Published by:
Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095 Address for Sydney: Slovenian Association, Sydney P.O. Box 93, Fairfield, NSW, 2165 Telephone: Melbourne: 459 8860 Editor: Marijan Peršič Set up and printed by: Polyprint Pty. Ltd. Price — cena: 30c
Annual subscription — letno: $4.00
MESSENGER" GLASILO SLOVENSKIH DRUŠTEV V AVSTRALIJI
LETNIK XXII, ŠTEV. 11	Registered for posting as a periodical — Category "A"_ NOVEMBER 1977
"Ne zmagati, marveč sodelovati!" — je bilo geslo vseh sodelovalcev ob tej razstavi. Iz tega gesla povzemamo koristen nauk, da bomo tudi v bodočih kulturnih podvigih uspeli, če se bomo tega pravila držali.
Zares lahko rečemo, da so vsi, prav vseh deset slovenskih razstavljalcev pokazali enotno voljo, da se kot etnična skupina uveljavimo, ne le kot posamezniki in ambicije posameznikov.
Opazilo se je, da razstavljena slikarska dela niso bila vsa na enaki ravni, niti ne vsa v svoji lastni, svojski tehniki. Vendar krivico bi storili vsem njim kot celoti, če bi se spuščali v globljo kritiko posameznih razstavljenih del. To ni naš namen! Naš namen je, da svojsko slovensko likovno umetnost vzbodbujamo, umetnikom pomagamo naprej k še boljšim uspehom.
Naš namen je, da bi vsakoletna tovrstna razstava pokazala boljše in boljše uspehe.
Nesebičnost že priznanih umetnikov, kot je, na primer, primer naše umetnice Romane Favier-Zorzut, je v tem primeru še
tembolj hvale vredna, ker sili navzgor še druge, ki so bili doslej nekako nezapaženi.
Tudi na drugih poljih imamo mnogo nezorane ledine. Bog daj, da bi se med nami našli orači. Bog daj, da bi se v našem matičnem društvu SDM vselej našlo razumevanje za kulturno delovanje, ki ni vezano na finančen uspeh.
Med sto in sto obiskovalci te naše razstave likovne umetnosti nismo zapazili nekih posebnežev-sladokuscev v tej panogi. No, nekaj desetin obiskovalcev je vendarle kritično lahko cenilo posamezna d eia, ostali so prišli, da manifestirajo našo skupno voljo za naš skupen napredek. V tem dejstvu je naša moč; imamo zaledje!
V imenu uredniško upravnega odbora "Vestnika" naj se ob robu zahvalim za vso pomoč SDM, prav posebno pa še njegovemu zelo aktivnemu odborniku gospodu Božu Lončarju, kateremu gre levji delež, da je ta naša razstava tako lepo uspela.
K. Kodrič
29. oktober 1918 je bila v Ljubljani proglašena slovenska neodvisnost.
Na misel, da je treba v Ljubljani postaviti vlado, sta prišla dopoldne 29. oktobra Izidor Cankar in Janko Brejc. Šla sta v Tavčarju in mu predlagala ustanovitev narodne vlade. Še isto dopoldne so se zbrali pod Tavčarjevim predsedstvom zastopniki SLS in JDS in sestavili listo vlade. Nato so telefonirali za potrdilo predsedstvu Narodnega vječa v Zagrebu. Takoj, ko je Zagreb še tistega dne zvečer dal potrdilo o ustanovitvi narodne vlade v Ljubljani, se je vlada ob sedmih zvečer sesia k prvi seji . . .
K NOVIM USPEHOM
Prvič po dveh letih je imelo Slovensko Društvo Sydney več kandidatov za novi odbor, kot pa je potrebno odbornikov. Kar sedemnajst se jih je prijavilo, tako, da smo lahko opravili demokratske volitve. To nam dokazuje, da postaja zanimanje za Društvo vse večje in da lahko z zaupanjem gledamo v njegovo prihodnjost. Tudi število prisotnih članov na občnem zboru je biio rekordno., Poročilo lanskega odbora je pokazalo, da je Društvo v preteklem letu poželo lepe uspehe. O njih ste bili v našem glasilu podrobno obveščani, o izgradnji doma, o notranji ureditvi, o športnih tekmovanjih, kulturnih programih, zabavah in še in še.
Vse to daje novemu odboru upanje in voljo za nadaljne delo v prihodnjem letu pred nami. Upanja in načrtov je veliko. Tudi požrtvovalnih ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas, ne manjka. Žal, denarja ni nikoli
preveč za vsa upanja in načrte. Še veliko je stvari, ki bi se dale in ki se morajo napraviti. Na primer razvitje društvenega prapora in odkritje Prešernovega spomenika v avli doma.
Število društvenih članov narašča, a žal prepočasi. Želja odbora je, da se njihovo število podvoji, potroji. Še veliko je Slovencev v Sydneyu, ki si žele stikov in sodelovanja z ostalimi sonarodnjaki, in ni je lepše priložnosti-da store to ravno v okviru Slovenskega Društva. Naj vsak nečlan, ki to čita, razmisli, kaj mu Društvo vse nudi, in naj se znebi občutka, da je to le slovenska gostilna, kot nekateri očitajo. Za vsakogar je nekaj pripravljeno. Zabave, plesi, športna tekmovanja in drugo. Lahko s ponosom trdimo, da stoji naš dom verjetno na najlepši točki v okolici Sydneya. Svež zrak in čudovit razgled se nam ponuja z vrha našega hribčka. Pijače, jedače in veselega razpoloženja nam nikoli ne primanjkuje. V kratkem času bomo pričeli s poukom Slovenskega jezika za naše otroke, ki imajo probleme z materinskim jezikom. Pouk bo kvaliteten in uspeh zagotovljen. Pa tudi drugih zabavnih in kulturnih prireditev ne bo manjkalo. Prvič v zgodovini društva bomo pričakovali Novo leto v našem domu. Poudarimo naj tudi, da imajo člani 50% popust pri vstopnini za vse zabave. Torej, kje je še kakšen vzrok, da se ne včlanite v naše društvo.
Novi odbor si predvsem želi, da bi sc sodelovanje med njim in člani razširilo in poglobilo. Le tako bo društvo še bolj prosperiralo v svojem obstoju. Seje odbora so odprte za vse člane, ki se preje pravočasno prijavijo. Vsak tehten nasvet, pomoč pri delu in tudi utemeljena kritika, so dobrodošli. Zavedati se moramo, da je društvo last vseh članov in ne samo odbora. Torej, vrata za sodelovanje so odprta na vseh področjih. Pomoč članstva je potrebna in zaželjena. Tudi naš časopis potrebuje dobrih dopisnikov, ki bi nas obveščali o delu in življenju Slovencev, o njihovih problemih in željah. Tako bomo lahko zbolj-šali njegovo kvalitetno in upravičili njegov obstoj.
Torej, dragi rojaki, Slovensko Društvo pričakuje, da bodo prijave za članstvo začele kar deževati. Sprejema jih vsak odbornik, ali pa jih osebno izročite v prostorih društva. Naše geslo naj bo: Postani član! Nasvidenje na našem hribčku!
Marjan Tomažin
IŠČETE KRAJ, KJER SE BI SPROSTILI IN RAZVEDRILI?
— VSAK VIKEND V ELTHAM!
PRIJETNA OKOLICA, PRISTNA DOMAČA POSTREŽBA.
— ODMEV AVSTRALSKE SLOVENIJE!
Pripravlja se ustanovitev SLOVENSKEGA AKADEMSKEGA DRUŠTVA.
Za informacije pišite na naslov: Tomaž Možina,
76 Liverpool Street, Dover Heights, NSW, 2030
Telefon: 662-3527.
CIGAY JE "VESTNIK" ?
NEKAJ MISLI O ETNIČNEM KONCERTU KI SE JE VRŠIL V SYDNEYSKI OPERI V TOREK, 4. OKTOBRA 1977
Kar se dogaja zadnje čase v Avstraliji človeka nekako potrese, prebudi, skoraj iznenadi, ko se zave in pogleda okoli sebe.
Ali je to tista Avstralija, ki je prve čase po vojni zbirala mlade, zdrave, nezahtevne delavce izmed beguncev, in jih razpošiljala z dveletno pogodbo s krampom in lopato v razne "Public Works", na delo, "da plačajo za pot", ali h kmetom, ali v tovarno, kjer naj si pomagajo in se naučijo angleščine?
Kakor da nam bi ugasnila luč upanja smo se porazgubili in utihnili širom tedanje Avstralije.
Nato so nam ponudili državljanstvo in enakopravnost z britanskimi naseljenci, pod pogojem da plačamo državi £.5 za ta privilegaj. Tedaj so bile tedenske plače okoli £13.
Ko so spregledali, da državljanstvo ni res tako zaželjena reč za človeka, ki še joče po svoji domovini, so neKaterimi vrnili tistih <£5, in je postalo brezplačno.
Kako in kod smo se vse prerivali da si osvojimo kotiček puste tujine je zapisano v pismih in dnevnikih posameznikov.
Naval priseljencev v Avstralijo in njihova zaposlitev pri skoraj vsakem gradbenem podjetju, posebno pa v velikem državnem delu na Snowy Mountains, je začel spreminjati okolje in mišljenje tukajšnjega naroda.
Redek je bil optimist med nami v prvih letih, ko se nam je zdelo da bomo do kraja izginili med tujci.
Vendar se je obrnilo drugače. Por zaščito osnovne svobode, za katero bi za potrebo kaj več žrtvovali da jo ohranimo, so se naše etnične skupine zbirale in se navduševale za obstoj.
Kot naenkrat, kakor, da je zima proč in, da se pomlad odpira za to deželo, se je odprl cvet etničnih skupin, ki so imele s seboj svojo kulturo, svoje navade in svojo srčno pesem.
Ka zaslišiš v krasni dvorani Sydneyske Opere, obkoljen od tisočev vsakovrstnih obrazov, slovensko pesem, se ti mora srce omehčati in rečeš sam pri sebi: vreden je bil trud.
"Oj Triglav, moj dom, kako si krasan!"
