NASLOV INVESTIRAJ, DA BOŠ DOLGO ŽIVEL stran 6 Leto XXXV. Št 15 Murska Sobota 14. april 1983 CENA 13 DIN VESTNIK Prava pomlad že začela. Vrnile so se štorklje in lastovke, pa na pisana oblačila. Vreme je sicer res aprilsko, vendar so kmetijci že Prihodnjih dneh pa se bo začela že tudi prava spomladanska setev. skupnem sestanku Organizacijskega odbora in ravnatelji vseh štirih srednjih šol .dogovorjeno, da bodo v pripravah za nastop v Beogradu sodelovali učenci drugih in tretjih letnikov srednjih šol. ki imajo boljši učni uspeh. Imenovana je bila tudi skupina pedagogov, ki bo mlade pripravljala za nastop, vodi pa jo profesorica telesne vzgoje Milojka Kolar. Tako se za nastop že nekaj časa pripravlja 250 mladink in mladincev, od katerih bo 17. maja na skupne priprave v Beograd odpotovalo 210 mladih — 105 mladink in 105 mladincev. Vsem, ki bodo redno sodelovali v pripravah in ne bodo prišli v ožji izbor za nastop v Beogradu, pa bo občinska konferenca ZSMS Murska Sobota omogočila ogled prireditve. Dosedanje izkušnje mladih iz soboške občine, v najrazličnejših akcijah, kakor tudi pripravljenost vseh struktur pri pomoči v tej akciji že na' samem začetku priprav,, so dokaz, da bodo mladi uspešno zastopali Pomurje in Slovenijo skupaj z mladimi iz ostalih republik in pokrajin na sklepni prireditvi v Beogradu 25. maja na stadionu JLA. To tembolj, ker se zavedajo, da so to dolžni storiti za domovino in tovariša Tita. Feri Maučec Novi studio v Lendavi je po daljšem načrtovanju usposobljen radijski studio, ki bo omogočil programsko popestritev in vsebinsko obogatitev programa Radia Murska Sobota, zlasti v madžarskem jeziku. Slovesna otvoritev studia bo v bližnjih prazničnih dneh, o predlogu programa organizacijske in vsebinske zasnove madžarskega sporeda pa je pristone na skupni seji sveta za informiranje in komisije za vprašanja narodnosti pri občinski konferenci SZDL v Murski Soboti seznanil odgovorni urednik Aleksander Varga. Program je dokaj ambiciozno zastavljen, invedljiv pa bo predvidoma s septembrom in kadrovsko okrepitvijo madžarske redakcije. Zaenkrat ostaja spored v madžarskem jeziku tak kot doslej, nova pridobitev pa- bo omogočila kvalitetnejše delo. VOJAŠKI MNOGOBOJ V SOBOTI V času od 12. do 16. maja 1983 bo v Murski Soboti prvenstvo ljubljanskega armadnega območja v vojaškem mnogoboju. Na tekmovanju, katerega pokroviteljstvo je prevzela. skupščina občine Murska Sobota, bo sodelovalo osem ekip. Priprave na to zelo priljubljeno tekmovanje v JLA, kije prvo te vrste, so' v polnem teku. O tem je organizacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki družbenopolitičnega življenj a občine Murska Sobota in JLA, podrobneje seznanil novinarje na ponedeljkovi tiskovni konferenci v soboškega garnizonu. AH je april še mesec čistoče? ZRCALO SPET SLABO KAŽE Vprašanje bi lahko obrnili: zakaj se tisti, ki so posredno ali neposredno odgovorni za področje varstva okolja, še niso v celoti zdramili iz zimskega spanja? »Kot običajno je tudi tokrat pomlad tista, ki odkriva (nesnago —op. pis.), in tako bi besede, ki so bile kritično izrečene na račun tiska, bile lahko bolj samokritične, saj o akcijah ni moč pisati, če jih ni, o zimskem spanju pa priča tudi dokaj pozni sklic članov sveta za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL v Murski Soboti,« smo zapisali v predzadnji številki (31. marca) našega časnika. Ob tem se nam je utrnila znana domislica enega od stanovskih kolegov: »Včeraj so spet zmerjali novinarje; to imamo za nagrado, ker smo tako dolgo molčali.« Molk bi bil — kot je razvidno iz navedka — na mestu, a si ga enostavno ni mogoče privoščiti. Precej se bomo prepričali, čemu ne! Na področju pravne ureditve varstva okolja premoremo nič manj kot dvesto (200!) in še nekaj pravnih predpisov, razvrščenih v deset skupin: od splošnih (recimo zakon o združenem delu, zakon o varstvu pri delu) do tistih, ki urejajo varstvo zraka, voda, zemlje in naravnih bogastev, odstranjevanje odpadkov in varstvo pred hrupom, vibracijami, sevanjem, smradom, katastrofami in nevarnimi snovmi. Pri tem kakopak niso upoštevani občinski predpisi, ki jih_ imamo v Sloveniji prek tisoč. Skratka, kot malone povsod, smo tudi tod z njimi dodobra založeni. Ne manjka nam tudi tistih, ki naj bi vso to gmoto predpisov izvajali ali vsaj bdeli nad njihovim izvajanjem: bodisi po uradni dolžnosti bodisi dogovorno ali sporazumno. Mednje nesporno sodijo: organizacije združenega dela, posebej Dinos. Komunala, Surovina, inšpekcijske službe, organi za notranje zadeve, komiteji za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve, komisija za prostorsko planiranje in varstvo okolja pri medobčinski gospodarski zbornici, pomursko društvo za varstvo okolja, organizacije Rdečega križa, društva:lovcev, ribičev, tabornikov, turistična društva, šole, krajevne skupnosti, raziskovalne skupnosti, sveti in komisije pri družbenopolitičnih organizacijah ... in tako bi se dalo spisek bolj ali manj odgovornih raztegniti skoroda v nedogled: do slehernega od nas.< Tako kot predpisov, organov in organizacij smo si za zvrhano mero omislili akcije in parole. Spomnimo se le, da je bilo lani na predlog skupščine Rdečega križa Jugoslavije proglašeno leto higienizacije in čistoče z daljnosežnim ciljem: zdravje vsem do leta 2000. Svetovna zdravstvena organizacija se je odločila, da bodi obdobje od 1981 do 1990 v znamenju desetletja vode. Ob tem se nam vedno najdejo pri roki parole: Ohranimo našo deželo čisto. Priden pionir zbira star papir in podobne. Vsemu navkljub se dozdeva, da bi si radi vnovič in vnovič oprali vest, pregnali pomisli, da gre pri akcijah za čistejše okolje za kampanje, in da bi radi mirne duše zanikali. da je poziv k varstvu okolja prej glas vpijočega v puščavi kot poziv k streznitvi in razumnosti. Vemo sicer, kje'nas čevelj žuli, zato ne čakajmo, da bi morala priti »direktiva od zgoraj«. Saj bržčas poznate tisto resnico, da ima onesnaženo okolje veliko skupnega z onesnaženim duhom človeka!? Branko ŽUNEC Tekmovanje v vojaškem mnogoboju sodi v okvir prireditev meseca mladosti in sprejema štafete mladosti. Udeleženci tekmovanja, ki bodo merili moči v petih disciplinah (vlečenju vrvi, skoku v daljavo, premagovanju preprek, metanju bombe in krosu), bodo prispeli v Mursko Soboto 12. maja, ko jim bodo gostitelji pripravili sprejem ’ v srednješolskem centru. NaslednjiMan se bodo seznanili s pomursko pokrajino in obiskali nekatere organizacije združenega dela v Murski Soboti in širši okolicr. Predstavnike ekip bo sprejel tudi predsednik soboške občinske skupščine Martin Horvat. Slavnostna otvoritev tekmovanja bo v petek, 13. maja, ob 16.00 uri pri prvi osnovni šoli v Murski Soboti, zvečer pa bo srečanje mladih in udeležencev mnogoboja v srednješolskem centru. V soboto 14. in v nedeljo 15. maja pa bodo ha sporedu tekmovanja . V nedeljo ob 14.00 uri bo pri prvi osnovni šoli slavnostni sprejem zvezne in treh občinskih štafet s kulturnim programom, zatem pa zaključek tekmovanja z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj. Feri Maučec 4. junija Z VESTNIKOM NA IZLET Kamnik POMURCI OB DNEVU SLADOSTI . V BEOGRADU to pomembno mladine se v soboški °bimi že nekaj časa zavzeto ^tavijajo. Imenovan je bil or?.amzacijski odbor, ki ga Predsednik vodi Stanko 'erčmar, predsednik občin-T ^erence ZSMS Mur-T^ota, ki je bkrati tudi ^dsednik VMS ZSMS. De-%acrja je nato obiskala Ko-V’ ta mladina lani aRopala Slovenijo na sklep- . st?T De^tvi ob dnevu mlado-“eo&radu, se seznanila z tu^’ čakajo, Kakor n/ nePo^abnimi vtisi s Reditve. Nato je bilo na aktualno po svetu Po demonstracijah brezposelnih v brazilski državi Sao Paolo so izbruhnili nemiri in neredi tudi v največjem brazilskem mestu Riu de Janeiru. 