŠ, 2. Jasna Ca-
futa, OŠ Breg, 3. Simona Hanželjj OŠ Destmik;
dečki - 1982: 1. Jani Premužič, OS Breg, Boštjan
Horvat, OŠ Žetale, 3. Jernej Oblak, OŠ Olge Me-
glič; dekleta - 1981: 1. Anja Golub, Gimnazija, 2.
Nina Varjačič, Gimnazija, 3. Alenka Vidovič, ESŠ;
fantje - 1981: 1. Andrej Irgl, Destmik, 2. Daniel
Hvaleč, ESŠ, 3. Gregor Širec, Žetale; mladinke -
1979/80: 1. Tamara Steger, ESŠ, 2. Mateja Čuček,
Vitomarci, 3. Renata Petek, Gimnazija; mladinci -
1979/80: 1. Aleš Bezjak, Gimnazija, 2. Mitja Her-
tiš. Gimnazija, 3. Drago Šemga, Poklicna in
tehnična šola; mladinke - 1977/78: 1. Maja Žižek,
ESŠ, 2. Silva Lesničar, ESŠ, 3. Rosvita Druzovič,
Gimnazija; mladinci - 1977/78: 1. Andrej Voglar,
Poki. teh. in elek. šola., 2. Milan Gar, Kmetijska
šola, 3. Peter Kokot, Poki. teh. in elek. šola.
Skupno: osnovne šole - deklice: 1. OŠ Olga Me-
glič 18, 2. OŠ Breg 16, 3. Dornava 14 točk; dečki:
1. OŠ Dornava 19, 2. OŠ Destmik 18, 3. OŠ Breg
17 točk; srednje šole - mladinke: 1. Ekonomska
srednja šola; mladinci: 1. Poklicna tehniška elek-
tro šola.
Danilo faajnšelc
Medalje je podeljeval podžupan Ervin Hojker
UUTOMER / zaključek kasaske sezone
Duras desetii zmagol
SPET NAJVEČ ZMAG ZA UUTOMERČANE, Ki SO LETOS ORGANIZIRALI KAR DEVET KONJE-
NIŠKIH PRIREDITEV • TUDI OB KONCU SEZONE DOBRI REZULTATI
Minulo nedeljo se je v Ljutomeru končalo letošnje kasaško
tekmovanje, ki je znova prineslo največ uspeha ljutomerskim
rejcem, konjem in njihovim voznikom. Za zaključek sezone so
prizadevni organizatorji pripravili kar devet elitnih dirk in se-
demkrat so slavili domačini, dvakrat pa gostje iz KK Komen-
da pri Ljubljani.
Tekmovanje so začeli dveletniki
(prav vseh devet dirk je bilo na
1600 metrov dolgi, dobro pripravl-
jeni progi in z avtostartom). V prvi
dirki dveletnikov je slavil EDEL
WAY na vajetih Tonča Slaviča iz
Ljutomera (1:24,7), v drugi preiz-
kušnji dveletnikov pa nekoliko ne-
pračakovano, vendar povsem zas-
luženo MERI LOBELL na vajetih
Mirka Babiča iz KK Ljutomer
(1:22,7), ki je osvojila skupni pokal
občine Ljutomer za najboljšega
dveletnega kasača. Tretjo dirko je
dobil VISTER z voznikom
Jožetom Sagajem iz domačega KK
(1:23,3) in tako dokazal, da je spo-
soben posegati po najvišjih mestih.
V četrti in peti dirki je sodelovalo
po 13 kakovostno precej ize-
načenih kasačev. Četrto je dobila
AHAJA Jožeta Sagaja iz KK Lju-
tomer (1:21,6), peto pa nekoliko
nervozna kobila ESKIMO VELA
iz hleva Zvonka Osterca in v ne-
deljo na vajetih Milana Kukolja iz
Ljutomera (1:22,1). V šesti dirki je
zmaga odšla v Komendo, saj je sla-
vil ASTERIKS na vajetih Ivana
Kosca (1:21,2), ki je tako dosegel
že 51. zmago v karieri. Sedma dir-
ka je bila presenečenje za lovce na
stave, saj je slavil SMO KI B z voz-
nikom Romanom Jerovškom iz
Komende (1:21,0). V osmi dirki )e
bil start najprej razveljavljen, nato
pa v ponovljenem siiajna, suverena
zmaga neuničljivega Durasa iz
domačega KK na vaietih Jožeta
Sagaja (1:19,5). To je bila njegova
deseta zmaga v letošnji sezoni.
Tudi zmaga v zadnji, deveti, dirki
je ostala doma. V prestižnem nas-
topu uvoženih kasačev je namreč
slavil rekorder Benjamim C Lee z
mladim Tomijem Makoterjem
1:16,8 pa je bil tudi najboljši čas
dneva.
M. Toš
ŠPORTNE NOVICE
SAH • Podkrižnik
odhaja na svetov-
no prvenstvo
Na sredozemskem španskem
otoku Menorka se bo 21. oktobra
začelo svetovno mladinsko
šahovsko prvenstvo v vseh kate-
goriiah. V kategoriji do 18 let bo
Slovenijo zastopal Ptujčan Gre-
gor Podkrižnik kot državni
prvak. Na tekmovanje se inten-
zivno pripravlja, saj se zaveda, da
bo konkurenca zelo močna in da
bodo med nasprotniki tudi že
mladi mednarodni mojstri.
Prvenstvo se bo končalo 3. no-
vembra.
STRELSTVO •
Majcenovič dva-
krat zlat v Nemčiji
Ptujčan Srečko Majcenovič,
odličen strelec z zračno puško, je
na odprtem strelskem prvenstvu
Nemčije za invalide od 9. do 12.
oktobra osvojil dve zlati in eno
bronasto medaljo. Poleg
domačih s^elcev so tekmovali še
Avstrijci, Švicarji, Nizozemci in
Slovenci.
V disciplini trikrat 40 strelov v
kategoriji invalidov SH 2 je Maj-
cenovič osvoji 11187 krogov. S
tem je izenačil svoj osebni rekord
in premagal najboljšega
nemškega strelca, ki se ie uvrstil
na drugo mesto. Prvo mesto ie z
novim osebnim rekordom 597
krogov dosegel tudi v disciplini
60 strelov leže, v stoječem
položaju pa se je uvrsdl na tretje
mesto. Z^lo dober je bil tudi Slo-
venjebistričan Franci Pinter, ki
se je uvrstil na drugo mesto v sto-
ječem položaju v kategoriji inva-
lidov SH 1, odličen pa strelec s
pištolo Ernest Jazbinšek iz
Ljubljane, ki je v svoji kategoriji
zmagal.
MZ
01 PTUJ • Tekmo-
vanje v pikadu
v soboto, 12. oktobra, je bilo v
športni dvorani Mladika v Ptuiu
območno prvenstvo invalidov v
pikadu. Sodelovali so tekmovalci
iz Murske Sobote, Slovenske Bi-
strice in Ptuja. Pri ženskah in
moških so zmagali Murskoso-
bočani. Državno prvenstvo v pi-
kadu bo 9. novembra.
Franc Četi
namizni tenis
DRUGA
SLOVENSKA
LIGA - MOŠKI
Igralci namiznoteniškega klu-
ba so po treh kolih še vedno ne-
poraženi. Gladko so premagali
ljubljanski ekipi MAVRICO-
ILIRIJO 6:1 in KAJUH SLO-
VAN 5:2. Obe ekipi sta bili
prejšnjo sezono v prvi državni
ligi in si obetata vrnitev vanjo, j
Mladi igralci PETOVIE so z
odlično igro dali slutiti, da so i
tudi kandidati za vrh druge ;
državne lige.	i
Rezultati:
PETOVIA - MAVRICA ILI- i
KIJA 6:1: Grbič - Jager 2/0, Mar- !
ko Zafošnik - - Kreuh 0/2, Gre- I
gor Zafošnik - - Turtkovič 2/0, j
Grbič, G. Zafošnik - Kreuh, i
Turtkovič 2/0, Grbič - Kreuh 2/1,
G. Zafošnik - Jager 2/0, M.
Zafošnik - Turtkovič 2/0.
PETOVIA - KAJUH SLO-
VAN 5:2: Grbič - Arh 2/0, M.
Zafošnik - Nišavič 2/1, G.
Zafošnik - Gržinič 2/0, Grbič, G. i
Zafošnik - Gržinič, Nišavič 2/0,
Janžekovič - Nišavič 0/2, G.
Zafošnik - Arh 2/0, M. Zafošnik -
Gržinič 0/2.
Vrstni red P9 3. kolu: Era 10,
Petovia 10, Škofija-Scripta 8,
Fužinar-Interdiskont 8, Mavri-
ca-Ilirija 8, Partizan Zalog 6,
Škof) a Loka 2, Kaj uh-Slovan 2,
Šampionka 2, Merkur 0.
PRVA DRŽAVNA
LICA - ŽENSKE
Igralke PETOVIE so brez obo-
lele Goličeve gladko izgubile
proti državnim prvakinjam brez
dobliene igre.
Rezultati:
ILIRIJA MELITRADE - PE-
TOVIA 7:0: Dermastia - Mojsi-
lovič 2:0, Guzelj - Lukner 2:0,
I^jatovi - Zalezina 2:0, Igniato-
vi, Guzelj - Lukner, Zalezina 2:0,
Dermastja - Lukner 2:0,
Konečnik - Mojsilovič 2:1, Gu-
zelj - Zalezina 2:0.
Vrsmi red po 3. kolu: Ilirija-
Melitrade 8, Kajuh-Slovan 6,
Šampionka 4, ŽNTK Liubljana
4, Petovia 2, Vektor-Olimpija 2,
Merkur O, Rakek 0.