Vsakdo se je moral vprašati, ko so se ena za drugo vrstile skupine narodnih noš na velikem odru, "Odkod so se pa ti vzeli?"
Menda tri tisoč ljudi je gledalo in poslušalo 4-urni program, ki ga je vodil kot compere napovedovalec Pino Bosi, poznan na radiu 2EA in med Italijani v Sydneyu.
Slovenci, po številu menda skoraj najmanjši, smo se pokazali kakor da nas je pol milijona.
"Pomlad odpira se za to deželo,
poguma novega ji novodošlec da . . .", je napisal avstralski Slovenec že nekaj let nazaj.
In da bi tudi Avstralci razumeli njegov optimizem, je sam pretolmačil in objavil svojo misel v angleščini s pesmijo "Adopted Country", ki se je pred kratkem tiskala v reviji "SCOPP" zraven originalne pesmi "Nova Domovina".
Kar tako naprej. Še bomo peli.	Ivan Kobal
Odkar je naš "Vestnik" z ustanovitvijo svojega uredniškega odbora pridobil na raznolikosti vsebine in pričel izhajati bolj pogosto in redno ter seveda s tem povečal svoj vpliv in vrednost, se nam je približalo že več znancev z vprašanjem: Kaj bo sedaj z "Vestnikom"? Ali bo šel res na "svoje"? Ali ga bo res prevzel ta ali oni?
Sprva smo se smejali in zatrjevali, da je vse to neresnica in nesmisel. Potem pa je stvar, kljub vsemu zanikanju, s ponavljanjem govoric in raznih vprašanj pričela izgledati vse bolj resna. Kaže, da je v teku namerna kampanja prišepetavanja z namenom, da vcepi dvome v mišljenje naših članov ter na ta način povzroči nezaupanje ter razdor med članstvom in med odborniki. Po onih starih geslih: Deli in vladaj! ter: Udaril bom pastirja in razkropila se bo reda.
Ni bolj potuhnjenega orožja kot je pri-šepetavanje. Je bolj škodljivo kot obrekovanje, kajti pri obrekovanju se lahko najde krivca. Je nevarnejše kot javne ob-dolžitve, kajti te je treba utemeljiti. Pri prišepetavanju pa se lahko -le sluti od kod prihaja, kajti poslužuje se podtalnih metod in z nedolžnimi vprašanji in namigovanjem zastruplja in uničuje še tako poštene in odkrite odnose med najboljšimi prijatelji.
Zakaj prišepetavanje glede "Vestnika", da bo šel na "svoje", da bo zavil v "levo". Zakaj navajanje, da se že imenuje "neodvisno glasilo", ko je na istem mestu črno na belem, da je njegov lastnik SDM. Zakaj prišepetavanje in sumnjičenja ter vcepljanje nezaupanja celo ob organiziranju tako edintsvenega dogodka, kot je bila slikarska razstava pri SDM. Zakaj?
Prav zato, ker je "Vestnik" neodvisno glasilo. Neodvisno, kar se tiče omejevanja njegove vsebine s strani bilo kakšnih ideoloških, strankarsko političnih ali gospodarskih pritiskov. Prav zato, ker je "Vestnik" edino tako slovensko glasilo v "Avtsra-
"Danes ni več nobenih nejasnosti, koliko tehtajo volilni glasovi novona-seljencev. Volilni glasovi novonase-ljencev so sila . . .", je povdaril v forumu na Univerzi v NSW profesor Bili Ford.
Taisti profesor pa je v isti sapi tudi pribii: "Te volilne sile ne izsiljujte na poceni, na način, ki ne bo lasten vam vsem; na način, ki bo med novonase-Ijenci koordiniran in ki bo zastopal interese vseh volilcev, za vse vaše kulture, za vse vaše smeri."
"Vaši ljudje imajo volilne glasove, in preko teh glasov imate priliko, da v tej deželi ustvarite večkulturno družbo", je povdaril Profesor.
Profesor Ford tudi meni, da bi se morale novonaseljenske skupine in društva bolj zanimati za ekonomske, sociološke in politične dogodke dneva v Avstraliji. "Dogodke dneva in gledanje nanje iz strani novonaseljencev bi morali začutiti tudi odločujoči forumi in politiki v tej deželi", je povdaril profesor Ford.
liji". Prav zato ker se "Vestnik" dosedaj ni hotel ravnati po pravilu: Kdor ni z nami je proti nam, ampak se je, če mu je le bilo v meji človeške nezmotljivosti dano, vedno zavzemal za vsesplošne slovenske interese in še posebno za dobrobit naše SiOvensKe aruzme v Avstralijo. Zato, ker so nam vedno bili in bodo v veselje in ponos uspehi Slovencev, poedincev ali skupin, pa naj pripadajo temu ali onemu društvu. Zato, ker so bili naši stolpci vedno odprti vsakomur, ki jih je hotel uporabiti v merah dostojnosti in ne v škodo drugega. Zato, ker so vsa dosedanja uredništva in vsi dosedanji odbori SDM bili vedno mnenja, da je "Vestnik" nekaj kar lahko naše društvo nudi, ne samo svojim članom, temveč vsem Slovencem Avstralije, ne glede na njih ideološke, pokrajinske in religiozne različnosti.
Naj pribijemo na koncu:
"Vestnik" (Messenger) je lastnina Slovenskega društva v Melbournu, saj je SDM, ki ga vzdržuje, v največji meri z delom in denarjem.
"Vestnik" bo ostal, kar se ideologij tiče pod sedanjim uredništvom še naprej neodvisno glasilo.
Dohodki in izdatki bodo kot vse doslej, tudi v naprej, v okviru finančnega poročila SDM javni in odprti za kritiko vsakemu članu SDM.
Kot lastnik, bo SDM, kot dosedaj še vedno imelo preko svojega upravnega odbora pravico postavljati in odstavljati uredništvo. Članstvo SDM pa ima še vedno vse možnosti, da v okviru pravil vpliva na odločitve odbora.
Skratka v upravljanju "Vestnika" se ni in se v doglednem času ne bo ničesar spremenilo.
Upajmo, da bo gornje pojasnilo zaustavilo vsaj del prišepetavanja in odstranilo dvome, ki so bili umetno ustvarjeni.
Profesor Ford nam je v isti debati pokazal na vzor avstralskih žensk, (Women's Electoral Lobby), ki da so preko volilnih glasov dosegle, da se njihove težnje uveljavljajo.
Podpredsednica Arbitraže, sodnica Mary Gaudron, katera je predsedovala temu Forumu, pa je šla še celo dalje: izjavila je, naj bi novonaseljenci s svojimi vplivi penetrirali v vse birokratske ustanove. Ideje pionirskih novo-noseljencev naj bi bile povdarjene in zatem predmet diskusije povsod, na najvišjih forumih.
Moj lasten komentar: Če bi novonaseljenci s seboj ne prinesli tako težek tovor materialnega siromaštva in nacionalnih razlik ... če bi nas nekako preuranjeno ne želeli usposobiti za demokraciji dozorele — ker prihajamo iz dežel z visoko kulturo, vendar neuglajeni za človeško dostojanstvo in za vrednote demokracije. Za Božjo voljo, počakajte vsaj do druge generacije, ki bo tukaj rojena.
K. K.
Slovenske šole v NSW
Slovenski šolski odbor za NSW je, kot nam ie bilo telefonsko sporočeno, obiskal ministra za šolsko vzgojo v NSW ter parlamentarce obeh strank ter jim sporočil svoje zahteve, da se Slovenščina uvede v srednje šole kot predmet za Višji šolski izpit (HSC). Minister g. Bedford je obljubil, da bo v prihodnjem šolskem letu slovenski jezik poučevan na državnih šolah, slično, kot je bil letos v Viktoriji, vendar pa še ne bo priznan kot predmet za HSC.
Standard za tolmače
Zveza vlada Avstralije je vzpostavila telo, ki bo skrbelo za usposabljanje tolmačev in prestavljalcev.
To telo ima 11 članov in se imenuje The National Acrediation Authority for Interpreters and Translators. Na čelu mu bo Vice kancelor Univerze v Tasmaniji Sir George Cartland.
G. Vladimir Menart, predsednik posvetovalnega odbora za Etnične zadeve pri vladi NSW in podpredsednik Ethnic Communities Council za NSW, je bil postavljen kot eden treh zastopnikov države NSW v gornje telo za usposabljanje tolmačev.
The Sydney Morning Herald je ob tej
priliki posvetil pol strani s fotografijo, udejstvovanju g. Menarta na etničnem področju.
PRESNETA STAVKA
Tudi "Vestniku" ni bila prizanesla. Zamuda pri razpošiljatvi zadnje številke je nastala, ker tiskarna ni smela uporabljati električnega toka. Ker je celotno delo v tiskarni zastalo, je tudi ta številka zakaš-njtna. Naslednji "Vestnik" pa bo izšel za December in Januar skupaj.
"VESTNIK" JE NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI.
Lastnik je Slovensko Društvo Melbourne
Uredniško-upravni odbor: Jana Gajšek, Darko Hribernik, Karel Kodrič, Marijan Peršič, Danica Petrič, Werner Remšnik.
Rokopisov ne vračamo
Letno predplačilo $4.00 Cena številki 30c
UPORABLJAJTE SVOJE VOLILNE GLASOVE,
da povzdignete svoje kulture
Imigrantje (novonaseljenci v Avstraliji), naj uporabljajo svoje volilne glasove in s tem dosežejo izboljšanje razmer za kultur v Avstraliji — jeuveljavanje svojih etničnih bilo povedano v forumu za imigrantske in industrijske relacije.
OB Y ARRI :
BALINARSKO TEKMOVANJE
Kot sem že prej omenila se je v nedeljo, 25. septembra, vršilo balinarsko tekmovanje Slovenske Balinarske Zveze Victorije.
Naš hrib je bil čist in ni nas bilo treba biti sram pred velikim številom gostov, ki smo jih imeli ta dan.
Tekmovanje se je pričelo že ob 8 h zjutraj, toda največ publike so naši balinarji imeli šele po kosilu.
