PRED KONFERENCAMI ZK
5. november 1971 — Leto VII. 18 (149) — Cena 0,30 din — Poštnina plačana v gotovini
Velenje obiskala delegacija videmske pokrajine
V Velenju se je 26. oktobra mudila delegacija Videmske pokrajine, ki jo je vodil predsednik Antonio Vinizio Turello. Delegacija se je dva dni mudila v Sloveniji na povračilnem obisku.
Najprej so gostje iz Vidma* v spremstvu inž. Franca Razdevška, člana IS Slovenije, Ferda Papiča, predsednika občine Tolmin in Staneta Kolmana, republiškega podsekretarja v izvršnem svetu, obiskali tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Tu sta jih sprejela direktor za tehnične posle Oskar Pistor in direktor za posebne zadeve Franc Pristovšek in jih seznanila z razvojem podjetja in nadalj-
njimi načrti. Zatem pa so si gost.ie ogledali tovarno in obrat družbene prehrane.
V	spremstvu podpredsednika skupščine občine Velenje Draga Tratnika in sekretarja občinske konference SZDL Jožeta Vebra si je delegacija iz Videmske pokrajine v Velenju z zanimanjem ogledala galerijo in Foitovo zbirko črnske umetnosti.
V	občinski skupščini pa so predstavniki velenjske občine in družbenopolitičnih organizacij seznanili goste z osnovnimi podatki občine in skupščinskim sistemom. Gostje so se med pogovorom zlasti zanimali za delovanje komune in zbiranje proračunskih sredstev, za volilni sistem in vlogo SZDL ter ostalih družbenopolitičnih organizacij, za možnosti šolanja in za financiranje negospodarskih dejavnosti.
Po končanih razgovorih v občinski skupščini so člani delegacije Videmske pokrajine odšli na kosilo v hotel Paka, zatem pa obiskali še galerijo Jaki v Na-zarjih.
Predsednik Videmske pokrajine ANTONIO VINIZIO TURELLO (na desni) z zanimanjem sledi razlagi direktorja za tehnične posle v tovarni Gorenje OSKARJA PISORJA
PRIPRAVLJAJO USTANOVITEV SVETA OSMIH OBČIN CELJSKEGA OBMOČJA
POSVETOVALNI, POVEZOVALNI IN USMERJEVALNI ORGAN
Sekretarji aktivov, oddelkov in organizacij ZK iz občine Velenje so se v sredo, 27. oktobra 1971 ponovno zbrali na celodnevnem seminarju. Na njem so obravnavali vsebinske, kadrovske in organizacijske priprave na volilne konference v aktivih, oddelkih in organizacijah ZK, delo aktivov, oddelkov in organizacij ZK v zadnji mandatni dobi in spregovorili o nekaterih drugih vprašanjih, ki so za organizacijo ZK v naši občini najaktualnejša. Ocenili so tudi obisk sovjetske državne partijske delegacije v Jugoslaviji.
Najvažnejše vprašanje v sedanjem obdobju, ki je odločilnega pomena za delo Zveze komunistov naše občine v prihodnjem obdobju, je prav gotovo kadrovska struktura vodstvenega kadra v ZK, zato so pripravam na volilne konference posvetili največ časa. Ob zelo široki razpravi, tako o kadrovskih in vsebinskih vpra-
šanjih, je bilo dogovorjeno, da bodo volilne konference po aktivih, oddelkih in organizacijah ZK v mesecu novembru. Na teh volilnih konferencah bodo komunisti izvolili nove člane občinske konference tako, da bo občinska konferenca zasedala v mesecu decembru že v novi sestavi. Na volilnih konferencah bodo izvolili sekretarje in sekretariate aktivov, oddelkov ali organizacij ZK.
Poleg tega bodo obravnavali eno od najaktualnejših vprašanj iz delovne sredine v kateri aktiv, oddelek ali organizacija deluje. Največ aktivov in organizacij bo obravnavalo realizacijo srednjeročnega programa razvoja naše občine, ki predstavlja za komuniste najpomembnejšo družbenopolitično nalogo.
Obisk sovjetske delegacije z Leonidem Brežnjevim na čelu v Jugoslaviji so sekretarji ocenili, da sam o-bisk in sprejeta skupna iz-
java dokazujeta, da je s tem storjen izredno velik korak naprej v pogledu razvijanja medsebojnih odnosov med SZ in Jugoslavijo. Sprejeti dokumenti dajejo široke možnosti za odpiranje še tesnejših stikov s prijateljsko državo, ki nam je geografsko blizu in katerih narodi težijo po zbliževanju. Kljub nekaterim odprtim vprašanjem, se bo verjetno kvaliteta medsebojnih odnosov močno izboljšala.
Na seminarju so ocenili dosedanje delo v organizacijah ZK v zadnji mandatni dobi, nazadnje pa so razpravljali še o vprašanjih članarine, o gradnji nekaterih negospodarskih objektov in drugem.
Tovrstna oblika dela se je uveljavila kot izredno koristna, saj se v nekaj mesecih zbere toliko aktualnega gradiva, da se brez poglobljene razprave ne more začrtati politične akcije.
S. D.
V predlogu sklepa o u-stanovitvi sveta je zapisano, da bo ta posvetovalni, povezovalni in usmerjevalni organ. Sprejemal bo priporočila, predloge in tudi sklepe, ki pa bodo veljavni le,
šem razgovoru in se jim zahvalil za sodelovanj:.
Na razgovoru so povedali, da je bilo letošnje slavje velika in spontana manifestacija obča-
benega usmerjanja, socialno zavarovanje, zdravstveno in socialno varstvo, zaposlenost, vzgojo in izobraževanje, finance, davčno politiko, bančništvo, sodstvo, javno upravo, varnost in splošni ljudski odpor. To pomeni, da bo svet na podlagi programa, ki ga bo sprejel na prvem zasedanju prihodnji mesec, lahko spro-
(Nadaljevanje na 2. strani)
nov velenjske občine, ki strnjeni, vsak po svojih močeh, prispevajo za nadaljnji procvit občine. Osrednja proslava v Velenju je odjeknila daleč naokoli. Udeležencem pa bo ostala v trajnem spominu.
Nestl Žgank pa je te dni poslal zahvalna pisma številnim občanom, ki so pripomogli, da je letošnji praznik bil slovesno proslavljen. Sodelujočim pevskim društvom in nekaterim delovnim organizacijam je izročil še posebna priznanja.
»m.....milimi....................................mu.....mm.....mi......mm.........i...............i........i.....miiii.mmmiiimijj prct,sednik videmske pokrajine ANTONIO VINIZIO TU
"j	| njem sledi razlagi direktorja za tehnične posle v tovarni <

1 PRIPRAVLJAJO USTANOVITEV SVE1
CELJSKEGA OBMOČJ
Obn
JUCOBANKA
ekspozitura Celje, Titov trg 7
POSVETOVALNI, IN USMERJE
Na posvetu v Laškem so se predsedniki občinskih skupščin domenili, da bodo ustanovili svet osmih občin celjskega območja. Sprejeli so predlog sklepa o ustanovitvi sveta, njegovih organov in vprašanjih, ki jih bo svet reševal. O predlogu sklepa bodo v naslednjih dneh posamič razpravljale občinske skupščine Velenje, Celje, Šmarje, Šentjur, Laško, Konjice, Mozirje in Žalec ter odločale o njegovi potrditvi.
da posluje vsak dan od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure, razen ob sobotah.
Ekspozitura opravlja hranilniško službo, vodi devizne in žiro račune občanov.
Poleg poslov deviznega in denarnega varčevanja nudi ekspozitura občanom tudi ostale usluge vezane na devizne posle, npr. prodajo de- | viz za privatna potovanja, odkup in prodajo čekov, odkup tujih valut, plačila in drugo.
Lastniki deviznih računov ali dinarskih hranilnih vlog odprtih pri Jugobanki, imajo možnost dobiti stanovanjske in potrošniške kredite.
JUGOBANKA, ekspozitura Celje, Titov trg 7
..............................................................................................i.......mimmmmimmmmi
Res je, da so se predsedniki in odgovorni ljudje iz občinskih skupščin na širšem celjskem območju do zdaj večkrat sestajali, vendar pa ni bilo telesa, ki bi usklajeval in izpolnjeval njihove dogovore. Zato bo predvidena ustanovitev sveta nov in pomemben korak pri sodelovanju in reševanju skupnih vprašanj vseh osmih občin. Takšna oblika povezovanja in sodelovanja obstaja že tudi drugod v Sloveniji, vendar bo medobčinski svet na celjskem območju največji, saj bo zajel kar osem občin. Tudi raznolikosti problemov, ki se jih bo svet loteval, bo dovolj, saj vemo, da so na tem področju razvite in zaostale občine.
če jih bodo potrdile vse občinske skupščine na svojih zasedanjih. Vprašanja, o katerih bo svet razpravljal in sklepal, bodo zajemala razvoj gospodarstva in druž-
NESTL ŽGANK SE JE
ZAHVALIL V IMENU OBČINE
Predsednik Skupščine občine Velenje Nestl Žgank je pred dnevi povabil na razgovor glavne organizatorje pri izvedbi letošnjega praznika občine Velenje. Z njimi se je zadržal v dalj-

NADALJEVANJE S 1. STRANI
POSVETOVALNI, POVEZOVALNI IN USMERJEVALNI ORGAN
ti obravnaval zadeve, ki so pomembne za vso širšo celjsko območje. Omeniti velja, da svet v nobenem primeru ne bo oblastni organ in ne pomeni obnavljanje nekdanjega celjskega o-kraja. Vse občine bodo povsem enakopravno zastopane in ne bodo čutile nobene nadoblasti, saj svet ne bo nobeni občini nič jemal ali dajal.
V ustanovitvenem dokumentu predlagajo, da bo sedež vsakega pol leta drugje, v tisti občini od koder bo predsednik občinske skupščine, ki bo za tisto mandatno dobo predsedujoči sveta. Svet bodo sestavljali vsi predsedniki občin, poleg njih pa še iz vsake občine po dva člana. Tako bo imel svet 24 članov. V Laškem so se dogovorili, da
bo prvi predsednik Franc Svetina, predsednik občine Šentjur. Za njim bo predsednik iz Šmarja, nato iz Velenja, Žalca, Celja, Laškega, Mozirja in Konjic. Predsednik občine Velenje bo potemtakem prišel na vrsto čez leto dni.
Menimo, da je ustanovitev sveta osmih občin celjskega območja nastala iz potreb. Občine imajo dosti problemov, ki jih bodo lažje reševale, če bodo med seboj sodelovale. Tudi velenjska občina bo na prvi seji sklepala u ustanovitvi sveta, ki bo obravnaval nerešena vprašanja na vsem celjskem območju in strnil razpoložljive sile, da bomo ob sodelovanju hitreje in u-činkoviteje reševali nastale probleme. Takšno sodelovanje pa bo vsem koristilo
t!
m vprafaiM u prak niuo
NE MOREMO POSREDOVATI VSEH ODGOVOROV
Na vsa tri vprašanja, ki jih je preko nas naslovil bralec A. Š. iz Velenja, žal tokrat ne bomo mogli napisati odgovorov. Čeprav smo vprašanja pravočasno pismeno poslali vodstvu muzeja slovenskih premogovnikov in predsedniku krajevne skupnosti Velenje Jožetu Mehu, žal nismo dobili odgovorov.
Bralec A. Š. vprašuje in predlaga naslednje:
1.	»Turisti, ki prihajajo v Velenje, največkrat ne najdejo poti na velenjski grad. Zato bi bilo prav, da bi na ve-čih krajih postavili smerokaze, ki bi olajšali nepotrebno iskanje. Po mojem mnenju ne bi škodovalo, če bi bile tudi napisne table (v slovenščini, nemščini in italijanščini), ki bi nazorno pojasnjevale kaj vse je v velenjskem gradu (muzej, razstave). Kaj pravi k temu vodstvo muzeja?
2.	Na območju Celjske in Ljubljanske ceste v, Velenju krajevna skupnost že od lanskega leta (pred razpisom referenduma) ni sklicala nobenega sestanka ali zbora občanov. Ce bi bil kakršenkoli sestanek, potem se ne bi poslužil šaleškega rudarja, ker bi na njem zvedel kar me zanima. Rad bi namreč vedel, kdaj, in če sploh je v planu cestna razsvetljava in glavna kanalizacija ob Celjski in Ljubljanski cesti?
Svetu krajevne skupnosti predlagam, da vsaj dvakrat letno skliče zbor občanov ali drug sestanek. Na začetku leta bi morali skupaj z občani sestaviti načrt, katere probleme bi tekom leta rešili. Ob koncu leta pa bi spet skupaj pregledali kaj je realiziranega in kaj ni. Ce bi bilo tako, bi bili občani bolje seznanjeni.«
To sta vprašanji, ki sta ostali brez odgovora. Seveda, ne po naši krivdi.
Tretje vprašanje pa je bralec A. Š. namenil
predsedniku občinskega združenja ZB NOV Filipu Lesnjaku. Takole piše in vprašuje: »Spomenik narodnoosvobodilni borbi, ki je bil odkrit letos 9. oktobra, je lepo izdelan, lep je pogled na bronasto plastiko, fonta-no in ograjo iz betonskih stebrov. Toda to je še vedno premalo, če se ne ve komu je pravzaprav namenjen. Manjkajo napisi padlih borcev in žrtev in je zato nepopolna oddolžitev njihovemu spominu.