10.000 vojaških policistov je s pendreki in solzivcem razganjalo demonstrante, ki so naredili za več kot 25 milijonov dolarjev škode. KUPUJE OROŽJE Afrika se oborožuje dosti hitreje kot ostali svet, s tem ko povečuje stroške za vojsko za 33 odst letno. Neki švedski institut je objavil podatek, da je Afrika predlani potrošila nad 11 milijard dolarjev za nakup orožja, v istem času pa je po podatkih svetovnega sveta za hrano porabila za nakup hrane le 5,6 milijarde. globus Manj razviti pripravljeni na Beograd Iz Buenos Airesa, ki je bil v minulih dveh tednih prava prestolnica Juga, so pozvali industrijsko razviti Sever k »dialogu in sporazumu«. »Skupina 77« držav v razvoju je namreč predlagala Severu, naj že na zasedanju UNCTAD junija v Beogradu s skupnimi silami dosežejo dogovor o oživljanju proizvodnje in ozdravitvi svetovnega gospodarstva. Poslanica iz Buenos Airesa temelji na pripravljenosti 125 držav v razvoju, kolikor jih je zdaj včlanjenih v »skupino«, začeti dialog z industrijsko razvitim delom sveta »v duhu razumevanja in sodelovanja«. Menijo namreč, daje to edina pot, ker svetovna gospodarska kriza ogroža mir in varnost v svetu. Jug je v Buenos Airesu pozval Sever, naj se v Beogradu skupaj dogovorijo o programu nujnih ukrepov in bistvenih spremembah, ki bi omogočile vzpostaviti novo mednarodno gospodarsko ureditev. Poleg »poslanice iz Buenos Airesa« so sprejeli tudi »politično deklaracijo«, s katero so države v razvoju pojasnile svoja stališča do razvojnih vprašanj, in sprejele več programov v zvezi z nekaterimi posebnimi vprašanji s področja trgovine, surovin in denarništva. Na šestem zasedanju UNCTAD v Beogradu ne Med državami realnega socializma, kot se same na-zivajo, ima sosedna Madžarska prav poseben položaj, ki si gaje pridobila v prvi vrsti z nekaterimi svojimi potezami in rešitvami. Uspešnost madžarskega razvoja je treba iskati v tradiciji in v pravočasnem spo-znanjv, da se je treba osloniti predvsem na lastne sile. V izredno težavnih letih po 1956 je madžarsko vodstvo postopoma pridobivalo zaupanje ljudstva in to po znani Kadaijevi paroli: »kdor ni proti nam je z nami.« bodo razpravljali o politični deklaraciji, ker ta vsebuje stališča dve tretjini človeštva inje torej ne bo moč kakorkoli spreminjati. Pač pa se bodo pogovarjali o predlogih, ki naj bi omogočili začetek globalnih pogajanj o razvoju — kot je znano, so ta zašla v slepo ulico. Politična deklaracija petega ministrskega zasedanja »skupine 77« kaže temačno podobo sedanjega svetovnega gospodarskega položaja, zlasti držav v razvoju. Zato so morale številne države s svetovnega Juga opustiti svoje razvojne načrte in se bojevati za goli obstoj; kljub temu so se nekatere znašle na robu propada. Položaj v svetu slabša tudi dolgqtrajna denarna nestabilnost,, nenehno zviševanje obresti na posojila, diskriminacije ter čedalje težji pogoji za najemanje posojil in zmanjševanje sredstev za nova posojila. K temu je treba dodati še dejanski razpad žarišču dogodkov« MADŽARSKI „MODEL Prizadevanja, da bi popravili stare napake in da bi okrepili gospodarski položaj države in prebivalstva so se održala tudi v postopni demokratizaciji. Od vseh držav Varšavskega pakta, je Madžarska danes najbolj odprta. V zadnjih letih se je postopno izboljševal standard; Madžarska je stabilna tako v gospodarskem kot v političnem pogledu. Upoštevajoč splošna načela graditve socialistične družbe, Madžari nikoli niso pozabljali na to, da je treba ob tem upoštevati lastne specifične pogoje. Poznavalci madžarskega razvoja n* nekoliko poenostavljen način trdijo, da je ta dežela v nekoliko boljšem položaju kot ostale vzhodnoevropske socialistične države. Dobro organizirano kmetijstvo daje dovolj hrane za domače potrebe in tudi za izvoz na zahodno in na vzhodnoevropsko tržišče. Po drugi strani si je Madžarska s svojim članstvom v SEV zagotovila energijo, kar je odločilnega pomena ža nadaljnji razvoj. svetovnega trgovinskega sistema in neuspešna pogajanja o mednarodnih sporazumih o surovinah. Gospodarsko večstransko sodelovanje je pravzaprav ohromljeno, podpisniki ne uresničujejo sklenjenih sporazumov; Nekatere razvite države so poleg tega sprejele tudi posebne gospodarske ukrepe proti posameznim državam — pri tem so skrbele le za svoje politične cilje. Sedanji položaj v finančnih in trgovinskih odnosih v svetu je takšen, da je nedvomno v prid razvitemu svetu. Funkcioniranje finančnih institucij in njihova politika sta podrejena političnim ciljem in ne upoštevata problemov ter potreb držav v razvoju. Slabšanje gospodarskega položaja je vedno resnejša grožnja miru, zato Jug poziva k čim hitrejšemu sprejemanju skupnih ukrepov in k akcijam, ki bi omogočile vzpostaviti novo mednarodno gospodarsko ureditev. Med problemi, o katerih bodo razpravljali v Beogradu, so tudi dolgovi svetovnega Juga. Predlagane rešitve so v okviru veljavnega finančnega in denarnega sistema, v njih Mednarodni razvoj v zadnjem desetletju je bistveno vplival na povečevanje madžarskega izvoza. Po madžarskih podatkih dela za izvoz 60 odstotkov vseh zaposlenih. Od vseh vzhodnoevropskih držav je Madžarska najbolj odprta za zahodnoevropsko tržišče in več ~ kot polovica celotnega izvoza gre za zahod. Istočasno pa' . si madžarski gospodarstveniki prizadevaj«? krepiti tudi povezovanje v okviru SEV. V madžarskem gospodarstvu izvajajo nekatere zanimive reforme, vendar, kot je to za naše sosede značilno, razmere se bodo še zaostrile do leta 2000, ko se bo prebivalstvo celine podvojilo na kakih 800 milijonov. Predlani* je proizvodnja hrane v Afriki upadla za 2 odst, medtem ko je drugod po svetu porasla za 2,4 odstotka. V zadnjih nekaj letih je na Afriko odpadla dobra tretjina vseh vojn in oboroženih spopadov, ki so izbruhnili po svetu, in v njih je izgubilo življenje najmanj dva milijo- pa je čutiti zaskrbljenost, ki so jo izrazili tudi na nedavni konferenci neuvrščenih — namreč, da ta sistem ni zadovoljiv. Peto ministrsko zasedanje »skupine 77« je zaključil argentinski zunanji minister Aguirre Lanari, kije poudaril, da je bilo »duh neuvrščenih čutiti tudi v Buenos Airesu in da je okrepil akcijo držav v razvoju, katere cilj je najti rešitve gospodarskih problemov, ki bolj kot kdajkoli prej posegajo tudi na politično področje. Na zasedanju UNCTAD v našem glavnem mestu bo sklepe sestanka v Buenos Airesu pojasnil argentinski predsednik Bignone. Šestega zasedanja UNCTAD pa se bo udeležila tudi predsedujoča gibanju neuvrščenih Indira Gandhi, kar bo še bolj poudarilo vezi med neuvrščenimi in državami v razvoju. Zasedanja »skupine 77« v Buenos Airesu so se prvič udeležili tudi kitajski pred-’ stavniki, ki so bili posebni gosti. Opozorili so, da se je Peking pripravljen karnajbolj zavzeti za dosego skupnih ciljev manj razvitega dela člo- za 11 'milijonov Madžarov. Tudi inflacija za Madžarsko ni nobena neznanka, vendar jim jo uspeva kontrolirati in zadrževati na zmerni meji. Osnovno vprašanje današnje Madžarske je v tem, kako obdržati politično in gospodarsko stabilnost, kako obdržati sedanjo rast razvoja. Prisotnost Madžarske v Mednarodnem monetarnem skladu ji daje tudi nekoliko več možnosti za najemanje posojil, brez katerih bi država zabredla kot trdijo analitiki — .v hude gospodarske težave. Po eni strani se madžarsko orožjem, od tega 1,6 milijona v redni vojski in 1,2 milijona v polvojaških enotah. Na vsakega Afričana odpade po dobrih 30 dolarjev za vojsko, medtem ko je v tretjini afriških držav povprečni dohodek na prebivalca manj kot 100 dolarjev. Afričani svojo oborožitev zagovarjajo zaradi naraščajoče agresivne politike Južne Afrike, ki resda pomeni resno grožnjo svojim sosedom, toda malo je verjetno, da bi Afričanom uspelo združiti razdrobljeno vojsko proti Južni Afriki. Bolj verjetno je, da gre oborožitev na račun . tega, da bi posamezni režimi v lastni državi onemogočali opozicijo. Afrika pa je v zadnjih letih več kot petdesetkrat dokazala, da se zna dobro oborožena vojska obrniti tudi proti režimu, ki jo je postavil na noge v svojo obrambo. Samo v zadnjem letu je bilo na raznih koncih Afrike po ducat udarov ali poskusov udara, med drugim v Keniji, Tanzaniji, na Sejšalih, v Zgornji Volti in Gani. Nekateri izmed teh prevratov so izzvali socialne nerede in opozorili na to, kot piše kenijski »Daliy Nation«, da so lačni ljudje najbolj nevarni vir političnega vrenja. Strokovnjaki pravijo, da je poglavitna krivda za tovrstno stanje v zgrešeni razvojni politiki večine afriških vlad, ki so z ene strani naprej dajale prednost izvoznim kulturam na račun prehrambenih, z druge strani pa se zanašale na tujo pomoč, ki pa je problem samo podaljševala v nedogled. Ta čas kake tri milijone ljudi ogroža v Etiopiji