V dvorani je za vse tiste, ki jih balinanje ne interesira, ali bolje, ki se na balinanje ne spozna, igral naš že poznani ansambel "TRIGLAV". Ansambel se sestoji iz naših najmlajših muzikantov, za katere bi rekli, da so inštrumenti večji od njih. To je že mogoče — kaj dajo od sebe je pa spet druga stvar, saj ste se lahko sami prepričali ob plesanju na njihovo glasbo.
Po končanem tekmovanju je bil čas podelitve pokalov v dvorani. PSK Jadran se je tokrat odlično izkazal, njim gredo naše čestitke. Mi pa tudi nismo preveč zaostajali in se naši balinarji niso trudili za prazen nič, ko so en teden pred tekmovanjem zgladili polje, da smo si pridobili ta pokal. Z rezultati tekmovanja Slovenske Balinarske Zveze Vic., lahko tudi sami vidite kakšni so bili ob zaključku uspehi:
ŽENSKA EKIPA Četvorka
1.	PSK Jadran
2.	SDM
3.	SD Planica
4.	SZ Geelong
MOŠKA EKIPA Trojka
1.	SDM
2.	SD Planica
3.	PSK Jadran
4.	SZ Geelong
Četvorka
1.	PSK Jadran
2.	SDM
3.	SD Planica
4.	SZ Geelong
Koristna podpora
Zvedeli smo, da je Slovenski Socialni klub "Jadran" prejel od vlade Viktorije za potrebe slovenskeg šolskega razreda, ki ga "Jadran" vzdržuje $2.000 podpore. Veselimo se, da tudi Slovencem pade nekaj drobtinic in prepričani smo, da bo upravi "Jadrana" s tem denarjem precej pomagano pri vztrajnem delu za našo šolsko mladino.

^P^T^iK^ VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
ZE
l
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, V1C., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163
Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Naša brezplačna usluga: za obisk svojcev iz domovine Vam izpolnimo prošnjo ter jo brez Vaših potov oddamo emigracijskemu uradu. Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Za rezervacijo vozne karte pridemo po želji tudi na dom. Redni poleti v domovino štirikrat na teden!
PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich
(že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati)
Po urah:
Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thornbury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755
Nogometno tekmovanje
Devetega oktobra so mladinci SDM in mladinci SD Planica priredili nogometno tekmo na zemljišču SD Planica.
Nogomet se je pričel ob 2 h popoldan. Tekma je bila zelo zanimiva, saj smo navzoči zelo navijali za to ali ono moštvo.
Proti koncu prve polovice tekmovanja je bilo precej jasno, da bodo zmagali fantje SD Planica, mi pa smo takrat še vedno upali da se bodo naši fantje odlično izkazali v drugi polovici.
Druga polovica tekmovanja se je pričela, ko smo se navijači pomaknili iz ene strani gola na drugo in tako
podpirali svoje nogometaše. Žoga je letela v naš gol in začeli smo spoznavati, da nas bodo fantje SD Planica z lahkoto premagali. Čeprav so se naši fantje zelo trudili in želeli svojim soigralcem dati vsaj en gol je žoga letela vsepovsod, samo v njihov gol ne, zato smo na žalost izgubili proti SD Planica z rezultatom 6:0.
Vedno je bilo tako, da so najboljši zmagali, zato so tudi vredni pohvale in tistega nogometnega pokala, ki so si ga res zaslužili. Mi pa, čeprav s po-vešenim glavami, š vedno pravimo, da ni tako pomembno zmagati, ampak sodelovati. SD Planici se v imenu vseh nogometašev zahvaljujem za njihovo postrežbo in prijaznost.
NAJ VAM BO SREČNO !
V zadnjih par tednih smo imeli v Melbournu kar dve poroki v široko poznanih slovenskih družinah.
Frank Plesničar, član poznanega okteta bratov Plesničar, se je 22. oktobra poročil z Angelo Prosenik. Na 5. novembra pa sta stopila v zakonski stan Violeta Podgornik, Miss Sloveni-Melbourne za leto 1976 in Maks Hartman Jun. Oba poročna obreda sta se vršila v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kew, a obe svatbi sta bili potem proslavljani z vsem običajnim ceremonielom ob
S. M. Penca
Dip.B.S., A.A.S.A. wishes to announce that he is opening an office as
PUBLIC
ACCOUNTANT
at
22 Weber Cres., East Burwood Tel. 233 5670
Stanko Penca
Dip.B.S., A.A.S.A. sporoča da je odprl svojo pisarno kot
JAVNI RAČUNOVODJA
na naslovu
22 Weber Cres., East Burwood Tel. 233 5670
Popravek
Tiskarski škrat nam jo je zopet zagodel. Fri blagajniškem poročilu SDM v prejšnji številki "Vestnika" je v Consolidated Balance Sheet pod poglavjem Opis izpustil postavko o pohištvu. Takole bi se moralo glasiti:
Začetna vrednost
celotne lastnine 130,742 3804 134,546 Pohištvo in oprema — — 7,707 Čisti dohodki	45 16312 16,357
Vrednost lastnine
ob zaključku 130,787 20116
Prizadetim se opravičujemo
158,610
STE PORAVNALI ČLANARINO?
prisotnosti številnih gostov v najluksuznej-ših prostorih Melbourna.
Ko sem v veseli družbi užival dobrote gostije na svatbi Maksa in Violete seni se spomnil kako različno je bilo ob priliki njegovega krsta pri katerem sem bil prisoten pred svojimi dvaindvajsetimi leti. Če primerjamo ekonomske in družabne razmere v katerih je naša slovenska družinica v Melbournu živela takrat z današnjim, vidimo kako lepo in visoko sino napredovali.
Iz tega napredka in tega vzpona našega življenskega nivoja si lahko novoporočenci vzamejo napotilo: Le trdo in pošteno delo, medsebojno zaupanje in harmonija obrode zdrave sadove. Poglejte kako so uspeli vaši starisi v mnogo trših razmerah. Vzemite si jih za vzgled. Vzemite si za vzgled celotno tukajšnjo slovensko družino ter bodite ponosni nanjo. Glejte, da bodo tudi vaši otroci lahko ponosni na vas in na svoj rod.
Angela in Frank, Violeta in Maks, naj vam bo srečno!
$$ Pašist? Rasist? so doneli vzkliki na melbournški Univerzi in drugod, kjerkoli se je pojavil profesor H. Eysenck, da bi predaval študentom. Del študentov, leva manjšina, je iz ZDA prispelega profesorja popolnoma utišala med njegovim predavanjem z medklici in grožnjami. "Začuda demokratični študentje!" Gost, profesor se je branil z: "Očitate mi oživljanje nacizma — vendar nacističen škorenj je na vaših nogah. Vašo taktiko so predniki začutili že v nacistični Nemčiji, ko so židovski profesorji hoteli predavati tamkašnji mladi-
Naš "Potujoči dušni pastir", dr. Mikula je preživel težko avtomobilsko nesrečo na Koroškem. Nahaja se v bolnišnici v Celovcu z zlomljeno čeljustjo in drugimi poškodbami. Več podrobnosti bomo še zvedeli.
PRAKTIČNA POMOČ MLADINI
pri učenju vse od vrtca pa do vseučilišta
je
THE WORLD BOOK
and
CHILDCRAFT ENCYCLOPEDIA
Več podatkov dobite brezobvezno pri:
MAGDALENI TOMŠIČ 12 Ida Court Reservoir, Vic., 3073
Tel. 460-5014
■ OB YARRI :
Lepo uspela
RAZSTAVA LIKOVNE UMETNOSTI
na našem elthamskem gričku
Pred nekaj meseci rojena ideja, je obrodila bogat sad
VESTNIK, glasilo slovenskih društev Avstralije, je pod okriljem Slovenskega Društva Melbourne dne 22. in 23. oktobra priredil razstavo Slovenske Likovne Umetnosti v Viktoriji.
Stotine in stotine naših rojakov ter njihovih prijateljev si je ogledalo, kaj zmorejo naši umetniki — slikarji, med njimi mnogi, kl so v novo domovino prišli v zelo rosnih letih.
Razstavo naših kreatorjev pa so si ogledali tudi zelo visoki gostje: med drugimi minister za imigracijo v Viktoriji, g. Walter Jona, senator gospod Miša Lajovic, predsednik občine v Elthamu G. Marshall, poznana T.V. osebnost Gus Mercurio.
V soboto, 22. oktobra, ob 3. ure, popoldne je naša prikupna napovedovalka, gdč. Jana Gajšek, stopila k mikrofonu ter na oder povabila predsednika S.D.M. gospoda S. Prosenaka, ki je množici predstavil častne goste. Gospodu S. Prosenaku je sledil govornik, časten gost, senator Miša Lajovic. V svojem govoru je gospod M. Lajovic povdaril pomen te razstave za našo etnično skupino, smisel in namen naših kulturnih ustanov ter ob koncu dejal, da je ponosen, da kot Slovenec pripada tako ustvarjalni etnični skupini.
Govornik, gospod Gus Mercurio, katerega mnogokrat vidimo na Chanel 0, pa med drugim ni pozabil povdariti, da tudi on pripada etnični skupini v Avstraliji — je Američan.
Hon. Walter Jona, minister za Emigracijo Viktorije, pa se v svojem govoru ni omejil zgolj na pohvalo tako kvalitetne razstave majhne etnične skupine, segel je dalje, razgledal si je naš hribček, zgradbo in vse druge objekte. Videl in pohvalil
je številčno udeležbo na razstavi. Bil je navdušen za naša prizadevanja. Povem naj še, da je bil naš Minister za emigrcaijo, prvi kupec slike, naše umetnice-slikarke Jane Nemec.
Ministru za emigracijo je sledil govornik gospod Relja Plavšak-Plar. Gospod R. Plavšak nas je v svojem nagovoru predvsem čustveno vzburil. Poleg lepih besed in verzov, katere je za nas položil na plaketo, katero je daroval Slovenskemu Društvu Melbourne, nam je podaril še svojo prekrasno sliko vrba našega očaka, Triglava, ovekovečene z Aljaževo kočo.