Kdaj in na kakšen način bo odpravljena ta pomanjkljivost, da bo o-srednji spomenik resnična oddolžitev naše generacije številnim žrtvam iz Šaleške doline, ki so darovale svoja življenja v II. svetovni vojni.«
V pogovoru s Filipom Lesnjakom smo izvedeli, da je bil odbor za gradnjo spomenika v stiski s časom. Zato spomenik ni povsem izgotovljen in je fontana še v preizkusu. Manjka še precej stvari, ki bodo dale dokončno podobo. Letos bodo spomenik, zlasti fontano, zaščitili pred zimo. Na pomlad pa bodo dokončno uredili okolico, nekoliko dvignili bronasto plastiko, primerno obarvali srednji bazen in namestili priimke in imena vseh padlih borcev in žrtev. Variant za to je več. Prvotno je bila mišljena svinčena folija, ki bi jo zazidali pod ploščad ob skulpturi. Zdaj pa so še drugi predlogi. Nekateri menijo, da bi betonske stebre ob obeh straneh fontane obložili z marmorjem in vanje vklesali napise. Drugi pa predlagajo, da bi na stebre namestili bronaste plošče, v katere bi bili vliti priimki in imena. Dokončne odločitve še ni. Vsekakor pa bodo na začetku prihodnjega leta spomenik dokončno uredili.
Toliko za danes. Za prihodnjič pa pričakujemo od vas, spoštovani bralci, novih vprašanj.
GOSTILNE SO SI PODORNI
INŠPEKCIJSKE SLUŽBE SO UKREPALE
Zelo važna naloga tržne in sanitarne inšpekcije je tudi kontrola gostinskih objektov, tako družbenih, kakor tudi zasebnih. Kontrola obsega stanje prostorov, kakovost živil in pijač, pregled cen in podobno. Obe službi imata na voljo tudi različne ukrepe, če se ugotovi neprimerno poslovanje, tako lahko npr. zahtevata, da se pomanjkljivosti odpravijo, da se lokal začasno ali za stalno zapre (daljši postopek) ali pa sc lahko predlaga pravno ali fizično osebo v kaznovanje.
Dne 23. 3. 1969. leta je začel veljati republiški Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za zgraditev, u-reditev in opremo poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost, ki je bil sprejet na podlagi pooblastil Temeljnega zakona o gostinski dejavnosti iz leta 1965. Določbe pravilnika so zelo ostre, urejujejo pa izključno ureditev gostinskih prostorov, okolice in dohodov in veljajo za hotele, motele, pen-zione, restavracije, gostilne, kavarne in bare, bifeje, premične in začasne gostinske obrate, menze in počitniške domove ter šotorišča. Na osnovi tega predpisa so pričele inšpekcijske službe takoj, ko je le-ta pričel veljati, s kontrolo gostinskih objektov. Treba je namreč bilo uskladiti dejansko stanje gostinskih lokalov z zahtevami predpisa. Manjše pomanjkljivosti je bilo potrebno odpraviti v enem letu, večje, predvsem tiste, ki so bile vezane na gradbeno-tehnične preureditve poslovnih prostorov, pa v dveh letih po uveljavitvi tega predpisa. Treba je takoj poudariti, da se je v večini
primerov pojavil isti problem; preurediti je bilo treba namreč ali na novo sezidati sanitarne prostore, v nekaj primerih pa je bilo potrebno preurediti tudi kuhinjske prostore.
Letos, meseca marca, pa so začele inšpekcijske službe s pregledi izdanih odločb, ki so potekali skozi celo leto in se še nadaljujejo. Rezultati teh pregledov so, da so inšpekcijske službe morale ukrepati tam, kjer gostinci niso izpolnili zahtev postavljenih v odločbah. Začasno so zaprli gostinski obrat »Pod klancem« v Pesju, ki je še zaprt, »Šaleško klet« v starem Velenju, ki še tudi ne posluje, obrat »Ježovnik« v Šoštanju je še zaprt ter gostišče »Na pošti« v Šmartnem ob Paki, ki že obratuje. Začasno je bil zaprt tudi bife Majde Kovačec v Družmirju, ki pa je že tudi odprt. Nekateri zasebni gostinci, ki imajo sedež gostiln izven centrov Velenja in Šoštanja pa bodo v kratkem dokončali še preostala dela.
Vzporedno s temi pregledi je bilo treba na podlagi
Pravilnika o kategorizaciji nastavitvenih gostinskih objektov izvesti ponovno kategorizacijo, pri kateri je bil hotel »Paka« uvrščen v C kategorijo, hotel »Kaju-hov dom« pa je izpadel iz kategorizacije, ker ni izpolnjeval pogojev za nobeno kategorijo. Opravljena je bila tudi kategorizacija turističnega naselja (kategorija D) in šotorišča »Jezero« (III. kategorije).
• PROTI UNIFORMIRANIM GOSTILNAM
V zvezi s tem se pojavlja problem, ki močno vpliva na ureditev in opremljenost gostinskih lokalov. U-gotavljamo namreč, da so vsa gostišča, razen redkih izjem, podobna eno drugemu, da je pravzaprav vsa umetnost v tem, da se v gostinski prostor postavi primerno število miz in stolov in takšno ali drugačno točilno mizo. Takšen način opremljanja gostinskega lokala pa danes ne ustreza več, ker ne nudi človeku takega udobja in počutja, kot si ga želi. Zato si v zadnjem času prizadevamo, da
KAJ PIŠEJO nnUGI?
Kdor večkrat zaide v Velenje in nekoliko bolje pozna to mlado mesto, je zlasti letos prijetno presenečen. Toliko novega je videti iz meseca v mesec, da se človek čudi, kako je to sploh mogoče.
Ob letošnjem občinskem prazniku so se npr. morali potruditi, da so nekako razvrstili razne otvoritve, dosti tega pa je bilo že prej.
Dejstva: v Velenju so letos postavili novo osnovno šolo, nov otroški vrtec, avtobusno postajo, zgradili so štiristezni cestni trikot (skupno okrog kilometer), podhod pod štiristezno cesto, novo stavbo za knjižnico in galerijo, veličasten spomenik NOB, odprti kopalni bazen, veliko samopostrežno restavracijo v Gorenju (tudi za druge), prizidek pri šoštanjski šoli, velik gasilski dom so spravili pod streho, modernizirali 5 kilometrov ceste proti Belim vodam, asfaltirali cesto v Pod-kraj in opravili še več manjših del.
# BISTVO USPEHA
Tudi večja mesta, večje občine, kot je Velenje (28.000 prebivalcev), takega
spiska novih objektov ne spravijo skupaj. »Velenjčani lahko,« je že marsikdaj kdo dejal, toda če smo natančni, moramo priznati, da tudi Velenje nima bogatega strica v Ameriki, niti kakšnega uglednika na »ministrskem« položaju. Za ves seznam objektov tudi Velenje od zunaj ni dobilo milijonov, morda le kakšno manjše posojilo.
Bistvo velenjskega uspeha je v lastni iznajdljivosti in pripravljenosti, da vsak posameznik in vsaka delovna organizacija kar največ prispeva za zadovoljevanje skupnih potreb. Velenje je ena od redkih občin, kjer je uspel v občinskem merilu referendum za samoprispevek (na pet let) in kjer tudi za uresničevanje družbenega dogovora o zbiranju sredstev za zgraditev objektov splošnega pomena ni omembe vrednih težav. Še več, poleg teh obveznosti za po-
bi to enoličnost, rekli lahko uniformiranost naših gostinskih lokalov, odpravili in jo nadomestili s prikupno, domačo ali stilno o-premo po zamislih strokovnjaka — arhitekta. Nekaj takšnih lokalov že imamo^ želeli pa bi si jih še vet. Seveda takšen način sodelovanja terja precej dobre volje in razumevanja tistega, ki se odloča odpreti gostinski lokal.
Sodimo, da bi naše stinstvo lahko bilo ob sodobni in domiselni urejenosti gostinskih lokalov pa seveda ob solidnem kadru takšno, kakršnega si vs želimo.
Tržni inšpektor SOb Velenje Janko Vovk
VELENJE NIMA STRICA V AMERIKI
Bistvo velenjskega uspeha je v lastni iznajdljivosti in posluhu za skupne potrebe
samezne akcije tako posamezniki (za ceste kakor tudi podjetja še posebej prispevajo v denarju, materialu ali s prostovoljnim delom.
0 NI VELIKO SEJ
V Velenju ni veliko sej in sestankov, toda tisti, ki so, imajo domala zares akcijski pomen. Gospodarstveniki tesno sodelujejo ž vodstvom občinske skupščine in skupno iščejo možnosti za ureditev ene ali druge zadeve, zgraditev tega ali onega objekta. V akcijah imajo seveda svoj delež tudi politični delavci. Vse to v Velenju ni od včeraj, temveč bolj ali manj praksa vsa povojna leta, način dela in sodelovanje še iz tistih časov, ko Velenje ni imelo tako razvitega gospodarstva kot danes. Seveda tudi v Velenju ne gre zmerom brez težav, toda te so doslej še zmerom prej ali slej uspešno prebrodili.
Bolj kot kje drugje sodeluje tudi velenjsko gospodarstvo med seboj. Znano je npr.,
MLADINSKA KNJIGA VELENJE šaleška 18
razpisuje
prosto delovno mesto
PRODAJALCA
Pogoj: KV prodajalec s prakso.
Nastop službe takoj. Osebni dohodki po pravilniku Mladinske knjige Ljubljana.
da je svoj čas rudnik pomi gal Gorenju na noge, Gori nje je spet pomagalo zgraditi nov obrat za kuhinjsko pohištvo šoštanjski Lesni (ta se je nato priključila h Gorenju). Tudi rudarski šolski' center je s sodelovanjem! drugih razvil kar čedno pro-' izvodno dejavnost. Slišali smo za dogovor, naj stror kovnjaki iz doline pomaga; šoštanjski usnjarni pri izpopolnjevanju programa itd.
• HITRI SO
Za Velenje je tudi značilno, da jim uspeva zelo hitro graditi. Enonadstropno stavbo knjižnice in galerije so npr. zgradili v treh mesecih, podobno je šlo s šolo, s spomenikom, kopalnim bazenom, cestami, z veleblagovnico. Velenjski primer kaže, da znajo tudi naši gradbeniki, graditelji cest in obrtni? ki biti hitri, če... Slišali smo, da je celo župan hodil zgodaj zjutraj na gradbišče pogledat, kako tečejo dela in kako se izvajalci drže dogovorov.
O iznajdljivosti Velenjča-nov priča to, kako so znali pridobiti celo kopico gospo-j darskih organizacij za sodelovanje pri opremljanju! knjižnice in nove galerije s slikami, in sicer tako, da so npr. poslovni partnerji darovali umetniške slike (po izboru Moderne galerije v Ljubljani). Med darovala so podjetja iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Sarajeva, Celja, Cerkna, Maribora ... Tudi ni naključje, da je bilo prav Velenje tisto, ki je dobilo znamenito Foi-tovo zbirko črnske umetnosti.
Kdor zna, pač zna in uspeva.
J. VOLF (Večer)

PREDNOST KMETOM KI BODO MUDILI VEČJE KOLI« MLEKA
Do nedavnega na področju Kmetijske zadruge ni bilo organizirane mreže za odkup mleka. Področje zadruge se pokriva z območjem občine, ki ima dva močna potrošna centra — Šoštanj in Velenje. Cena mleka se je šele v letu 1971 povečala tako, da je nekoliko bolj stimulativna, medtem, ko je pred tem bila takšna, da v primerjavi z drobno-pro-dajno ceno kmet ni bil pripravljen dajati mleko na zbiralnice, razen posameznikov. Še vedno nastopajo razlike med odkupno ceno m ceno po kateri kmet mleko proda direktno potrošniku, zato so težave in se mleko od istega proizvajalca v večini primerov prodaja po dveh poteh, to pa povzroča marsikdaj, da se lahko odkupi le količina, ki je ni mogel direktno prodati.
Če hočemo tudi proizvajalce z našega področja vključiti v blagovno tržno proizvodnjo, potem je nujno, da poleg hmelja in pitanja živine omogočimo proizvodnjo mleka seveda z možnostjo prodaje preko zbiralnic. Pozimi leta 1970 je zadruga organizirala prvi odkup na področju Šmart-na ob Paki in odprla dve zbiralnici v Rečici in Paški vasi, v jeseni istega leta je začela zbirati mleko v To-polšici (Metleče), Družmirju m v Šaleku, nato so se vključile še zbiralnice v Skalah (dve) in spomladi 1971 tudi v Zavodnjah in Lajšah ter nekoliko kasneje v Šentilju. Ker količine mleka iz odročnih krajev niso tako velike, da bi jih mlekarna prevzemala v kraju samem, so organizirani prevozi mleka, ki jih opravljajo posamezni proizvajalci do najbližjih zbiralnic, na
katerih prevzema mlekarna. Tako prevažajo mleko iz Zavodenj do Lajš in iz Šentilja do Šaleka. Proizvajalci kmetje iz teh področij pa seveda dobijo mleko plačano po nekoliko nižji ceiii, ker morajo pokrivati prevozne stroške do naslednje zbiralnice. Da bi zmanjšali breme teh kmetov, je svet za kmetijstvo na svoji zadnji seji sprejel sklep, da se del teh stroškov pokriva iz sklada za kmetijstvo pri občini.
Ko se je letos januarja pripojila k trgovskemu podjetju »ERA« Velenje sklepajo kmetje enoletne koope-racijske pogodbe o proizvodnji mleka z obratom kmetijstva Šoštanj (obrat trgovskega in proizvodnega podjetja »ERA«). Pogoj za takšno proizvodnjo mleka je obvezna molzna kontrola krav, zato so vse kmetije, ki oddajajo mleko vključene v B kontrolo. Na osnovi pogodbe in molzne kontrole je po zveznem odloku določena cena 0,40 din za odstotek tolšče. Tolšča mleka se ugotavlja za vsakega proizvajalca posebej in za poprečni vzorec zbiralnice. Mlekarna plača mleko obratu kmetijstvo na osnovi dosežene poprečne tolšče v mesecu na zbiralnici in ta plača proizvajalcu na osnovi njegovega mesečnega poprečja z upoštevanjem poprečnega vzorca zbiralnice po zgoraj navedeni ceni. (Npr. tolšča 3,8 X 0,40 je cena 1,52 za 1 liter).
