138
Poročila o delu društva in zborovanjih
ARINVi XVII 1994
Univerze v Mictiigann govoril o pomenu dostopnosti arhivskega gradiva m zgodovinske raziskave. Poudaril jt, da sc arhivi nacionalni îpom-n, ki ga vsi ljudje enako potrebujejo. Zato morajo b i vsem za golov jjcnc enake pravice glede dostopnosti arhivskega gradiva. V zakonu morajo biti jasne definirane jZjemc, ko graJivo ni dostopno. Predvsem pa morajo biti arhivi neodvisni od političnih dejavnikov.
Na prvi seji sta Tmdy I luskam p Pete non (Nacionalni arh-v Združenih držav Amerike Washington) in Eric Kctclaar (Državna arhivska služba Nizozemske Haag) govorila o elementih zakonodaje, k določajo dostopnost arhivskega gradiva, Rudolf Pilio-ja [Državna arhivska služba Rusije Moskva) sc je poleg prikaza organizacije arlrvov v Ruski fcdcraciu ter doslej sprejetih arhivskih predpisov omejil pied-vsem na vprašanja, povezana z odpravljanjem zaupnosti gradiva KGB, Notranjega ministrstva in KF
Nasicdnja scj;r jc bila namenjena osebni zaupnosti ( Personal privacy). Fercne Kiinstler (Arhivski oddelek Ministrstva za kulturo in Salstvo Madžarske B;idirri-pesta) jc govoril o *farstvn osebnih podatkov na Madžarskem, Clacs Grhnstrom (Državni arhiv Švedske Stockholm) je predstavil varovanje osebne zaupnosti na Švedskem, na podlagi zakona o svobodi tiska, zakona o tajnostih ter zakona o osebnih podatkih Omenil je trdi smcrnicc, ki naj bi jih sprejel Svet Evrope o varstvu osebnih paniko v.
Na seji 7. naslovom Državni inlcrcsi glede nedostopnosti jc Fcrrinc Canavaggio (Francoski Nacionalni arhiv Pariz) predstavila francoske poglede na Icm področju, Pccp Pillak (Arhivski oddelek pi■ Državnem tajništvu Republike Estonije lall.nn) pa estonske, pri licmcr sc jc osredotočil na gradivo s nodročja not-raniih zadev KGB in K P iz časa do osamosvojitve. Boris Ivanenko (Glavna arhivska uprava Ukrajine Ki cv) je govoril o ukrajinski arhivski zakonodaji v času do osamosvojitve,
Zadnjj dan ic bila na sporedu najprej tema o vprašani ih, povezanih z uporabo arhivskega gradiva (npr organise ij a, postopki, informiranje uporabnilov, kopiranji gratl 1 va). Mi.ry Ronan (Nacionalni arhiv Združenih držav Amerike Washington) jc govorila o ameriški, Cldrich Sladek (Arhivska uprava Češke republike Praga) pa o češki praksi. Zadnja tema konfcrencc se je ranašala na kodeks arhivske etike. O njenih bistvenih elementih sta govorila Michjcl Swift (Na-cionaln. arhiv Kanade Ottava) ter Boru. Ivancnko
O vseh temah jc potekala tudi zelo obširna debata, ki sojo krepko vzpodbujali prcdscdujoci. Pri tem sem nekajkrat "¡odelo va I tudi s pogledom na vprašanji! ki so sc na obravnavarem področju izob.¡kovala nn nas.
Joie Žoniitr
Simpozij o posledicah političnih sprcruel) v Vzhodni i 11 Srednji Kvrcipi 11 a arhivsko sohmje, Ljubljana 26-29. ilt. 1994
V Ljubljani jc v času od 27. 29. oktobra 1994 potekal mednarodni simpozij o posledieah on 111. in ih sprememb v Vzhodni in Srednji Evropi prp arhivskem šolanju. Simpozij je strokovno pripravij M:dnarodni arhivski svet /Sckei 1 za arhivsko Šolanje, organizacija pa 1 c bila zaupana Sloveniji oz. Arhivu Republike Slovenije, ki jc s finančno podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slo/cnije ter Federalnega ministrstva za zunanje zadeve Švice simpozij tudi uspešno izpel jal.
Simpozij jc bil v prvi vrsti namenjen predavateljem oz, drugim stroknvnjiiKom, ki poučujejo arhivistiko na univcr/ih in dmgili Šolah v državah Vzhodne in Srednje, Evrope, kjer jc v zadnjih letih nrtŠlo do veliki 1 političnih sprememb. Zato je bila tudi tcm.i ika referatov prvenstveno namenjena problematiki rcScvanja problemov, ki so nastali s temi spre meinbnini.