Bivši federalni poslanec Delavske Stranke, gospod R. Mathews žal zaradi zadržanosti ni mogel prisostvovati otvoritvi naše razstave. Ni si pa mogel kaj, da bi nas ne obiskal dobro urico prej. Kot gostu ki iz opravljivih razlogov ne more prisostvovati svečani otvoritvi smo napravili izjemo ter ga popeljali na razstavišče, kjer si je ogledal vsa dela naših umetnikov. Kaj je bil odgovorni urednik "Vestnika", go-znan kot naš dober prijatelj!
Poslednji govornik te svečane otvoritve je bil Odgovorni urednik "Vestnika", gospod Marjan Peršič. Ker je bil govor gospoda Marjana Perišča zaključni na tej svečanosti, in ker je bil zato najbolj poklican, da visokim gostom ter množici predstavi namen te razstave ter kulturnozgodovinsko obeležje naše stare domovine in nas, njenih pripadnikov v Avstraliji, se je Odgovorni urednik "Vestnika" nekoliko globlje razgovorih gospod M. Peršič nas je v svojem govoru popeljal nazaj za celo tisočletje, tja v dobo, ko smo se naselili na našem ozemlju in ko smo nasledili že tamkaj vzniklo kulturo bivših Ilir-
cev ter drugih. Zares nič oprijemljivega še ne da povedati, kako so se, čeprav še šibke kulture bivših narodov, na tem ozemlju spajale z novosanseljenci, Slovenci. Jasno pa nam je, da smo prevladovali in prevladali. Ko so naše korenine segle globlje v slovensko zemljo, smo iz nje jeli črpati vire. Stoletja in stoletja so že minula, kar smo zapazili prvo (čeprav naivno) likovno umetnost na naših tleh. Zatem smo nadaljevali in se ovekovečili več ali manj z likovnimi deli za naša cerkvena svetišča. Pomembno je, da zapažamo našo likovno umetnost mnogo prej, kakor pa našo pisano besedo.
Prva naša likovna šola sega tja v 14. stoletje. Zanimivo je, da jo je odprl Janez Ljubljanski prav v Ljubljani.
Po besedah govornika smo bili odtlej, sploh od Renesanse naprej, Slovenci nekakšno mostišče med Vzhodno in Zapadno Evropo. Kaj kmalu za tem pa smo se oslonili in sprejeli popolnoma zapadnoevropsko kulturno smer. Brez dvoma nas je v to smer popeljalo krščanstvo.
Odtlej naprej smo Slovenci zastopani prav v vseh kulturnih smereh, ki so vzniki e na naših tleh, ali v Zapadni Evropi — z izjemo socialnega realizma nekaj let po 2. Svetovni vojni, ki ni lasten Z. Evropi, marveč je iz političnih razmer lasten zgolj Slovencem.
Slovenska likovna smer je danes ponovno enaka likovnim smerem Zapadne Evrope.
Celotno slovesno otvoritev je posnel radio 3EA za svoje poslušalce.
OB YARRI:
NA HRIBU DELAVNA AKCIJA
Človek bi rekel: "Delo pa vendar nikomur ne diši." Toda ponosni smo lahko na naše Člane, ki so se tej Delovni Akciji odzvali v tako velikem številu in kot ste opazili, njihov odziv je bil čisto nasproten temu mišljenju.
Okoli sto članov se je v nedeljo, 18. septembra, zbralo v Elthamu, da s skupnimi močmi odstranimo nerabljiv materijal, smeti in izpulimo kakšno ponepotrebljivem še rastečo plevel.
Kako se je delo vršilo, ne vem, ker sem se sama tisto nedeljo udeležila "Walkathona". S tem pa ne mislim da se brez mene ni naredilo ničesar. Ravno obratno! Saj sploh ne bi imeli orodja zame, ko pa se je tega dela lotilo toliko število članov.
Brez ugotavljanja sem prišla do zaključka, da je najmlajšim najbolj pri srcu igrališče in se tudi tokrat niso ločili od njega, saj so pobirali papirčke, zlagali steklenice itd. Mladinci so na košarkaškem igrišču teptali Ha, najstarejši pa so se ukvarjali z električnimi napravami, mizarstvom in s tem ali onim. Da ne pozabim omeniti balinar-je, ki so gladili svoje steze za Balinarsko Tekmovanje, ki se je nato vršilo naslednjo nedeljo.
Koliko žuljev je bilo, ne vem, saj pritoževal se ni nihče. Morda pa ste res bolj navajeni motike in grabelj, kot sem si jaz mislila.
Ta naš hribček sedaj izgleda tip-top, zahvala pa gre vam vsem, ki ste k temu pripomogli.
Pomladanski ples
Osmega okt. se je v prostorih SDM oddržal "Pomladanski Ples" z izbiro "KRALJICE NAGELJNOV". Dekleta in žene so si pridobile prav lepo število nageljnov, ki so tako hitro izpraznili košarice prodajalk, da nekaj fantov niti ni imelo priliko svojemu dekletu podariti nekaj cvetja.
Pa recimo fantje, da ste bili počasni, zato drugič malo hitreje!
Prelepa krpna, spletena iz nageljč-kov, kar je bilo delo Ge. Dragice Gelt, je čakala srečno dobitnico.
Ta večer smo med nami imeli tudi gosta Slov. Društva iz Wodonge, Ga. in Gos. Kromar, katera smo naprosili za žirijo. Ko sta preštela nageljna deklet, katera so jih imela precejšnje število je krona bila podeljena Gdč. Danniel Majcen, ki si je s svojo simpatijo pridobila kar 52 nageljnov. Zelo lepo število, kajne? Danica, ki odrašča v lepo dekle si je to ime in pokal prav gotovo zaslužila in po tem lahko tudi vidimo koliko oboževalcev ima. čestitamo!
Naj tudi omenim, da smo ob približno 10. uri bili prikrajšani z električnim tokom. Še vsa sreča, da nismo ostali v popolni temi in smo ob svečah in raznimi pripravami za ozvočenje, kar nadaljevali s plesom. Toda ni bilo dolgo, ko smo se ob navadni svetlobi lahko naprej zabavali ob glasbi ansambla "Sava", ter istočasno slišali ansambel "Planinka".
Isti večer je naš predsednik, Stanko Prosenak, z ženo praznoval 16. obletnico poroke. Vsi člani SDM vama iz srca čestitamo in upamo da bosta v
podarjenem zibalnem stolu preživela še mnogo let.
oOo
skupaj
V soboto, 1. okt. je SDM bilo gostitelj petim nacionalnostim, ki bodo v pomoč "Caulfield Hospital" v kratkem oddržali kulturni večer v "St. Kilda Town Hall".
Med našimi slovenskimi organizacijami bo Slovence zastopalo SD Planica z ansamblom "Veseli Planinci" in SDM z ansamblom "Sava".
Med drugimi nastopajo: Argentinska in grška folklorna skupina ter švicarski in italijanski ansambel.
To skupno srečanje v Elthamu je bila kot generalka vseh nastopajočih in ponosni smo lahko da imamo prostor v katerega sprejmemo goste. Lep dan je na naš hribček privabil zelo lepo število publike med katerimi je bila tudi televizijska kamera "Channel O", ki je na prostem snemala ples grške in argentinske folklorne skupine, ples naših mladincev ob spremljavi ansamblov Sava in Veselih Planincev, ki so Slovence predstavljali kar v več kot petdesetih narodnih nošah.
Lahko rečem da smo Slovenci kot skupnost, s tem še eno stopnjo višje pri spoznavanju različnih nacionalnosti, med seboj.
Po končanih vajah in snemanju so vsi gostje bili povabljeni v kuhinjo, kjer so jim naše članice postregle s kavo in pecivom.
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY.LTD.
209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3088 Tel. 48 6656 — 48 8757
Postreženi boste v domačem jeziku
OD NEKDAJ LEPE SO SLOVENKE
"To se je zopet dokazalo, ko je 10. oktobra bila izbrana za Miss Viktoria gospodična GLORUA KROPE.
Glori ja je rojena v Avstraliji. Je pa slovenskih starišev. Oče g. Mirko Krope je iz Maribora, mamica Ina pa iz prelepe Rogaške Slatine.
Vsem je znano kakšno veliko dobrodelno nalogo ima Miss Victoria, ko nabira denar za spastične otroke. Prepričani smo, da bo Glorija to izvršila zadovoljivo in v polni meri.
Smo zelo ponosni nate, Glorija, in čestitamo k tvojemu uspehu, Istoča-sno čestitamo tudi srečnim starišem, bratcu Billyju in sestrici Rosemary.
Vaša teta in stric Cilka in Oto Zdramil ter vsi bratranci Cilka in Oto Zdražil ter vsi bratranci in sestrične."
(Odkar smo dobili gornje pismo v priobčitev je gdč. Gloria Krope bila izbrana za Miss Australia. Nedvomno izredna čast.
Smo tudi mi veseli njene izbire, toliko bolj, ker je hčerka starišev, ki prihajajo iz naše zelene Štajerske. Ven-
dar pa je bilo naše vzhičenje nekoliko skaljeno z izjavami na TV in v časopisju, po katerih naj bi bila gdč. Krope avstrijskega porekla. Kakorkoli že, vsi vemo, kje sta Maribor in Rogaška Slatina, pa tudi družina Zdražil, od katere smo dobili gornje pismo je poznana kot slovensko zavedna. Saj je bila med pionirji slovenskega udejstvo-vanja v Melbournu in sedaj že poročeni sestrični gdč. Glorie, Evelin in Lilijana sta še kot majhni deklici krasili naše odre v slovenskih narodnih nošah.
Treba bi bilo bolj podrobno poznati razmere, predno bi mogli kogar koli dolžiti za zmedo. Dejstvo je pač, da je družina Krope, še predno se je Gloria rodila, prišla v Avstralijo direktno iz Avstrije. Kakorkoli že, Gloria zasluži naše iskrene čestitke. Njena lepota, prikupnost, ponašanje in bistrost so brez dvoma izredni in so ji po pravici pridobili ime Miss Australia.