Za pokrivanje stroškov zbiranja, molzne kontrole s številčenjem krav in tetoviranjem podmladka, odvzem vzorcev za ugotavljanje tolšče, izplačevanje za oddano mleko in ostalo delo v zve-
zi s tem uveljavlja obrat kmetijstvo premijo za mleko iz zveznih sredstev v višini 0,10 din po litru, za mleko, ki kvalitetno in higiensko odgovarja predpisom. Pri sedanjih količinah odkupljenega mleka se nastali stroški z navedenimi sredstvi nikakor ne pokrivajo. Dnevne količine mleka na posameznih zbiralnicah so se v septembru gibale od najmanj 46 litrov do največ 261 litrov.
Količine mleka med letom nihajo in zlasti padejo v poletnih mesecih, ko nastopi vročina in s tem težave zaradi kisanja mleka. V zvezi s higieno pridobivanja mleka so bila organizirana predavanja, s katerimi bo obrat kmetijstvo še nadaljeval v zimski sezoni, kajti čistoča je osnova za pridobivanje kvalitetnega mleka, ta pa je še posebno važna, ko preidejo kmetje na strojno molžo in posvetijo premalo pozornosti čiščenju molzni naprav. V letu 1970 je bilo odkupljeno 75.000 litrov mleka, v letu 1971 do konca septembra pa 295.100 litrov, medtem, ko je bilo prodano v tem času preko trgovine v občini 763.130 litrov konzumnega mleka in smo torej z vključitvijo lastne proizvodnje obrata (85.690 litrov do konca septembra) zadovoljili 50 odstotkov potreb. Letošnja suša ima vpliv na to, da količine mleka padajo zaradi pomanjkanja krme in zato nedovoljnega krmljenja poleg tega pa tudi zaradi padca staleža krav. Največje jo, kot je že omenjeno zaradi tega, ker še vedno obsta-težave pri odkupu nastopa-ja direktna prodaja in s tem razdrobljena proizvodnja na
več strani in ker je veliko proizvajal, z eno ali dvema kravama, ki oddajajo mleko le občasno in še to v glavnem le viške in niti ne zadostijo pogojem pogodbe o oddaji najmanj 1.000 litrov mleka po kravi, da bi s tem opravičili molzno kontrolo in selekcijsko službo (to je pogoj za takšno ceno mleka), ki pa je že tako otežko-čena in časovno preveč zahtevna pri takih proizvajalcih.
Že v naslednjem letu, zlasti pa še v bodoče, predvidevamo usmeriti prirejo mleka in odkup tako,, da bomo zajeli zlasti takšne kmete, ki bodo oddajali večje in predvsem stalnejše količine mleka, pri katerih bo z ozirom na število krav možna tudi stalna molzna kontrola in selekcija živine. Kot vsa ostala proizvodnja, mora tudi mlečna temeljiti na dolgoročnih pogodbah med kmetom-proizvajalcem in obratom kmetijstvo, katerih cilj je, da se doseže čimveč-ja proizvodnja mleka, katere osnova mora biti v prvi vrsti pridelovanje kvalitetnejše krme in večji hektarski donos ob ustreznejšem gnojenju.
Za porast odkupa mleka je bistveno, da se obstoječa mreža zbiranja razširi zlasti na področja, kjer so kmetije, ki že imajo prirejo mleka in jo je treba z ustreznimi strokovnimi ukrepi le še povečevati in takšne, ki se bodo preusmerjale v to proizvodnjo, na osnovi programov, skratka zajeti področja, kjer lahko predvidevamo blagovno proizvodnjo.
DOPISUJTE IN
SODELUJTE
»ERA« TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE VELENJE
prodaja na javni dražbi, v soboto 13. novembra 1971 ob 9. uri v strojnem parku v Družmirju —
Šoštanj
—	traktor FERGUSON 35
—	traktor STAYER 30
—	kombajn za žito
—	prikolico kiper 3 t
—	prikolico priklop
—	kosilnico BCS
—	obračalnik BCS
—	nekaj traktorskih priključkov, gumi voz, molzne naprave, akumulatorske vozičke itd.
Ogled strojev in opreme je možen dan poprej na istem mestu kot je javna dražba.
DELAVSKA UNIVERZA
z višjo šolo za organizacijo dela Kranj
razpisuje
vpis v Višjo šolo za organizacijo dela, izredni oddelek v Velenju za šolsko leto 1972/73
Pogoji:
Na višjo šolo za organizacijo dela se lahko vpiše kot izredni študent, kdor izpolnjuje pogoje za vpis, pa zaradi delovnega razmerja ali iz drugih upravičenih razlogov ne more obiskovati pouka kot redni študent. Neposredno se lahko vpišejo v šolo študenti, ki so končali štiriletno srednjo šolo tehniške smeri. Študenti, ki so končali gimnazijo ali štiriletno srednjo šolo drugih smeri in nimajo dvoletne ustrezne prakse, se lahko vpišejo v šolo, če opravijo preizkusni izpit iz osnov tehnologije In organizacije proizvodnje. Kandidati, ki so uspešno končali triletno srednjo šolo industrijskega ali drugega gospodarskega značaja oziroma upravno administrativnega značaja in ki imajo najmanj 4 leta prakse na delovnih mestih, ki so povezana z organizacijo dela, se lahko vpišejo na šolo, če opravijo preizkusni izpit iz matematike in nacionalnega jezika in iz družbene ureditve SFRJ. Kandidati, ki nimajo prej navedenih šol, se lahko vpišejo v šolo, če so najmanj s let opravljali delo, ki je povezano z organizacijo dela, in opravijo preizkusni izpit iz matematike, nacionalnega jezika, družbene ureditve SFRJ, kemije in zgodovine. Kandidat lahko opravlja preizkusni izpit le enkrat v šolskem letu. Ce pa izpita ni opravil uspešno le iz enega predmeta in to ni materin jezik, lahko v naslednjem roku opravlja izpit iz tega predmeta. Vse informacije dobite v delavski univerzi Velenje. Delavska univerza Velenje bo organizirala tudi seminarje za pripravo sprejemnega izpito v času od februarja do junija 1972. Vpisni rok je do 31. januarja 1972.

Naši alpinisti o sebi
ki so se zadrževale pri hotelu »Alpinglen«. Toda drugače čudovita vremenska situacija v Evropi, je premagala našo misel nad težkimi razmerami v steni.
Nevarnost vremenskega preobrata, ki je onemogočila že mnogo navez, tako ni bila prisotna. To pa je bilo dovolj, da smo se odločili za v samo steno, čeprav smo vedeli, da so razmere v njej zaradi padajo-kukovec čega kamenja in vode težke.
V EIGER NIKOLI VEČ
Eiger so nam odsvetovali rekoč, da je v steni še preveč snega in da tečejo vodni slapovi.
Vse naveze so se te dni vračale, nam je dejal eden izmed njih.
Njihovih nasvetov ni kazalo podcenjevati. Proga pelje tik pod steno, zato so vedeli kaj govore.
Njihovo trditev so še podkrepile premočene naveze,
Dva dneva sta bila popolnoma dovolj, da smo si opomogli od vožnje. V tem času smo si tudi še enkrat temeljito ogledali steno. Nakar smo že popoldne drugega dne našega bivanja v kampu krenili pod steno. Pot do stene je bila zaradi izredne teže nahrbtnika izredno težka. Potili smo se in ob tem prišli do zaključka, da bo v opremi potreb-
na temeljita redukcija, saj s takšno težo ne bi mogli plezati. Takto smo pustili pod steno: spalne vreče in več kot polovico hrane. Ni pa bila vzrok potenju samo pretežka oprema, sam sem se znojil tudi ob razmišljanju na kopice težav, ki bodo nastopile v steni. Iskal sem odgovore na svoja vprašanja o steni...
To je bil boj s samim seboj, s prvim dotikom roke na skale pa je odpadel. Naše razpoloženje je postajalo vse boljše. Vstopili smo ...
Še zadnjič sem opozoril tovariše na padajoče kamenje, kar sem menil za največjo nevarnost stene. Ker pa smo videli, da kamenje neprestano pada in bi tako bila naša plezarija lahko le en sam kup opozoril, smo se dogovorili, da za skale pod 5 kg teže ne bomo kričali in po nepotrebnem vznemirjali eden drugega, kakor tudi okolico!
Seveda je bila to šala, v kateri pa je bil na žalost kanček resnice.
(Dalje prihodnjič)
Končno je naklonina le popustila in razpoka se je razširila v ka-poka se je razširila v kamin. Ivek je uredil varova-lišče in zakričal, da lahko začnem s plezanjem. Po že-marjih sem hitro prišel do njega. Medtem, ko je Ivek
izbijal klin na stojišču, za katerega je menil, da ga bom v nadaljnjem plezanju nujno rabil, sem opazoval čudovito Romsdal dolino, zaščiteno z zasneženimi Alpami. Na stojišču sva se pošalila, si menjala o-premo in seveda tudi 50 kilogramski nahrbtnik sem mu pustil. Nato sem plezal do konca kamina, ki se je zopet zožil v previsno poklino. Od tam sem praskal po poči. Še nekaj me-
trov pa bi po opisu morala biti velika polica in drugi bivak prvo-prestopnikov. Vedel sem, da tukaj ne smem pasti. Čevlji so spo-drsovali po gladki skali. Komaj sem se držal. Tu gre zares. Če bi zdaj padel, bi potegnil oba v prepad. Ivek
je bil brez klina na slabem varovališču. Ta misel me je opominjala na skrajno pazljivost in zagrizenost. S prsti leve roke sem prijel za suličasto skalo, z desnico pa dosegel majavi klin. Nisem vedel, koliko bo ta klin zdržal, zato si ga nisem upal mnogo obremenjevati. Stopil sem z desno nogo na majavi klin ter z rokami dosegel odličen prijem, prestopil desno naraz, nato še nekaj hitrih gibov in bil sem na varnem. Tu je bila tista polica, do katere sva si želela ta dan priti. Na polici sem glasno za-jodlal. To je bil znak, da sem tudi prijatelja opozoril, kje stojim in da je varovanje zaradi nahrbtnika. Ivek je pokukal izza previsa. Kljub temu, da še ni bilo pozno, sva imela za ta dan dovolj napora. Odpela sva si plezalne pasove ter odložila ostalo opremo in pripravila zelo sodoben bivak.
(dalje prihodnjič)
V SEVERNI
STENI GORE STRAHOV
Komentar mladih
Kakšna naj bo mladinska hiša?
Skoraj na vseh sestankih in razgovorih mladina načenja problem, ki je med mladino v Velenju prisoten, To je problem prostorov, kjer bi se mladi delavci, dijaki in učenci zbirali in preživeli del svojega prostega časa.
Prav gotovo bo kdo že kar na začetku branja tega sestavka pomislil, da je imela mladina lep, moderen, a vendar nefunkcionalen klub, nekdo drug bo pomislil na disciplino, neprimerno obnašanje in vandali-zem na plesih v delavskem klubu in na ploščadi zimskega bazena.
Res je, moramo biti objektivni in samokritični. Vsa ta dogajanja, ki so jih povzročile manjše skupine ali posamezniki, so negativno vplivala in porajala mišljenja, zakaj nov objekt, saj se bodo nerodnosti zopet ponovile.
Mladi so dostikrat prepuščeni sami sebi, splošni vzgojni faktor je zadnja leta nazadoval in ravno zato se vodstvo OK ZMS Velenje prizadeva, da ima mladina primerne prostore, v katerih bi se lahko tudi Vzgajala in bi bilo prav gotovo manj negativnih pojavov.
Mladina v današnjem času želi delati v raznih interesnih področjih: nekateri se zanimajo za glasbo, šport, umetnost, politiko itd., vendar je delo teh interesnih področij otež-kočeno ravno zaradi tega, ker trenutno ni v Velenju prostorov, kjer bi se mladina zbirala in razvijala svojo dejavnost.
Vsako leto pride v Velenje veliko mladih ljudi v naše šole in delovne organizacije iz raznih krajev. Ena izmed nalog Zveze mladine je tudi, da zbliža mlade ljudi med seboj, da jim nudi primerno družabno živlfenje, a na žalost, zaradi že omenjenih vzrokov, ne moremo tega nuditi.
te sedaj se vidi, da se mladi slabo poznajo med seboj, ni sodelovanja med mladino posameznih šol, da ne govorimo o sodelovanju med srednješolsko in delavsko mladino. Prepričani smo, da bi ravno primeren mladinski objekt z usposobljenim vodstvom lahko zelo pozitiv-no vplival pri reešvanju omenjenih problemov, za katere smatramo, da niso zgolj naši, mladinski problemi, ampak problemi naše družbe, ki se mora zavedati, da mora biti vzgoja v duhu socialističnega razvoja.
Prav gotovo se bo kdo vprašal, kakšen naj bo mladinski objekt. Vsekakor bi rabili dvorano za razne prireditve, ple-
se, seminarje, predavanja in drugo. Ta večji prostor, če ga lahko imenujemo dvorana, bodo lahko koristili tudi drugi, kot npr. plesni, športni lub, folklora, karate in druge sekcije, ki združujejo mladino. Poleg dvorane bi morali imeti tudi disko klub in dnevni prostor, kjer bi se mladi zbrali ob glasbi, lahko bi brali razno literaturo, igrali šah, prirejali klubske večere in druge oblike, ki bodo pritegnile mlade k sodelovanju.