lakota. Suša je prizadela tudi vrsto drugih držav. V Afriki je danes polovica vseh beguncev na tem svetu, to je skupno dobrih pet milijonov ljudi. Afrika v četrt stoletja svoje neodvisnosti še ni našla prave poti kako naprej. ostale države, članice SEV. Predvserjj Poljska in Romunija, ki sta se v preteklosti premočno odprli na Zahod, najbrže lahko iz madžarskega primera potegneta kakšen nauk zase. Z nekoliko bolj opreznim odiranjem si je Madžarska zagotovila manj moteno najemanje tujih posojil, kar državi tudi danes omogoča visoke pokazatelje uspešnosti. Kombiniranje novih metod, ki v prvi vrsti poudarjajo potrebo, da seje treba opreti predvsem na lastne sile, torej tudi na zasebni sektor, ni vedno deležno razumevanja. Madžarski voditelji takšne kritike zavračajo s trditvijo, da gre v njihovem primeru za edinstven način povezovanja družbenega,zadružnega in zasebnega interesa. Uspešna formula madžarskega kmetijstva dobiva tako vse širše razsežnosti. Dandanes, ko se vse vzhodnoevropske države prebijajo skozi gospodarske težav(e, dobiva madžarški primer vse večji pomen. MONTESSOR --zasedanja mednarodne alistične internacion«« , Portugalskem so ubiU F stavnika Palestinske . dilne organizacije, F pripisujejo Izraelcem. TEHERAN -jo, da Izrael popravlja'0! napad na Sirijo. BUKAREŠTA ' romunsko mejo Pres Lanof milijona manj W Jug0. kot leto poprej, 'a* slovani niso več prti mu romunskih gosto • BRUSELJ - Belgiji znova sojih vini hormone U- n-pred leti prepovedali, ugotovili, da po/^ L hot Živinorejci dodajajo j. mone krmi, ker s tem šajo stroške vzreje. OSLO-P” je 46 odstotkov Notgjj izreklo proti r^^et novih ameriških ra . gvTo-njega dometa v zahodu pi. PEKING -se je odločila, turno sodelovanje z ^lajski so te dale politični az teniški igralki Hou , PRAGA — ČSSK položaj cerkve v tej zgledu na Poljsko«. BONN-Dobron^ so novim »zelem bis° cem poslali krava^’^psos8 spodobno oblekli- v parlamentu pnk ^vetjih’ bojkah in Pisan£ Xtim. Vsem osemindvajs; odredili rnest0jnac;rtiboti^1^ vici, kar je hudo si Toda zeleni so se nam {ete na sredo dvorane- nOveg so bojkotirali nast P v-tre-kanclerja Kohla 1 ^ili |Z nutku prisege um dvorane. MARSEILLES'^ir osebe so v soboto pjStok strelile več nab^Lg ko^ na fasado sovjftskJ s« lata. Pet dn« P*^ Francozi izgnali državljanov. VESTNIK, I4 STRAN 2 OGLEDALO TEDNA IVE najboljša generalka 1 Storili smo vse, da bo letos prišlo k nam kar najmanj tulih gostov. Že v predsezoni Iin predvsem med velikonočnimi prazniki. Za goste, ki so preživljali svoj velikonočni vikend pri nas, marsikje ni bilo preskrbljeno tako, kot so zanje poskrbeli Iv konkurenčnih turističnih državah. V vsakem turistič-nem kraju je primanjkovalo kakega blaga. Tu ni bilo ma- Isla, drugod ni bilo mleka, °'ia, malodane povsod ob srednjem in južnem Jadranu Pa ni bilo dizelskega goriva, “o makarski rivieri je sam I sef tam turizma prazniki obdavčevanju v kmetijstvu Člani republiškega komiteja za kmetijstvo. gozd arslvo ' in prehrano so se na-seji ' Ljubljani najdlje zadržali pr i obravnavi predloga za izdajo zakona o ugotavljanju in obdavčevanju dohodka iz kmetijstva. V javnosti bo bržkone najbolj odmeven predlog za iz-/dajo zakona o dopolnitvi davčnega sistema v kmetijstvu. ki se bo kmalu znašel tudi pred delegati republiške skupščine, zakon pa naj bi sprejeli še letos. Gre za nadaljevanje pobude, ki se je pred dobrim letom dni ustavila v delegatskih klopeh. ker ni bila celovita, četudi že takrat ni bilo sporno, da so spremembe in dopolnitve obdavčevanja v kmetijstvu nujne. Tokratni Predlog, ki bo opremljen tudi / v«irčnimi izračuni, kaj bodo spremembe pomenile za kmetovalce, temelji za zdajš-M razmerah, na postopnem _ ^enačevanju položaja kme-ležajem delavcev v u™^rn delu, ker leta 1954 kot c?' istrski dohodek in dn"xa Za odmero davka tik/^'h. °bveznosti iz kmeti. an' 'več realen. Tako ™,do kmetje poslej - ko bo Jk na osnovi dejanskega dohodka (pri industrijski pri-e av' in prireji, ki ni vezana a obdelavo zemlje) in n.a jzP°P°lnjene metodo-oje katastrskega dohodka. Aaš turizem na G AST 83 I wisliena sezona je pred vrati n Prizadevanja ter rezultati naših '®'s®nih organizacij se -v gi»' Wn' zaključujejo. Vsi pomemb-sejmi so končani. Od 19-area do 14. marca je bil takšen jejejn tudi v Celovcu imenovan it — sejem gastronomije tJ^^aa.Tega sejma so se ude-™e tudi slovenske turistične Racije,ki so tokrat — začuda — ^stopili enotno in tudi dokaj aspešno. i*fno urejen paviljon, lectova *’ ** l'k delili obiskovalcem informacije o možno-kl .)ranja in dopustovanja v aveniji so pritegnile marsikate-obiskovalca na sejmu G^ST-da ? T3™' Avstrijci so ocenili, toVke'ei',a v lastnem paviljonu vS predstavnikov bila intenzi-Ji? ?a s° pričakovali. V GVSt 83 pa je bilo tudi rk/^anafoo tekmovanje kuba-žel r aatakarjev posameznik de-stavn-t- na tem 80 se na$ pred-ostnVv d"'M" odrezali, saj so J' srebrno kuharsko kapo za nan<.at?'^" menu, v posameznih smbS? pa nekaj zlatih in tudi odličij. tudi a *le s tem tekmovanjem sWka naše celovite itiardi Ponudbe in prepričala je ?katerega obiskovalca, da se letmA^a^njem trenutku odločil lističu' ^'meniji. Tudi sami tu-enot?« delavci so ugotovili da je aojtn Nastop na podobnih borzah z» us^’ Ugotavlja več možnosti lovil po delovnih organizacijah plinsko olje, da so z njim lahko napolnili tanke avtobusov tujih gostov, piše Delo. Marsikaj bi lahko storili. Na primer z dinarskimi čeki, v katere so tujci pretopili svoje devize in mislili, da bodo zanje dobili tudi določeno korist: do 10-odstotni popust pri plačevanju storitev v lokalih, s katerimi opravlja združeno delo. V Sloveniji, Istri in ob Kvarne-rju teh problemov tujci niso pri čemer bo temelj ugotavljanje dohodka, ki gaje možno doseči. Nobenega dvoma ni. da čas in razmere terjajo spremembe tudi v davčni politiki v kmetijstvu. Davki so . »instrument« države, naša skupnost pa nikoli ni težila k tem u. da bi iz kmetijstva »vlekla« denar. Doslej ga ni. kajti na leto je bilo na osnovi davkov v kmetijstvu v Sloveniji zbranih največ 220 m ilijonovdinarjev. in tudi poslej ga ne bo. Kar bo sprememb, bodo naravnane bližje k realnosti, zagotavljanju socialne varnosti kmetov, za pomoč pri uresničevanju razvojne strategije v kmetijstvu. lotile pa se bodo tudi doslej povsem neurejenih zadev (priznavanje osebnega dohodka kmetu itd.). KAKO DO STANOVANJA? Odkar dobivamo na privarčevano vsoto velike obresti, so nam krediti naenkrat predragi — zlasti za gradnjo stanovanj z namenskim varčevanjem. Po Beogradu kroži o tem anekdota: varčevalec je po desetih letih varčevanja v neki ugledni beograjski banki izgubil upanje, da bo kdaj koli lahko prižel na ta način do stanovanja, zato je svoje hranilne vloge dvignil, potem pa se je pokazalo, da je bil edini varčevalec za stanovanje v tej banki. Ta črni, pesimistični futurizem velja za vse vrste namenskega varčevanja po klasičnih bančniških metodah, zato ljudje, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, vse bolj razmišljajo o tem, kako bi prikrojili varčevanje našim možnostim in našim razmeram življenja in delovanja. Tako so si v stanovanjski zadrugi Sumadija v Beogradu izmislili primernejši način varčevanja, po katerem bi bile obresti za vloge in za kredite znatno manjše kot v bankah, koristi od namenskega varčevanja pa take, da se ne bi več dogajalo, da ima banka samo enega varčevalca za gradnjo ali nakup stanovanja in da še ta omaga v njenem varčevalnem sistemu. Zadruga, o kateri govorim, se je odločila za varčevanje, s katerim dobi njen član čez dve leti dovolj kreditov, da v dveh letih zgradi stanovanje, sicer prevzame zadruga, kot kazen, plačevanje stanarine za stanovanje svojega člana. Tako bi se stanovanje v zadrugi amortiziralo v dvajsetih letih in ne v 240 letih, kot to velja zdaj za družbeno grajena stanovanja, vendar je težava v tem, da je takšno varčevanje samo za globoke žepe. Clan te zadruge je namreč lahko le občan, ki lahko vplačuje mesečno 20.000 dinarjev, in sicer le tedaj, če vnaprej vloži na zadružno hranilno knjižico 500.000 dinarjev. Odplačevanje kreditov je prav tolikšno oziroma le nekaj manjše in traja okrog 20 let, a če med tem gradnjo podražijo, ima zopet možnosti za najemanje kreditov pri