UR
2. DRŽAVNA LIGA
Rezultati 9. kroga: Rudar
Trbovlje - Set Vevče 0:0, Želez-
ničar - Nafta 0:1, Goriške opekar-
ne - Era Šmartno 0:0, Ljubljana -
Naklo 2:1, Črnuče - BST
Domžale 1:1, Jadran - Drava 0:2,
Šentjur - Dravograd 3:1, Piran -
Zagorje 0:0.
1.	DRAVA	9 5 4 0 16:6 19
2.ŠEMTJUR	9 5 2 2 15:10 17
3.	NAFTA	9 4 4 1 16:13 16
4.	GORIŠKE OPEKA. 9 4 3 2 14:6 15
5.	ZAGORJE 9 4 3 2 14:7 15
6.SETVEVČE 9 4 3 2 8:7 15
7.RUDARTRB0\/UE9	4 2 3 14:10 14
8.	DRAVOGRAD 9 4 2 3 10:10 14
9.ČRNUCE	9 3 3 3 9:8 12
10.	BST DOMŽALE 9 3 2 4 13:11 11
11.	NAKLO 9 2 5 2 8:8 11
12.ERAŠMARTN0	9 2 3 4 8:13 9
13.	JADRAN ŠEHČ 9 2 2 5 8:15 8
14.UUBUANA	9 1 4 4 7:14 7
15.	ŽELEZNIČAR 9 1 2 6 5:12 5
16.	PIRAN	9 1 2 6 2:17 5
Pari 10. kroga, 20. oktobra:
SET Vevče - Zagorje, Dravograd -
Piran, Drava - Šentjur, BST
Domžale - Jadran Šepič, Naklo -
Čmuče, Era Šmarmo - Ljubljana,
Nafta - Goriške opekarne. Rudar
Trbovlje - Železničar.
JADRAN ŠEPIČ -
DRAVA 0:2 (0:0)
Strelca: 0:1 Čeh (72), 0:2
Emeršič (73)
Drava: Jovanovič, Volk, Fa-
nedl, A. Vršič^ Karanovič, T.
Vršič, Mlakar, Čeh, Emeršič, Zec
(Kašenc), Bloudek.
Nogometaši ptujske Drave so
dosegli pomembno zmago na gos-
tovanju, ki jim še naprej zagotav-
lja prvo mesto v drugi ligi. V veli-
ko pomoč so jim bili tokrat števil-
ni navijači, ki so preglasili
domače in naredili zares enkraten
vtis. Tekmo so pričeli bolj agre-
sivno domači, a pravih priložnos-
ti niso imeli. V 72. minuti pa ve-
selje med nogometaši in navijači
Drave: Nastja Čeh je uspel pre-
magati domačega vratarja s stre-
lom po deh. Veselje se še ni
stišalo, ko so Ptujčani dosegli še
drugi zadetek. Bloudek je našel
prostega Milana Emeršiča, ta je
preigrd kompletno domačo
obrambo in dosegel zadetek. V
83. minuti ie po igraniu v kazen-
skem prostom Drave z roko sod-
nik dosodil enaistmetrovko, ven-
dar jo je vratar Drave ubranil.
Zadnje minute so minile v obup-
nih poskusih domačih, da bi do-
segli vsaj častni zadetek. Toda
obramba Drave je bila tokrat pre-
močna. Zaslužena zmaga Drave,
kar so priznali tudi domači.
V nedeljo bo v Ptuju derbi 10 .
kroga, ko se bosta pomerila prva
Drava in drugi Šentjur.
3. LIGA - VZHOD
Rezultati tekem 8. kroga: Dra-
vinja - Steklar 0:2, Pertoci Bakov-
ci - Odranci 4:0, Kungota Broker
- MM Brunšvik 2:1, Pohorje -
Kovinar 1:0, Aluminij - Unior
2:2, Črenšovci - Paloma 0:1, Tur-
nišče - Goričanka 0:0.
1.	ALUMINIJ 8 6 1 1 22:6 19
2.	KOVINAR 8 5 12 14:6 16
3.	POHORJE 8 5 12 13:5 16
4.	PALOMA 8 5 12 13:9 16
5.	ČRENŠOVa 8 5 0 3 17:12 15
6.PERT0aBAK0VGI8	4 2 2 21:8 14
7.	UNIOR	8 3 5 0 10:5 14
8.	STEKLAR 8 3 14 12:12 10
9.DRAVINJA	8 2 1 5 12:23 7
10.TURNIŠCE	8 13 4 13:19 6
11.	GORIČANKA 8 1 3 4 5:11 6
12.	KUNG. BROKER 8 1 3 4 8:21 6
13.	MM BRUNŠVIK 8 2 0 6 ia25 6
14.	ODRANCI 8 12 5 10:18 5
Razpored tekem 9. kroga: so-
bota, 19. oktobra, ob 15.30:
Goričanka - Dravinja, Paloma -
Turnišče, Unior - Črenšovci, MM
Brunšvik - Pohorje, Odranci -
Kungota Broker, Steklar - Pertoci
Bakovci. Nedelia, 20. oktobra, ob
10.00: Kovinar - Aluminij.
ALUMINIJ - UNIOR
2:2(1:1)
Strelci: 0:1 Krašovec (27), 1:1
Fridl (37), 2:1 R. Hojnik (75), 2:2
Krajnc (96)
Aluminij: Šmigoc, Krajnc
(Gerečnik), E. Hoinik, Zemljič,
Emeršič, Fridl, Rozman,
Boškovič, R. Hojnik, Lončarič,
Zrnko.
V derbiju kroga igralci Alumi-
niia niso uspeli premagati Unior-
ja iz Zreč, ki še naprej ostaja edi-
no neporaženo moštvo v tej ligi.
Domači so imeli terensko pre-
moč, vendar tega niso znali izko-
ristiti. Po napaki v obrambnih
vrstah domačih so gostje povedli.
Deset minut kasneje je rezultat
izenačil Iztok Fridl. Drugi polčas
je bil v znamenju igre domačih, ki
so povedli v 75. minuti, ko je R.
Hojnik le uspel ugnati gostu-
jočega vratarja. Gostje so izenačili
v 96. minuti.
Naslednje srečanje bodo nogo-
metaši Aluminiia igrali v nedeljo
dopoldne v Maribom s Kovinar-
jem.
Danilo Kla|nšek
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 8. kroga: Dor-
nava - Slovenja vas 2:1, Videm -
Skorba 3:1, Hajdina - Gorišnica
4:0, Pragersko - Gerečja vas 0:1,
Središče - Bistrica 4:1, Stojnci -
Bočl:0.
1.VIDEM	8 7 1 0 28:5 22
2.	HAJDINA 8 5 2 1 15:3 17
3.	DORNAVA 8 4 1 3 20:12 13
4.	SLOVENJA VAS 8 4 13 18:15 13
5.	SREDIŠČE 8 4 13 15:14 13
6.	GEREČJA VAS 8 3 3 2 13:12 12
7.	SKORBA 8 3 2 3 16:13 11
8.	PRAGERSKO 8 3 0 5 9:13 9
9.	STOJNCI 8 3 0 5 6:28 9
lOBOČ	8 2 2 4 9:11 8
11.	GORIŠNICA 8 2 0 6 12:19 6
12.	BISTRICA 8 116 5:21 4
Razpored tekem 9. kroga: so-
bota, 19. oktobra, ob 15.30: Bi-
strica - Stojnci; nedelja, 20. okto-
bra, ob 10.30 Gerečja vas - Sre-
dišče, Gorišnica - Pragersko,
Skorba - Hajdina, Slovenja vas -
Videm; ob 15.30 Boč - Dornava.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 8. kroga: Pago
Leskovec - Hajdoše 2:1, Ormož -
Mladinec 3:1, Grajena - Markovci
0:1, Apače - Rogoznica E1 Teh
2:1, Sp. Polskava - Bukovci 2:2,
Podvinci - Tržeč 1:1.
I.ORMOŽ	8 8 O O 34:8 24
2.	ROGOZN. ELTEH	8	5	2 1	20:7 17
3.	MARKOVCI	8	5	12	19:10 16
4 TRŽEČ	8	4	1 3	23:11 13
5. APAČE	8	4	13	11:11 13
aPODVlNO	8	3	3 2	10:9 12
7.	PAGO LESKOVEC 8 3 3 2 14:16 12
8.	GRAJENA 8 3 O 5 1022 9
9.MU\DINEC	8	2 2	4 13:15	8
10 BUKOVCI	8	2 2	4 11:20	8
II.	SP. POLSKAVA	8	0 2	6 7:24	2
12. HAJDOŠE	8	0 1	7 6:25	1
Razpored tekem 9. kroga: so-
bota, 19. oktobra, ob 15.30: Ro-
goznica Elteh - Sp. Polskava; ne-
delja, 20. oktobra, ob 10.30 Mla-
dinec - Pago Leskovec, Tržeč -
Ormož, Bukovci - Podvinci, Mar-
kovci - Apače, Haidoše - Grajena.
2. SLOVENSKA MLA-
DINSKA LIGA - VZHOD
I Rezultati tekem 7. kroga: Slo-
; venj Gradec - Dravinja 4:2, Starše
' - Kovinar Štore 6:3, Betrans -
i Aluminij 0:1, Krško - Nafta 0:0,
, Pragersko - Era Šmarmo 0:4, Bel-
i tinci-Steklar 1:1.
I Razpored tekem 8. kroga: sobo-
I ta, 19. oktobra, ob 13.30: Dravin-
I ja - Steklar, Era Šmartno - Beltin-
I ci. Nafta - Pragereko, Aluminij -
Krško, Kovinar Štore - Beltrans,
Slovenj Gradec - Starše.
MLADINA MNZ PTUJ-
I VZHOD
Rezultati tekem 6. kroga: Sre-
dišče - Bukovci 11:3, Ormož -
Skorba 7:0, Dornava - Videm 3:0,
Gorišnica - Stojnci 2:5.