Želimo, da prizadevanja Zveze mladine, da Zgradimo v središču naše doline mladinski objekt, podprejo starši. Če mladina v bodoče ne bo prepuščena cesti, bo to vplivalo na proizvodni učinek, saj je veliko število staršev obojestransko zaposlenih in se dostikrat na delovnem mestu spomnijo na svoje otroke.
Prosimo bralce šaleškega rudarja, da napišejo svoje mišljenje o tej akciji Zveze mladine naše občine.
K. J.
# * *
Dokler ne bomo našli pri-® Mladinska stran je pred mernega imena za našo™vami. Sestavki, ki opisujejo stran, jo bomo takole-gdelo mladih, pa bo tudi na označevali. Želimo, da imel "ostalih straneh. Tako bo iščete vsi mladi, saj je-'tudi vnaprej. Vsega kar
stran v časniku namenjena! predvsem vam. Tuhtajte inl pošljite predloge v uredni-| štvo. Najboljši predlog bomo nagradili s 100 dinarji.
Ibomo napisali mi, ki stran Jurejujemo in vi, ki nam ■boste poročali, ne bomo Imogli praviti na časopisni glist. Startali smo, mladi so-gdelujte!
V	RAZPRAVI OSNUTEK PRAVIL
Na zadnji seji predsedstva rudniške konference Zveze mladine so razpravljali o osnutku pravil organiziranosti in delovanju mladinske organizacije v tej delovni organizaciji.
V	osnutku, ki ga bodo dali v javno razpravo v aktive, so določene pravice in dolžnosti rudniške konference, aktivov, predsedstva in odborov mladinskih aktivov. V osntuku pravil so tudi opredeljene naloge posameznih komisij ter občasne oblike dela.
Želimo boljšo povezanost mladih
V naši občini je čutiti nepovezanost meti posameznimi aktivi mladinske organizacije, saj med mladimi, ki delajo v proizvodnji in tistimi, ki se še šolajo, skoraj ni stikov. Isto velja tudi za druge oblike aktivnosti mladih. Mladinci so slabo obveščeni ali pa sploh neobveščeni, kaj in kako delajo, mislijo in živijo njihovi sovrstniki v drugi šoli ali drugem podjetju. Tudi s strani starejših je precej očitkov in nezaupanja, saj pri mladini večinoma opazijo le slabe stvari in izpade posameznikov, o aktivnosti in delu mladih pa nikjer ne slišijo. Pri več tisoč mladincih, kolikor jih je v velenjski občini, pa je nujno, da se bolje spoznajo in povežejo, kajti le tako lahko uspešno pomagajo reševati svoje probleme in probleme družbe v kateri živijo.
Na občinski konferenci ZMS se tega dobro zavedajo, zato so v sodelovanju z uredništvom Šaleškega rudarja pripravili akcijo, katere rezultat je rubrika za mlade.
Želja uredniškega odbora te rubrike, ki ga v sodelovanju z odgovornim urednikom Šaleškega rudarja sestavljajo mladi iz raznih delovnih organizacij, RŠC in gimnazije, je, da bi skušala pomagaj pri reševanju tega problema.
Odbor naj bi zbiral prispevke OK ZMS, mladinskih aktivov po vseh delovnih organizacijah, šolah in krajevnih skupnostih, športnih in kulturnih društev, tabornikov in vseh drugih organizacij, v katerih se udejstvujejo mladinci. Rubrika naj pove, da so mladi aktivni in ustvarjalni člani naše socialistične družbe.
Še bolj kot golo obveščanje pa je naš cilj, da mladi v rubriki spregovorijo o težavah, ki jih tarejo, da odkrito povedo svoje mnenje, pokažejo na nepravilnosti in jih skušajo odpraviti. Rubrika mladih mora biti polemična, v njej se morajo kresati mnenja in rojevati predlogi za koristne akcije. Kjer je mnogo mladih, je mnogo misli, pa tudi problemov, in s to rubriko nam je dana možnost, da se z njimi spoprimemo.
Na strani, ki nam je na voljo, bomo objavljali razgovore z mladimi, ki delajo na športnem, kulturnem in družbenopolitičnem področju, z mladimi v proizvodnji in pri učenju, z vsemi tistimi, ki se ukvarjajo s čemerkoli zanimivim. Objavljali bomo članke o konjičkarjih, ,o mladih popotnikih, o ljudeh, ki delajo z mladino in jo vzgajajo.
Ali se bo vse to uresničilo ali pa bo ostalo le pri željah in obljubah, je največ odvisno od bralcev samih. Pred vami, mladimi je priložnost, da seznanjate občane s svojimi željami in problemi in da V^ljvate na njihovo reševanje.
Take priložnosti pa ne gre zamuditi!
RALLY
MOPEDISTOV
Vaški mladinski aktivi prirejajo različne oblike dela katerimi želijo pritegniti širok krog mladih. Prejšnjo nedeljo je mladinski aktiv iz Skal organiziral rally mopedistov. Tekmovalci so se preizkusili T spretnosti, hitrosti in raliy vožnji. Vsak tekmovalec je moral izpolniti tudi tekste iz prometnih predpisov, na rally vožnji pa so streljali z zračno puško. Najboljši tekmovalec je bil Branko Grebenšek, ekipno pa so zmagali domačini.
NOVO VODSTVO
V tem času potekajo programske konference v aktivih Zveze mladine, vendar bo potrebno v marsikaterem aktivu zamenjati določeno število članov odbora, ker niso s svojim delom opravičili izvoljeno funkcijo. Tudi v mladinskem aktivu Bevče je prišlo do izvolitve novega vodstva. Dosedanji predsednik Vlado Pečečnik je bil prizadeven, vendar mu ostali očitajo nekatere napake, predvsem objektivnega karakterja zato se je sam odločil, da odstopi.
Razprava na mladinskem sestanku v Bevčah je opozorila na pojave, ki ovirajo delo v aktivu. Poudarjeno je bilo, da mora bodoči pro-1 gram dela vsebovati takšne oblike dela, ki bodo pritegnile k sodelovanju najširši krog mladih iz določenega' območja. Tudi sodelovanje vodstva aktiva z vodstvi ostalih družbeno političnih organizacij ni dobro, zato se mora delo aktiva odpreti navzven, da postane sodelovanje uspešno.
Za novega predsednika je bil izvoljen Mirko Grudnik za sekretarko pa Marija Ranšek.
Premalo smo seznanjeni
Prcdno smo začeli v Šaleškem rudarju z mladinsko stranjo, smo se napotili k šestim mladincem in povprašali: • Kaj meniš, ste mla-
JOZE KANDOLF, sekretar komiteja občinske konference ZMS: Obveščanje o mladini v občini ni zadovoljivo. Širši krog mladine ne izve za dogovore njihovih predstavnikov. Kna izmed oblik obveščanja do zdaj so bjle Informacije, ki pa so jih dobili v glavnem samo mladinski funkcionarji, ti pa po navadi vesti niso prenašali naprej. Da bi obveščanje v velenjski občini izboljšali, smo se zadnji čas povezali tudi z Delom, radiom in drugimi. Mladinska stran v Šaleškem rudarju ima lahko velik pomen, če bodo mladi spoznali njen namen in bodo v njej s pisanimi prispevki tudi sami sodelovali ter načenjali pereče probleme v občini in družbi nasploh.
di dovolj seznanjeni o svojem delu?
• Kaj vse naj pišemo na mladinski strani, ki bo odslej redna v Šaleškem rudarju?
na drugem višjem forumu. Obveščenost o tem je majhna ali pa je sploh ni. Tega pa je kriva tudi sama mladina, ki se zapira. Marsikaj bi lahko zvedeli, če bi se pozanimali, toda mladina je nezainteresira-na za večino problemov. Tudi občinska konferenca ZM bi morala poskrbeti za večjo obveščenost.
JANKO LUKNER, predsednik kluba OZN Gaber-ke: Menim, da so v ve-lenjfckil občini pitadinci s posameznih šol ali delovnih organizacij premalo seznanjeni o tem. kaj delajo v drugih organizacijah. Upam, da bo mladinska stran v Šaleškem rudarju prispevala k izboljšanju razmer. Zato naj bo pisanje vsestransko in zanimivo, da jo bodo ljudje, še posebno mladi, radi prebirali. Naj bo razgibana — vsebuje naj intervjuje in razgovore z mladimi. Pišite o problemih mladih, ki jih je veliko.
HUSEIN	DZUHERIC,
predsednik aktiva ZMS srednjih tehniških šol v RSC: Vsekakor je pohvalna odločitev, da bo odslej naprej v šaleškem rudarju stran za mlade. Ta bo pomenila za mladega človeka kotiček, kjer bo lahko napsial svoje težave. Tisto, kar ne moremo med seboj rešiti, bomo posredovali tudi javnosti. Naj se še drugi seznanijo s problemi mladega človeka. Zato od mladinske strani pričakujem veliko.
ALOJZ ZICKAR, predsednik aktiva ZMS gimnazije: Ena izmed poti k boljšemu obveščanju je brez uvoma mladinska stran v Šaleškem rudarju. Pri tem se bo jasno pokazalo, kako je mladina zainteresirana, koliko bo spraševala in polemizirala. Videlo se bo tudi, zakaj je obveščenost slaba. Toda rubrika je samo ena izmed dobrih poti. Menim pa, da problem obveščenosti še zdaleč ne bo rešen, saj bo v rubriko pisala le tista mladina, ki se že kolikor toliko zanima in sodeluje. Problem obveščenosti je treba iskati v samem bistvu mladinske organizacije danes. Vesel bi bil, če se motim. Večina stvari se godi daleč stran od množice mladincev, sklenejo se kar na občinski konferenci ZM ali

.,« "t j k\ m v vi
STANE TEPEJ, predsednik aktiva ZMS Skale: Tudi jaz mislim, da je bila mladina do zdaj slabo informirana, saj še o tem, kaj se pogovarjajo na mladinskem komiteju, razen seveda peščice funkcionarjev, nihče nič ne ve. Pisati bi morali tudi o mladih na vasi, ne samo o delovanju mladih v «165111. Tako bodo za probleme mladih zvedeli tudi starejši, ki imajo več možnosti, da rešujejo probleme.
LADISLAV PEVNIK, predsednik kulturnega društva Anton Aškerc: Mladi se srečujemo z mnogimi nerešenimi vprašanji, o katerih ponavadi razpravljamo v ožjem krogu. Zato bi bilo prav, da bi bili o težavah, ki težijo mlade, seznanjeni; tudi drugi. Osebno želim, da bi pisali kaj več o delu našega kulturnega društva v rudarskem šolskem centru.
popotni vtisi viktorja kojca
ZA PARIZOM ŠE SARAJEVO (3)
SESTAVILI SO PROGRAM DELA
Čeprav je bila soba užiškega Palas hotela, v kateri sem prenočeval, dokaj udobna, kar je odgovarjalo tudi plačilu, sem vendar polovico noči prebedel, kajti glasba in petje z bližnjega hotelskega vrta mi nista dala spati. Zaradi tega sem zjutraj spanje nekoliko nategnil in se prebudil šele, ko je sonce že dokaj vroče pripekalo. Titove Užice se nahajajo v gorski kotlini skozi katero teče mala, kakor naša Paka o-nesnažena rečica Djetinja. Mesto je dobesedno ujeto v gorato pokrajino in ima preko 28.000 prebivalcev. Zanimivo je, da so bile Užice prvo osvobojeno mesto v okupirani Evropi, kjer je že jeseni leta 1941 bila ustanovljena legendarna partizanska užiška republika. Prvi zapiski o mestu so se pojavili že v 14. stoletju in od tega časa dalje do 18. stoletja je mesto naraslo na 20.000 prebivalcev ter tako postalo drugo največje mesto v tedanji Srbiji. Znano je, da je v uži-ški gimnaziji študiral in deloval predvojni revolucionar Dimitrije Tucovič, ki ima v Beogradu na Slaviji lep spomenik. Jeseni leta 1941, v času užiške republike, je bil v mestu nastanjen vrhovni štab NOB, medtem ko so se v bližnjih vaseh že formirali narodnoosvobodilni odbori. V mestu je delovala tudi tiskarna, ki je tiskala časopis Borba in prva partizanska tovarna o-rožja in municije. Na visoki skali iznad mesta je dobro o-hranjen stari užiški grad, ki ga je obnovil turški paša Meh-med II. Nekaj kilometrov nižje ob toku reke Djetinje, sta dva precej močna izvira mineralne vode. V tem kraju je stal nekoč samostan Rujan, v katerem je bila leta 1537 tiskana prva knjiga v Srbiji. Severozahodno od Titovih Užic se razprostira pogorje legendarne Kadinjače, na kateri je 29. novembra 1941. leta padlo v hudih bojih okrog 200 delavcev in mladincev, ki so ščitili u-inik partizanov in vrhovnega štaba na poti v Sandžak. V dolini reke Djetinje, nedaleč od Užic, v kraju Sevojno pa je bila po osvoboditvi zgrajena največja valjarna bakra v Jugoslaviji.