zadrugi. Seveda gre za načrte v več variantah, ki pa so vse nedostopne občanu, ki ima skupne mesečne prejemke okrog 20.000 dinarjev, vendar s pripombo, da je v Beogradu dovolj občanov, ki si takšno varčevanje lahko privoščijo in da je tudi na ta način družbena gradnja znatno olajšana. Ni nujno, da bi ljudje varčevali za velika stanovanja, saj je za novoporočence dovolj od 30 do 35 kv. m stanovanja, če jim zadruga lahko v doglednem času zagotovi za zamenjavo večje stanovanje. To projekti omenjenega varčevanja upoštevajo in predvidevajo, in sicer po posebnem postopku Varčevanja. Kakor zdaj kaže, ima zadruga že zagotovljenih za čez 12 tisoč stanovanj lokacij skoraj v vseh beograjskih občinah, in tako se bo kar kmalu pokazala realna vrednost delovanja te stanovanjske zadruge. To je v duhu splošne politike vključevanja osebnih sredstev v sfero stanovanjske graditve, ki je doslej niso kaj dosti podpirali, če vemo, da so nekdanje zadruge te vrste odrivali le na obrobne lokacije in jih praktično s tem tudi zanemarjali. Posebnost stanovanjske izgradnje v Beogradu pa je tudi pobuda za dodeljevanje lokacij za gradnjo stanovanj delovnim organizacijam, ki so pripravljene angažirati svoje delavce, zlasti mladino za udarniško delo po metodi mladinskih delovnih brigad. Ta predlog proučujejo mestni forumi, ki so očitno zainteresirani za vsako akcijo, ki pomeni združevanje dela in sredstev. Pokazalo se je namreč, da je pri delovnih organizacijah veliko neizkoriščenih sredstev in tudi veliko več možnosti sodelovanja pri gradnji cenejših stanovanj. Tako se na zanimiv način oblikuje raztnišljanje o združevanju dela in sredstev mimo klasičnega ravnanja s kapitalom, ker je očitno, da rezultati dela niso isto kot dobiček ali kapital, ki ga banke najraje drago prodajajo, namesto da bi ga vsi skupaj s pridom obračali na najcenejši način. Kdor je pripravljen hitro in naravnost reševati probleme, deluje po metodi, ki jo označuje ljudska modrost: kdor hitro da, dvakrat da, a lahko jo uporabimo tudi kot misel: kdor hitro dela, dvojno naredi. ...... Kot vemo, pa se vselej najbolj mudi mladim, kajti od njih ne moremo pričakovati, da predolgo čakajo na vstopanje v življenje, saj bomo sicer imeli v družbi ljudi, katerih puberteta traja predolgo, kot pravijo o sebi mladi. Viktor Sirec j občutili. Drugod po Dalma- B ciji in še dlje proti jugu dr- B zave pa so bile z dinarskimi čeki neizmerne težave; turističnim delavcem se jih ni dalo niti ponujati, kaj šele B prodajati. | Jugoslavija ima ob Jadra- ® nu 450 tisoč postelj in 300 tisoč prostorov v kampingih, 200 tisoč postelj v družbeni B in 250 tisoč postelj v zasebni B lasti. Vse to bi bilo treba prodati tujim turistom, kajti domači turisti imajo vse manj denarja, da bi vsote, ki £ jih gostitelji zahtevajo za prenočnino in preživnino, „ lahko plačevali. Temeljno vprašanje, ki se poraja ob gradivu za izdajo zakona o ugotavljanju in obdavčevanju dohodka iz kmetijstva. pa je takšnole: sistem obdavčevanja v kmetijstvu je treba graditi na osnovi pričakovanega pridelka na kaki površini ali drugače povedalo. stimulirati je treba tistega, ki z zemljišča več pridobi, bolj obremeniti tistega, ki slabo dela. Ker mora davčna politika tudi usmerjati dolgoročno kmetijsko politiko, je treba davčni sistem naravnati tudi v smer, ki naj spodbuja, da bo zemlja čim bolje obdelana, da se ne bo več drobila, da jo bodo imeli tisti, ki jo obdelujejo in živijo od nje. To je strategija kmetijstva, ki se upira zdaj še vse preveč razširjenemu slovenskemu »vrtičkarstvu«. (po Večeru) ENERGETSKI IZZIVI Verjeti je, da bi se splačalo Med tista območja v naši republiki, kjer v zadnjih nekaj letih skrbneje iščejo nove energetske vire in načrtneje raziskujejo možnosti za izkoriščanje obstoječih, sodi tudi Pomurje. Znano je namreč, da je ta del severovzhodne Slovenije bogat z naravnimi danostmi (rudnimi bogastvi), kakršne so nafta, zemeljski plin, geotermalne in mineralne vode, glina, premog in sorazmerno močan hidropotencial. Po zadnji vojni je bilo na območju naše regije (občine Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona) izvrtanih blizu 190 vrtin, od tega kakih 70 1 raziskovalnega značaja. Med posebej donosnimi kaže najprej omeniti tako imenovane bazene v Petišov-cih, Dolini, Filovcih, Moravcih in delu Slovenskih goric. Zadnji podatki pravijo, da smo od leta 1945 do danes na naftnem polju Petišov-ci pri Lendavi pridobili blizu 670 tisoč ton nafte, na plinskem polju Dolina pri Lendavskih goricah pa približno 27 milijonov kubičnih metrov plina. Najnovejše raziskave premoga, ki so zajele tudi svojčas že izkoriščene premogovnike, denimo Mursko Središče, Presika pri Ljutomeru in Medvedci pri Ptuju, so pokazale, da je kalorična vred- Temeljna naloga SZDL je stabilizacija Pred socialistično zvezo v murskosoboški občini je v letošnjem letu toliko nalog, da jih je enostavno težko vse našteti. Zdaj je temeljna naloga frontne organizacije, da s svojim delovanjem podpre uresničevanje gospodarske stabilizacije. To izhaja tudi iz nedavno sprejetega operativnega programa občinske konference socialistične zveze za letošnje leto, v katerem velja osrednja pozornost množični politični mobilizaciji delovnih ljudi in občanov. Prepričani so, da bodo le tako lahko dosegli pomemben prispevek k stabilizacijskim prizadevanjem, hkrati pa spodbudili delo v krajevnih skupnostih, kjer naj bi tudi v sedanjih razmerah hitreje urejevali komunalna in druga, za vsakdanje življenje in gospodarski razvoj pomembna vprašanja. S pomočjo frontnih delov SZDL pa bodo v organizacijah združenega dela skušali ustvarjati zavest, voljo in odgovornost za doseganje boljših uspehov, večje produktivnosti in racionalne porabe. V tej zvezi bi naj družbeno varčevanje preraslo v organizirano in kontinuirano gibanje ter zavestno ravnanje ljudi v vsakdanjem življenju. Kot so zapisali v programu dela, bi naj konkretna aktivnost glede varčevanja z energijo in zbiranja sekundarnih surovin stekla na terenu že v drugem trimesečju letošnjega- leta. SZDL, poudarjajo, pa se ne zavzema za, uvajanje bonov, kajti z, njihovo pomočjo ni mogoče rešiti proble-' ma preskrbe z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Rešitev je možna le v zadostni proizvodnji blaga. Zato je nujno aktiviranje in trajno delovanje potrošniških svetov v krajevnih skupnostih in občinski konferenci potrošnikov, povečati pa je potrebno odgovornost trgovine glede pravočasne nabave ustreznih količin blaga. Socialistična zveza pa se mora konkretneje ukvarjati tudi s stanovanjsko problematiko, kjer je treba uveljaviti položaj občanov-stanovalcev pri gospodarjenju s stanovanji. Predvsem pa je treba zagotoviti ustrezne materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za uspešno delo hišne samouprave, ki je doslej capljala na mestu. Nič manjši.pomen ne pripisujejo področju socialne politike, zlasti še raznim oblikam sosedske in druge podobne pomoči občanom. S širšimi družbenimi akcijami pa namerava SZDL v murskosoboški občini vaškim krajevnim skupnostim vdihniti več življenja, saj so doslej kmetijskim vprašanjem namenjali premalo pozornosti. Posebno skrb namenjajo zlasti uresničevanju setvenih planov, spravilu in odkupu poljedelskih pridelkov, dvigu produktivnosti in s tem količinam proizvedene hrane. Prav od krepitve dela sekcij za kmetijstvo in samoupravnih organov kmetijske zadruge si veliko obetajo. Razumljivo je, da bo povsod v ospredju krepitev sistema socialističnega samoupravljanja, pri čemer izpostavljajo nadaljnji razvoj delegatskega sistema in odnosov v občini. Zato je nujno večja odgovornost socialistične zveze in dru- nost premoga ponekod dokaj visoka, zlasti okoli Benice pri Lendavi. Računajo, da znašajo skupne zaloge premoga na tem območju nekaj nad 131 milijonov ton. Se obetav-nejše, vendar le približne, so ocene o zalogah nafte v Petišovcih: bilančne naj bi znašale okrog 105 tisoč ton, po prognozah pa kar pet milijonov ton. Bilančnih zalog plina je v Petišovcih in Dolini kakih 165 milijonov kubičnih metrov, perspektivnih pa okoli 30 milijard kubičnih metrov. Zemeljska nedra Pomurja skrivajo v sebi tudi ogromne količine geotermalne energije pa naj gre za hidrogeotermalno ali petrogeo-termalno. O