Razpored tekem 7. kroga: sobo-
ta, 19. oktobra, ob 13.30: Rogoz-
nica Elteh - Središče; sobota, 19.
oktobra, ob 15.30 Videm -
Gorišnica, Skorba - Dornava, Bu-
kovci - Ormož.
MLADINA MNZ PTUJ -
ZAHOD
I
Rezultati tekem 6. kroga: Bistri-
ca - Unior 1:1, Boč - Sp. Polskava
1:0, Gerečja vas - Hajdina 0:8,
Slovenja vas - Šentjur 0:3.
Razpored tekem 7. kroga: sobo-
ta, 19. oktobra, ob 13.30: Sentjvu- -
Bistrica, Sp. Polskava - Gerečja
vas. Sobota, 19. oktobra, ob 15.30
Hajdina - Slovenja vas.
ČLANSKI POKAL MNZ
PTUJ
1 Rezultata tekem polfinala: Alu-
minij - Videm 9:2, Dornava -
Drava 0:1.
Branko Lešnik
1. LIGA MALEGA
I NOGOMETA
I Rezultati 4. kroga: Puntar - Ju-
ventus 2:6, Assaloni Cosmos - In-
terier MF 9:0, Carioca - Poetovio
j .^la 5:6, Vuko Rogič - Domel
I Železniki 3:4, Marmor Hotavlje -
! Agencija Luvian 7:4.
1.JUVENTUS	4 4 0 0 247 12
2.	DOMEL ŽELEZNIKI 4 3 1 O 13:10 10
3.VUK0R0QČ	4 3 0 1 15:10 9
4.	ASSALONI C. 4 2 11 15:5 7
5.MARM0RH0TAV.4	2 1 1 18:16 7
6.ll\fTERIERMF 4 2 0 2 7:18 6
7.	POETOVIO MILA 4 2 0 2 13:17 6
8.	AGENCIJA LUVIAN 4 0 1 3 9:15 1
9.	CARIOCA 4 0 0 4 14:21 O
10.	PUNTAR 4 0 0 4 6:15 O
CARIOCE - POETOVIO
MILA 5:6 (2:3) |
i Strelci: 1:0 Majcen (5), 1:1 '
I Ramšak (11), 1:2 Najvirt (18), 1:3
i Lazič (19), 2:3 Brglez (22), 3:3 i
Brglez (32), 4:3 Rožman (34), 4:4 •
Najvirt (35), 5:4 Majcen (36), 5:5 '
Ramšak (52), 5:6 Najvirt (53).
^ Poetovio Mila : Komik, Štraus,
Šalamun, Lazič, Ramšak, Na[virt,
I Huzjak, Vrbanec, Klinger, Celeš ;
j in Ozis.
j Nogometaši pmjske Poetovie ^
Mile so dosegli drugo, pomemb-
no zmago.
2. SLMN - VZHOD
Rezultati 4 kroga: Majolka -
Orkan 6:4, Mak Sv. Jurij - Želez-
ne Dveri Meteorplast 4:4, Tomaž
- Agrotim 9:1, Oplotnica ITT -
Slovenske gorice 2:5.
Vrstni red: Železne Dveri Mete-
orplast 13, Slovenske gorice 12,
Tomaž, Orkan in Oplomica ITT
9, Majolka 6, Mak Šv. Jurij 1 in
Agrotim O točk.
MAJOLKA - ORKAN
6:4 (2:2)
Strelci: 0:1, Savič (8), 0:2 Savič
(25), 1:2 Ovčar (26), 2;2 Zemljak
(28), 3:2 Fafulič (33), 4:2 Bračič
(37), 4:3 Andrinek (42), 5:3
Bračič (45), 5:4 Podgoršek (59),
6:4 Mohorko (60).
Maiolka: Pire, Fafulič, Mohor-
ko, Bračič, Ovčar, Zemljak, Selak.
Nogometaši Majolke so dosegli
svojo drugo zmago, ki pa je toliko
slajša, saj so nastopili močno os-
labljeni.
Danilo Klajjnšek
20 - ZA RAZVEDRILO
17. OKTOBER 1996- TEDNIH
fEDNIK - 17. OKTOBER 1996
ZA KRATEK CAS - 21
nfo - glasbene novice !
Info - kviz
Gotovo veste, kateri pevec je na
sliki (če ne veste, vprašajte starše,
ker je pevec starejšega datuma).
Izrežite glasovnico, vpišite odgo-
vor, in če vam bo sreča naklonje-
na, vam bodo v prodajalni Tehni-
ka Emone Merkurja Ptuj podarili
zgoščenko.
Da je bila pred štirinajstimi dnevi
na fotografiji Diana King, je ugo-
tovil tudi Bojan Murko, Štuki 6 a,
Ptuj. Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Ured-
ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj.
R{»k: četrtek, 24. oktobra.
i
Reševalec:______________________________________________
Naslov:_
Ime pevca:____
SPOMINI SE ŽIVIJO
Vsi ljudje, ki so zaposleni, dobijo
rak mesec svoje plačilo. Za boljše
opravljeno delo je plačilo boljše, za
slabo opravljeno pa slabše. Tudi
učenci smo poplačani z ocenami in
ob koncu šolskega leta še z izkazom.
Nebteri ga odnesejo domov z do-
brimi ocenami, drugi pa z malo
iranj dobrimi. Tedaj se za dva me-
seca poslovimo od šole in se vsak s
s\ojim spričevalom vrnemo domov
pohitimo počitniškim dogo-
divščinam nasproti.
Prav tako sije tudi moja družina
služila tedenski dopust na morju.
Odšli smo v lepo vasico na otokti
frku. Nedaleč od obale stoji prijet-
la tetina hiša, kjer smo se nastanili.
i'tej hiši nismo bili edini stanovalci.
Po stenah so se v večernih urah
plazili škorpijoni in veliki pajki.
Škorpijonov sem se zelo bala, zato
scni spala z mamico. Imeli smo lepo
iončno vreme in vsak dan smo se
liodili kopat. Igrali smo se igre z
?ogo in šah je bil vsak dan reden
SKt naše mize. Največkrat je zma-
ala mama.
Nekega lepega dne pa smo na
plaži zagledali dva potapljača, ki sta
»"da oblečeno gumijasto obleko, v
roki pa sta držala osti. Začela sta se
potapljati globoko v morje. Čez do-
bre pol ure pa sta se vrnila na obalo.
Na osti sta prinesla hobotnico. Z
nekaj lovkami seje oprijemala osti,
z drugimi pa je držala kamen. Mene
je srce zabolelo, ko sem videla, kako
žival trpi. Mislim, da imajo vsa živa
bitja pravico do življenja. Ampak po
drugi strani ljudje te živali radi
jemo. Po našem ogledu sta potapl-
jača vzela hobotnico in odšla.
l^nevi so hitro minevali, sonce nas
je močno ožgalo in tudi teden do-
pusta naše družine je bil že pri kra-
ju. Nekega dne, ko je zvečer sonce
zašlo, smo se za leto dni poslovili cxl
toplega morja.
Tina Kelc, 6. a,
OŠ Gorišnica
OBISKALI SO NAS
POLICISTI ...
Jaz sem jih samo gledal.
Dettis Lozinšek
S policisti smo se pogovarjali o
prometu.
Andrej Hoirat
Tudi jaz bom upošteval prometne
znake.
Robert Horvat
Čas prinaša pri poslušalcih spre-
membe, saj mladi dozorevajo in od-
krivajo čare resnejše glasbe. Mo-
derne popularne ritme zamenja ,
zahtevnejša in težje razumljiva i
glasba, kot je jazz, blues, folk, ga- j
spel, soul...	!
Britanski ženski kvintet SPICE
GIRLS je naredil pravi "boom" s ko-
madom Wannabe, ki ga je založba
Virgin prodala v milijpnski nakladi.
Punce se tako po uspešnosti postavl-
jajo ob bok dvema letošnjima naj-
večjima prodajnima hitoma: Killing
me Sofily skupine Fugees in Macare-
ni skupine Los del Rio. SPICE
GIRLS snemajo debitanski album
Spice in kot napoved prihaja prijetna
pop pesem z naslovom SAY YOU'-
LL BE THERE (
Nizozemski dou TEN SHARP si je
pridobil popularnost s čudovito
akustično balado You. TEN SHARP
sta zelo priljubljena tudi v Aziji, kjer
se njune plošče prodajajo kot med.
Fanta ponovno presenečata s skladbo
OLD TOWN m).
POWER STATION so bili v 80.
uspešna zasedba, dokler se ni na solo
pot podal njihov izredni vokalist Ro-
bert Palmer. V Veliki Britaniji ima
trenutno stara ročk zasedba POWER
STATION razprodane koncerte in
na njih je že moč slišati lahkotno ročk
skladbo z močnim besedilom ter nas-
lovom SHE CAN ROČK IT
Ameriška skupina REM je bogatejša
za 80 milijonov dolarjev, kolikor so
jih fantje prejeli od založbe Warner
Bros, da zanjo posnamejo pet albu-
mov. Prvi z naslovom New Advantu-
res in Hi-Fi je že dober mesec dni v
prodajalnah s ploščami in na njem
najdete 14 raznovrstnih skladb.
REM bodo sedaj dobro leto počivali,
vendar to ne pomeni, da ne bodo iz-
dajali skladb. Njihova najnovejša
nosi naslov BITTERSWEET ME
BRUCE SPRINGSTEEN je letos že
prispeval naslovno pesem odličnega
filma Dead man walking, v katerem
blestita Sean Penn in Susan Surren-
don. Novi album pa bo najverjetneje
izdal v času pred božičem in do takrat
se bo po lestvicah potepala pesem
MISSING
tViVtV
Kanadska pevka DEBORAH COX
se je prvič na glasbeni sceni pojavila
s RN'B skladbo Who do you Love. V
današnjem času zelo "vžgejo" prired-
be in zato se je mlada DEBORAH
odločila za priredbo dance komada
JUST BH GOOD TO ME ^le*), ki
so ga v originalu dosti boljše izvedli
Beats Iniernational.