• MUZEJ VREDEN OGLEDA
Ker se mi je mudilo, saj sem moral še istega dne popoldne odpotovati naprej proti Više-gradu, sem se takoj poflal v muzej vstaje 1941. Pred eno izmed dveh stavb muzeja stoji na podstavku dobro ohranjen nemški tank znamke »Hotsch-kis«, ki so ga partizani zaplenili oktobra 1941. leta. Obe zgradbi muzeja sta bili sezidani tik pred začetkom II. svetovne vojne za namene narodne banke Jugoslavije. Stavbi stojita pod skalnatim masivom, v katerega so zavrtani številni hodniki in dvorane za trezor-je narodne banke bivše kraljevine Jugoslavije. Vojna je bila že na pragu in treba je bilo misliti na primerna zaklonišča v notranjosti države, ki je zaradi gora težko dostopna tako letalstvu kot suhozemski vojski. Ker bi v mojem sestavku težko podrobno opisal eksponate, ki so v muzeju na ogled, bi se omejil le na opis sob treh članov vrhovnega štaba NOB, ki so v času užiške republike prebivali v stavbi, kjer je danes muzej. V prvi sobi prvega nadstropja je bila pisarna in obenem stanovanje Edvarda Kardelja. V drugi sosedni sobi je bil Aleksander Rankovič in skozi to sobo so bila vrata v pisarno vrhovnega komandanta tovariša Tita. Sobe so bile sila skromno opremljene, saj je vsaka imela le pisalno mizo, stol železno posteljo ter mizico za tipkanje. Le v sobi tovariša Tita je bil na eni steni velik zemljevid Evrope, na drugi pa zemljevid Jugoslavije, poleg tega pa stojalo s šestimi puškami, ki so bile verjetno last ožjega članstva vrhovnega štaba. Zanimivo je, da so v muzeju vstaje tudi nekatere fotografije in doku-mennti z območja Slovenije.
V podzemnih prostorih muzeja, kakor tudi v ogromnih predorih zvrtanih v živo skalo za potrebe trezorjev, je leta 1941 delovala verjetno prva partizanska tovarna orožja ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v vsej okupirani Evropi. V
dveh mesecih delovanja (oktobra in novembra) je bilo v tej tovarni, kjer so delali dan in noč, izdelanih 21.000 pušk, 2.700.000 nabojev za puške, 90.000 za pištole in 18.000 ročnih bomb. Popravljenih je bilo preko 200 težkih mitraljezov, 300 puškomitraljezov in 4.500 pušk ter nekoliko topov, dva tanka in večja količina drugega orožja. Tovarna orožja je oskrbovala borce Užiškega odreda, partizanske enote velikega dela Srbije, Sandžaka, vzhodne Bosne ter Črne gore. Zaradi sabotaže je 22. novembra odjeknila v podzemnih prostorih tovarne in zaklonišča strahovita eksplozija, v kateri je izgubila življenje celotna druga izmena delavcev — preko 120 oseb. že teden dni po eksploziji pa so Užice 29. novembra zapustili partizani z vrhovnim štabom, ki se je preselil v Sandžak. Vsa ta dokumentacija, kakor tudi zaradi eksplozij pokvarjeni stroji ter osebni predmeti delavcev v podzemni tovarni orožja, so name naredili nepozabne vtise, ki so se zaradi mrzlih prostorov, vlažnih in ožganih zidov ter skalnatih sten še stopnjevali, dokler nisem stopil spet na beli dan, kjer mi je močno sonce spet za trenutek skoraj vzelo vid. V "opomin na te vojne grozote je beograjski kipar Nebojša Mi-trič, leta 1961 ob 20-letnici vstaje, v podzemni dvorani mnuicijskega oddelka postavil izredno razgibano in kompozicijsko dovršeno spomeniško plastiko. Domiselni kipar je ustvaril sodobno in zelo učinkovito kompozicijo iz originalnih deformiranih delov orožja in municije, ki so jih našli po strahoviti eksploziji v tej partizanski tovarni orožja in municije.
• RDEČI NEBOTIČNIKI
Ura je bila že skoraj poldne, ko sem hitel proti središču mesta, da si ogledam še znameniti, povsem novi trg partizanov z ogromnim kipom maršala Tita, ki ga je izdelal znani zagrebški kipar Franc Kršinič. Impozantni pravokotni trg je obdan z povsem novimi stavbami, v katerih so urejeni izredno lepi in moderni lokali. Za razliko od nebotičnikov v drugih mestih so u-žiški zidani z rdečo opeko, ki se barvno in tudi kompozicijsko čudovito lepo sklada z zeleno okolico planinskih pašnikov in gozdov gorate pokrajine. Na stavbi, ki stoji diagonalno nasproti Titovega kipa, je v grafitni tehniki izdelana ogromna partizanska spomenica 1941, ki simbolizira začetek vstaje in nove dobe ter pro-gresa Užic, ki so po vojni dobile upravičen naziv Titove Užice. Za Titovim kipom stoji vsa iz belega kamna zgrajena stavba narodnega gledališča, ki arhitektonsko, vsaj za moje pojme, deluje nekoliko hladno in glomazno ter je skoraj prej podobna trdnjavi kot hramu Talije (glej fotografijo). Je že res, da so pred stavbo številne oaze zelenja in cvetja, vendar kamnite gmote »požro« vso to cvetlično nežnost in barvno lepoto najrazličnejših rož. Vse to me je tako vznemirilo, da na kosilo nisem niti pomislil — sicer pa itak ni bilo veliko časa, kajti ura se je bližala eni, ko sem moral na avtobus za Višegrad. ze res, da bi se v bosanski Višegrad lahko peljal z vlakom, toda odhajal je šele kasno popoldne, poleg tega pa je proga speljana med hribi in brezštevilnimi predori, za nameček pa je še ozkotirna in zato v tresočih va-gončkih, ki bolj ali manj poskakujejo, ni pravega ugodja. Pa še nekaj me je navdušilo za vožnjo z avtobusom — zaželel sem si svežega planinskega zraka in vožnje po čudovito speljanih serpentinah znamenite Mokre gore, medtem ko se železna kača vijuga globoko spodaj v grapah in se lokomotiva sopihajoč poganja iz enega predora v drugega, ki jih na tej progi skoraj ni moč prešteti. Sicer pa sem razočaranje doživel tudi na avtobusni postaji, ker avtobusa ni bilo od nikoder. Cas sem si krajšal s poslušanjem dveh Cigančkov, starih približno 9—10 let, ki sta igrala ali bolje povedano poskušala igrati eden na violino, drugi pa na tamburico. Obenem sta prepevala neko turobno pesem in zavijala oči, tako
da so poslušalci zvoke inštrumentov verjetno sploh preslišali. Njuna varuhinja, starejša ženica razoranega obraza, vsa zavita v cunje, pa je moledovala za denar. Poslušalcev sicer ni manjkalo, toda ko sta fanta nehala prepevati in škripati na inštrumente, so se razšli tudi radovedneži, ne da bi jim privoščili kakšno paro. Fantiča se zaradi tega verjetno nista preveč žalostila, saj jima je bilo dovoljeno, da sta za plačilo pokadila vsak svoj čik, ki sta ga potegnila iz žepa — kdo ve, morda Je bila cigareta tudi "kosilo.
Nenadoma je mojo pozornost vzbudil velik rdeč avtobus, ki je pripeljal iz Bajine Bašte, šofirala pa ga je ženska. Bil sem močno presenečen, kajti ženske za volanom avtobusa še nisem videl. Ze res, da je bila prfcdstalvnica ženskega spola precej močne postave in je volan sukala kot metlo, vendar ženska je ženska in po mojem za tako naporen posel vsekakor nekoliko prenežna. Sicer pa časi se spreminjajo in na nekoč zaostalem jugu se marsikje porajajo tako skokovite spremembe in napredek, da ga morda nekoliko konzervativni Slovenci le s težavo razumemo in sledimo, kar sem se kasneje prepričal tudi v Sarajevu, ki je v nekajletnem razvoju postalo pravo evropsko mesto.
(Dalje prihodnjič)
DIJAKI
GIMNAZIJE 0 SVOJIH
TEŽAVAH
Vsakoletna konferenca mladinskega aktiva na gimnaziji je mesto, kjer gimnazijci pretresajo vse svoje misli, probleme in želje, ki pa jih zaradi njihove preobširnosti na konferenci sami ni mogoče zadovoljivo rešiti, pozneje pa na videz utonejo v pozabo.
Na letošnji konferenci, konec septembra, so kot gostje sodelovali tudi nekateri predavatelji in predstavniki občinske konference ZMS. Po uvodnem delu, ko je prebrala poročilo predsednica aktiva Alenka Camlek ter predstavniki SSD, kulturnega društva in šolske skupnosti, in volitvah, na katerih je bil izbran za novega predsednika aktiva ZMS Lojze Zičkar, se je začela razprava.
Eden izmed problemov, o katerih se je največ govorilo, je vsekakor pomanjkanje prostora, kjer bi se mladi zbirali, udejstvovali in zabavali. Dijaki so pozdravili idejo o izgradnji mladinskega doma in se zavzeli za to, da bi se odgovorni organi z mladino prej temeljito pogovorili, kako bi naj ta dom izgledal in katere aktivnosti bi zajemal, da bi mlade čimbolj pritegnil. Zavzeli so se za disko klub, ki pa naj bi bil namenjen predvsem noslušanju kvalitetne glasbe. Želijo si, da bi že zdaj dobili vsaj začasen prostor, kjer bi se shajali.
Najmanj tako pereč je problem neaktivnosti dijakov, saj v sekcijah športnega in kulturnega društva deluje le manjši del dijakov. Vedno večja pa je želja, da bi se dijaki politično, kulturno, znanstveno in športno udejstvovali v čim večjem številu, si tako širili obzorje in pridobivali koristno znanje ter pripomogli k večjemu ugledu gimnazije.
Slednjič pa so ugotovili, da jc javnost o vseh prizadevanjih dijakov premalo seznanjena. Menijo, da bo z novo mladinsko stranjo v Šaleškem rudarju ta problem odpravljen in bodo občani lahko sproti spremljali njihovo aktivnost.
Prvič po poletnih počitnicah so se ob koncu septembra sestali odborniki u-pravnega in nadzornega odbora Prosvetnega društva v Šmartnem ob Paki in se pomenili o dosedanjem delu. Glavni del je bil vsekakor namenjen razpravi o programu dela za sezono 1971/72.
Sprejeli so naslednji načrt o bodočem delu: dramska sekcija bo v tej sezoni uprizorila dve dramski deli — Robinzoni in dekleti in eno domače delo. Pobili bodo tudi SLG iz Ce-
lja, ki bi naj gostovalo s primernim delom in manjšo zasedbo. Ko pa bo dom temeljito preurejen, se bodo na odru lahko predvajala tudi obširnejša dela. Filmska sekcija naj bi pričela s snemanjem tretjega programa »barvne televizije«. Če pa oni, ki so določeni za sodelovanje, tega ne bi mogli izvršiti, pa se naj aparat in ostali deli prodajo.
Glasbena sekcija bo organizirala program pod naslovom »Večer glasbe in pesmi« ter s tem progra-
BOGATO DELO PIONIRJEV V ŠMARTNEM OB PAKI
Tudi letos smo imeli na začetku šolskega leta redno pionirsko konferenco. Udeležil se je je tovariš ravnatelj, vsi tovariši učitelji in 5-članska delegacija iz vsakega razreda. Na konferenci smo izvolili nov odbor, z.a novega predsednika pionirskega odbora pa je bil izvoljen Robi Omladič.
V lanskem šolskem letu je bilo delo nas — pionirjev zelo plodno. Največ smo sodelovali v telesno-vzgojnih krožkih in priredili veliko tekmovanj. Bili smo na tekmovanju smučarjev v Belih vodah, kjer smo zasedli dve prvi mesti. Bili smo na občinskem prvenstvu v košarki in rokometu ter na mnogih drugih tekmovanjih. Veliko učencev se je vključilo tudi
v likovni krožek. Mladi likovniki so poslali slike v Šoštanj in na razstavo v Celje. Njihove slike pa so bile celo leto razstavljene v šoli. Za dan žena so u-čenci dramatskega krožka pripravili igro »Starši naprodaj«. Igrali so tudi v Velenju na slavnostni akademiji. Pri šahovskem krožku so se pionirji —- ša-histi udeležili občinskega šahovskega prvenstva. Tudi pevska zbora sta redno delovala. Poleg nastopov na naši šoli so pevci sodelovali na pevski reviji v Velenju. Pri foto krožku so pionirji fotografirali vse slavnosti na šoli in sestavili album o delu naših pionirjev, ter ga podarili direktorju TGO Gorenje Velenje tovarišu Atelšku in tovarišu Prašnikarju. Pri recitacijskih krožkih smo
mom gostovala v večjih krajih Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Pevski zbor in ansambel bosta nastopila tudi na tekmovanju v občinskem merilu. Organizirali bodo tri likovne razstave. Prvi bo razstavljal Jože Svetina iz Zavo-denj. Kino sekcija bo tudi v bodoče organizirala predstave filmov ob sobotah in nedeljah ter izredne predstave za šolsko mladino. Finančni rezultat je zaenkrat ugoden. Tudi knjižnica posluje v redu. V načrtu pa imajo v tem obdobju nabaviti več knjig, posebno tistih s tematiko iz NOB ter naših domačih pisateljev.
Program dela je lep in uresničljiv, posebno še, če bo pri vsem tem sodelovala tudi naša mladina.
se učili recitirati različne pesmi in prozna dela. Nastopali smo na vseh proslavah. Pri literarnem krožku pa smo pisali spise in jih objavljali v šolskem listu »Utrinki«. V taborniškem krožku so se pionirji učili Morzejevo abecedo, kako se postavljajo šotori, kako se zakuri taborni o-genj idr. Pripravili smo še druge proslave, očistili grobove, imeli smo tekmovanje v znanju iz Vesele šole, prodajali smo razne značke in prispevali denar za spomenike. Najboljše pismene sestavke smo pošiljali tudi za nagradne natečaje, ki so jih razpisala različna podjetja in društva. Vedno je bil kak učenec nagrajen.
Želja nas vseh je, da bi tudi to leto tako pridno delali in v vsem še bolj napredovali.