tem so se strokovnjaki zedinili že na prvem posvetovanju o koriščenju termomineralnih voda 2. in 3. aprila 1975 v Moravskih gih družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela za delo delegacij, razvijanje metod njihovega dela, usposabljanje delegatov in podobno. Predvsem pa je važna krepitev SZDL kot fronte subjektivnih sil in kot najširše množične družbenopolitične organizacije. To v praksi pomeni, da je treba preše- ZA DOSLEDNO URESNIČITEV INVESTICIJ Upoštevajoč zaostrene pogoje gospodarjenja v lanskem letu so v murskosoboški občini lahko dokaj zadovoljni z doseženim, saj so v glavnem izpolnili planske cilje, ponekod pa sojih celo presegli. Zlasti velja to za povečan izvoz, nemoteno proizvodnjo in dobro oskrbo prebivalstva, posebej pa za nekatere nominalne podatke, kot je, denimo, celotni prihodek, ki je višji za 41 odstotkov, česar niso pričakovali niti največji optimisti. Prav tako je nadvse ugodno 4-odstono povečanje kmetijske proizvodnje, ki je tudi nad pričakovanji, in 4,5-odstotna rast industrijske proizvodnje. Ob upoštevanju inflacije in dviigu cen za 30 odstotkov so ti rezultati boljši od slovenskega povprečja. To so med drugim ugotovili na seji novoizvoljenega občinskega odbora medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje v Murski Soboti, ki ga poslej vodi mag.. Jože Kovač, ob razpravi o osnovnih značilnostih gospodarjenja v lanskem letu. Poudarili pa so, da smo bili manj uspešni pri uresničitvi plana investicij, kar onemogoča možnosti večjega zaposlovanja. Zato so se zavzeli, daje treba povsod še enkrat pregledati, zakaj se določeni investicijski programi, ki so jih sprejeli v združenem delu, ne izvajajo in tudi oceniti njihoyo realnost. Člani odbora so zato vztrajali na dosledni uresničitvi investicij za letošnje leto, ko se bo treba spričo znanih težav še bolj nasloniti na lastne sile, več pozornosti pa bodo morali v organizacijah združenega dela nameniti učinkovitejšemu združevanju dela insredstev. Posebej zato, ker smo v murskosoboški občini v sedanji situaciji že zamudili „vlak” za večje in pomembne investicije. • Spodbudno pa je nedvomno dejstvo, da so se tokrat že lotili ocene gospodarskih gibanj v prvem tromesečju letošnjega leta, ko se zaostrene razmere nadaljujejo. Za to obdobje pa so značilni, kot so opozorili v razpravi, visoki nominalni pokazatelji, inflacija in porast cen, pri čemer je velikega pomena, da so organizacije združenega dela dobro oskrbljene z reprodukcijskim materialom, kar omogoča nemoteno proizvodnjo. Ob podatku, da bi se pri 620 obrtnikih v murskosoboški občini lahko v tem trenutku zaposlilo okrog 200 novih delavcev, pa so člani občinskega odbora podprli pobudo, da bi v drobnem gospodarstvu kazalo izkoristiti vse notranje rezerve in povzeti dobre primere iz ostalih slovenskih občin, saj bi na ta način lahko v mnogočem omilili žgoč problem nezaposlenosti. Milan Jerše toplicah, da bi se pred nedavnim (7: marca letos) na drugem takem posvetovanju prav tako v Moravskih toplicah dogovorili za sklenitev sporazuma o strokovno-tehničnem sodelovanju med Ina-Naftaplinom iz Zagreba in delovno organizacijo Radenska iz Radenec. Pri tem naj bi sodelovali: Ina-Nafta Lendava, sozd ABC Pomurka, medobčinska gospodarska zbornica, geološki zavod iz Ljubljane in verjetno še kdo. Gre v najširšem smislu za to, da bi naposled na podlagi številnih študij in elaboratov, večidel shranjenih v arhivih zagrebške Ine, izdelali inventuro vsega, kar premoremo v regiji in se naposled odločili, kaj in kako raziskovati in izkoriščati. Nenazadnje tudi zato, ker ima to skrajni del Panonske nižine dokajšnje možnosti, da razvija in koristi tako imenovane alternativne (obnovljive) vire energije, kot so: sonce, voda, veter in podobne. Branko Žunec či sedanje stanje forumske front-nosti in dejansko frontnost zagotavljati v neposrednih akcijah v bazi. Hkrati je potrebno krepiti delo koordinacijskih odborov in svetov v okviru OK SZDL, kjer m^—ta priti do polne veljave zlasti ustvarjalna kritika in demokratični dialog. Milan Jerše STRAN 3 zvrtali v lanskem letu. Močan pritisk plina preko barov je P°' škodoval MO metrov ceri, ki so M*'*™*’*’;." £k<£^ na srečo pa ni poškodoval, okohsMti obje ov. _ j t rog milijon dinarjev. DeforeH]^^ so fake^S^Tpritisk, tako da seje vrtina umirila, kot temu pravijo beli a trenutek se najbolj ubadajo z nabavo ustreznih kemikalij, s katerimi bodo vrtino ponovno obdelali. Gre za uvoz teh kemikalij, vendar računajo, da bodo to kmalu uredili. Potrebno bo seveda vsaditi tudi nov® cevi iti sicer pripraviti to perspektivno vrtino za redno eksploatacijo, ki bi v veliki meri rešila probleme petrokemične industrije’’Lendavi. Janih. od tedna S seje predsedstva PMS SZDL O pokojninah, volitvah, NNNP LENDAVA — Število zadev na sodišču združenega dela in lendavske občine se je v lanskem letu zmanjšalo za 36 odstotkov v primerjavi z letom 1981, vendar pa zaskrbljuje čedalje večje število sporov med delavci in zasebnimi obrtniki, so med drugim ugotovili na seji izvršnega sveta skupščine občine, ko so razpravljali o delu sodišča združenega dela in delu družbenega pravobranilca samoupravljanja v lanskem letu. V delovnih organizacijah še vedno prevladujejo spori iz delovnih razmerij. Pravobranilec samoupravljanja je v lanskem letu predlagal tudi začasni ukrep družbenega varstva za Varstroj TOZD Varis in ugotovil, da so samoupravne delavske kontrole še vedno neaktivne. DOLGA VAS — V edini opekami v lendavski občini se trudijo, da bi prihranili pri energiji. Tako nenehno izpopolnjujejo opremo in tehnološki postopek pri izdelavi opečnih izdelkov. Lani so s sorazmerno majhnimi izboljšavami prihranili kar 52 ton mazuta. Energijo so prihranili tudi zaradi stalne kontrole toplega zraka pri generatorjih, pripravljajo pa tudi druge varčevalne ukrepe, ki bi še bolj zmanjšali porabo dragega mazuta in električne energije. Zaradi izboljšav upajo, da bodo letos prihranili od 200 do 250 ton mazuta pa tudi veliko elektrike, kar se bo pri gospodarjenju močno poznalo. LENDAVA — Na seji koordinacijskega odbora za SLO in DS pri predsedstvu občinske konference SZDL so oblikovali program aktivnosti letošnjih akcij NNNP. Znano je, da bo letos v aktivnosti priključena tudi skrb za varnost pri delu, sicer pa celoten program nadaljuje lani začete aktivnosti. Poseben poudarek bodo namenili krepitvi narodne in civilne zaščite, več pa bo potrebno storiti tuJi na področju cestne preventive. V nekoliko novejšem sestavu se je v ponedeljek v Murski Soboti sestalo predsedstvo pomurskega medobčinskega sveta SZDL z dokaj zajetnim dnevnim redom. Najodgovornejši člani regijske frontne organizacije s predsednikom Borisom Pre-jacem so se kratko in jedrnato seznanili z izvedbo javnih razprav o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se zmenili za kadrovske prirpave na volitve v organizacijah socialistične zveze po občinah in pregledali nekatere aktualne naloge ter kadrovske zadeve. Pri prvi točkije prevladala ugotovite’v, da je socialistična zveza z vsemi frontnimi, deli, zlasti sindikatom, sveti za socialno-zdravstveno politiko, politični Sistem in kmetijsko-gospo-darska vprašanja, uspela dovolj široko in razgibano zastaviti razpravo o osnutku omenjenega zakona, ki je na našem območju še posebej aktualen za kmetijske proizvajalce. Razpravo naj bi zaokrožili še ta teden, ko je treba hkrati zbrati tehtnejše pripombe in jih posredovati na republiško konferenco SZDL. Tokrat so tudi prvič spregovorili o kadrovskih pripravah na volitve v organizacije SZDL in naglasili, da bodo kadrovski postopki potekali do konca novembra, nakar bi opravili volitve z doslednim spoštovanjem načel in meril kadrovske politike, posebej pa usmeritev za kolektivno delo, vodenje in odgovornost ter javnost dela. Pri aktualnih nalogah je bil govor o programih akcije NNNP ’83, ki jih bo spremljala in usklajevala posebna delovna skupina, o uresničevanju setvenih planov sladkorne pese, ki smo jih letos v Pomurju zadovoljivo izpolnili, ob koncu razprave pa so se člani predsedstva PMS SZDL seznanili z zaupno informacijo predsednika RK SZDL Franca Šetinca. ki kritično ocenjuje zdajšnje zaostrene razmere v republiki in državi. g 2 Z ZBORA