Posebnosi glasbe v ZDA sta soul in
RN'B, ki nam ponujata tudi te izvrst-
ne vokalne pesmi: Your secret Love
- LUTHER VANDROSS, If you ever
been in Love - INTRIGUE, At Night
I Pray - WILD ORCHID, Crazy
Love - AARON NEVILLE & ROB-
BIE ROBERTSON, Let's get the
Mood Right - JOHNNY GILL, No-
body - KEITH SWEAT, Over and
Over - PUFF JOHNSON, Me and
those Dreaming Eyes of Mine - D'-
ANGELO, Falhng - MONTELL
JORDAN, Fm stili in Love with you
- NEW EDITION.
Ameriška pevka TONI BRAXTON
navdušuje s svojim vrhunskim voka-
lom in leta 1994 si je pevka pripela tri
grammyje: za album Toni Braxton,
za pesem Breathe again in za najboljši
ženski vokal. TONI je poleti izdal
album skrivnosti ali Secrets in tretja
soul balada je UNBREAK MY HE-
ART	ki jo je produciral
Babyface!
MADONNA beleži naporno leto
1996, saj je posnela film o Eviti Pe-
ron, odpela nekaj skladb za film in k
vsemu temu je še noseča. MADON-
NA pa niza hit za hitom in takšna je
tudi najnovejša skladba YOU MUST
LOVE ME	ki je nosilna
tema filma o Eviti Peron.
vV-A v
Uf iti
Najbolj vroča plesna novost pa priha-
ja iz Nemčije, od koder je duet LA
BOUCHE, ki se vrača na plesišča dis-
co klubov s komadom BOLINGO
(Love is in the Air).
David Breznik
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj.
1.	Ready or not
-THE FUGEES
2.	Se A Vida E
-	PET SHOP BOYS
3.	It's ali Corning backto
me-CELINE DION
4.	Flava
-	PETER ANDRE
5.	VVannabe
-	SPICE GIRLS
6.	Pray
-	D.J. BOBO
7.	I Love you Always
Forever
-	DONNA LEVVIS
8.	If it Makes you Happy
-	SHERVL CROW
9.	Seven Days and one
Week- B.B.E.
10.1 can't Help myself
-	KELLY FAMILV
^^ prodajalna ^^
TEHMIKA
EMONA MERKUR d.o.o.
_PTUJ_,
V mraku bom nosila kresničko.
Jasmina Sekol
Spoznal sem, daje vožnja s kole-
som lahko še kako nevarna.
Tomaž Soštarič
Na ccsti bom zelo previden. To si
• želi tudi moja mama.
Aljaž Milielič
I^da sem poslušala policiste. Se-
daj bom še previdnejša.
Janja Črnko
Srečanje s policisti je hitro minilo.
Povedali so nam pomembne stvari.
David Kramberger
Policisti so nam zaželeli srečno in
varno pot.
Robert Tašner
Ne bom se več igral na ccsti.
Denis Jakolič
Njihova oblačila so lepa in zani-
miva.
Jasna Gašparič
Jaz bom ubogal policiste!
Damir Kokol
Učenci 2. razreda OS Grajena
SREČA
Nekoč je živela "gospa Sreča"...
Sreča sploh ne živi za vsakogar. A
ste že videli, da se sreča smeji? Jaz
sem jo že videla. Oblečena je bila v
ljubko obleko, na glavi je imela klo-
buk in na nogah čisto nove superge.
Za kakšnega nepridiprava, ki si
želi veliko denarja, je sreča, da zade-
ne na loteriji ali kakšnem drugem
"natečaju."
Jaz pa razmišljam takole:
Sreča, največja sreča je, da živim.
Lahko gledam vse lepote, ki- so
okrog mene, in na žalost tudi gro-
zote. Zame bi bila sreča tudi to, da
se končajo vse vojne ter vse grozote.
Zakaj morajo otroci biti žrtve vsega?
Nimajo hrane, ne mame, ne očeta
... Srečna sem, da imam mamo in
očeta. Vsako snidenje z mamo, z
očetom mi pomeni srečo. In večje
snidenj, večje sreče. Prav tako je s
prijatelji, ki so največje bogastvo na
svetu. Ko smo skupaj, si delimo
srečo. Za vsakogar nekaj. Takrat ni
nihče nesrečen.
Sreča mi (nam) je naklonila vsa
prelepa drevesa, ptičje petje, ttidi
prelepe siničke in kose, ki so vsak
dan srečni, da imajo svobodo, da
lahko skačejo z veje na vejo. Če bi
bila čarovnik, bi vsa bitja na Zemlji
naredila srečna. Vsak otrok bi dobil
starše, hrano, vodo in streho nad
glavo. Na svetu ne bi bilo več vojn.
Beseda vojna sploh ne bi bila poz-
nana. Beseda mir pa bi bila kot be-
seda kruh ali mama. »
Ker pa na žalost nisem čarovnik,
bo vse ostalo, kot je. Beseda sreča -
nekaterim tuja, nekaterim poznana,
beseda vojna - vsem "blizu" in bese-
da mir - večini neznana. Oh, kikšna
sreča bi bila, če bi se vse srečno
končalo. Priznam, menije v živl-
jenju sreča naklonjena, včasih pa bi
jo najraje dala na krožnik in jo po-
jedla. Ampak ... raje ne, potem na
svetu ne bi bilo več sreče. Razen če
bi imela gospa Sreča kakšno hčerko
Breda Majcen, 6. a,
OS Tomaž
JESEN
Jesen je nckij krasnega,
saj so vsa drevesa pisana
kakor cvetice v raju.
Gozdovi so poslikani
z vsemi
barvami.
Klopotec divje se vrti,
ptice odganja,
se žc veseli,
saj čas trgatve se mudi.
Grozdje bomo prešali,
pili in jedli bomo,
da bo kar veselo.
Jesen gre skozi čas
kakor mraz
z barvami,
ki oddajajih pri nas.
Datjan Stager
OS Hajdina
PRAVLJICA
Pravljica ena je sama!
Veliko nam pove.
Uporabljamo jo tu,
pa tudi Iger dmgje!
Pravljice pišejo pisatelji,
pišemo jih tudi mi,
kajti smo že veliki in
pravljice znamo pisati!
Silvija Kaluža, 7. a,
OS Ivanjkovci
22 - OD TOD IN TAM
17. OKTOBER 1996 - TEDNIK
z izredne konference zsss
24. oktobra opozorilna stavka
Izrednega sestanka, ki ga je v domu Franca Krambergerja
v četrtek, 10. oktobra, sklical območni svet Zveze svobod-
nih sindikatov Slovenije v Ptuju, se je udeležilo več kot 50
predsednikov in sindikalnih zaupnikov iz podjetij na
širšem ptujskem območju. V pogovoru s sekretarjem
območnega sveta Borisom Frajnkovičem so opozorili na
nezadovoljstvo delavcev in sindikatov, saj Gospodarska
zbornica Slovenije in delodajalci do tega dne še niso pre-
klicali svoje odpovedi splošne kolektivne pogodbe, čeprav
so sindikati to zahtevali do 10. oktobra. Predlog nove
splošne kolektivne pogodbe naj bi znižal delavske prejem-
ke za 30 do 50 odstotkov, kar pomeni prestop praga
revščine, zato so še enkrat ponovili, da Svobodni sindikati
odločno vztrajajo pri zahtevij da delodajalci in zbornica
svojo odpoved pogodbe prekličejo, sicer bodo prisiljeni
organizirati splošno opozorilno stavko.
Nezadovoljstvo delavcev in
sindikatov se je pričelo stopnje-
vati še isto popoldne, saj je v
javnost prodrla vest, da je
upravni odbor Gospodarske
zbornice Slovenije sklenil, da
odpovedi splošne kolektivne
pogodbe ne prekliče, ampak
predlaga, da se čimprej pričnejo
pogajanja. Ker so o tem sklepali
tudi na izredni konferenci Zve-
ze svobodnih sindikatov v to-
rek, 15. oktobra, v Ljubljani, so
s ptujskega območja organizira-
li skupinski prevoz sindikalis-
tov, ki so se v Ljubljano odpra-
vili kar z dvema avtobusoma.
Izredna konferenca ZSSS,
razširjena s sindikalnimi zaup-
niki, je obravnavala ure-
sničevanje sklepov konference
25. septembra in sklepe sveta
ZSSS, ki je bil 14. oktobra, ter
se seznanila tudi s sklepi uprav-
nega odbora Gospodarske zbor-
nice Slovenije 10. oktobra. Po
vsem tem je konferenca ugoto-
vila, da se je kljub poskusom
Sekretar območnega sveta
ZSSS Boris Frajnkovič
delodajalskih organizacij, da bi
sittiacijo v javnosti ublažila, ta
še poslabšala, saj so se odločili
za odpoved kolektivnih in
panožnih pogodb in jih tudi
uresničili. Delodajalcem so sin-
dikalisti zastavili šest zahtev in
podprli izvedbo opozorilne
stavke 24. oktobra med 12. in
14. uro. Pozvali so vse reprezen-
tativne sindikate, da se s svoji-
mi aktivnostmi priključijo opo-
zorilni stavki.
M. Ozmec
v art plesnem studiu
AMški plesi in taiji
V Art plesnem studiu pripravljajo tečaj afriških plesov z Barbaro Plečko in Ni-
nom Mureškičem ter tečai taiji|a s Samom Pitamicem.