Nam vsem pa ta epizoda kaže, kako veliko in koristno vlogo vršijo danes tukaj slovenske šole, ki poskušajo podati otrokom pravo zaledje njih porekla. — Op. Ur.)
POSTANI CLAN S.D.M.
NOVICE IZ SYDNEYA:
POROČILO M OBČNEGA ZBORA
SLOVENSKI FILM "PRAPROT IN TI
Občni zbor članov Slovenskega Društva Sydney je za leto 1977 za nami. Vršil se je v prostorih našega doma v Horsley Parku. Bil je številčno rekordno obiskan. Glasovalo je kar 118 članov za svoj novi odbor. Na občnem zboru samem so potekale burne debate o problemih društva in o njegovi bodočnosti. Na koncu smo vsi z zadovoljstvom prišli do skupnega zaključka, da je Društvo v preteklem letu lepo delovalo in napredovalo in da lahko z zaupanjem zremo v bodočnost njegovega obstoja.
Po končanih volitvah je volilna komisija zasedla svoje mesto in kmalu so bili znani rezultati glasovanja.
V novi odbor so bili izvoljeni naslednji člani po abecednom redu:
Ga. Ivanka Bulovec, g. Tone Bulovec, g. Karlo Dolmark, g. Virgilij Ferfolja, g. Ivan Kobal, g. Loljze Kocjančič, g. Lucijan Kos, g. Ivan Koželj, ga. Saša Lajovic, g. Karlo Ovijač, g. Vinko Ovijač, g. Marjan Toma-žin.
Omeniti moramo tudi statistični podatek, da je bilo pet izvoljenih odbornikov v od-
boru že prejšnje leto, sedem pa jih je kandidiralo in bilo izvoljeno prvič. Vsi pa so bili dolgoletni člani Društva, ki so se za njegovo delovanje vedno pridno zavzemali. Obilen aplavz po končanih volitvah, jim je dal priznanje, da so bili volilci zadovoljni z rezultati volitev.
Po končanih volitvah je novi odbor zasedel svoje mesto in izglasoval, kdo bo kdo v novem odboru. Za predsednika Društva jc bil ponovno izvoljen g. Vinko Ovijaé. Mesto podpredsednika je zavzel g. Tone Bulovec, ki je to funkcijo opravljal že v prejšnjem letu. Za mesto tajnika je bil izvoljen Ivan Kobal, blagajnika pa g. Karlo Ovijač, ki je prav tako to službo opravljal že v lanskem letu.
Naj ob koncu zaželimo novemu odboru obilico uspehov v nadaljnem delu, v zadovoljstvo vseh članov Društva in ostalih Slovencev v Sydneyu, ki radi zahajajo v naš dom. Pred njimi je veliko dela in požrtvovalnosti, ki jim bo olajšano, če jim bo članstvo stalo ob strani.
Srečno, novi odbor!
M. Tomažin
Dragi rojaki . . .
Nisem govornik, pišem in čitam pa že, za silo. Zato mi morate oprostiti če se poslužim papirja.
Ne vem koliko nas je, ki bi se strinjali s kateremkoli predlogom. Opazil pa sem že večkrat, da se radi strinjamo s predlogi negativnega značaja: če gre za kaj ukiniti, koga razkrinkati ali komu napake našteti. Morda je majhen narod po naravi tak, da sam sebe podcenjuje.
Dovolite mi, da izrazim svoj optimizem in prepričanje, da nismo še do kraja propadli, da imamo še upanje v sebi, in da je za zboljšanje še vedno čas.
Na zadnjem sestanku Slovenskega Društva Sydney, 14. avgusta, se je predlagalo, da je Vestnik za nas v Sydney-u nepotreben in, da bi ga nadomestili z nekakim "Newsletter". Nisem imel besed, da bi se takoj oglasil, na misel pa mi je prišlo marsikaj.
Rečeno je bilo, da je članarina povišana na $15 na račun tega lista. Torej za to finančno leto je Vestnik že plačan.
Moj predlog je ta:
Ako se zdi potrebno imeti "Newsletter" za Sydneyske Slovence, kar naj se piše in razmnoži mesečno, tedensko ali kakorkoli. A zakaj bi ne nadaljevali z listom, ki je že ustanovljen in služi vsem slovenskim društvom širom Avstralije?
Če se z drugim finančnim letom hoče začeti drugače, naj se stvar odloči z glasovanjem.
UKINITEV VESTNIKA BI BILA ZA SLOVENCE V AVSTRALIJI KORAK NAZAJ.
To je moje mnenje.
oOo
(V POJASNILO:
Gornja izjava je bila prečitana od člana S.D.S., Ivana Kobala, na zboru članov, še pred volitvami za nov odbor 18. 9. 1977. Torej osebna izjava. Op. Ur.)
"KARNEVAL 77"
V	soboto, 1. oktobra, zjutraj je premijer N.S.W., Mr. Neville Wran, svečano otvoril, na Martin Place v Sydne-yu, edinstveno kulturno-sportno manifestacijo, etničnih skupin Avstralije — "KARNEVAL 77". Že takoj po otvoritvi je nastopilo nekaj etničnih folklornih skupin, med katerimi tudi naša priljubljena "Mavrica", ki je v narodnih nošah zaigrala nekaj slovenskih narodnih pesmi.
V	torek, 4. oktobra, pa je v Sydneyski Opera House že drugič zadonela slovenska pesem (Prvič je v Opera House nastopila pevka Majda Sepe!). Na štiriurnem koncertu je nastopil Triglavski moški pevski zbor pod vodstvom g. Bora Šedelbauerja. Mogočen aplavz jim je bil plačilo za trud dveletnega učenja, ter tudi priznanje, da je poslušalcem njihovo petje šlo res do srca. Lepo ste zastopali naš narod in kdor se zaveda važnosti vašega nastopa, vam je hvaležen!
V	Opera House pa se nismo odrezali le Slovenci, tudi Hrvatje in Srbi so nastopili s čudovitimi folklornimi plesi v katerih je sodelovalo okrog 120
že več kot leto dni poslušamo različne govorice v zvezi s prvim slovenskim filmom, ki naj bi se snemal v Sydneyu. In ker smo novinarji radovedni ljudje smo potrkali na vrata režiserja Ernesta Žiberta, ki nam je rad odgovoril na naša vprašanja.
"Ernest, kaj res pripravljate scenarij za slovenski film?"
"Ne samo pripravljam, pač pa se lahko pohvalim, da je že tudi končan in da bi s snemanjem že začeli, če bi nas trenutno ne zadržal 'Karneval 77'!"
"Kako da vas je zadržal karneval?"
"Preprosto zato, ker so igralci, ka-mermani in tudi drugo osebje, ki sodeluje pri filmu aktivni tudi na drugih področjih, eni pri Triglavu, drugi pri Slovenskem društvu, vsi skupaj pa trenutnu pri karnevalu. Film pa tako čaka ..."
"Kako pa je naslov filma in kakšna je vsebina, mi lahko kaj več poveste o tem?"
"Naslov filma je simboličen v povezavi s staro domovino: 'PRAPROT IN TI', vsebina na kratko pa je taka-la:e mlado dekle in fant se srečata na vlaku na poti v Beograd in med pogovorom, ki se med njima živo rasplete ugotovita, da se oba odpravljata na Beograjsko letališče in od tam v Avstralijo. To naključje in malce simpatije na prvi pogled ju ne loči niti po prihodu v Avstralijo, ko dekle ne pričaka fant, ki jo je v Avstralijo poklical in fanta ne prijatelj, ki bi mu moral nuditi prvo zatočišče. Tako se novodo-šla emigranta nekako znajdeta, po-kličeta taksi in se odpravita na edini znani naslov, ki sta ga imela. Fant kmalu najde svojega prijatelja, dekle pa svojega niti ne išče. Znanec z vlaka in letala je postal njen fant. Živita skupaj in kar dobro se razumeta dok-

kr se na sceni ne pojavi fant, ki je dekle poklical v Avstralijo in ji tudi očita, čes da ji je plačal vožnjo in da je dolžna iti z njim. Uboga ga, ter zapusti fanta, ki ga ljubi, h kateremu pa se zopet vrne, ko spozna, da ji je usoda življenja pač namenila njega."
"Zgodba kot vidim je tipično 'naša' in bi se lahko zgodila v resnici marsikateremu dekletu."
"Da, nočem posneti umetniškega filma, pač pa film, ki govori o nas, Slovencih na tujih tleh."
"Kdo pa bo posnel scene, ki se začno v domovini, naprimer srečanje fanta in dekleta na vlaku?"
"Za to uslugo in pomoč smo naprosili Slovensko izseljeniško matico, ki so je rada odzvala in nam priskočila na pomoč, tako da s tem ni težav!"
"Kje pa se bo film snemal?"
"Povsod tam, kjer se v Sydneyu nahajamo Slovenci, tako v slovenski cerkvi, na Triglavu in na slovenski zemlji v Horsley Parku in seveda še na veliko drugih krajev po Sydneyu."
"Kdo pa bo v filmu igral?"
"Z igralci je malo težav, posebno še ker smo amaterji in se vsi bojijo pred kamere, glavno igralko pa, ki smo naprosili, pa je strah poljubljanja in nasploh ljubezenskih scen, ker pravi, da se boji 'babjih čenc'! Tako vidite imamo težave, a brez njih pač ne gre in nam korajže vseeno ne zmanjka."
"Ernest, lepo se vam zahvaljujem za najin razgovor, ter vam želim veliko, res veliko uspeha pri snemanju filma, kajti prepričana sem, da bo to velik korak naprej na naši kulturni lestvici. Izražam tudi upanje, da bomo film kmalu videli na naših platnih, kakor tudi vsi tisti v domovini, ki bi radi videli kako živimo daleč od njih. Srečno, Ernest!"
Danica
plesalcev. Nekaj enkratnega! Kot samostojna etnična skupina pa so nastopili tudi Makedonci, tako da smo vsi narodi Jugoslavije imeli skoro pol programa, Kozaki, Španci, Italjani, Grki, Aboriginali in drugi pa ostali dve uri. V Opera House sino se torej izkazali ne le kot močna etnična skupina, pač pa tudi in predvsem kot skupina z bogato kulturno dediščino.