POMURSKE BANKE V MURSKI SOBOTI POMURCI ZELO VARČUJEJO do tedna Kljub visoki stopnji inflacije in osebnim dohodkom, ki precej zaostajajo za naraščanjem cen, Pomurcem še vedno uspeva, da nalagajo nekaj denarja na hranilno knjižico. V Ljubljanski banki — Pomurski banki v Murski Soboti so na zadnjem zboru dokaj ugodno KOMENTIRAMO Usmerjena javna razprava Ne gre za nobeno usmerjanje ali pritiskanje od zgoraj, vendar pa javna razprava o idejnopolitičnih vprašanjih usmerjenega izobraževanja in nalogah komunistov na tem področju, ki so jo organizirali v Ljutomeru, vsekakor zasluži m alo več pozornosti, in to kritične. Gradivo in teze so bile pripravljene in objavljene, a razprava se je vrtela daleč od tega. Res je, da se profesorji in dijaki vrtijo v začaranem krogu pomanjkanja učbenikov za usmerjeno izobraževanje, da so le-ti iz nekvalitetnega papirja, da so predragi; resje, da učni programi niso usklajeni — gre za širši pojem neusklajenosti: usmerjamo srednje šolstvo, ob tem pa so priprave za usmerjeno osnovno šolstvo in univerze še neusklajeni, se pravi še vedno neusmerjeni. Res je tudi, da še vedno ni povezave med združenim delom in šolstvom, vsaj glede kadrovskih potreb in proizvodne prakse. Prav je imel dijak, ko je dejal, da na praksi ni dobil vsega tistega, kar bi moral po programu, še več: »V delovni organizaciji, kjer sem bil, sem dobil napačen (ali pravilen) vtis o odnosu do dela: delavci iz pisarn so hodili v mesto, jih ni bilo dve ali tri ure, nato pa so se vračali -s polnimi vrečkami...!« Tako mladega, bodočega delavca ne moremo vzgajati. Pravzaprav je bilo zelo malo povedano o idejnopolitičnih vprašanjih usmerjenega izobraževanja. Nič pa ni bilo povedanega o nalogah komunistov na področju, ki so ga obravnavali. Tudi ne pri tistih vprašanjih, ki so jih sami načeli. Prav bi bilo, če je že javna razprava, da bi povedali: to in ono nam ni všeč, a kot komunisti bi morali narediti to in ono (se zavzeti, da bi v OZD di- jakom na praksi pokazali pravilen odnos do dela, da bi zveza komunistov sprožila vprašanje učbenikov, njihovo strokovnost, ceno, kvaliteto ...), vendar pa razprava tega ni'nakazala, niti pokazala. Res je, da je'usmerjeno šolstvo (predvsem tisto srednje) še v povojih, ali v dobi, kjer so otroške bolezni opazne. A samo od sebe se ne bo nič rešilo. Takšne in podobnejavne razpravepa tudi ne. Več bi moralo biti konkretnosti, akcije, kajti v nasprotnem primeru lahko parafraziramo tisto znano: imamo pač takšno šolstvo, kot si ga zaslužimo. Dušan Lopamik ocenili varčevalne navade. Tako predstavljajo dinarska in devizna sredstva občanov kar 32 odstotkov denarja, s katerim razpolaga banka. Lani je imelo v tej banki vezane hranilne vloge 2370 občanov, 7600 jih je imelo žiro račune, brezgotovinsko poslovanje na tekočih računih pa se je uveljavilo pri 10.130 občanih. Skupaj je torej z banko tako ali drugače sodelovalo (in imelo naložbe) kar 138.653 Pomurcev. Seveda je vse to med drugim tudi rezultat varčevalnih navad in prizadevanj banke same. Le-ta namreč že novorojenčku podari bon, vreden 100 dinarjev, s čimer odprejo hranilno knjižico. Vlogo potem povečujejo starši, dedki, babice in drugi. Tudi šolsko varčevanje je zelo razvito; v pionirske hranilnice je vključenih 7 tisoč otrok. Varčujejo seveda tudi občani v delovnem razmerju, v zadnjem času pa se tudi upokojenci v vse večjem, obsegu odločajo za prejemanje pokojnine na hranilno knjižico. V Pomurju je zelo razvito tudi devizpo varčevanje. Lani so ,,devizni” varčevalci imeli za 30 milijonov dolarjev prihrankov, po- Na prvi seji se je v torek sestala komisija za oceno inovacijskih dosežkov, ki so v fazi prenosa v proizvodnjo, pri medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti. Člani, strokovnjaki iz organizacij združenega dela, so se dogovorili, da jo bo vodil Ivan Zabavnik iz radgonskega Gorenje—Elrada, v presojo pa so to pot dali „paket” inovacij iz soboške Panonije. Gre za kar 8 inovacij, vgrajenih v že obstoječe proizvode (npr. pnevmatski sadilnik, preša za baliranje sena in slame, nahrbtna motoma škropilnica ipd.), ki bodo šli večidel za izvoz. V ta namen bi rabili 165 milijonov dinarjev, pri čemer ra- leg tega pa so za 10 milijonov dolarjev konvertibilnih valut prodali in najeli kredite. V pomurskih menjalnicah pa so odkupili valuto za 5 milijonov dolarjev. Razveseljivo je tudi dejstvo, da tudi naši delavci, začasno zaposleni na tujem, pošiljajo vse več denarja. Nakazila so se povečala za 50 odstotkov. Zbor Ljubljarfske banke — Pomurske banke v Murski Soboti je ugodno ocenil lanske poslovne rezultate te osrednje bančne ustanove v Pomurju. Glede na predlansko leto je lani banka povečala bilančno vsoto za 33 odstotkov. Kar zadeva investicijsko dejavnost je bilo lani s strani banke realiziranih le 26 elaboratov. Krediti so bili dani v glavnem za vlaganja v primarno kmetijsko proizvodnjo v družbenem in zasebnem sektorju in za zaloge. Ker je zbor banke sprejel znižanje obrestnih mer, se utegnejo naložbe v proizvodnjo hrane še povečati. Od 1. aprila dalje so namreč obresti za kredite za družbeno proizvodnjo, odkup in zaloge kmetijskih pridelkov 18-odstotne, obresti za kredite za družbeno organizirano proizvodnjo pa so znižali z 18 na 16 odstotkov. Morda še nekaj besed o denarnem prometu v stanovanjsko-ko-munalnem gospodarstvu. V ta namen so ustanovili posebno poslovno enoto. V primerjavi zletom prej so v tem skladu sredstva povečali za 16 odstotkov. Na povečanje je zlasti vplivalo za 28 odstotkov višja vezava dinarskih sredstev občanov, ki hočejo s to obliko varčevanja priti do kredita. S. SOBOČAN Ob življenjskem prazniku našega Janka Liske Sredi urednikovanja, Idf riranja in pisanja jeM^ 75-letnico svoje ^1^ poti naš dober zn^ne ’fgSor in prijatelj, neumorni profesor požrtvovalni aktivist- , Liska. Kdo gateP^ Javnega delavca, ki ze eM v Ljubljani, ki se rad A rojstni Šentjur prt C ,I . rajši v ta naš svet ob MM je trikrat imel svoj do je na nek način še dane Zavzet slavist na-sv gimnaziji in levičars jen izobraženec v la letih pred drugo sv no vzgajal mladi rod, trdno vključil v remend občestvo in z delom P s obličje siromašne p . gj/ pridnimi in dobrimi 1" je učitelj in P^JAm Sodeloval je z vod! In ,ftacijah stiKP in v vseh manifes^ naprednega g,b^r.evalci s" kmurju. katerega utr^ ^ bili Klub prekmurskih0^ mikov, nekateri čla organizatorji D^!e,el M čkih fantov in deK , sodelavcev »^adeg« kmurca«, zagovorniki^ prijateljev Sovjetske zvez ljudskofrontnih sil. Pomurje lahko samo zagotovi mesno moko Vse mešalnice močnih krmil v Pomurju, ki proizvajajo krmilo za govedo, prašiče in perutnino, potrebujejo letno 2,9 milijonov kg mesne moke. Če bi v Pomurju predelali vse klavniške odpadke in poginule živali, bi potrebe rejcev zadovoljili z doma predelano surovino. Bivši kmetijsko-industrijski kombinat Pomurka, obrat mesnih izdelkov v Murski Soboti je v letu 1965 zgradil in predalname-nu za tiste čase moderno kafilerijo z zmogljivostjo predelave 15 ton klavniških odpadkov v 24 urah. povzroča pomurskemu gospodarstvu vrsto izredno težkih pro-blemov. V letu 1982 so v kafileriji proizvedli 1.105.375 kg mesne moke po 27 din za kg v vrednosti 29,845.125 dinarjev in 660.000 kg tehnične masti po 32 din za kg v vrednosti 21,312.000 dinarjev. Obseg klanja v klavnici Tovarne mesnih izdelkov v Murski Soboti je počasi, toda zvtrajno naraščal in v začetku 70 let presegel fizično zmogljivost stare klavnice. Ker je klavnica s hladilnicami posa'ala glavna ovira za nadaljnji razvoj Mesne industrije, ki se je razvila iz nekdanje Tovarne mesnih izdelkov, je Mesna industrija začela graditi in v letu 1976 odprla novo, moderno klavnico s hladilnicami in oddelkom za proizvodnjo pol-konzerv za izvoz. Povečanemu obsegu klanja in s tem povezano povečanim količinam klavniških odpadkov v kafileriji, zmogljivosti le-te, niso sledile in problem predelave klavniških odpadkov v SOZD ABC Pomurka seje pričel vse bolj zaostrovati. V minulem 1982 letu so znašale dnevne razpoložljive količine klavniških odpadkov in poginulih živali od 40 do 45 ton in so bile kar trikrat večje kot je zmogljivost sedanje kafilerije. Neskladje med razpoložljivimi količinami surovin in predelovalnimi zmogljivostmi