Dijaški dom v Ptuju je v veliko pomoč dijakom ptujske gimnazije Pri izvajanju pla-nskih nalog v pogledu povečanja števila srednjih strokovnih kadrov v Sloveniji na 8000 tekom prve petletke, predstavlja »Dija§ki dom« v Ptuju veliko pomoč mladincem, ki obis-kujejo pouk na ptujski gimnaziji. Pri-bliževanje h koncu prve petletke bo za-htevalo razširitev in poglobitev te po-moči, ki je doslej postapoma rastla in že letos dosegla precej širok razmah. Po glavni obnovi v šolskem letu 1945-46 je bil Dljaški dom v Ptuju za-radi primernih preureditev prikladen za dvig števila gojencev od prvolnih 60 v letu 1945-46 na 154 gojencev v letu 1948-49, s čiraer se je zelo približal ma;ksimalni kapaciteti 164 gojencev. Predno se bo še dalje razširil in izpo-polnil, bo z doslej razpoložliivimi sred-stvi vršil svojo nalogo napram mladini, k; ji nudi ljudska dski odbor v Ptuju. Osnovno šok> je ob skovalo le 5 go-jencev, 130 gojencev nižjo in 18 gojen-cev višjo gimna-zijo, eden pa glasbeno šolo. Preko zimskih mesecev je bilo spre et h v dcxn 47 dijakov, od katerih je z nastopom lepšega vremena 37 dija-kov odilo damov stanovat. Ob koncu šolskega leta je bilo v doinu 133 gojen-cev. Med šolekim ietom je vzgojitelj-ski zbor s pomočjo mladinskega aktiv^ izločil iz doina 12 gojencev zaradi sla- bega učnega uspeha. Ob koncu šolskega leta sta od teh ostala 6amo še dva nd popravnih izpitih, dočim so vsi ostali padli, kar dokazuje, da je b:la med-letna kvaliteta njihovega učenja pravi\-no ocenjena. Ob zaključku šolskega leta je padlo 3,78n/o gojencev iz doma. Razrsde je iz-delalo 73,50% -gojencev, dočim imajo ostali popravne izpite. Med gojend je bilo 10 odličnjakov. 4 so opravili višji tečajni izpit, 11 pa nižiega. Po učnih usoehih so predrijačlli nlžjesolci ter VII. in VIII., dočim sta b:la V. in VI. raz^ed na sedmem in o|mem mestu. Učne nre so vo^liU v 'domu triie pro-fesorji. V prt>stfTn času ©o vriili nad-zorstvo Tiad gojenci fn jim nudili po-tiebno pomoč pri ufeniu 3 osmosolci. 1 sedmošolka in 1 šestošoHta. Tudi vse ostalo delo je vodiia mladina sama, po-sehno kar se tiče discir>1!ne rn higiene Omembe vredna je medseboma po-moč pri u^en;u. V tem oziru so bil po-sebno vzgledni nižješolci, dočim so imeli višješolci več opravka s svojim študi-jem. Mladinska in ponirska organiracija sta imeli stalne tedenske fizkulturne ure. Gojenke so bile v tera pogledu rednej-še. Ob koncu šolskega leta so fizkul-turniki priredili svojo akademijo. Mar-Ijiv je bil tud dramski krožek, ki je spravil na oder tri igre. Oder so si ure-: dili go;enci več aii manj sami in ga bo-do v bodočem šolskem letu še izpopol-nili. V gralnici so bili vidnejši šahi-stt ki so prirejali tudi medsebojne tur-nirje. Razen šaha je imela mladma na razpolago tudi druge družabne igre. Obe učiinici sta meli tudi svoj stsnčas, ven-dar med njima ni bilo pravega tekino-vanja. Knjižnica v domu šteje 169 ml«-din^kih m pionirskih knjig, k; so šle med^letom skozi roke 871 bralcev. Go-;encr so poleg teh čitali tudi knjige Iz šolske in ljudske knj žnice. Citalnica je sprejtmala deve> časopisov in revij. V domu je delo usmerjal mladinskl odbor, ki se je zlasti v zadnjem čaeu. (Nadadjevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z druge stranil pred zaključkom šolskega leta, ko je bilo treba delo stoo se že vršijo raz-ne priprave; sai je bilo za sprejem v dom v pr hodnjem šolskem letu vlože-nlh dosiej 180 prijav. K. S.