Barbara Plečko je plesalka in
koreografinja, ki je 12 let živela
in delala v G)nacriju v Republi-
ki Gvineji. Svojo plesno pot je
začela v Mariboru, diplomirala
pa je na šoli za sodobni ples v
Zagrebu. Po zahtevni avdiciji je
bila sprejeta v šolo Mamica Bej-
arta v Bruxellesu, nato pa še v
njegovo Mudra Afiique School v
Senegalu. Po uspešnem šolanju
je delala z Nacionalnim baletom
Gvineje. Pri nas jo poznamo kot
odlično predavateljico in peda-
goginjo, saj je vsako poletje pri-
hajala domov in vodila tečaje
afriških plesov. Danes je stro-
kovna sodelavka za plesno dejav-
nost v mariborski ZKO. Vsa leta
jo spremlja uveljavljeni glasbe-
nik in korepetitor Nino
Mureškič, ki se poklicno ukvarja
z etničnimi ritmi in originalni-
mi tehnikami, ki se jih je učil pri
znanih mojstrih te zvrsti glasbe-
ne imietnosti.
Tisti, ki so že plesali z Barbaro
in Ninom, vedo, da so srečanja z
njima in vročimi afriškimi ritmi
nepozabno doživetje. Za semi-
nar ob tem koncu tedna sta pri-
pravila nekaj novih plesnih ko-
rakov in kombinacij, tako da bo
srečanje zanimivo tako za tiste,
ki so se že seznanili z afriškimi
plesi, kot za tiste, ki nimajo no-
benih plesnih izkušenj. Pridite
in se prepričajte!
Tečaj bo v soboto, 19., in ne-
deljo, 20. oktobra in še naslednji
konec tedna. Vpišete se lahko
vsak delavnik od 16. do 18. ure v
ateljeju Mira na Minoritskem
trgu 2,1. nadstropje.
TJUJI - MEDITATIVNA
VEŠČINA GIBANJA
TAIJI je starodavna kitajska
meditativna veščina gibanja, ki
je bila izvorno zelo učinkovita
veščina samoobrambe. Danes jo
tako kot na vzhodu tudi pri nas
lahko prakticiramo kot obliko
psihofizične vadbe, ki krepi
zdravje in blaži posledice vsa-
kodnevnih stresov. Vztrajnemu
iskalcu pa lahko pokaže pot k sa-
memu sebi, ker je taiji lahko
tudi oblika dinamične meditaci-
je.
Zdravilni učinki taijija se
kažejo v izboljšanem delovanju
osrednjega živčnega sistema,
normalizaciji cirkulacije krvi in
prožnosti ožilja, večji gibljivosti
sklepov in tetiv ter v iz-
boljšanem delovanju notranjih
organov. Na mentalni ravni red-
na vadba taijija izostruje sposob-
nost mišljenja, daje notranji mir
ter vzpodbuja kreativnost. Inte-
gralni, v naravo usmerjeni te-
melji veščine nas postopoma pri-
peljejo do vse večjega zavedanja
samega sebe na različnih nivojih
(kompleksno), zato ublažuje
konfliktno naravnanost do okol-
ja, v katerem živimo.
Začetniški tečaj taijija oi:gani-
zira Art plesni studio DPD Svo-
boda Ptuj, vodil pa ga bo Samo
Pitamic iz Marilx)ra. Prvo
srečanje bo v soboto, 19. Okto-
bra, ob 10. uri v Ateljeju Mira na
Minoritskem trgu 1,1. nadstrop-
je, kjer lahko dobite tudi dodat-
ne informacije (vsak dan od 16.
do 18. ure).
Mira
KIDRIČEVO /
novo v talumu
Proizvodnja
aluminijastih
drogov
v Kidričevskem Taliunu so
v sredo, 16. oktobra, svečano
predali namenu novo linijo
za proizvodnjo homogenizi-
ranih alimiinijastih drogov.
Ob tem so predstavili tudi
certifikat za standard ISO
9001, ki so ga pridobili že ju-
lija. Na slovesnost so povabili
ministra za gospodarstvo Me-
toda Dragonjo, državnega se-
kretarja za energetiko Borisa
Soviča ter predstavnike Talu-
movega poslovnega partnerja
Hydro Alimiinium iz Nor-
veške, predstavnike Btireau
Veritas in druge goste.
-OM
PTUJ / leto 2000
Kal nas priiakuie?
Na to vprašanje bo dal svoj odgovor multivizijski prikaz, ki je
s pomočjo satelitskega prenosa obšel ves svet, za naše razme-
re pa ga ADRA predvaja z zamudo, ki je nastala zaradi sinhro-
nizacije. Mark Finley iz Orlanda na Floridi je govoril o temah,
ki težijo nKxlemega človeka. Prikazi se bodo pričeli 21. in se
bodo zvrstili do 28. oktobra (razen nedelje in četrtka) ob 19. uri
v JVZ na Prešernovi 29 (tretje nadstropje) v Ptuju.
Mark Rnley, docent na ameriški univerzi Andrews v Michiga-
nu, je izkušen govornik. Sest let je živel tudi v Evropi, po vsem
svetu pa ga poznajo po njegovih vsebinsko bogatih in vizualno
prepričljivih predavanjih. Ukv^a se z raziskovanjem svetopi-
semske prerokbe in podaja svoja razmišljanja o preteklosti^ se-
danjosti in prihodnosti. Naslovi so vsekakor zelo zanimivi: Živl-
jenje po letu 2000, Odštevanje proti večnosti. Svet v vrtincu. Na
vabilu opozarjajo, da kar je svet doživel doslej, se ne da primerja-
ti s tem, kar nas pričakuje.
vir
Slavje lenarških konjerejiev
Prve slovenske razstave hlad-
nokrvnih konj, ki je bila na hi-
podromu Brege v Krškem, so se
udeležili tudi člani sekcije
noriških konj pri Konjeniškem
klubu Slovenske gorice iz Len-
arta. Na razstavi, ki so jo pripra-
vili Posavsko konjerejsko
društvo. Republiška selekcijska
sltižba za konjerejo in Kmetijska
svetovalna služba iz Krškega, so
Lenarčani poželi velik uspeh. V
kategoriji noriške pasme je med
kobilami brez žrebet zmagala
kobila Zinka rejca Ivana Sene-
koviča iz Zgornjega Partinja, ki
je dobil še tretjo nagrado za ko-
bilo Samo. Rejec Alfonz Moho-
rič iz Brengove pri Cerkvenjaku
pa je s kobilo Žilo osvojil drugo
mesto, tako da je bilo to popolno
zmagoslavje rejcev iz Slovenskih
goric. Okronali so ga tudi z zma-
go kobile Timave z ženskim žre-
betom rejca Jožeta Kranerja iz
Zamarkove pri Lenartu v kate-
goriji slovenske hladnokrvne pa-
sme z žrebeti. Odlično tretje
mesto je osvojil še rejec Jože Ca-
fiita iz Celestrine s kobilo Mari-
no in moškim žrebetom.
M. Toš
CERKVENJAK/srečanje domačih
ansamblov
IL festivalski veier
Kulturni dom v Cerkvenjaku bo jutri, v petek, 18. oktobra, že
enajstič prizorišče revialnega srečanja domačih zabavnih an-
samblov. Prireditev, ki jo smemo razumeti kot "Ptuj po Ptuju"
oziroma "dogodek po Ptuju", je nastala leta 1986 kot spomin ali
rahli odmev na nekdanjo izredno živahno kulturno življenje v
tem kraju v časih pred I. in H. svetovno vojno in še leta po njej.
Letošnjo je domače Kulturno društvo Jožeta Lacka v sodelo-
vanju z ZKO Lenart in Radiem Maribor poimenovalo 11. festi-
valski večer narodnozabavne glasbe Cerkvenjak %.
V prvih letih se je na to prireditev domala vedno priglasilo
manjše število kakovostno povprečnih ansamblov, zadnje čase pa
se ta podoba vztrajno spreminja na bolje. Med nastopajočimi je
namreč čedalje več takih, ki so si na Pmju pripeli zlato odličje ali
prejeli eno od nagrad, povezano z naslovom, ki ga podeli le stro-
kovna komisija. Tako bo med jutrišnjimi petnajstimi nastopa-
jočimi, priglasilo pa se jih je še veliko več, a so jih zavrnili, kar de-
set znancev s ptujskega festivalskega odra, in sicer: Rosa iz Slo-
venj Gradca, Rokondo, prav tako jz Slovenj Gradca, Bobri iz
Ljubljane, Kogras iz Sp. Ktmgot^ Strk iz Ljutomera, Fraj kinc-
lari iz Manbora, Slovenskogoriški kvintet iz Vidma ob Ščavnici,
Utrip, ansambel mladih Prekmtircev iz Dokl^vja, Cvet iz
Radeč, Rpgla iz Zreč, Ansambel Komet iz Zreč, Štajerski baroni
iz Starš, Štajerski kvintet z Zg. Polskave, Ambicija s Ptuja in ans.
Franca Kožuha iz Maribora.
Ker je prireditev tekmovalna, bosta nastopajoče ocenjevala
petčlanska strokovna komisija in občinstvo.
IC
ob tednu prometne varnosti
Ustavili360 voznikov
Tudi na širšem ptujskem območju so v tednu prometne var-
nosti, od 7. do 13. oktobra, policisti izvajali različne preventiv-
ne akcije v cestnem prometu, uperjene zoper tiste kršitve in
kršitelje, ki so nalDOcosteiši vzrok orometnih nesreč.
Kot je povedal Silvester Skok,
komandir Policijske postaje v
Ptuju, so v ponedeljek in petek v
bližini osnovnih šol izvedi akci-
jo "pešec - kolesar," v katerih je
sodelovalo 14 policistov, ki so v
glavnem ugotavljali nepravil-
nosti pešcev in kolesarjev. V to-
rek so s štirmi policisti izvedli
poostren nadzor nad vozniki
motornih vozil na magistralnih
cestah, prometna patrulja pa je
izvedla poostren nadzor nad
vozniki avtobusov na avtobu-
snem postajališču v Ptuju. V sre-
do so z osmimi policisti izvedli
poostren nadzor nad vozniki
motornih vozil, ki med vožnjo
ne uporabljajo varnostnih pasov.