Od leta 1965, ko so v M. Soboti zgradili kafilerijo, seje obseg klanja prašičev povečal za 342 odstotkov, tako so v letu 1982 zaklali že 185.111 prašičev. Goved pa so v letu 1982 v primerjavi z letom 1965 zaklali za 208 odstotkov več, oziroma 32.521 živali. Za potrebe sestavljene organizacije ABC POMURKA tj. vseh mešalnic močnih krmil, ki proizvajajo močna krmila za vse kategorije govedi, prašičev in perutnine, potrebujejo . letno 2.900.000 kg mesne moke, kar pomeni, da s predelavo klavni-ških odpadkov v ABC Pomurki pokrivajo 38 odstotkov potreb, oziroma bi jih lahko v celoti zadovoljili, če bi predelali vse klavniške odpadke in poginule živali, ki se pojavljajo pri reji in klanju živine v Pomurju. Kafilerija zmore danes predelati le del klavniških odpadkov iz klavnice Mesne industrije, ostale odpadke pa morajo bodisi nakopati, oziroma predati Koteks-To-busu, če ima proste predelovalne zmogljivosti, industrijske kosti pa pod ceno izvažajo v Avstrijo. Klavniške odpadke iz perutninske klavnice vozi DO Agromer-kur v kafilerijo v Zlatar Bistrico. Ker pa je tudi ta kafilerija preobremenjena, mora pogosto zavračati prevzem surovin, ki jih mora potem DO Agromerkur zakopati. Iz navedenih razlogov je novica o gradnji nove kafilerije v Zlatoličju vzbudila v Pomurju veliko negodovanja. Kmetijce, predstavnike klavnice in druge delavce agroživilstva združene v ABC Pomurki, je vest vznemirila, saj so se o gradnji kafilerije v SV Sloveniji dogovorili drugače. Po pred tremi leti sprejetih stališčih oziroma dogovoru med MGZ za Podravje in MGZ za Pomurje, so se dogovorili, da bodo v SV Sloveniji gradili dve kafileriji odprtega tipa, in sicer v Podravju in Pomurju. Za lokacijo gradnje naj bi se odločili na osnovi študije RJRP o temeljih razvoja agroživilstva v SV Sloveniji. Študija govori o dveh kafilerijah. Do leta 1985 naj bi kafilerijo zgradili v Podravju, ob tem da v M. Soboti takoj začnejo z rekonstrukcijo obstoječe. Rekonstrukcijo pa narekuje tudi dejstvo, da je kafilerija locirana ob proizvodnih obratih, ki delajo za izvoz 2.000 ton trajnih konzerv. Neurejeni objekt kafilerije v neposredni bližini proizvodnih obratov lahko • zaradi sanitamo-tehničnih razlogov ogrozi proizvodnjo za izvoz. Boris Hegeduš B. Ž. Druga svetovna sia predvsem pa okup^it sicer pretrgali nlegdgbrega ‘f posejano seme o naprednega pa m ti nobena sovražna Ko se 'e 8' OPiano^ delegacijo Slovens v noosvobodilnega s osvobojeno Soboto, J tjem tihega pot s novico, da se iznete' učenci in sodelavc znanih in nepoz jj/ v imenu delovnihi je bregov Mure kM mnoga leta! Razpisna komisija pri Upravi za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, in Murska Sobota v Murski Soboti ponovno razpisuje prosta dela in naloge 1 veterinarskega inšpektorja za enoto Ljutomer Pogoj: visoka izobrazba veterinarske smeri, opravljen strokovni izpit in 5 let Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Stanovanje po dogovoru. Prijave, kolkovane z dinarji 8. — , z dokazili o strokovnosti in življenjepisom Je bOta v na Upravo za inšpekcijske službe občin G.' Radgona, Lendava, Ljutomer in M- 5 Soboti v 15 dneh,po objavi razpisa. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. vestnik, I4’ STRAN 4 z DRUGEGA SEJMA GRADBENIŠTVA V GORNJI RADGONI mala anketa OCENJEVANJE GRADBENIH MATERIALOV IN ELEMEN- 15 zlatih, srebrnih in bronastih plaket dustri j a era a? Predstavila najnovejše dosežke tudi domača in-strokovna km?-" mater*alpv, vse-prijavljene pa je ocenila posebna “stanov za ra?a’ sestavljena iz strokovnjakov s tega področja in izdelani ori S , avo materialov in elementov. Kriteriji, v ta namen strije Sloveni? ^Hem/dtuževanju gradbeništva in gradbene indu-tega področja S° i 1 .sP°dbuda organizacijam združenega dela s rešitev ter nL ZiJ>anje nov*h> kakovostnejših in ekonomičnejših Stroko 8 Va Pravilnosti i?komisija je pri ocenjevanju upoštevala vrsto načel: od slavnosti in maJeriala> konstrukcijske rešitve, kakovosti, eno-Sejemskp tehnološke in oblikovne rešitve itd. Zavodu za raz' v etesoPreJeU: zlate— tozd Inštitut za materiale pri Penomalto KmVMinater!a'ov 'n konstrukcij za penobeton in v°term On<>ka Mesto za proizvod toplotne izolacije no- 'ahazastolnni ™a- za strešnik bobrovec, mariborska Me-Celje za ^0- avto dvigalo MLT 1030in Giposs, Ingrad , P°leg petih1? ko"strukcije in kmetijskega programa. ?r°nastih seinm vl” Pa le bilo podeljenih še pet srebrnih in pet Kampuš iz ^rebmo je prejel tudi obrtnik Tone tozd Proizvodni L? Ravnice za lestev transporter LT L Bronasto pa materiale in visok rdmen^eve®a P®ska PucPnci za hidroizolacijske Najuspešnejši kruševski MinUli 14. oktobar °gledo,n razstavnih površin na lSEJMA GRADBENIŠTVA V -GORNJI RADGONI Milan Jerše Na radgonskem gradbenem sejmu sa bili razstavljeni tudi najnovejši dosežki domače industrije gradbene mehanizacije. TONE KAMPUŠ, DOBITNIK SREBRNE SEJEMSKE PLAKETE Zamašena precejšnja vrzel Pokrivanje streh je pri individualnih graditeljih zahtevalo doslej vedno veliko ljudi. Saj sami dobro veste: postavili smo se v vrsto, eni pod, drugi na lestvi, tretji na strehi — potem pa opeka iz roke v roko ... Na velikih gradbiščih seveda uporabljajo za Kako ga tudi ne bi, saj je edini nagrajenec iz domače občine. Je pa, kot pravi, tudi priznanje celotni radgonski obrtni zadrugi. Lestev, kije namenjena predvsem za obnovo in prekrivanje stanovanjskih zgradb, je tudi večnamenska. Z njo je mogoče tovoriti različni gradbeni material od opeke, plošč in razsutih tovorov, pa tudi povsem namenske elemente. Je pravi dvižni tekoči trak v malem. Poganja pa jo trifazni ali enofazni motor. In povsem praktični prednosti? »Prav gotovo to, da zahteva pri delu le dva do tri delavce. Moram pa še dodati,« je predstavil svoj izdelek Tone Kampuš, »da je lestev narejena skoraj izključno iz domačega materiala — aluminija. Narejena je po montažnem sistemu, lahko jo poljubno razstavljamo in sestavljamo, na vrhu ima vgrajeno pregibno koleno, in tudi premikamo.« Da je Tone Kampuš zadel v mišljanja je lestev — transporter LT 1. »Nova lestev, s poskusno proizvodnjo sem pričel že lani, je povsem moja zamisel. Pri sami proizvodnji pa še sodeluje nekaj PLENUM OPEKARJEV Na sejmu se je predstavila tudi slovenska opekarska industrija. Četrti dan pa so se na plenumu zbrali predstavniki vseh dvajsetih slovenskih opekarskih podjetij z gosti iz združenj opekarske industrije iz ostalih republik in avtonomnih pokrajin. V prisotnosti visokih sindikalnih delavcev-iz naše republike so izmenjali izkušnje, spregovorili o svojih delovnih razmerah ter o. cenovni politiki v opekarništvu. Še največ pozornosti pa so namenili najbolj perečemu problemu v tej veji industrije, to je uporabi energetskih virov. S PREDAVANJA O IZKORIŠČANJU SONČNE ENERGIJE SONCE — naš up in priložnost V okviru letošnjega gradbenega sejma so prireditelji sejma s Centrom za razvoj in napredek gospodinjstva Slovenije organizirali poučno in strokovno predavanje o smotrnem izkoriščanju sončne in drugih obnovljivih virov energije ter njihovi uporabi v gospodarstvu in gospodinjstvu. Ni naključje, da je dr. Peter Novak, vrhunski strokovnjak s tega področja, predaval prav v Gornji Radgoni, saj je znano, da so v tukajšnji Obrtni zadrugi 14. oktober med pionirji razvijanja solarnih sistemov v Sloveniji. Kot je dejal ta profesor z ljubljanske Fakultete za strojništvo, predstavljajo obnovljivi viri energije — sonce, voda, veter zaenkrat še v svetovnem gospodarstvu zanemarljiv del, vendar že dolgo niso več iluzija prihodnosti, temveč potencial, ki ga s pridom uporabljajo že v vrsti najrazvitejših dežel sveta. Tudi v Sloveniji jim nekateri strokovnjaki v okviru možnosti vztrajno sledijo, čeprav se še vse preveč zanašamo na druge klasične vire energije. Vendar teh po ocenah strokovnjakov vedno bolj primanjkuje in enostaven izračun pove, da je količina zalog sonca v naši republiki proti vsem ostalim, ki jih danes uporabljamo, v razmerju kar 17 proti 1. Slabosti pri izkoriščanju sončne energije (velika nihanja in majhna gostota na površino) odtehta spoznanje, da ga lahko shranjujemo povsod tam, kjer bomo razvili ustrezna sredstva za shranjevanje sončne energije. . Zato je sonce naša priložnost in up, je dejal