Simpozija so sc ndclc/.ili nrcdstavnikii sledečih držav Vzhodne in Srednje Evrope Albanija (Vchbi Angoli i), Bdgarija (Sttfke Petkove), Bclorusija 'Edunrd Mihajlovtf Saviekij), ČcSka republika (Ziicn ka Hledikova), Hrvatska (Miljenko Pandžič), Make-oon a (Alenka Lape) Poljska (Irena Mamczak Gad-kowska in Halina Maria Robctka), Romnnija (Marin Ri.dn Mocanu), Rusija (Evgcnij Starešine) ter Slovaška republika (Jnrai Rohač) Na žalost sc simpozija niso udeležili vabljeni predstavniki iz Estonije, Lat-viic. I i Ive, Madžarske in Ukrajine,
Simpozija se sc udeležili tudi člani Sckcijc za Šolanje pn Mednarodnem arhivskem svetu, in sicer: predsednik Oiro] Cotnre (Kanada), Pirkko Rastas (Finska H Panlc Rene Bazin (Francija), Paola Caru:ci (Itah a), Masahito Ando (Japonska), Theo Vhomasscn (Nizozemska), An ne Thnrston (Velika Britanija), David B. Uracyl 11 (ZDA) in Jože Zonlar (Slovenija).
Iz evropskih arhivskih šol so sc udeležili simpozija: Leopold Aner, Reincr Pollcy in TJgo Cova, na njuno Kcljo pa sta bili udeleženki tudi Maria Josc Ilustos (Španija) ter Valcric Komor (ZDA)
Na simpoziju jc sod :lovalo tudi 15 slovenskih ar-hivistov,
Fo pozdravnih besedah dr Jožeta Žontarja (organizacijski komite), mag Vladi mi ria Žumra (Arhi" Rc publike Slovenije ler v imenu mimslra za kulturo), dr, Franca Jermana (Univerz v Ljubljani, Filozofska fakulteta) ter Carola Cuturja (piedsednik sckcijc) jc bilo v obeh delovnih dneh predstavljeno Šest referatov.
Prvi dar jc v svopm pr.spcku Leopold Aucr prcd itavil zgodovino arhivov v Srednji in Vzhodni Evropi.
Evgcnij Starosdn je podal kritično occno bivše sovjetske arhivistike, sledil pa jc referat An^elike Mcnnc-Ilaritz, k jc predstavila razliko v arhivski terminologiji med Zahodno ir> Vzhadno bvropo (referat jc predstavil Rciner Policy),
ARHIV) XVH 1994
Poročila o delu društva m zborovanjih
139
Vsakemu referatu je s ledih zanimiva iti včasih polemična diskusij*, kjer so ndclc/.enei v glavnem predstavili problema! i ko, stanje in izkušnje na področju izobraževanja v svojih drža vali.
Drugi dan simpozija jc najprej dr. Jože Žontar predstavil svoi referat z naslovom Vprašanja nrh.v-skega Šolanja na univerzah v Vzbudili in Srednji Evropi Sledila sta referata Irene Mamezak-Gadkovvske 7. naslovom Piobleinatika gospodarskih arhivov v arhivskem ioianju, icr Thea Thomassena Šolanje neaka-demskega kadra za potrebe arhivov Tudi tem ¡efe ratom je sledil;: diskusija, kjer so udeležene, predstavili izkušnje in sir nje v svojih državah.
Udclcžcnei simpozija so si ogledali tudi \rhiv Republike Slovenije, kjer so sc seznanili z delom, gradivom, problemafiko in načrti arhiva. Ogleda.i so si I ud' nekatera skladišča in delovne pro.;torc arhiva
V soboto 29 novembri je bil za vse udeležence organivirnn irr'et v Postojno z ogledom Pcsiojrake jame ter domačim, slovenskim ko-ilom, kar seje udeležencem simpozija po dveh napornih dclovn:h dncli močno prileglo.
Ob zaključku simpozija jc delovna skupina pripravila tudi resolucijo simpozija, kije podana v p tlogi.
Hrane Komu!
Obisk v državnem arhivu L.izcru Uvod
V dnigi polovici avgusta 1994 jc Mednarodni arhivski svet obvestil Arhiv Republike Slovenije, da v okviru svojega programa za arhivske jodelavcc Srednje m Vzhodne Lvrope v oktobru FiJJ novembru 1994 v Državnem arhivu Luzcm (Slaatsarchiv des Kanlons Luzern) organizira arhivsko zpopolnjevanje za dva predstavnika iz Republike Slovenije. Izpopolnjevanja, ki jc potekalo v tednu od 7. dc 12. novembra l°94, sva se udeležila arliivirtka Nadir Jiirkovič iz Zgodovinskega arhiva Ptuj in Janez Kopač iz Zgodovinskega arhiva Ljnbliana.