V četrtek, petek, soboto in ne-
deljo ter tudi sicer skozi ves te-
den pa so na različnih mestih s
pomočjo laserskih merilnikov
hitrosti opravljali nadzor nad
tistimi, ki vozijo prehitro, in jih
seveda kaznov^i.
Še na kratko v številkah: v
tednu prometne varnosti je v ak-
cijah delovalo skupaj 48 poli-
cistov, "ki so tistavili in kontroli-
rali voznikov, od tega so jih
134 zaradi različnih cestnopro-
metnih prekrškov predlagali
sodniku za prekrške, 58 vozni-
kom so izrekli ukrep zaradi ne-
pravilne hitrosti, 29 ukrepov je
bilo izrečenih zaradi neuporabe
varnostne čelade in pasu, zoper
voznike koles in koles z motor-
jem je bilo izrečenih 7 ukrepov,
10 ukrepov pa so izrekli tudi
pešcem Med najpogostejšimi
kršitvami je bila neprimerna hi-
trost, prehitevanje, nepravilna
stran vožnje in vinjenost. Pose-
ben poudarek pa so dajali
obtiašanju pešcev in kolesarjev,
zlasti otrok, na poti v šolo in do-
mov.
Sočasno so potekale še nekate-
re druge aktivnosti. Vodstvo po-
licijske postaje Pmj je izdelalo
oceno prometnovamostnih raz-
mer za obdobje devetih mesecev
in z njo seznanilo javnost. Več
akcij pa so izvedli tudi v sodelo-
vanju s svetom za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu
občine Kidričevo, in sicer na OŠ
Kidričevo, Grkovce in Lovrenc
Ob koncu tedna prometne var-
nosti pa so se v petek, 11. okto-
bra, skupaj z nel^terimi učenci,
mentorji promeme vzgoje in člani
sveta za preventivo in v^jo ude-
ležili sprejema ^pri kidričevskem
županu Alojzu ŠprahiL
M. Ozmec
PREJELI SJMO
OSTAJAMO
PRI SVOJIH
ZAHTEVAH
Odgovor na sestavek v rubriki
Prejeli smo - (KS Dolena še ob-
staja, Tednik št. 41)
Ko sem v zadnji številki Ted-
nika prebral pismo in žalitve
Franca Vidoviča iz Vildona, ki je
odgovarjal na moje izjave (zapi-
sal jih je novinar Jože Bračič),
sem se odločil, da vam, g. Vido-
vič, tudi sam nekaj napišem.
G. Vidovič, v občini Videm
sem res svetnik iz Sel in si s tem
nikakor nimam namena nabirati '
volilnih pik, saj mi to ni potreb-
no. Ne morem se strinjati z ne-
katerimi vašimi trditvami, ko
pravite, da nisem nikoli ničesar
naredil za svoj kraj. Prepričan
sem, da sem vsaj kot svetnik de-
lal za našo vas, pa tudi na vašo
stran ob pomembnih odločitvah
nismo pozabili. Verjetno niste
raztmieli mojih izjav v članku,
kjer nisem nikogar žalil, pa tudi
po Haložanih nisem pljuval.
Vse, kar sem navedel o razvoju
infrBstnikture v našem koncu
KS, pa vam moram povedati, da
za povedanim še zmeraj stojim.
O tem, da smo bili prvi pri raz-
voju elektrike, cest in telefonije,
se pač ne morem strinjati z vami,
kajti v zadnjih letih v Selih,
Tmovcu in Barislovcih ni bilo
nič narejenega za razvoj infra-
strukture. V Halozah ste se v
tem času še kako dobro modern-
izirali.
Ne želim poudarjati, da sem
član odbora za komtmalno infra-
strukturo v občini Videm, am-
pak le povedati, da je bilo naše
delo do sedaj korektno opravlje-
no do vseh davkoplačevalcev. Ne
vem, od kod vam podatki o naje-
mu kredita, vendar naj poja-
snim, da je takšen predlog spre-
jel tudi občinski svet, kot tudi
nove kriterije za sofinanciranje
Samo še stavek o obstoju KS
Dolena, ki ima res status pravne
osebe, tega pa ne morem trditi za
svet KS. Ta ne dela že dve leti,
sprememb do danes ni bilo io
tudi rešitve z "novim" izvoljeniiO
svetom KS ne vidim za naše vasi
(Sela, Tmovec, Barislovci, del
Zg. Pristave in Popove). Vsem
krajanom nove KS Dolena želin^
obilo uspeha pri delu, posebej p^
Francu Vidoviču in aktivniiO
članom KS.
Srečko Svenšek, Sela
TEDNIK - 17. OKTOBER 1996
POSLOVNA SPOROČILA - 25
toplota - lepota - ekonomičnost
Grelniki iz naravnega kamna
0 PREDNOSTI TEGA
flAČINA OGREVANJA
Ogrevanje z grelniki iz naravnega
kamna združuje prednosti termoa-
Icumulacijskih peči, centralnega
ogrevanja in lončenih peči. Grelnik
je mogoče priključiti v vsakem pros-
toru brez dodatnih instalacij na na-
vadno vtičnico. Deluje podobno kot
lončena peč, le da je vir energije elek-
trika. Naravni kamen akumulira to-
ploto in jo potem seva v prostor tudi
dve uri po izklopu, kar omogoča zna-
ten prihranek energije. Zaradi sevan-
ja pride do minimalnega vrtinčenja
zraka in s tem prahu. Prav zato pravi-
mo, da je to zdrav način ogrevanja.
Temperatura zraka, ogretega s temi
grelniki, je lahko za 2 stopinji Celzija
nižja kot temperatura zraka, ogretega
s konvencionalnimi načini ogrevan-
ja, pa bo ugodje enako. Vsaka stopin-
ja Celzija pa prinese 6 odstotkov
prihranka električne energije. 1000-
vatni grelnik iz naravnega kamna je
po toplotnem učinku primerljiv s
3000-vatno termoakumulacijsko
pečjo pri nižji ceni in bistveno ugod-
nejšem vplivu na zdravje.
O IZVEDBA IN PRIKLOP
Grelno telo je izdelano iz plošče nar-
avnega kamna debeline 3 cm in raz-
ličnih velikosti, ki so vezane na moč
grelnika. Grelnik je lahko priključen
na omrežje s časovnim stikalom
(določimo čas delovanja), sobnim
termostatom (regulacija temperature
v prostoru) ali njuno kombinacijo, ki
omogoča največje prihranke elek-
trične energije.
O KOLIKO PROSTORA
OGREJEGRELNIK
Ko govorimo o ogrevanju prostora,
običajno navedemo kubaturo, ki jo
neko telo ogreje. V praksi pa se je po-
kazalo, da pri tem načinu ogrevanja
zadošča izračun kvadrature posa-
meznega prostora. Višina prostora
pri tem načinu ogrevanja nima bist-
venega vpliva (sevalni efekt), kot je
značilno za konvencionalne načine
ogrevanje, pri katerih se topli zrak
dviguje pod strop in povzroča velike
toplotne izgube.
m MONTAŽA, SERVIS IN
ČIŠČENJE
Montaža je enostavna, njene stroške
pa prevzame proizvajalec. Ta daje
tudi petletno garancijo. Servis in
vzdrževanje nista potrebna. Grelnik
čistimo izklopljen in mrzel z vlažno
krpo oziroma s čistili za naravni ka-
men.
%AMBIENT
v ambientalnih rešitvah so grelniki
iz naravnega kamna idealni tako za
bivalne prostore kot opremo lokalov.
Zavzemajo zelo malo prostora, obe-
nem pa so samostojni dekorativni
elementi. Ker je namestitev teh grel-
nikov tako enostavna in hitra, njiho-
vo delovanje ekonomično ter
predvsem poceni v primerjavi s kon-
vencionalnimi načini ogrevanja, vam
priporočamo, da sami ugotovite
prednosti tega načina ogrevanja -
lahko tudi postopoma.
Moč grelnika	Ogreti prostor
Dimenzije plošče
450 W 60x40 cm doSm^
600W 80x40cm doZm^
800 W 100x40 cm do9m^
1000 W 100x50 cm dolSm^
1200 W 100x60 cm dolZm^
1500W 110x60cm (io22m^
Tabela je okvirna, ker na velikost
ogretega prostora vplivajo še število
oken, zunanje stene ipd. Zato vam
priporočamo, da se moči grelnika in
njegovem položaju posvetujete s
proizvajalcem.
26 - POSLOVNA SPOROČILA
17. OKTOBER 1996- TEDNIH
TEDNIK - 17. OKTOBER 1996
OGLASI IN OBJAVE - 27
Zastn^ieni X gobami v bolmšnki
Ko Sta Martin in Aiojziia Čuš iz Ptuja prejšnji teden trgala grozdje v Bresnici pri Podgorcih,
nista slutila, da ju bo nedolžen sprehod v gozd po gobe pripeljal nekaj dni kasneje v bol-
nišnico. V petek je namreč nabrane gobe jedla vsa družina in hčerko so morali že zvečer od-
peljati zaradi močnega bruhanja in slabosti.
"Rojen sem v Bresnici in jurčke, lisice, giivce (sivke), marele
in štorovke nabiram že vse življenje. Tokrat sva z ženo nabra-
la štorovke," je pripovedoval oče Martin, ki so ga v torek sku-
paj L ženo že odpustili iz bolnišnice.
"Gobe sem narezala, oprala,
jih potopila v vrelo vodo, nato pa
prelila z mrzlo in spravila v
zamrzovalnik. Hčerka jih je dva
dni kasneje uporabila za pripra-
vo rižote, ki smo jo vsi jedli.