Robida Jože, 7. a Osnovna šola Jože Letonja-Kmet Šmartno ob Paki
IjM
I"M ifH
m
Si®
'M)
mi
m
im IrM
SMS
m m
!)sM
Iss
mi
im
mi SfeSS
mi mi
m
s!® mi im
ms
mi
m M
m »
mi
BLAGOVNICA
NAMA
ol> Kidričevi cesti v Velenju
SPOROČA CEN JENIM POTROŠNIKOM da je od 15. oktobra dalje ODPRTA BLAGOVNICA NAMA vsak delovni dan
NEPREKINJENO
od 7.30 do 19. ure
Prepričani smo, da smo s prehodom na neprekinjeni delovni čas, ustregli vsem tistim potrošnikom, ki zaradi preobremenjenosti težko določijo uro za nakup.
IZBIRAJTE V NAŠI BLAGOVNICI IN ZAGOTAVLJAMO VAM STROKOVNO TER SOLIDNO POSTREŽBO
Za obisk se priporoča
BLAGOVNICA
NAMA
_______
»=13
P
Vik
P
Viič p
p p »
M
"M »
i P
M
>Ms p
>M
>M p
m
Vi-i;
ii 'M P
m m
/M P
m
■'M p
ViiZ
P
m
vik
m m
Svetina razstavlja v Šmartnem
Slikarske stvaritve Jožeta Svetine iz Zavo-denj so ljubiteljem lepe umetnosti že poznane, saj se je s svojimi akvareli in olji na razstavah v občini večkrat predstavil.
Svetina razstavlja zdaj v osnovni šoli v šmartnem ob Paki, kjer je že sodeloval na skupni razstavi. Njegova sedanja samostojna razstava je odraz slikanja zlasti v zadnjem času. Slikar samouk Svetina se trudi,
da bi v svoja dela vdihnil nekaj novega, njemu značilnega. Že pred časom se je lotil izredno zanimivega in lepega slikanja z oljem na les. Upodablja življenje in navade hribovskih o-trok, torej iz okolja v katerem živi in učite-Ijuje. S temi deli je vzbudil takojšnjo pozornost ih je za sliko »Šolarček« prejel prvo nagrado na razstavi v Murski Soboti.
Na otvoritvi v Šmart-
nem ob Paki je predsednik domačega prosvetnega društva Franjo Karažinec povedal, da so v kraju v zadnjih dveh letih priredili že pet razstav domačih likovnih ustvarjalcev — amaterjev. Na ta način omogočajo v večji meri vašČanom, da se seznanijo z likovno umetnostjo.
Obisk na otvoritvi Svetinove razstave je bil presenetljiv. Prišlo je tolikšno število ljudi, da kaj kaj takšnega v Velenju in Šoštanju še nismo videli. Prizadevanja prosvetnega društva v Šmartnem ob Paki so torej nadvse uspešna.
Sole pri Delavski univerzi
Šolska vrata delavske univerze so se spet na široko odprla v veselje in korist občanom, ki imajo željo za nadaljnje šolanje.
Zanimanje za vse vrste izobraževanja je zelo veliko. Ze septembra so odprli dva prva razreda delovodske šole strojne prakse. Teče zadnji semester delovodske šole elektro stroke, kjer bodo kmalu diplomirali. Za prvi letnik te šole je že veliko kandidatov. V ta oddelek, ki bo začel s poukom v začetku prihodnjega leta, se bodo vpisali tudi kandidati iz Celja, ker tam te šole ne bo.
V začetku septembra je začela z delom šola za prodajalce, detaširani oddelek celjskega centra za blagovni
promet. S tem oddelkom je delavska univerza ustregla željih domačih trgovskih podjetij.
Osemnajstega oktobra se je začel pouk v 4. razredu srednje ekonomske šole, ki jo organizirajo v sodelovanju s šolo iz Slovenjgradca. Ker se je prijavilo dovolj kandidatov za prvi razred je bil istega dne ustanovljen tudi prvi razred srednje ekonomske šole. Tako je pri delavski univerzi začela že četrta generacija srednjih eko-nomcev. 2. novembra sta pričela s poukom 7. in 8.
USTREZNA OBLIKA DELA
V ponedeljek, 18. oktobra, Največji uspeh so dosegle so se zbrali predstavnikikošarkarice s sedmim me-šolskega športnega društvastom na republiškem prven-velenjske gimnazije na let-stvu in pa smučarji, ki so ni konferenci. _	zasedli vodilna mesta v ob-
Predsednik ŠŠD, Markočini v vseh konkurencah Klemenčič, ki je skupaj s alpskega smučanja.
prof. Pocajtom že nekaj let T____,. . ...	,,
držal ŠŠD pokonci, je opi-^vo cn je b'! "ov odb°r sal delovanje posameznih360,' * bostar vodlla sekcij skozi prejšnje šolsko predsednik Milan Gmajner leto. Rokometaši, nogome-in Ja^a Turnsek. V seda-taši, košarkarji, smučarji,nJem šolskem letu si je dru-šahisti, atleti in igralci na-štvo zadalo nalogo izvesti miznega tenisa so soclelova-šolska prvenstva v vseh li na številnih tekmovanjih, sekcijah. Sklenili so se ude-
Najpogostejša podoba naših gostiln: nepometena tla, neumiti kozarci in mize brez prtov...
OB CESTI JE KRČMI CA, V NJEJ PA...
razred osnovne šole za odrasle. Za osnovno šolo se interes veča iz leta v leto in je letos izredno zanimanje. 4. oktobra se je pričel začetni tečaj nemškega jezika za gradbince podjetja Vegrad in tečaj za prodajalce oziroma trgovske delavce.
Delavska univerza je poskrbela tudi za gospodinje s tem, ko bo v novembru organizirala začetek šiviljsko krojnih tečajev — začetne in nadaljevalne in tečaj za strojno vezenje. Pripravlja tudi administrativni laboratorij in bo v mesecu marcu 1972 že organizirala strojepisne tečaje v lastni učilnici, ki jo opremlja.
Pripravlja tudi vrsto izobraževalnih oblik za družbeno vzgojo: organizirala bo več političnih šol za člane ZK, sindikalne funkcionarje in mladino. Tudi šole za starše bodo prišle na vrsto.
Ni težko zaiti v gostilno, saj jih je v Šaleški dolini precej. Težje pa je med njimi najti takšno, ki bo čista. Vsaj pri prvih pregledih, ki sta jih opravili tržna in sanitarna inšpekcija v devetih gostilnah, je naša trditev povsem pravilna. Inšpektorji pravijo, da so rezultati »leteče kontrole« porazni.
ležiti vseh tekmovanj, na katera bodo povabljeni in pritegniti k aktivnemu sodelovanju v ŠŠD večje število dijakov.
V razpravi so izrazili željo po ustanovitvi plavalne sekcije in samostojne strelske družine. Obsodili so tudi ravnanje tistih dijakov, ki so bili neopravičeno odsotni na raznih tekmovanjih in so tako sošolcem onemogočili boljšo uvrstitev. Sklenili so tako početje kaznovati. Poudarili so tudi, da je ŠŠD zelo ustrezna oblika samoupravljanja dijakov na šoli.
Inšpektorji so tokrat pregledovali čistočo prostorov, pribora in opreme. Akcije še niso zaključili in se bodo slej ko prej pojavili v vseh gostinskih lokalih velenjske občine. V našem sestavku bodo napisane ugotovitve, ki so jih inšpektorji zasledili v obratih gostinskega podjetja »Kajuhov dom« Šoštanj, gostinskega podjetja »Pod gradom«, v bifeju »Šumi«, ki je poslovna enota velenjske ERE in bifeju na kopališču.
Brez lepobesedičenja in dolgoveznega opisovanja bomo navedli le resnične podatke, kot so jih zabeležili naši inšpektorji.
V gostilni »Kmečki dvor« je bila smetna točilnica, na mizah ni bilo prtov, kozarci pa so bili umazani. Tudi v posebni sobi so bila smetna tla, namizni prti pa so bili čisti. Kuhinja in shramba sta bili pospravljeni, jedilni pribor je bil obložen z ostanki hrane. V straniščih ni bilo papirja, brisač in mila. Podobno je bilo tudi v gostišču »Ograjšek«, kjer so bila tla v točilnici umazana, kozarci neumiti, mize pa brez prtov (mize so bile pogrnjene v posebni sobi). Ciste so bile sanitarije. Umazana in smetna je bila tudi točilnica pri »Ježovni-ku«. Tu je bila umazana še točilna miza in po stenah so bili madeži, sledovi pijač. Inšpektorji so še zapisali: »Sanitarije so v nemogočem stanju, pobruhane, brez papirja, brisač in mila
ter desk na školjkah.« V »Stari pošti« je bila smetna točilnica, kozarci umazani, za točilno mizo pa nametana embalaža. Posebna soba je bila čista, mize pogrnjene z umazanimi in zakrpa-nimi prti. V kuhinji so bila tla umazana in onesnažena in odpadki v odprtih posodah. Jedilni pribor je bil u-mazan. Neočiščene so bile še sanitarije, v katerih ni bilo brisač, mila in papirja. Najbolj urejen obrat gostinskega podjetja Kajuhov dom je gostišče »Majolika«, v katerem so inšpektorji naleteli na čistočo, umiti so bili kozarci, pospravljena tla, čisti pa so bili prti in in sanitarije.
Tako je bilo v Šoštanju. Zdaj pa poglejmo, kaj so videli inšpektorji v nekaterih gostilnah v Velenju.
Tu so pregledali obrata gostinskega podjetja »Pod gradom«, točilnico »Šumi« in bife na velenjskem kopališču. V »Kolodvorski restavraciji« je vladal nered. Tla točilnice so bila smetna, mize nepogrnjene, kozarci na policah umazani. Drugačni videz pa je bil v posebni sobi, ki je bila čista, mize so bile pogrnjene s čistimi prti. V kuhinji, ki je bila čista, so inšpektorji našli umazan jedilni pribor. Sanitarije so bile sicer čiste, vendar neprezračene, brez mila in toaletnega papirja. Na školjkah so manjkale deske. Točilnica v bifeju »Pod gradom« je bila čista, kozarci pa umazani. Mize
niso bile pogrnjene. V posebni sobi, ki je bila čista, so bile mize lepo pogrnjene. Kuhinja je bila pospravljena, jedilni pribor in krožniki pa umazani. Lepo urejeni in čisti so prostori v bifeju na kopališču. Sanitarije, ki jih ni možno zaklepati z notranje strani, so brez brisač in mila. Nekdaj vzoren in privlačen bife »Šumi«, so našli inšpektorji v neurejenem stanju. Prostori so bili umazani, tla smetna, kozarci neumiti in prašni, sanitarije neočiščene in neprezračene. Naj povemo, da tehtnica ni bila uravnana in so blago tehtali v škodo potrošnikom. Po vsem lokalu je bila zložena embalaža in je bil zaradi tega otežkočen dohod k sanitarijam.
Takšne so torej naše gostilne. Inšpektorji so seveda zavoljo nečistoče takoj primerno ukrepali. En lokal so zaprli, izrekli mandatne kazni, odgovorne pa prijavili sodniku za prekrške. Očitno je, da gostinci po svoje pojmujejo naloge gostinstva. Smisel za red in čistočo pa bi morala biti odlika slehernega gostinskega delavca. Trdimo lahko, da je čistoča gostilne in o-preme odvisna od vsakega gostinskega delavca posebej in obenem od vseh skupaj. Vsega ni mogoče doseči le s kaznovanjem in ukrepi inšpekcijskih služb. V največji meri zavisi čistoča od samih ljudi, ki delajo v gostinstvu.
V prihodnji številki Šaleškega rudarja bomo napisali ugotovitve inšpektorjev v obratih gostinskega podjetja »Paka« in pri zasebnih gostilničarjih.
USPEŠNA AKCIJA TABORNIKOV IN TERITORIALCEV
Že v času priprav za manevre Svoboda 1971 smo se taborniki iz odreda Jezerskega zmaja dogovorili z velenjskimi teritorialci za akcijo, v kateri bi pokazali svojo spretnost, pripravljenost in požrtvovalnost v primeru vojne.
Dan akcije je bil določen: 24. oktober. Dogovorili smo se, da bo skupina teritorial-cev na dogovorjenem območju v času osmih ur poiskala skrito skupino tabornikov.
Temeljito smo pretehtali, na kakšen način se bomo dobro skrili ter se odločili za zemljanko. Pri samem delu smo kmalu odkrili, da se je naše število zmanjšalo na trojko. Toda volja je zmagala in iz naravne kotanje je v nekajdnevnem delu z žulji in opraskanimi rokami zrasla prijazna zemljanka, ki je v svoje okrilje lahko sprejela štiri ta-
bornike. V noči pred jutranjo akcijo smo se štirje taborniki odpravili v zemljanko, ki smo jo naredili dobrih 10 minut severovzhodno od gradu Turna.
Mraza nismo čutili, kajti bili smo vsi vročično napeti, kako bo potekala akcija in ali smo zemljanko tako dobro zamaskirali, da je te-ritorijalci ne bodo mogli odkriti. V temni noči smo po znanih poteh prispeli do zemljanke in se skozi ozek vhod drug za drugim spustili na razprostrto šotorsko platno, ki je pokrivalo mlade smrekove veje. Čeprav nas je do pričetka akcije
ločilo še nekaj ur, nam ni bilo do spanja. Ob zaupljivi svetlobi sveče in prijetnem pripovedovanju taborniških doživljajev ter pol-tihem prepevanju taborniških in partizanskih pesmi, smo dočakali jutro in z njim akcijo teritorijalcev. Pogledovali smo na svoje ure in nenadoma, kot da bi se domenili, se je naš pogovor spremenil v šepetanje in napeto prisluškovanje. Ze dobre pol ure po začetku akcije smo zaslišali šumenje listja. Kmalu mu je sledilo pokanje vejic in že so se približevali glasovi teritorijalcev, ki so se pogovarjali o nas. Zadrževali smo dih in zdi se mi, da je trajalo neskončno dolgo. V prsih me je zbadalo, v grlu me je ščegetalo, a na kašelj še pomisliti nisem u-
pal. Počasi se nam je vsem trem izvil iz prs olajševalen vzdih. Koraki in glasovi so se oddaljevali. Bili smo ponosni in oči so nam od sreče žarele, čeprav smo vedeli, da je to šele prvi pre izkus in da imajo teritorf-jalci še dovolj časa, da nas odkrijejo.