Vodstvo Inzcmskega državnega nrhi"a nami je že nekaj tednov picd obiskom poslalo nck,.j svo|iN pi i-blikaeij (letna poročila, vadnik arhiva i/, let; 199.1 it, Se nekatere druge informativne publikacija), iz katerih sva se lahko poučila o zgodovini njihovega arhiva, strukturalni razvrstitvi gn-diva. o fondih in njihovi vsebini ter o glavnih obrisih švicarske zgodovine in zgodovine kartona Luzern.
Takoj na začetku je potrebro poudr.ril1 kremno pokornost najinih Švicarskih gostitelje v do najt'. Kot sva Irhko ugotovila že prvi dan najinega obhka, sc se luzemski arhivski kolegi na najin obisk .enicljito pripravili. bolela I i so natančen program najmega dopoldanskega in popoldanskega strokovnega hiVanja p i njih. Ver prvi dan in popoldne zadnjega. -In-: |e bil z nama direktor arhiva drkavni arhivar dr. Fritz Glanser,
ostale dneve pa so nama svoj dopoldanski in popoldanski delovni čas posvetih državni arhivar in namestnik direktorja dr. Anton Gossi, ki nama je predstavil t.i. "zgodcA inske fonde" n tehnična vprašanja v zvezi z gradnjo nove arhivske stavbe, dr. Max Huber, ki vodi "modeme državne fonde" (narava m sodstvo) in or Stefan Jag^i, k nama je predstavil privatne fonde m zbirke ter skupaj s sodelavcema Franzeni Borcrjem in Patriekom fl'rrerje*n fotografski in mikrofilnsk' labcratorii ter konservatorsko in restavratorsko deiavnieo arhiva.
Pri dan dopoldne jc bil namenjen sploinemu spoznavanju švieaiskc, ksntonske .n oocinske zgodovine Švica Stcjc kar 22 krmtonov, kanton Luzcm (glavno mesto Lnzcrn), pa jc £cst: ali '¡ednii po velikosti in številu prebivalstva. Šteje približno T00.000 prebivalcev kar jc nekoliko več kot ima prehivalcc" meto oziroma mestna obeina Ljubljana. Kanton Luzcm obliknjf neka ve£ kot ste obJin. Luzcmsk državni arhiv npravno spada pod kantonsko upravo za vzgojo, ki je ena od najpomembnejših kantonskih uprav Prvo dopoldne jc bilo namenjeno tudi splošnemu spoznavanju nove impozantnc arhivske stavbe, v katero seje Inzemsk državni arhiv preselil v novembru 199? Popoldanski de! prvega dne je b i namenjen ogledu zgodovinskih znamenitosti me-1 a s poudarkom na zgodovini arhiva in obiski. Mestnega arhiva Lu^em, ki domt'jc v mestn1 hiši. Tu je ujemno zanimiva ne!;danja tehnu m oprema, Gradivo mestne uprave je namreč ^hranjeno v srednjem delu mestnega stolpir (zavarovanje pred krajo) v Številnih stenskih pr:dalih, k. so rarvrščcni v galerij* h. Prostor pa varovan Še 7 železnim, vrati in pdkni, ki so varovala tako pred krajo kakor jtjfčl pred požarom.
Vsi naslednji dnevi so bdi v dopoldanskem časn namenjeni spoznavanju arhivskih strokovnih rešitev, v popoldanskem času pa sva bila navzoča pri neki vrsti zunanje službe v sodnem okraju Willisau, obiskali smo mestni arhiv v slikovitem mestecu Sursee in državni arhiv v sosednjem kantonu Uri v meslu Altdorf. Bila pa sva navzoča pri dvonmem zgodovinskem simpo-iju ob 200-lelnici rojstva Inzemskega liberalnega polil lKii i" pravnika. Kazimirja Pfyfferja, kije imel zelo pomembno vlogo tudi pri uvedbi visokošolskega pravnega študij; v Lu;icmu.
Stroko vim obdehtw 111 pripomočki ¿a uporabit arhivskima gradiva
Pretežno večino fondo" v Državnem arhivu Luzcm tvorijo fondi uprnve in sodstva. Arhivsko gradivo jc strukturalne razvričeno v štiri skjpme. Glavni sku pini fondov tvorita sknpim, imenovani "zgodovinski fonai" ir. 'modami državni fondi", ločnico met1 njuna pa postavlja uporaba principa pertinence in prehod na princip provenience pri strokovni obdelavi, na katerega sc prešli v šestdesetih letih lega stoletja. Ostali dve skupil i tvorita skupina ^posebri fondi" in skupina "nedržavni fondi".
Skupina fondov, ki se imenuje 'zgodoi insk: fondi", so urejeni pč briueipU pertinence, ki jc bil uzakonjen s pravili Državnega arhiva Luzcm leta 1834.