Zvečer je šla v kino in malo poz-
neje so nam sporočili, da je v
bolnišnici. Ugotovili so, da je za-
strupljena z gobami. Naslednji
dan tudi sinu ni bilo dobro, v
bolnišnici je dal kri in potem so
tudi njega zadržali, meni pa
naročili, naj takoj poiščem moža
in da morava tudi midva priti na
pregled. Tako sva bila od sobote
zvečer tudi midva v bolnišnici.
Zelo skrbno so poskrbeli za naju,
vse so nas priključili na infuzijo,
dali so nam neka zdravila," se
spominja mama Alojzija, ki ob
našem obisku veselo zapušča
bolnišnico. "Kdo bi si mislil, da
bomo zaradi tistih gob toliko
pretrpeli. Saj nam niso bile po-
trebne. Takoj, ko pridem domov,
bom vse gobe iz zamrzovalnika
vrgla v smeti."
"Ne, nikoli več ne bom jedla
gob, pa tudi nabirala ne," je
trdno prepričana tudi hčerka
Alenka. Z bratom Markom, oba
sta študenta, bosta ostala še ne-
kaj dni na opazovanju, saj so
gobe na njiju učinkovale
močneje kot na starša.
ALI SE JE
POTREBNO
GOBAM ZARES
ODPOVEDATI?
Doktor Šoda, predstojnik in-
ternističnega oddelka na ptujski
bolnišnici, je povedal, da sprej-
mejo dokaj veliko zastrupljenih
oseb. Ne samo z gobami, pač pa
tudi s pesticidi, insekticidi, ta-
bletami, alkoholom. Povečini jih
zdravijo na intenzivnem oddel-
ku, saj so vse zastrupitve izredno
nevarne. V povprečni gobarski
sezoni sprejmejo vsako leto pri-
bližno 15 oseb, zastrupljenih z
gobami. V imenu vseh zdravni-
kov internistov je opozoril, da je
vendarle potrebno biti pri gobah
izredno pazljiv in da naj nabira-
mo samo tiste gobe, ki jih zares
dobro poznamo. V bolnišnici
spremljajo pri zastrupitvah z go-
bami delovanje posameznih or-
ganov in poskrbijo, da telo ne
dehidrira in da dobi bolnik za-
dosti umetne hrane.
Strokovnjaki za nabiranje gob
vedo, da so nekatere gobe užitne
le pogojno. Mednje sodijo tudi
štorovke, gobe dobrega okusa,
katerih peci j i niso užitni, kape
pa je potrebno kuhati deset mi-
nut, nato pa vodo, v kateri so se
kuhale, zavreči. Mnoge gobe
imajo kakšno posebnost. Zanesi-
mo se na nasvet naših mam in
babic ali pa zares dobrih stro-
kovnih knjig. Šele tako obo-
roženi z znanjem pojdimo v gozd
s košarico v rokah.
MZ
PTUJ / stavka zaposlenih pri zasebnem gostilničarju
Zaplet v gostilni Baldiosov hram
Gostilna Bahkosov hram je od pone-
deljka naprej zaprta. Štiri delavke od
petih, kolikor jih je v lokalu zaposle-
nih, so pričele zakonito stavkati. Stav-
ko so vnaprej napovedale, ker tri mese-
ce niso dobile plače, lastnik podjetja
Gastrospem Design pa jim dolguje tudi
plačilo potnih stroškov IN del regresa
za letni dopust. Za stavko so se
odločile, ker dogovori in sklepi o iz-
plačilu prejemkov niso bili do roka ure-
sničeni.
Stavko so prvotno napovedale za 8. oktober,
nakar so jo v prepričanju, da se bodo zadeve
vendarle uredile, prestavile na 14. oktober. Prve
pogovore o razreševanju nastalih težav so delav-
ke imele z lastnikom podjetja že 7. septembra.
Zapleti z izplačili osebnih dohodkov trajajo že
leto dni, prej pa so dobivale plačo, ki sicer ni
bila po kolektivni pogodbi, so jo pa dobivale
redno.
V ponedeljek zjturaj, ko naj bi začele stavko,
so se znašle pred zaprtimi vrati gostilne, a je niti
niso mogle odpreti, ker je nekdo medtem za-
menjal ključavnice. Presenetil jih je tudi napis,
da je gostilna zaprta zaradi nujnih vzdrževalnih
del. O teh delih delavke do pričetka stavke, ki se
je začela zjutraj ob šestih, niso bile seznanjene,
prav tako tudi ne dobavitelji, ki so žemljice in
zelenjavo pustili pred vrati lokala. Zato so do-
poldne s pomočjo območnega odbora Svobod-
nih sindikatov v Ptuju, ki jim je tudi do sedaj že
pomagal pri pogovorih o razreševanju nastalih
težav, od najemnika lokala oziroma delodajalca
zahtevale odgovor na vprašanje, kaj se je med-
tem spremenilo v objektu, da jim je onemo-
gočen vstop. Delodajalec bi jih namreč moral
obvestiti, da so se razmere v lokalu tako spre-
menile, da v njem ni mogoče izvajati stavke.
Obiskale pa so tudi delovnega inšpektorja.
V torek zjutraj so se delavke ponovno oglasile
pri predsedniku Svobodnih sindikatov v Ptuju
Borisu Frajnkoviču, izvedeli pa smo tudi, da so
se po telefonu pogovarjali z lastnikom podjetja
Dušanom Bombekom. Ker v torek sestanek ni
bil mogoč zaradi upravičene odsotnosti pred-
sednika Frajnkoviča (izredna konferenca Zveze
svobodnih sindikatov Slovenije), so se sestali v
sredo zjutraj. Pred pogovorom je Dušan Bom-
bek povedal, da upa, da se bodo zadeve vendarle
uredile in da bodo že v četrtek pričele delavke
normalno delati.
MG
Usto zdnmi popimfiojb
Pozitivna lista zdravil se spet daljša. Po precejšnjem nego-
dovanju zaradi razvrstitve nekaterih pomembnih zdravil za
otroke na negativno listo bodo to sedaj uredili, je v
prejšnjem tednu obljubil in napovedal minister za zdravstvo
dr. Božidar Voljč.
Tako bodo na poziuvni ali
vmesni listi znova Krkine
kapljice AD 3, ki imajo pravilno
razmerje vitaminov (prejšnje
zdravilo drugega proizvajalca
naj bi namreč vsebovalo preveč
vitamina A). Na pozitivni listi
bodo tudi antiastmadki za otro-
ke (berodual, bronilide, lonter-
min, servetn) in tudi nekatera
zdravila, ki jih predpisujejo z re-
ceptom kot nadaljevanje bol-
nišničnega zdravljenja. Dogo-
vorjeno pa je bilo tudi, da bo Za-
vod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije povrnil stroške za
zdravila, ki so bila nekaj časa
neupravičeno na negativni listi.
Potrebno je vedeti, da sklepa o
razvrstitvi zdravil in listi temel-
jita na zakonskih določilih, ki
predvidevajo, da obvezno
zdravstveno zavarovanje zagot-
avlja zavarovanim osebam (v ce-
loti ali le v določenm odstotku
vrednosti zdravila) le zdravila s
pozitivne in vmesne liste. Na po-
zitivni listi so praviloma zdravi-
la, ki so najučinkovitejša in stro-
kovno najbolj utemeljena, ter
zdravila, ki so nujno potrebna za
zdravljenje posameznih bolezni.
Za otroke je na pozitivni listi več
zdravil, ki so za druge zavarova-
ne osebe razvrščene na vmesno
listo.
Ker je večina pri nas prosto-
voljno zavarovana, spremembe v
razvrstitvi zdravil na pozitivno
in vmesno listo naj ne bi
povzročale neugodnih material-
nih posledic. Problemi so pri
zdravilih za otroke na vmesni in
negativni listi, ker otroci niso
prostovoljno zavarovani, zato
lahko, kot je povedala vodja
ptujske izpostave Območne eno-
te Zavoda za zdravstveno zava-
rovanje Maribor Tilčka Šuman,
staršem priporočijo, da otroke
zavarujejo za paket zdravil, ki
stane 4020 tolarjev letno. Odkar
velja novi sklep o razvrstitvi
zdravil na liste, se je deset
staršev odločilo za "nakup" pake-
ta zdravila. Ta paket omogoča
koriščenje že naslednji dan po
plačilu, prav tako ga je mogoče
plačevati tudi mesečno. Zakaj pa
otroci niso v celoti oproščeni
plačevanja stroškov zdravil, ki
jih v celoti ne pokriva obvezno
zdravstveno zavarovanje, pa, kot
pravi Tilčka Šuman, pri njih ne
vedo. Ugotavljajo pa, da na
splošno problemov v zvezi z
novo listo zdravil, ki se predpi-
sujejo na račun obveznega
zdravstvenega zavarovanja, pri
njih niso zaznali. Najbolj se jim
zdi narobe, da so bila na vmesni
oziroma negativni listi že uvodo-
ma omenjena zdravila. Največji
problem so bili včasih nado-
mestki pri celiakaliji, ki so se
morali v celoti plačevati. Sedaj je
to zadovoljivo rešeno, ker so
uvrščeni na pozitivno listo (ena
škada stane 5000 tolarjev, na me-
sec pa bolnik s celiakalijo potre-
buje štiri).
MG
PTUJ • Danes, 17. ok-
tobra, bo ob 17. uri v
razstavišču pod gra-
dom odprta razstava
stripov in risanega filma
začetnika slovenskega
stripa Mikija Mustra,
Razstavo je pripravil
Dolenjski muzej iz No-
vega mesta.
PTUJ • Danes In jutri,
17. In 18. oktobra, bo v
ptujskem kinu medna-
rodni simpozij o ptuj-
skem mestnem pravu
In mestnem statutu Iz
leta 1376.