Sreča, napetost, prisluškovanje, tesnobno občutje ob vsakem močnejšem šumu — bili smo kot preobčutljivi mikrofoni, ki so zaznavali tudi tisto, česar ni bilo. Kazalci na uri so se počasi premikali in ugotovil sem, da je sekunda dolga časovna enota. V napetem loku pričakovanja so se zvrstile raznotere misli in preskakovale druga drugo, v vsem pa je nenehno prevladovalo vprašanje, ali smo storili vse, odstranili vsako možno sled, ki bi pokazala našo prisotnost. Znova in znova sem v duhu doživljal naše delo, priprave, maskiranje in nenadoma se mi je zazdelo, da smo storili polno napak.
Tudi mojima tovarišema se ni bolje godilo.
Čeprav smo se bali, da bomo znova zaslišali korake in glasove teritorijalcev, je naše otrplo stanje napetosti dobilo nov, drugačen prizvok, ko smo okrog desete ure zaslišali približevanje večje skupine. Nekdo je stopal po stropu naše zemljanke in ob tihem šumenju sipanja prsti zemlje smo se zdrznili, kot da bi nas nekdo ošinil z bičem. Zdelo se mi je, da v moji glavi razbijajo pavki v ritmu »da« in »ne«. Potem je nekdo od teritorijalcev vzkliknil: »Poglejte, tu je nekdo kopal!« Zašumelo je listje, koraki so zabobneli nad našimi glavami in čeprav smo vedeli, da smo odkriti, nam je nekako odleglo. Napetost je bila v mahu razbita in nehote se nam je v naše misli prikradlo malo sramu.
Še nekaj trenutkov in odkrili so vhod. Rdečih obrazov smo se pririnili v sončni nedeljski dopoldan — in
čeprav neradi, smo vendarle čestitali teritorijalcem k uspešni akciji, v mislih pa grajali svoje marljivo, a vendarle ne najbolje izpeljano delo.
Že v tistem hipu sem vedel, da je naša napaka v premajhnem številu sodelavcev nasploh, v premajhnem številu tabornikov in prav tako v dejstvu, da taborniki v naši občini — posebno pa velenjski taborniki — nimajo mentorja med starejšimi, ki bi lahko z bogatim znanjem in izkušnjami pripomogel k boljšemu delu in večjemu znanju mladih, delavoljnih tabornikov.
Nedeljsko akcijo tabornikov in teritorijalcev smo zaključili z oceno, ki jo je podal vojaški razsodnik tovariš Štefan Dolejši.
Pred odhodom smo si na bližnji jasi spekli slasten kostanj in ga zalili s še slajšim moštom.
Robert Klančnik
erajvelenje
OBVEŠČA CENJENE POTROŠNIKE
da smo na Šaleški cesti 22 v Velenju odprli
povečano
MIM BLAGOVNICO ZIBKA
kjer je materam in otrokom odslej na voljo bogat in širok asortiman perila, konfekcije in igrač
Neposredno ob NOVI ZIBKI smo" odprli tudi
SPECIALIZIRAJO PRODAJALNO SPORI
kjer je posameznikom in športnim organizacijam na voljo široka izbira ŠPORTNE OPREME IN REKVIZITOV ZA SMUČANJE, PLAVANJE, RIBOLOV, ATLETIKO IN STALNA BOGATA ZALOGA FOTOMATERIALA.
Vabimo k nakupu in zagotavljamo SOLIDNO IN TOČNO POSTREŽBO!
Komisija za volitve in imenovanja pri
SKUPŠČINI OBČINE VELENJE
razpisuje
zaradi reelekcije delovno mesto
RAVNATELJA
osnovne šole Šmartno ob Paki
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da ima visoko, višjo ali srednjo izobrazbo pedagoške smeri in 5 let vzgojnoizobraževalne prakse,
—	da je pedagoško, družbeno in politično vsestransko razgledan in da ima ustrezne organizacijske sposobnosti.
Kandidat mora priložiti kratek življenjepis z opisom študija in dosedanjega službovanja, dokazilo o strokovni izobrazbi in strokovnem izpitu. Prijave predložite v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za volitve in imenovanja skupščine obči-
Izvršni odbor Temeljne izobraževalne skupnosti Velenje
razpisuje
prosto delovno mesto
TAJNIKA
ki bo obenem opravljal posle referenta za šolstvo pri Skupščini občine Velenje
Poleg splošnih pogojev mora izpolnjevati še naslednje:
1.	višja izobrazba pedagoške, upravne ali ekonomske smeri
2.	srednja izobrazba pedagoške smeri s petletnimi izkušnjami pri vodenju materialnega poslovanja v šolstvu.
Stanovanja ni. Nastop službe takoj.
Preizkusna doba traja 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge v 15 dneh po objavi razpisa.
Kadrovska komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1.	ANALITIKA V ODDELKU ZA GOSPODARSTVO
2.	DELOVNEGA IN SANITARNEGA INŠPEKTORJA
3.	REFERENTA ZA OBRAMBNO VZGOJO PREBIVALSTVA
Poleg splošnih pogojev je potrebno, da so kandidati politično in moralno neoporečni ter da izpolnjujejo še naslednje posebne pogoje:
pod 1. Visoka strokovna izobrazba in najmanj
4 leta delovnih izkušenj; pod 2. Višja strokovna izobrazba in najmanj 3 leta delovnih izkušenj; pod 3. Pedagoška akademija in šola za rezervne oficirje ali vojaška akademija in najman. tri leta delovnih izkušenj. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Preizkusna doba traja 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev 15 dni po objavi razpisa.
Skupščina občine Velenje razpisuje
JAVNO PRODAJO
najdenih predmetov, ki bo
v sredo, dne 10. novembra 1971 ob 15. uri v avli Skupščine občine Velenje Na javni prodaji se bodo prodajali naslednji najdeni predmeti:
1.	17 kom. moških in ženskih koles
2.	1 kom. motorno kolo znamke NSU-Pretis
3.	1 kom. ogrodje mopeda
4 razni predmeti: dežniki, ročne ure, fotoaparat, denarnice in torbice, razni ključi in razna oblačila
5. 2 kolobarja črne plastične snovi za izolacije. Predmete, ki bodo na javni dražbi, si interesenti lahko ogledajo pol ure pred pričetkom javne prodaje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in prababice
ANE H LIŠ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, poklonili vence in cvetje, izrazili sožalje ter jo spremili na zadnji poti. Posebna hvala sosedom za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se Milošu Volku za izbrane poslovilne besede.
Lepa hvala še pevskemu zboru, ki je ubrano zapel poslednje pesmi, ki jih je pokojna mama ljubila.
Žalujoči: sinovi Tone, Lojze, Jože, hčerki Mici in Anica z družinami
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE
vabi k sodelovanju
•	dipl. elektro inženirje
•	dipl. strojne inženirje
•	dipl. inženirje fizike
•	dipl. ekonomiste ali ekonomiste
•	kontrolorja, KV orodjarja z delovodsko šolo in večletno prakso pri delu v orodjarni
•	VK delavce za delo na vrtalno-frezalnem stroju (Bohrvverk)
•	vrtalca za delo na koordinatnem vrtalnem stroju
•	KV rezkalce za delo na univerzalnih strojih in na kopirnem rezkalnem stroju
•	KV strugarje
•	K V orodjarje
•	KV in PK kopače
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka.
Na razpolago so sobe v samskem domu.
NE TAKO
Na nogometnih tekmah pride včasih do odločitev sodnikov s katerimi se gledalci ne strinjajo. Moramo reči, da sodniki odločajo v dvomljivih primerih po lastni presoji. Te odločitve pa so vselej na škodo ene ali druge ekipe.
Tako je na prvenstveni tekmi Rudar - Koper sodnik Lačkovič iz Maribora prisodil dvomljivo 11-metrovko v korist Kopra in s tem oškodoval domače moštvo za točko. Gledalci seveda te odločitve niso mogli mirno prenesti in so hoteli po končani tekmi obračunati s sodnikom.
Tako početje ima lahko težko popravljive posledice za nogometni
klub, ki mora poskrbeti za nemoten potek tekem. Funkcionarji, ki so se zavzeli za to, da ne bi prišlo do izgredov, pa so bili napadeni s kamenjem.
Uprava kluba se zahvaljuje ljubiteljem nogometa za številen obisk na tekmah.
Obenem naproša gledalce, da s primernim »navijanjem« vzpodbujajo svoje moštvo za dosego zaželjenega cilja. Nedeljsko početje mlajših gledalcev po tekmi pa nikakor ni v prid nogometu v Velenju, temveč lahko samo škoduje vodstvu kluba in ugledu velenjskega nogometa.
Uprava NK Rudar Velenje
Nogomet
PORAZ V CELJU
Nogometaši Rudarja so po dveh uspešnih nedeljah dosegli tri točke. V Slivnici so premagali domačine z rezultatom 3:1 in doma pred 600 gledalci igrali neodločeno 1 :1 z moštvom Kopra.
Tradicija se ponavlja. V prijateljskih srečanjih so letos Velenjčani vselej premagali celjskega Kladivartjfc, kot (že marsikdaj poprej. Ko pa gre za točke, pa potegnejo kratek konec.
Tako se je zgodilo tudi v sobotnem srečanju v Celju. Kla-divar je že v prvem delu dosegel kar tri gole. Vsa prizadevanja nogometašev Rudarja v drugem delu pa so ostala brez rezultata. Kladivar se je z zmago 3 :0 rešil spodnjega dela lestvice in je za točko boljši od Rudarja.
Tretja zmaga Gorenjčank
Igralke Gorenja so razveselile svoje navijače s tretjo zmago. Tokrat so s slabo igro premagale nasprotnice iz Idrije z rezultatom 12 :10 (7 : 5). Ce bi domačinke bolje streljale na
V nedeljo, 7. novembra, bodo Velenjčani igrali na svojem stadionu proti Braniku iz Maribora. Upamo, da se bodo nogometaši potrudili in z zmago razveselili številne ljubitelje nogometa, saj je to zadnje srečanje jesenskega dela na domačem igrišču.
LESTVICA 9. KOLA:
Ilirija
Slavija
Drava
Koper
Rudar (T)
Izola
Aluminij
Kladivar
Nafta
Rudar (V)
Branik
Slivnica
Rokomet
gol bi lahko brez težav zmagale, tako pa so se morale močno potruditi, da so osvojile obe točki. Gole so dijseglc — Vivod 3, Leskovšek 4, Tkauc in Zavolovšek 2 in Verdev 1.
9	G	2	1	19: 6	14
9	6	0	3	18:13	12
9	4	3	2	22: 9	11
9	3	5	1	13: 7	11
9	5	1	3	15:11	11
9	4	3	2	14:10	H
9	4	0	5	21:17	8
9	3	2	4	17:16	8
9	2	3	4	14:20	7
9	2	3	4	11:18	7
9	3	1	5	10:20	7
9	0	1	8	9:36	1
Oslabljeni Šoštanjčani ob štiri točke
V nedeljo se bodo rokometa-ši zadnjič v jesenskem delu borili za točke.
Šoštanjčani, ki so se uvrstili med vodilne ekipe slovenske lige, so v zadnjih srečanjih doživeli dva poraza. Z oslabljeno ekipo so nastopili v Mariboru in izgubili proti Braniku z rezultatom 8 :13 (2:6).
Nič bolje pa ni bilo na domačem igrišču proti vodeči ekipi na lestvici Izoli. Rezultat
je bil 8:6 za goste. Šoštanjčani so se v tem srečanju dobro držali v prvem delu, ko je bil rezultat 4:4. v nadaljevanju so vodili s 5 : 4. Nato pa so po dveh prejetih golih povsem popustili. Pri rezultatu 8:6 za goste so streljali kar tri se-dememetrovke.
Gole so dosegli — Hajsek 3, Klemenčič, Vačovnik in Hri-. bernik po enega.
VELENJE JESENSKI PRVAK
V tekmovanju mladincev v štajerski ligi je moštvo Velenja pokazalo zelo dobro igro in v prvi polovici tekmovanja zavzelo vodilno mesto na lestvici. V zadnji tekmi so z zelo dobro igro premagali mari-
Lestvica jesenskega dela
bonskega branika 21 : 17 (8 : lil).
Mlado ekipo sestavljajo: Zaje, Zagorc, Klemenčič, Zvan, Kov-še, Pristovšek, Duplišek, Lesnik, Kaligaro, Kovač, Hazič, Tanšek in Jeraj — vodi pa jih Edvard Centrih.
Velenje	6	5	1	0	lil 6 :	90	11
Branik	e	4	0	2	116	: 96	8
SI. Gradec	6	i	0	2	102 :	: 97	8
Fužinar	6	3	0	3	103	: 99	6
Kovinar	6	2	1	3	109 :	: 107	5
Drava	6	1	0	5	106	: 135	2
Vel. Nedelja	6	1	0	5	86:116		2
PODPRLI PRIZADEVANJA FRANCA POPITA
Na zadnji razširjeni seji komiteja občinske konference ZKS Velenje, ki je bila 1. oktobra letos, so spregovorili o vlogi občinske organizacije Zveze komunistov pri uresničevanju srednjeročnega programa razvoja velenjske občine, o pripravah na volilne konference in poslušali informacijo o obisku Leonida Brežnjeva v Jugoslaviji.