V petek, 7. oktobra, se je bilo težko odločiti med obiskom Fairfield Girls High School, kjer se je vršil "Internacionalni dan" in med obiskom Petersham Town Hall kjer se je vršil kulturno-umetniški večer raznih jugoslovanskih društev. V Fairfieldu je z razstavo slovenskih ročnih del in nastopom mladine sodelovala Triglavska dopolnilna šola, v Petersham Town Hallu pa je klub Triglav zastopal ansambel Srebrne strune, Slovensko društvo Sydney, pa ansambel "Mavrica". Nastopila pa je tudi slovenska otroška folklorna skupina pod vodstvom gospe Marije Košorok.
Danica
DROBTINICE
^ Prva prireditev pod okriljem novega odbora je bil balinarski večer v soboto, 24. 9. Organizacijo tekmovanja v balinanju je odlično opravil g. Ivan Kobal ki je odličen športnik, ter je za "Vestnik" obljubil obširnejše poročilo tega dogodka. V kolikor slučajno pozabi, naj povem, da smo zmagali Brici pod vodstvom Romana Reja, da je bilo vreme prav zoprno vetrovno, da je kugle kar samo zanašalo, ter da obisk rojakov ni bil najboljši. Škoda, kajti tisti, ki so se balinarskega večera udeležili, so imeli lep večer ob zvokih ansambla Srebrne strune, ter odlično postrežbo in dobro večerjo. Po zaslugi Ovijačeve družine, pravijo.
Upajmo, da to balinarsko tekmovanje ne bo zadnje, ter da se bodo kar vrstila, pa ne le balinarska, pač pa tudi vsa druga športna tekmovanja. Zdrav duh, v zdravem telesu in ne pozabimo na Mira Cerar-ja, ki je naše gore list.
Q V nedeljo, 2. oktobra, se je na "Gorenjskem karnevalu" v Horsley Parku zbralo toliko rojakov kot že dolgo ne. Pa je tudi bil dan kot nalašč, topel, ves v pomladnem cvetju, kot naročen za birmance, ki so po svečanosti v cerkvi in po pikniku za cerkvijo, mnogi pokukali tudi na naš hribček, kjer je bil gost ob spremljavi sester in patra, tudi g. Polikarp Brolih, provincijal slovenskih frančiškanov, ki je dobil pooblastilo za birmanje naših 97. slovenskih otrok. V Horsley Parku je bil toplo sprejet in predsednik, g. Ovijač mu je tudi podelil častno značko našega društva. Upamo, da bo g. Brolihu ves čas obiska v Avstraliji prijetno med našimi rojaki po> vseh naselbinah.
£ Semekov ansambel "Srebrne strune" in SDS sta v nedeljo, 9. oktobra, organizirala dobrodelni piknik v korist gradnje našega slovenskega doma. Koliko je bilo zbranega bom poročala v prihodnji številki, danes naj se ansamblu Srebrne strane le iskreno zahvalim za njihovo ubrano, brezplačno igranje.
(g^ Medtem, ko bo ta številka Vestnika ravno v tisku, se bomo v Horsley Parku zbrali ponovo 15. oktobra, ko nas bo 6 svojem igranjem ponovo zabaval ansambel Mavrica. Se kar pozna, da smo se prebudili iz zimskega spanja, da nas je pomlad zvabila ven, v naravo, na svež zrak, ki ga na našem hribčku ne manjka. Saj se prireditve kar lepo vrstijo teden za tednom in v naše veliko zadovoljstvo so vse zelo dobro obiskane.
£ V zadnji številki Vestnika sem poročala, da gospa Olga Lah pričakcjfe, zdaj pa že lahko povem, da smo dobili VERONIKO! Čestitam mlademu očku in mami, pa tudi Karmen, ki ima zelo rada svojo malo sestrico.
£ Šestega oktobra praznuje svoj rojstni dan gospod Jože Pohlen, po domače "naš Pepi". Na vprašanje koliko je star je odgovoril 21., pa ne vem ali 21. leta ali 21. let. Kolikor že, glavno da je zdrav in da zdrav, pa vesel, ta naš Pepi tudi ostane!
£ In bolj ko mislim in ugibam, kaj bi vam še nadrobila iz Sydneya bolj ugotavljam, da sem bodisi pozabljiva, ali pa se preprosto »ni zgodilo prav nič omembe vrednega. Nò, pa drugič še kaj!'
Danica
IZ "PLANICE*
MLADINA POROČA
S.D. "Planica"
Nikomur več ni novo, da smo na Planici vedno zaposleni. Posebno zelo živahno je bilo zadnje čase okoli društvene hiše. Gospod Jože Krnjak in Š. Srnec sta si zadala nalogo in prevzela delo in pleskanje hiše, ter tako zaposlila kar precejšnje število delavcev. Več tednov je bil okoli hiše, v hiši in celo na hiši precejšeni živžav.
Pleskarji so se med seboj kratkočasili ter končno zaključili, da bela hiša, s črnim pasom, vsakega lepo pozdravi. Tudi vrt okoli nje ji daje mogočnost. Ograja se tudi pripravlja, tako bo poslopje čisto privatno s svojim vhodom, katerega si je že prilastila družina, ki bo v njem prebivala.
Odbor se prisrčno zahvaljuje vodji pleskarjev in delavcev, kakor tudi vsem ostalim, ki tako nesebično darujejo svoje drage ure.
Tudi naš mogočni B-B-Q stoji lepo dokončan na sredi dvorišča. Prepekel je že neštevilne čevapčiče in razne druge dobrote.
Predno zaviješ s ceste na zemljišče, že spoznaš, da so tu pridni, delovni in prijazni ljudje.
Morda si bo kdo mislili: "Joj, saj res, zelo mnogo je bilo narejenega v kratkem času, sedaj bo pa zadosti!"
Ne, nikoli ni zadosti! — Saj vemo iz svojih družin, če več delaš, več dela ti stoji pred rokami! — Planica pa je velika družina, zato tudi veliko dela...
Tako bomo še v času pred Novim letom zaposleni s tem programom:
13. nov.: prijateljske igre med S.D.
Planica in Italo-Australia,
Dandenong:
a)	biliard — odrasli;
b)	odbojka — mladina;
PRED PETDESETIMI LETI:
c) balinanje.
27. nov.: tekmovanje SB ZV na zemljišču Planice;
4. dec.: prijateljske igre; nadaljevanje in končni rezultati od 13. nov.;
10.	dec.: ples v Clayton dvorani, —
igra "Velenje";
11.	dec.: Miklavževanje na zemljišču;
18. dec.: Christmas party —
McEwans, — zemljišče bo zaprto;
26. dec.: Štefanovanje — piknik na zemljišču;
31. dec.: Silvestrovanje na zemljišču — igra Quintet "BLED" in "Veseli Planinci".
Največje in najnujnejše delo nas pa še čaka — in to tudi v najbližnji pri-hodnjosti. — Stranišča bodo glavna točka, za katera so že pripravljeni mojstri in material, katerega so darovali naši člani. —
Torej, samo čas in poslopje bo na Planici stalo ponosno od pridnih rok postavljeno. Tudi ga. Lojzka Debevec, predsednica materinskega pododbora se zahvaljuje vsem članicam odbora, kakor tudi ostalim dežurnim za njihovo požrtvovalnost pri delu ter želi in upa, da bi skupno in razumno sodelovale še v dolgo bodočnost. — Pravijo pa, da je res vredno in veselje delati v taki slogi, posebno še, ker se vidno kažejo uspehi.
Z veseljem in tudi vredno je povedati, da so člani — delavci na naši Planici zlata vredni. Vsak svoje delo, katerega se loti, vestno izvrši. Naš skupni pregovor na Planici nas druži: "Planica ni moja, ne tvoja, ampak ie NAŠA!"	J
POT DO SAMOSTOJNOSTI
(nadaljevanje)
Prej kakor pa so Nemci sklenili z boljševiki mir, so klenili mir z Ukrajinci, katere so priznali za suvereno vlado. 8. II. 1918 je bil sklenjen prvi separatni mir v prvi svetovni vojni z Ukrajinci. Cesar Karl je rekel, da je "bil to njegov najlepši dan" (Cz).
Toda ta mir se je sklenil pod posebnimi okoliščinami Ukrajinci so zahtevali da Avstrija odstopi vzhodno Galicijo njeni novi državi. Avstrijci tega niso sprejeli. Nato so Ukrajinci omilili zahtevo, naj Avstrija loči ukrajinsko Galicijo od poljske in ji da popolno avtonomijo v okviru svoje države. Avstrija bi tudi tega ne odobrila, ko bi tedaj ne zavladalo na Dunaju — strašno pomanjkanje hrane. Samo za par tednov je bilo še zaloge. Začeli so se štrajki, min. predsednik Seidler je rotil Czernina, naj dobi žito od Nemcev iz Raiha ali od O-grov. Nemci so odklonili, ker niso imeli sami. Edino v Ukrajini je bilo dovolj žita. Ukrajinci bi ga jim prodali, če jim Avstrija osamosvoji ukrajinski del Galicije. Pod cesarjevim osebnim vodstvom so zastopniki Avstrije in Ogrske sklenili sprejeti ukrajinske zahteve v zameno za žito. Tako je bil mir podpisan. Ukrajinci so na podlagi tega poslali v času od pomladi do nove žetve v Avstrijo 42.000 vagonov žita, pošiljali so ga še vse leto 1918, dokler jim več ni
bilo mogoče zaradi notranih bojev z boljševiki. Ta mir je rešil Dunaj "množičnega gladovnega umiranja" ter ima zaradi tega ime "Brotfrieden": krušni mir.
V tem kratkem razdobju pa je Trockij ustanovil novo "rdečo armado", s katero je nastopil proti Ukrajincem, Poljakom, Fincem in vsem ki so se poslužili pravic odcepljenja, pa so bili še v meščanskem nacionalizmu . . . Začela se je meščanska vojna, v katero so posegle tudi evropske velesile, nekdanje zaveznice carske Rusije . . .