PTUJ • V petek, 18.
oktobra, bo ob 19. uri v
refektorlju minoritskega
samostana Vlktorlnov
večer profesorja Iz Ce-
lovca Vinka Ošlaka na
temo Evropa - Sloveni-
ja.
PTUJ • V nedeljo, 20.
oktobra, bo ob 11. uri
na gradu matineja, na
kateri bodo predstavili
dragoceni klavir Iz
zapuščine družin Kasi-
mir - Oeltjen In rekon-
struiran atelje Jana
Oeltjena.
PTUJ • V torek, 22. ok-
tobra, ob 20. uri gostuje
v gledališču Prešernovo
gledališče Kranj s pred-
stavo Harolda Pinterja
Prevara.
PTUJ • V četrtek In pe-
tek, 24. in 25. oktobra,
bo v gledališču mladin-
ski abonma za Šolski
center s predstavama
Polovične resnice In
Govor malemu človeku
Gledališča Ptuj.
PTUJ • V galeriji Drava
je na ogled razstava
Tako je bilo nekoč - Ptuj
na starih razglednicah.
KINO PTUJ • Do 27.
oktobra bo ob 18. in 20.
url na ogled film Twis-
ter.
Z AVTOM ZAPRL POT
M0PEDI5TU
Prejšnji petek nekaj po 19. url
je po Ormoški cesti v Ruju vozil
osebni avtomobil 25-letnl Leon P
Iz Podgorcev. Pri zavijanju v levo
je zaprl pot vozniku kolesa z mo-
torjem, 17-letnemu R.H. iz Ki-
dričevega, ki mu je pripeljal na-
sproti. Mladoletni mopedist je
trčil v zadnji del avtomobila, pa-
del po cestišču in se hudo ranil.
AVTO 5B JE
PREVRNIL NA STREHO
v sredo, 9. oktobra, nekaj pred
19. uro je po regionalni cesti sko-
zi naselje Spodnja Ložnica,
občina Slovenska Bistrica, vozil
osebni avtomobil 52-letnl T.L. s
CIgonce. Med vožnjo z neprila-
gojeno hitrostjo je zapeljal desno
na zelenico, potem pa zasukal
volan v levo in zapeljal v obcestni
jarek, kjer se je avto prevrnil na
streho. Voznik se je v nezgodi
hudo ranil.
S CESTE V PROMETNI
ZNAK
v soboto, 12. oktobra, ob
23.30 je 32-letni Vladimir I. vozil
osebni avto po regionalni cesti
od Borla proti Ruju. V Bukovcih
je zapeljal s ceste in trčil v soho
prometnega znaka. Ob trčenju
se je voznik huje poškodoval.
HUDA NESREČA V
FRAMU
Po magistralni cesti od Mari-
bora proti Slovenski Bistrici je v
nedeljo, 13. oktobra, ob 4.20 vo-
zil osebni avtomobil 19-letnl
Tomaž Z. iz Morja pri Framu, v av-
tomobilu pa je imel še štiri sopot-
nike. V ostrem levem In nepreg-
lednem ovinku v Framu je zaradi
prehitre vožje avto začelo
zanašati. Najprej je zdrsnil levo s
ceste in trčil v betonski steber
vrtne ograje, pri tem pa je vozni-
ka in potnika na sprednjem
sedežu vrglo Iz vozila. Potem je
avto odbilo nazaj na cesto, kjer je
vanj trčil osebni avto, ki ga je na-
sproti pripeljal Zdenko G., a vozi-
la ni uspel pravočasno ustaviti.
Zaradi hudih poškodb je na kraju
nesreče umrl sopotnik, 28-letni
Gorazd Zemljič iz Morja pri Fra-
mu. Voznik Tomaž Z. in sopotnik,
21-letni David O., sta bila hudo
ranjena, medtem ko sta sopotni-
ci 18-letni Tina I. In Petra V. bili
lažje ranjeni. Voznik Zdenko G. v
nesreči ni bil ranjen.
DVA VLOMA V
AVTOMOBILE NA
POLENŠAKU
V noči na torek, 8. oktobra, je
bilo vlomljeno v prtljažnik oseb-
nega avtomobila BMW, parkira-
nega pred lokalom Šegula v Po-
lencih. Z vlomilcem je Izginila
moška torbica, v kateri je bil večji
znesek denarja.
Verjetno isti, zaenkrat še nez-
nani storilec je isto noč vlomil še
v osebni avtomobil Opel Astra,
parkiran pred stanovanjskim blo-
kom na Polenšaku. Ukradel je
torbico z dokumenti in vrednost-
nimi papirji. Policisti za vlomil-
cem poizvedujejo.
Z VLOMOM DO
DENARJA
v noči na nedeljo, 13. oktobra,
je neznanec vlomil v stano-
vanjsko hišo Petra C. v Trgo-
višču, občina Ormož. Pod streho
te hiše so tudi poslovni prostori
podjetja Petty. Vlomilec je očitno
vedel, da je blagajna sicer
majhna, vendar polna. Odnesel
jo je in s tem lastnika oškodoval
za okoli milijon tolarjev.
POLICISTI
PRESENETILI
VLOMILCE
v petek, 11. oktobra, ob 3.30
so ptujski policisti presenetili pri
"nočnem delu" in prijeli 37-letne-
ga Edvarda C., 26-letnega Da-
niela D. in 31-letnega Franca K.,
vsi iz Maribora. Omenjeno trojico
so zalotili pri vlomu v samopost-
režno prodajalno Emona Merkur
Ptuj. Baje so se vlomilci namera-
vali oskrbeti z večjo količino ci-
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Lidija Vinko, Dežno
13, Podlehnik - Moniko; Ma-
rija Petek, Volkmerjeva 5,
Ptuj - deklico; Zlata Ivanič,
Radoslavci 6/a, Mala Nedelja
- Tomija; Terezija RajŠp,
Rjavci 30, Vitomarci - dekli-
co; Simona Goričan, Preloge
14/b, Zg. Ložnica - Aljaža;
Frančiška Go j košek. Turški
Vrh 92, Zavrč - Jasmina; Ma-
rija-Eva Suhar, Cirkovce 63 -
Nika; Andreja Gašparič, Ka-
juhova 9, Kidričevo - Leo;
Tatjana Varžič, Stanečka vas
1, Majšperk - Tamaro; Bran-
ka Potočnik, Cerovec Stanka
Vraza 47, Ivanjkovci - dečka;
Kristina Zajšek, Zetale 73,
Žetale - Leo; Simona Petrič,
Črešnjevec 26, Slov. Bistrica -
Andrejo,
POROKE - PTUJ: Peter Pe-
tek, Partizanska c, 34, Celje,
in Marija Samec, Ribiška pot
9,	Ptuj; Aljoša Tovornik in
Mihaela Planšak, Nova cesta
10,	Ptuj,
UMRLI SO: Ljubica Marija
Založnik Neudauer, Med vrti
6, Ptuj, 1922, t 6. oktobra
1996; Kristina Kuharič, roj.
Ravšl, Lešnica 10, 1914, t
3. oktobra 1996; Neža Babo-
sek, roj. Lenart, Štuki 5,
Ptuj, ij: 1914, t 8. oktobra
1996; Lucija Listvan, roj.
Cafuta, Vareja 59, 1912, t
6. oktobra 1996; Alojz Hu-
din, Šalovci 16, 1915, t 6.
oktobra 1996; Stanko Galič,
Korenjak 24, 1939, t 6. ok-
tobra 1996; Julijana Novak,
roj. Pere, Mihalovci 15, t 9.
oktobra 1996; Ivana Veršič,
roj, Janžekovič, Nova vas pri
Markovcih 16, 1914, t 7,
oktobra 1996; Franc Slavi-
nec, Veliki Brebrovnik 34,
1928, t 10. oktobra 1996; Ju-
lijana Murko, roj, Stopinšek,
Gorca 57,1918, t 10, okto-
bra 1996.
garet. Policisti so jih ovadili
državnemu tožilstvu.
VLOM NA
PRACERSKEM
v noči na sredo, 9. oktobra, je
neznanec vlomil v bistro Mišek
na Pragerskem. Iskal je
predvsem denar in ga nekaj tudi
našel ter odnesel. Po oceni je
lastnika oškodoval za 60.000 to-
larjev.
PADEL NA BETONSKO
PLOŠČO
Pri delu na strehi večnamen-
ske zgradbe v Zgornjem Leskov-
cu, občina Videm pri Ruju, je
hrvaškemu državljanu, 33-letne-
mu Dragu B., spodrsnilo. Z višine
nekaj nad dva metra je padel na
betonsko ploščo in se hudo
poškodoval. Prepeljali so ga v
ptujsko bolnišnico.
MANJŠA PROMETNA
NEZGODA, HUD
PRETEP
v soboto, 12. oktobra, nekaj
po 13. uri se je na magistralni
cesti v Spodnji Ložnici, občina
Slovenska Bistrica, pripetila pro-
metna nezgoda, ko sta trčila
osebna avtomobila, ki sta ju vozi-
la Janja G. iz Rač in 23-letnl Alojz
G. iz Škalc. Po nezgodi sta Alojz
G. In 25-letni sopotnik Aleš L. iz
Spodnjega Gruškovja pristopila
k Janjinemu avtomobilu, pričela
vpiti In napadla njena sopotnika
Zlatka K. In Antona P iz Rač. Pri
tem sta 44-letnega Antona P zbi-
la na tla in ga močno obrcala,
nato pa pobegnila, vendar so
policisti v Tepanju že prijeli. Ova-
dili ju bodo državnemu tožilstvu,
saj je Anton P obležal nezaves-
ten, po prevozu v bolnišnico pa
je še vedno v smrtni nevarnosti.
ff