V Bpontani razpravi so spregovorili o uvodnem govoru Franceta Popita, predsednika centralnega komiteja ZKS, ki ga je imel na
23. seji ter o akciji treh poslancev. V razpravi so člani komiteja podprli prizadevanja Franceta Popita pri razreševanju aktualnih političnih vprašanj na Slovenskem. Povedali so prepričanje, da sta le dosledno uresničevanje načela demokratičnega centralizma in čvrsta partijska disciplina osnovi brez katerih si ne moremo zamisliti enotnosti in učinkovitosti. Le z doslednostjo bomo lahko kos sedanjemu ekonomskemu položaju.
BOLE V USNJARNI
Predsednik gospodarskega zbora slovenske skupščine Tone Bole je v torek, 2. oktobra obiskal tovarno usnja Šoštanj. V tovarni se je zanimal za razmere v katerih posluje tovarna. Direktor tovarne inž. Franjo Kljun je gosta
seznanil s težavami in z možnostjo nadaljnjega razvoja.
Pred tem pa se je Tone Bole mudil na občinski skupščini v Velenju, kjer se je pogovarjal s predsednikom Nestlom Žgankom.
KMALU »PLAVI BAR«
V gostinskem podjetju »Paka« so letošnjo turistično sezono ugodno zaključili. Zabeležili so nekoliko večji promet in je bilo več tudi nočitev kot lani. Rezultati so še tembolj spodbudni, saj so letos slavili desetletnico obstoja podjetja.
Zdaj pa so se v gostinskem podjetju »Paka« lotili obnovitvenih in novih del. Nekaj so v tem času že o-pravili. Tako so v restavraciji »Jezero« namestili novo opremo — udobnejše stole in mize. Obnavljajo
lokal bifeja »Pod klancem« in gradijo nova stranišča. V hotelu adaptirajo drugo in tretje nadstropje, tu pa so namestili novo avtomatsko telefonsko centralo in so v vseh sobah napeljani telefoni. V hotelu so preuredili osebno dvigalo v simpleks sistem.
Pod cestnim prehodom v Velenju gradijo nov gostinski lokal, ki ga bodo imenovali »Plavi bar«. Ukvarjajo pa se tudi z idejno zasnovo nočnega bara v hotelu, ki ga bodo prihodnje leto povsem preuredili.
VEČJO SKRB INVALIDOM
Društvo telesnih invalidov občine Velenje ima včlanjenih 300 invalidov, zunaj organizacije pa jih je še vedno bilzu 500. Zdaj, ko se je društvo organizacijsko kolikor toliko utrdilo, bodo skušali pritegniti vse invalide, ki so zunaj društva. Zlasti mislijo na mlade s telesnimi hibami, ki niso nikjer zaposleni in so gmotno nepreskrbljeni.
O tem in še o drugih vprašanjih so razpravljali invalidi velenjske občine na nedavni izredni skupščini, ki so jo sklicali tudi zavoljo tega, da z novimi člani izpopolnijo izvršni odbor društva.
NOVO MLADINSKO VODSTVO V TOVARNI USNJA
BREZ MILIJONOV V AREST
Izsiljevalca, 21-letnega Franca Ruprehta, so obsodili na 8 mesecev zapora in plačilo 5,000 dinarjev
Pred kazenskim senatom občinskega sodišča Šoštanj, kateremu je predsedoval sodnik Drago Šinkar, se je na javni razpravi zagovarjal 21-letni Frane Rupreht iz Pire-šice št. 23, ker je dvakrat zapored izsiljeval Jožeta Polaka cementninarja iz Gorenja s tem, da je zahteval 10 starih milijonov dinarjev.
Franc Rupreht se je dokaj prebrisano lotil svojega nepoštenega posla. Polaku je v Gorenje po pošti poslal s pisalnim strojem napisano preteče pismo in zahteval, da mora določenega dne pri smerokazu h partizanskim grobovom v Spodnji Črnovi na označenem mestu pustiti zahtevani denar. Opozoril je tudi Polaka naj ne.obvesti policije, če hoče ostati pri življenju. Omeniti velja, da je Jožeta Polaka pred časom že izsiljeval na podoben način Alojz Drev, zoper katerega še teče kazenski postopek. Zato ni nič čudnega, če je bil Polak zastrašen in je, seveda, ko je poprej obvestil varnostne organe, prišel na določeni kraj in hotel odložiti zavitek. Naključje je hotelo, da Polak s koloma označenega kraja v gozdu ni našel. K partizanskim grobovom pa je prišel tudi izsiljevalec, vendar kot je povedal na sodišču, ga je pregnal voznik osebnega avtomobila z mariborsko registracijo, ki se je ustavil v neposredni bližini. Rupreht je mislil, da je vmes policija in jo je hitro stisnil na varno.
Mladeniču pa se je kljub temu zahotelo milijonov, ki bi jih po njegovem pripovedovanju uporabil za nakup novega audija. Njegova naivnost je bila tolikšna, da je Polaku napisal še drugo grozilno pismo. Spremenil je le kraj, kamor naj bi odložil milijone in tudi sam Rupreht se je nekoliko bolje pripravil na akcijo.
Na sodišču je obtoženec mirno in odkrito pripovedoval o svojih namerah. Zaljubilo se mu je lepšega in ugodnejšega življenja, pa je mislil, da bo brez truda obo-
gatel čez noč na tuj račun. Rupreht je bil nekaj tednov zaposlen kot traktorist v tovarni gospodinjske opreme Gorenje, doma pa bi moral kasneje prevzeti posestvo v izmeri 22 hektarov (8 hektarov obdelovalne zemlje) in mu zavoljo gmotnih razmer in perspektive ne bi bilo potrebno kaj takega storiti. Nikoli ni prebiral kriminalke in tudi družil se ni s slabimi prijatelji. Sam je priznal, da je dejanje storil iz pohlepa in lahkomiselnosti. Zagovarjal se je, da je prišel na idejo, ko je v Šaleškem rudarju prebral vest o podobnem izsiljevanju pred meseci v Velenju.
Drugič je spet poizkusil. Nekaj sto metrov stran od gostilne Obirc je Franc Rupreht z dvema v zemljo zataknjenima koloma označil kraj, kamor naj bi Polak dal denar. Skopal je jamo, nanjo položil plastično vrečico in vse skupaj skrbno pokril z listjem. Da ga ne bi prijeli, je vrečico privezal na vrvico, to pa potegnil 50 metrov vstran. V pismu (na začetku je napisal »dragi Jože«) je določil dan — 25. september — ko naj bi Polak prinesel denar. Vendar so se tudi tokrat stvari nekoliko zataknile. Mladenič je moral to soboto pomagati svaku pri gradnji hiše. Pri jami se je oglasil naslednjega dne zvečer, k.er je mislil, da ga v temi ne bo nihče videl. Pobrskal je po vrečki. »Potem pa je počilo in prijeli so me,« je povedal lahkomiselni izsiljevalec. Razumljivo je, da so delavci UJV storili potrebne zaščitne ukrepe, da jim nepridiprav ne bi ušel.
Franca Ruprehta so brez milijonov odpeljali za re-
šetke. Ni upal, da bo tako kmalu prišel v roke pravice, saj je sam povedal: »Nisem mislil, da bi lahko bilo drugim sumljivo.«
Menimo, da naše pisanje o Ruprehtovem dejanju ne bo še komu drugemu služilo kot ideja za izsiljevanje in grožnje. Napisali smo zato, da opozorimo na učinkovito posredovanje naših varnostnih organov, ki takšne in podobne storilce takoj izsledijo in spravijo na varno za rešetke. Enaka usoda je pred kratkim doletela tudi Alojza Dreva.
Franca Ruprehta so zavoljo poskusa izsiljevanja obsodili na 8 mesecev zapora in stransko kazen plačilo 5.000 novih dinarjev.
inesrečeA
• STOPILA JE S PLOČNIKA
MARIJA SPEH iz Velenjja, Stanetova 55, je 21. oktobra ob 18.25 šla po pločniku od rudarskega doma proti Velenju. Nenadoma je stopila s pločnika in hotela prečkati cesto. V tistem trenutku pa je pripeljal motorist MAKS MOTALN in jo zadel v roko. Oba sta padla in dobila težje poškodbe ter so ju odpeljali v slovenjgraško bolnišnico. Na vozilu je škode le za 40 dinarjev.
• ZADELA KOLESARJA
Iz Šoštanja proti Velenju je 22. oktobra ob 14.15 vozila osebni avtomobil CE 404-06 MARIJA KRESNIK iz Podkraja 43. Pri semaforskem križišču je zavijala levo in ker je na semaforju gorela rumena luč, je vozila počasi. Avtomobile, ki so vozili naravnost, je pustila naprej, potem pa takoj zavila in trčila v kolesarja, ki je prav tako vozil naravnost. Kolesarja je zadela s prednjim desnim blatnikom v sedež in o-grodje kolesa tako, da ga je vrglo na pokrov avtomobila in v šipo. ki se je razbila.
Kolesar RAFAEL NOVAK iz Velenja, Prešernova 2 je dobil hude poškodbe in so ga odpeljali v bolnišnico. Na vozilih je za okrog 2.000 dinarjev škode.
Invalidi so na skupščini govorili o svojih težavah. Zlasti so opozorili, da v nekaterih delovnih organizacijah ne skrbijo dovolj zanje Čutijo se zapostavljene. Opozorili pa so tudi na preventivne naloge društva. Te bi morale biti v tem, da bi opozarjali in preprečevali žarišča za bolezni in nesreče pri delu. Poudarili so, da je njihova organizacija edino društvo, ki želi čim manj članov.
Zaradi boljše povezanosti in usklajenega dela z invalidi s širšega celjskega območja so sklenili, da se bo društvo iz naše občine včlanilo v medobčinsko zvezo telesnih invalidov v Celju.
Mladinski aktiv v tovarni usnja Šoštanj je bil letos neaktiven, zato so se odločili, da izvolijo novo vodstvo. Na nedavni mladinski konferenci so za predsednika izbrali Jožeta
Gariča, poleg njega pa so v predsedstvu Pavla Cas, Ana Mikek, Vanja Jesih, Franc lirglez, Ivan Matko in Stanko Pokleka.
Veterinarji in živinorejci ne doživijo kaj takega, tla bi krava povrgla kar tri teličke. To se je zgodilo v hlevu Gorica pri Šaleku, kjer je T let stara krava Rujna povrgla trojčke in že petkrat telila. Rujna pa je tudi dobra molznica, saj znaša njena poprečna mlečnost v štirih laktacijah 4.755 litrov mleka s 3.96 odstotno tolščo. Do zadnje telitve so namolzli 19.020 litrov mleka, najvišjo mlečnost pa je dosegla po tretji telitvi, in sicer 6.383 litrov v celi laktaciji, kar pomeni 26 litrov na dan.
OSNOVNA ŠOLA BIBA KOCK ŠOŠTANJ
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
osebnega avtomobila kombi IMV super 1600 v voznem stanju (registriran in tehnično pregledan do 1. septembra 1972).
Javna licitacija bo v petek, 12. novembra 1971 ob 9. uri. Prednost imajo ustanove in podjetja. Od 10. ure dalje je dražba za zasebnike. Vozilo je na vpogled na šolskem dvorišču osnovne šole »Biba Ročk« v Šoštanju, Kajuhova 8.
Trgovsko in proizvodno
podjetje
»ERA« Velenje
razglaša
več prostih delovnih
mest
prodajalcev
6 prodajalcev (industrij-cev) za p. e. »CENTER« več prodajalcev ZELEZ-NINARSKESTROKE Pozivamo tudi orodjarje, ključavničarje, mehanike in elektrikarje, ki so se pripravljeni prekvalificirati za prodajalce že-lezninarske stroke. Prošnje pošljite na upravo »ERE« Velenje, Jenkova 6.

PREKLICI
•	Veljavnost plačilnih kartončkov RLV preklicu jeta: Lovro Kos, Ponikva 8, številko 1227 in Peter Plešnik, Studence 15, Ponikva, številko 374.
•	Ivan Malovrh, fotograf iz Šoštanja, Glavni trg g izjavljam, da Silvi Zigon iz Šoštanja, Koroška 32 nimam karkoli žaljivega očitati, še zlasti pa ne tega, da sem ji kupil osebni avtomobil znamke Zastava 850 in se ji oproščam ter zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona.
•	Marija Potočnik iz Pod-, gore 52 preklicujem govorice o Ivanu Pirtovšku, Koroška 48, Velenje ter se mu zahvaljujem da je odstopil od sodnega postopka.
PRODAM
•	Prodam radio »Iskra-Opa-tija«, gramofon »Emona« in hladilnik »EM«. Naslov v uredništvu.
•	Uvožen globok otroški voziček s košarico za dojenčka prodam. Vprašajte vsak dan od 20. ure dalje. Metka Petrovič, Partizanska 4, Velenje.
•	Prodam moped tribrzinec T12, zelo dobro ohranjen z vgrajenim LAMO cilindrom. Cena 1;>850 dinarjev. Prodam tudi prikolico z a moped — cena 1.080 dinarjev. Vlado Su-ster Heroja Gašperja i, Šoštanj.
•	Ugodno prodam Zastavo 7j0, letnik 1969, prevoženih 30.000 km. Ljubo Dovšak Met-leče 24, Šoštanj.
STANOVANJA
•	Solidno dekle išče opremljeno ali neopremljeno sobo v Velenju. Naslov: Marijana Jug, Trg svobode i, Ravne na Koroškem.
•	Za manjšo pomoč v gospodinjstvu, oddamo sobo ženski. Naslov: Anton Suhovršnik, Jenkova 5, Velenje.
RAZNO
•	Prosim žensko, ki sem jo 17. oktobra prosil, da popazi na kolo, ko sem tekel za tatom, da se oglasi na naslov: Anton Lipuš, Zidanškova 3, Velenje.