Istočasno pa se je iz Amerike oglasil nasprotni glas miru predsednika Woodrova Wilsona. Ko je nemški cesar 31. okt. 1916 poslal Wilsonu kot posredovalcu svoje pogoje za mir, tedaj še s stališčem nemškega zma-govavca, se je Wilson obrnil na vse bojujoče se stranke, naj mu povedo, kaj so njihove vojne zahteve in cilji. Ti so mu odgovorili, da se bore v imenu človeštva in civilizacije proti pruskemu militarizmu, poudarjajo pravico malih narodov na samoodlo-čitev, zahtevajo svobodo za Poljsko, tudi "narodi Avstro-Ogrske morajo biti osvobojeni tuje nadoblasti" itd. Nato je Wilson 5. 4. 1917 napovedal vojno Nemčiji. Toda, ker je ruska revolucija razgibala narode v Evropi v revolucionarni smeri, je 8. jan. 1918 sam od sebe dal v javnost svo-
Vsi mladinci smo se zbrali v mesecu septembru (ravno na očetovski dan) na naš letni sestanek, ter izvolili novi odbor.
Zahvaljujemo se staremu odboru za dobro delo vsega leta. Upamo in želimo, da bo tudi novi odbor tako skrbno in marljivo delal.
V nedeljo, 9. oktobra, je bil lep sončni dan, prav nalašč za nogometno tekmo na zemljišču Planice. Mnogo navijačev je prišlo. Igrali so mladinci SDM in mladinci Planice; — to je bila takorekoč nadaljevalna tekma lanske medsebojne nedokončane nogometne igre. Vsi so dobro igrali; toda samo eden je lahko zmagovalec —
to je bila PLANICA s 6:0. Gole sta naredila Jim Cevec in Marjo Gomize. Naše čestitke!
Vreme pa se je potem spremenilo. — Glavno je, da nam je bilo naklonjeno v času igranja. Po končani tekmi smo se veselili ob lepih zvokih naših najmlajših muzikantov Veselih Planincev.
Vsi se prisrčno zahvaljujemo g. Dra-gotu Vlah za dobro delo pri tekmi. -
V upanju, da bomo še v nadalje prijateljsko tekmovali, vas vse lepo pozdravlja
Tatjana Klančič, tajnica Mlad. odseka.
NAŠA UMETNOST
—	Živel je Bled, ki več inštrumentov je igral, zato pa mnogo drugih grup očarati je znal
—	Zaživela Drava je, se zlivala po Elthamu, nakar Velenje na Planici se z brzino ukorenini.
—	V istem času Sava privrešči, in tu so mlade tri slovenske umetnosti.
—	To še ni zadosti, ker Slovenci res smo gosti, radi se razveselimo, in tako še mlajšim veselje pridobimo.
—	Triglav — očak slovenski se košati; z njegovim imenom, majhni dečki se postavljajo s pesmimi bogatimi.
—	Ker pa gore so visoke, planine tudi vabijo z doline; Veseli Planinci — muzikanti, tudi na Planici, postavijo se že kot fanti, četudi mladi, zaigrajo Rock V Roll pač strašno radi.
L. S.
jih znanih "14 točk", v katerih zahteva javno diplomatsko delovanje (ne tajnih pogodb), prosto morje, vrnitev Belgije, izpraznjenje ruskega ozemlja. V točki 9) italijanske meje bodo popravljene v smislu znanih narodnostnih mej, in 10) Narodom Avstro-Ogrske, katerih mesto med narodi si želi videti zavarovano in za-sigurano, mora bid dana najsvobod-nejša možnost avtonomnega razvoja 11 ) Srbija mora dobiti izhod na morje .. . itd. itd.
Nas se tiče točka 10, ki je manj zahtevna kakor predlog zaveznikov, kajti za avstrijske narode terja samo "avtonomistični razvoj". To se je smatralo, da Wilson ni opustil upanja na separatni mir v Avstrijo in vere v njen obstoj, le da je hotel, da se spremeni v svojem notranjem razmerju do svobode malih narodov. Tudi Czernin je tako razumel in začel nova pogajanja z Wilsonom za mir.
Tako napol oficialno se je vršilo v Švici med skupino pacifistov in ameriškim zastopnikom Herronom, oz. drugim sekretarjem poslaništva Allen Dullesom, poznejšim sekretarjem USA. Ta skupina, ki jo je financiral trgovec Meinl, je bolj proti volji oficialnega ministra — toda z vednostjo cesarja! — hotela rešiti Avstrijo. Upala je, da doseže "ameriški mir". Ti so hoteli spremeniti AO v "Združene države Avstrije" ter skleniti "zlat most med Washingtonom in Dunajem". USA bi financielno pomagala cesarju doseči ta cilj in USA bi tudi imela vpliv na notranji režim v Avstriji, za kar so go zastopniki
SLOVENSKA ŠOLA
Tudi slovenska šola na Planici ne spi. Učenci, kateri že četrto leto kar mrgolijo vsako drugo nedeljo, pridno sedijo po dve uri v razredu in marljivo sledijo nalogam, katere jim nalagata naši učiteljici. Zelo radi zapojejo. Saj to se pozna, kadar se pokažejo na odru. Krasno tudi zaplešejo naše plese. Kar se pa deklamiranja tiče, se kosajo, kateri bo lepše povedal.
Tudi tele deklamacije se bodo naučili, saj so se rodile na Planici:
PLANICA, kdo je ne pozna?
Skakalnico največjo v Sloveniji ima.
Na njej vsi smučarji sveta pokažejo, kdo najbolj zna.
Tudi naša Planica v Springvalu se lahko ponaša.
Le naj poskusi, če jo kdo prekaša?
Učenci smo pridni, zmeraj marljivi, učiteljici trdni, nepopustljivi.
Zato se pa pozna, kdo je s Planice doma.
celo prosili. Nato so dolgo govorili o boljševiški nevarnosti. Dullesov šef H. Wilson je ta načrt "amerikaniziranih združenih držav Avstrije" poslal predsedniku Wilsonu, ki ga je poslal angleškemu zunanjemu ministru Balfouru. Ta je načrt sprejel vse bolj kritično in ga vrnil polk. Housu, ki je odsvetoval Wilsonu ta poizkus že 27. feb. s pripombo, da jim je nekdo nastavil "past". Tako je ta zanimiv načrt propadel.
Toda važnejša od te pacifistične avanture, je bila direktna zveza cesarja s predsednikom Wilsonom potom ministra Czernina in posredništvom španskega kralja Alfonsa. 17. feb. 1918 je poslal Czernin knezu Fuer-stembergu, poslaniku v Španiji cesarjevo pismo na Wilsona s pripombo, naj ga osebno preda kralju Alfonsu in ta pošlje Wilsonu. V njem je govoril Wilsonu o svojem mnenju glede J 4 točk, ter predlagal sestanek svojih zaupnikov z amerikanskimi. Wilson je dobil pismo v roke 2 marca 1918 in takoj odgovoril v tem smislu, da je proti tajnim dogovorom, da se morajo pogajanja o rešitvi teritorialnih vprašanj reševati javno po pravičnosti, ne dogovorih, ni pa pristal na sestanek zaupnikov, dokler ne govori z zavezniki. On, da je jasno povedal svoje stališče, zanimalo bi ga pa, kako si cesar Kari misli praktično ureditev balkanskih narodnih problemov; kako misli rešiti italijanski konflikt zaradi jadranske obale in sploh vprašanje Italije ter posebej slovanskih narodnosti v državi . . .
OD VSEPOVSOD
MOSKVA: Sovjetsko letalo "Concordski", nekaka inačica francosko-britanskega potniškega letala "Concorde", je končno poletelo na relaciji Moskva — Alma Ata v Kazakstanu. Projektirano letalo je imelo namreč več resnih napak v konstrukciji in je bilo zaradi tega predmet vročih debat v SZ, za ali proti. Izgleda, da se je vlada SZ odločila, da vztraja na projektu ter korigira napake projektantov, ki da so dolžni že zaradi prestiža SZ, letalo vsposobiti za varen polet. Letalo je opravilo polet na tej relaciji v 2 urah, medtem ko je dosedanje najboljše sovjetsko letalo "Iljušin' potrebovalo več ko 6 ur vožnje.
NEW YORK. 62-letni Američan, V. Herman, toži pred ameriškim sodiščem avtomobilsko podjetje "Ford" ter zahteva od tega podjetja odškodnino 9 milijonov dolarjev. V. Herman toži, ker da je bil leta 1930, med 300 drugimi specializiranimi delavci tega podjetja, poslan v SZ, kjer naj bi "Ford" odprl svojo avtomobilsko tovarno. Nemesto, da bi ti delavci delali na projektu nove "Fordove' tovarne, so bili od sovjetskih oblasti poslani v koncentracijska taborišča v Sibirijo, odkoder se je le redki vrnil. No, V. Herman se je popolnoma izčrpan vrnil iz SZ po tolikih desetletjih. Ker je V. Herman ob vrnitvi v ZDA naletel na gluha ušesa pri "Fordovih" predstavnikih in ker je v taboriščih v SZ spoznal, da se niti "Ford", še manj pa ameriška vlada, poteguje za njegovo varno vrnitev, se je odločil, da toži ... Če bo imel srečo, bodo V. Hermana umili z dolarji, vendar pljunca v srce mu ne bo nihče umil . . .
LONDON: Za dvajseto stoletje dokaj čudna razsodba: 37-letni R. Rossister je bil pred nedavnim od "Old Bailey", kriminalnega sodišča v Britaniji, obsojen na pet let zapora. Kot alternativo za sedenje v zaporu pa mu je sodnik ponudil deportacijo v Avstralijo. Se pravi, da je sodnik dvajsetega stoletje (in to v civilizirani deželi!) ponovno poživil stare spomine na dni prej-šnih stoletij, ko so Britanci nasilno odkla-dali "nezaželjene" na Novi kontinent — v Avstralijo! Brez komentarja, razen, britanski konservatizem je nepoboljšiv!
NEW DELHI: Do pred kakim letom je v Indiji vedrila in oblačila predsednica Indira Gandhi, njen kabinet, ter poleg vsega tega še njen sin, Sanyav. V deželi je uvedla skoraj popolno diktaturo. Zapirala je svoje nasprotnike, njen domišljav sin pa je šel še dalje — s korumpiranjem je bogatel. Ne vemo, od kod je prišel dovoljen pritisk, da je bila prisiljena sklicati svobodne volitve, ki so ji spodnesle stolček. Vsekakor novi voditelji Indije gledajo na stvari popolnoma drugače . . . Njenega domišljavega sina, Sanyava, so že pred časom sprejeli preiskovalni sodniki v pretres: sedaj pa so se lotili tudi nje same — njo in njenih pet preteklih ministrov so pozvali pred preiskovalnega sodnika, kateri jim očita hude grehe: korupcijo, nezakonite aretacije nasprotno mislečih in maltretiranje le-teh. Trenutno je Indira Gandhi zopet na svobodi, vendar pogojno in v pretresu sodnikov. Njeni Kongresni privilegiranci pa demonstrirajo . . .
KAMPALA: Ugandski Prezident Idi Amin je pred nedavnim nekako prespal krvoprelitje 15-tih žrtev ki jih je dal po-
biti. Njegov tisk je Svetu povedal da so te žrtve padle ker da so se ukvarjale s subverzivnim delom v njegovi deželi in da je prav, če tisoči njegovih državljanov lahko prisostvujejo eksekuciji. "Vsakdo,, pa naj si bo minister, visok policijski uradnik, ali civilist, ki se je lotil dela proti Prezidentu Aminu, je že s tem samim podpisal svojo smrtno obsodbo" — je povdaril Aminov tisk. Zares, da diktator ni nikomur odgovarjal zaradi najnovejše krutosti, je nekako izginil. Ugibali so, če ni morda pod noži na operacijski mizi, ker da so sovjetski zdravniki . . . Vsekakor Amin je zdrav, saj je nekaj dni za tem veseljačil v družbi svojih oprod ter deklet.
g V Melbournu se Royal Commission ukvarja z dozdevnimi nezakonitostimi ob nabavi zemljišč za državno podjetje "Housing Commission". Ne samo agentu, kateri je zemljo v Sanbury poceni kupil ter jo kmalu za tem drago preprodal državi, marveč tudi vodilnim v "Housing Commission" ter celo nekim ministrom se očita korupcija. Bogatenje na račun davkoplačevalcev. Kaj bo Royal Commission ugotovila, bomo pozneje poročali, ker se ne drznemo preuranjeno špekulirati. Zaenkrat lahko zapišemo samo to. da je za tukajšen dnevni tisk mr. McMahon farmer in odbornik občine Bulla kateri je prodal svoje 460 h. zemljišče, podal izjavo, da je bil od McGregor Aulsebrook Kean soočen za hitro prodajo svojega zemljišča. Taisti farmer je še pristavil: "Pravzaprav bi ob tej nenavadno hitri ponudbi in kupčiji moral zavohati podgano!"
Q V Londonu se je pred nedavnim vršila konferenca dežel, ki posedujejo in izvažajo uransko rudo. Te konference so se udeležile tudi države iz komunističnega bloka. Vse članice te konference so enotne sklenile, da se zaščitne nejasnosti glede izvoza in uvoza uranske rude določneje precizirajo in uvede postopek, po katerem bodo izvozniki urana lahko dejansko kontrolirali, da se te rude ne uporablja v vojne namene. Ker se pri nas vrše takozvane uranske demonstracije v namenu, da bi naš bogat uran ne izvažali, velja opomniti, da se je te konference udeležila tudi Avstralija z zahtevami po dokaj precizni kontroli, kako naj bi bil naš uran uporabljen zgolj v mirodobne energetske namene.
PARIZ: Francoska opozicijska Levica se je pri zadnjih volitvah v Senat znatno manj dobro obnesla, kakor so pričakovali. Zares je dobila 10 več sedežev, kakor pred leti, vendar pričakovali so, da b|o dobila absolutno oblast v Senatu.
TORONTO: Kanadci se (po zadnjih volitvah) v veliki večini strinjajo, naj bi pokrajina Quebec še nadalje ostala v kanadski federaciji, navkljub željam francosko mislečih separatistov v pokrajini Quebec. Ne samo francosko misleči separatisti v tej pokrajini, marveč tudi angleško govoreči državljani v drugih kanadskih pokrajinah si žele enkrat za vselej rešiti ta problem: Odcepimo Quebec, pa bo mir v deželi!
DUNAJ: Nuklearna energija — energija bodočnosti. Nekako pod tem geslom je zasedala zapadno-evropska komisija za atomsko energijo na Dunaju. Dr. S. Ek-lund, vodja mednarodne nuklearno-ener-gitske skupnosti je na tej konferenci po-
vedal, da je nuklearna energija edina alternativa pomanjkanju enrgetskih goriv za Z. Evropo.
WASHINGTON: Prezident ZDA, J. Carter, se zadnje čase zelo zavzema, kako bi omejil nadaljnje prodiranje sovjetskega vpliva na področje "Indijskega Oceana", se pravi v naše področje. Prezident Carter predlaga SZ to i ono v namenu, da bi sovjetsko ladjevje ne iskalo prednosti v tem delu sveta. Nekako, da bi ostalo takšno stanje, kakršno je sedaj. Izgleda pa, da so Sovjeti gluhi za njegove predloge, ker mu ob vsaki priliki pod nos potisnejd prizadevanje ZDA, katera na istem področju gradi stratežko bazo Diego Garcia.
PARIZ: Gre za dediščino pokojnega velemojstra v slikarstvu, Picasso-a. Znano je, da je ta najbogatejši artist za seboj pustil celih 216 milijonov dolarjev. Neverjetna dediščina za artistom, ki je slikal, pa je tudi znal živeti! Picasso ni pustil za seboj toliko denarja v gotovini, kot v svojih še neprodanih delih, za katere se ljudje danes kar tržejo in dvigajo cene. Eksekutor Picasso-evega premoženja pa je prav pred nedavnim v svet vrgel vest, da je med dediči prišlo do sporazuma, katerega, da je podpisala tudi vdova pokojnega. Picasso je umrl v 91 letu, v Južni Franciji in ni za seboj pustil oporoke.
Lista dedičev je naslednja: Vdova Jacqueline, nezakonski otroci: Maya, Paloma in Claude ter njih vnuki Bernard in Marina.
^ Bionična ušesa. Melbournški profesor, ki se je že več let ukvarjal v. iznajdbi pripomočka za gluhe, je z znatno pomočjo družbe pod okriljem bolnišnice za slepe in gluhe v Melbournu znašel aparaturico, ki bo omogočila gluhim, da bodo zopet slišali. Po mnenju taistega profesorja, g. C1 arka. bo ta aparaturica dostopna za vsakega gluhega, saj ne bo njena cena večja od petkratne dosedanje pomankljive, ki je le delno pomagala gluhim. Omenimo naj, da je ta iznajdba prva v svetu, ki bo zares v popolnosti pomagala gluhim.
@ Opustimo ANZAC Day, pravi heroj Gallipoli, H. Turnbull. "V Galipoli smo Avstralci šli na sugestijo Angležev, ker nekako nismo imeli drugega ishoda, šli smo, da so naše družine doma prejemale nekoliko denarne podpore." T. Turnbull je bil v tej vojni večkrat ranjen in se nikakor ne strinja, kako se je in se še proslavlja te dogodke iz I Svet. vojne.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 311 8343
Lastnika : Jaka in Jim Korošec Svoji k svojim !

V slučaju prometne nesreče
TISKARNA
POLYPRINT
PTY LTD-7a RAILWAY PLACE, RICHMOND, VIC. 3121
TEL. 429-3188 se priporoča Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela.
ZDA: Bralci, morda se še spominjate znanega sladokusca G. Kerr-a? Na televizijskem ekranu ste lahko videli njegove kuhinjske umetnosti. Morda vas ni navdušil, ker ste se pač držali svoje' store, preizkušene slovenske kuhinje! Vendar mož je iztržil krasne miljončke dolarjev za svoje umeteljnosti. Danes, po enem desetletju je mož strt, nima prebite pare. Vse, kar je zaslužil, je razdal; največ Cerkvi. Tako je prišlo, da je mož iz banke povlekel svojih poslednjih 9 ameriških dolarjev v Kaliforniji. Žal, ko si padel tako navzdol, ni na obzorju novih pogodb s TV. Kaj jim lahko pokažeš — svoj lasten padec. Ljudje nočejo padati navzdol, marveč žele si navzgor!
^ Visoke cene pogonskemu gorivu — pravi bivši liberalni prvi minister, J. Gorton so polna neumnost. Po mnenju J. Gor-tona se z višjimi in višjimi cenami gorivu okoriščajo edino velepodjetji ESSO in BHP, kateri črpajo olja iz avstralskih vrelcev. Razumljivo je, da so uvožena olja in goriva sedaj dražja kot prej, vendar goriva domačega izvora, ki predstavljajo 75% naše potrošnje, ostajajo skoraj na isti proizvodni ceni. Po mnenju J. Cortona naj bi država napravila enotno ceno za vsa doma potrošena goriva, vendar višji izdatek za uvožena goriva naj bi subvencionirala z doma črpanim oljem in to v tisti meri samo, da bi pokrili 25% višje cene iz uvoza. Z vsakim dnem višje cene gorivu povzročajo inflacijo.
se posvetujte z
LAWS0N MOTOR BODY REPAIRS
za kvalitetno popravilo Vašega avtomobila
DELAMO ZA RAZNE ZAVAROVALNICE
Vprašajte za: DARKO BUTINAR ali: MARIO DELTOSO
Popravljamo in barvamo vsa osebna vozila, tovornjake in avtobuse
15 LAWSON CRESCENT. THOMASTOWN. VIC. 3074
TEL. 460 4102
Ure: 8.80 — 6.00