ugledni strokovnjak, nato pa predstavil različne načine in možnosti ogrevanja prostorov s sončno energijo. Žal pa kljub temu, da temu načinu pridobivanja energije dajejo strokovnjaki vse večjo veljavo, marsikdo projektanti, arhitekti, gradbinci, komunalci in marsikje tudi občinski možje trmasto vztrajajo pri svojem. Toda slej ali prej bo tudi njih čas postavil pred dejstva in bodo doumeli ekonomičnost izkoriščanja tega največjega naravnega daru. ZA ŽELEZNIČARJE BOLJŠI POGOJI * V spomin na veliko železničarsko stavko 15. aprila 1920 v Sloveniji in na tragični dogodek na Zaloški cesti v Ljubljani praznujejo naši železničarji 15. aprila svoj praznik. Delovne razmere so se v železniškem gospodarstvu zadnje čase nedvomno močno izboljšale, domala na vseh nivojih njihove samoupravne organiziranosti pa namenjajo izjemno veliko pozornost varnosti v železniškem prometu. Pri slehernem delavcu železniškega gospodarstva pa je čutiti tudi večjo odgovornost in izboljšan odnos do dela. Tako je tudi v Pomurju, o čemer pričajo tudi izjave nekaterih železničarskih delavcev. IVAN ŽIŽEK, skladiščnik iz Murske Sobote: Na železnici sem vse od leta 1948. Najprej sem delal eno leto v Ljubljani, v začetku pa sem bil zavirač. Nato me je službena pot vodila v Mursko Soboto pa, v Ljutomer; Beltince in spet v Mursko Soboto. Ža poklic meje navdušil oče, ki je bil tudi železničar. Danes lahko rečem, da mi ni žal, ker sem se tako odločil. V primerjavi s prej so se v mnogočem izboljšale delovne razmere, saj smo nekoč velik® nadur opravljali kar zastonj. Sedaj pa imamo urejeno turnusno delo, boljša je opremljenost, predvsem z zaščitnimi sredstvi, in podobno. Do upokojitve imam še dve leti, zato si želim, da bi vse potekalo v redu. STANKO MEŠKO, šef postaje v Ljutomeru: Na železnici sem neprekinjeno od leta 1948. nrvo službeno mesto je bilo v Ljutomeru, nakar sem veliko časa delal v Istri, zatem v Divači, pa spet v Istri. Leta 1952 sem bil premeščen na Otiški vrh, od leta 1961 pa sem v Ljutomeru. Sprva sem bil vlakovni odpravnik. Kmalu sem vzljubil ta poklic, ki so mi ga svetovali sorodniki. Zares je ogromna razlika med nekdanjim in sedanjim delom na železnici, ko imamo na voljo zaščitna sredstva in druge ugodnosti, kot so regresi itd., česar prej ni bilo. Najbolj pa si želim varnosti na progi, saj prevažamo ljudi in večje količine blaga; manj nesreč pa pomeni prispevek k naši stabilizaciji. JOŽE CMAGER, zavirač iz Murske Sobote: Leta 1970 sem prišel na železnico, in sicer kot premikač na postajo Tezno— Maribor. Že po dveh letih pa so fne premestili v Mursko Soboto, kar je bliže mojemu domu na Jeruzalemu. Lahko rečem, da z veseljem opravljam to delo, ki je zelo naporno, zlasti po fizični plati. Poleg tega pa delo opravljam večinoma v nočnem času. Delovne razmere so se v veliki meri izboljšale. saj sem se prej moral peljati kar na zavori ne glede, na vremenske razmere, sedaj pa je to odpadlo. Po uri vstajanja se mi delovni čas sploh ni spremenil, želim pa si več prostega časa. ALOJZ ZORJAN, strojevodja iz Huma pri Ormožu: Sprva sem delal v centralnih delavnicah v Ptuju! potem pa sem obiskoval šolo za strojevodje v Mariboru. Od leta 1973 sem strojevodja. Najprej sem delal na relacijah od Maribora do Ljubljane in do Koroške, od leta 1980 pa sem na relaciji od Ljubljani. Tudi moj oče je bil Murske Sobote proti _ _ . železničar. To delo me zelo veseli. Sedaj so sorazmeroma dobre delovne razmere, predvsem zato, ker je odpadlo fizično delo, odkar ne kurimo s premogom. Pa tudi manj delamo kot prej, urejen je turnus. Predvsem si želim, da ne bi prišlo do nesreč in da bi stranske proge bolje uredili. MOMČILO JOCIČ, vlakovni odpravnik iz Murske Sobote: V Murski Soboti sem od leta 1971, vmes pa sem bil štiri leta in pol v Ormožu. Končal sem šolo v Beogradu, ves čas pa sem vlakovni odpravnik. Železničarji so bili tudi moji sorodniki, zato sem se takoj po gimnaziji odločil za ta poklic. Lahko povem, da z velikim veseljem opravljam to službo, kije precej zanimiva. Poleg tega so.se nam v zadnjem obdobju precej izboljšale delovne razmere, kar velja za vsa delovna mesta. Predvsem si želim zanesljivost na tirih, da bo varnost prometa še večja kot doslej. 1983 STRAN 5 Investiraj, da boš dolgo živel! Iz svoje kože pač ne moremo; tudi v ljutomerski Prlekiji ne. Kar sredi polj je zrasla proizvodna hala: (Foto: Dušan Loparnik) Pogled skozi, fotoobjektiv na gradbišče prizidka k pošti v centru Murske Sobote (Foto: Abrahhm Albert) Nekam svetopisemsko se bere, a bo kar držalo, če še dodamo, da bi si v teh neprijaznih časih veljalo češče dopovedovati: kamen do kamna palača. Samo ne palača zaradi palače, zaradi zidov, marveč, da bo od nje tudi kaj haska. Namig na impozantne betonske »kolose”, ki se bahavo košatijo po naših večjih ali manjših mestnih središčih, je kajpak zgolj naključen. Brez da štejemo izgradnjo bolnišničnega kompleksa, predvsem kirurškega oddelka v Rakičanu, ,,atrakti-vnejših” investicij (beri: gradbišč) ta hip v štirih pomurskih občinah nimamo: smo jih pa še nedolgo tega imeli. Tiste, katerih predračunska vrednost je segla čez 200 milijonov dinarjev, so recimo bile: farma prašičev v Nemščaku, gradbeno-industrijski obrati v Lipovcih, hotelv Moravcih, farma bekonov Podgrad in — kar je v izgradnji že omenjen bolnišnični kompleks v Rakičanu. Resda celovitih podatkov ni na voljo — soboška SDK jih pripravlja, komisjja za oceno investicij pri medobčinski gospodarski zbornici pa jih.tudi ne premore — se dh priti vsaj do približne slike razmer, ki na prvi pogled ni kaj obetavna. Prvo, kar moti, je odstotek gradbenih del, ki odpade na celokupne investicije, saj se giblje med 63 in 70. Čeprav ga je treba jemati z dokajšnjo rezervo, kajti zajema vso družbeno stanovanjsko gradnjo, svari, da odločno preveč vlagamo v zidove, dasiravno bi si lahko privoščili tolažbo, da tudi drugje niso dosti na boljšem. Se naprej nas tare stara nadloga: razdrobljenost, akoravmo kaj prida gradbišč ni posejanih po regiji. Zato pa je vsega poma-lem: proizvodne dvorane, objekti za proizvodnjo hrane (hlevi, silosi, skladišča, vsakovrstni prizidki in še bi se našlo). Le zlagoma se discipliniramo in da bi nam ravnanje po reklu: vsaka šola nekaj stane, šlo bolj gladko od rok, smo si omislili takšne in drugačne komisije, ki imajo kar precej besede pri tem, ali bo neka naložba dobila ,,uradni blagoslov” ali ne. Ponavadi ga tudi dobi, čeprav vedno ni v duhu s . proglašenimi načeli in veljavna usmeritvijo. Kamen do kamna naj ne bo palača ,,Prednost imajo investicije, ki so izvozno usmerjene na konvertibilno področje in spreminjajo gospodarsko strukturo (neto devizni učinki.). Mišljene so investicije v proizvodnjo hrane, v proizvodnjo v spisku določenih deficitarnih surovin in reproma- teriala in tiste, ki pomenijo tehnološko prestrukturiranje gospodarstva in ki povečujejo izvoz.” Taka je usmeritev in le kdo bi dal roko v ogenj za to, če so na njo uglašene tudi vse tiste, ki jih bomo telegrafsko preleteli. Med največje investitorje se ta trenutek uvršča delovna organizacija Radenska. Njen tozd Turizem in gostinstvo Jeruzalem gradi v Banovcih naturistični kamp, ki naj bi veljal 12,5 milijonov dinarjev. Tozd Zdravilišče Moravske toplice vrta hidrogeo-loško raziskovalno vrtino za 20 milijonov dinarjev, tozd Naravno zdravilišče pa postavlja k zdraviliškemu domu v Radencih prizidek, ki jih bo prišel predvidoma 18 milijonov dinarjev. Dodobra sta se zainvestirala tozda Tiskarna in Kartonaža Pomurskega tiska. V Murski Soboti dograjujeta proizvodno-skladiščne prostore in nabavljata opremo, med drugim za proizvodnjo reklamnih kock za izvoz. Vse to ju bo prišlo okoli 84 milijonov dinarjev. Delovna organizacija za PTT promet v Murski Soboti širi glavno avtomatsko telefonsko centralo za območje pomurske regije. ,,Po predhodno zastavljenem programu je bila izgradnja planirana na novi lokaciji PTT centra v Murski Soboti ob Bakovski cesti, vendar je zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in pomanjkanja finančnih sredstev odstopila od prvotnega načrta, odločila pa se za izgradnjo prizidka k obstoječi stavbi v mestu Murska Sobota.” Celotna naložba jih bo stala okrog 50 milijonov dinarjev, od tega je lastnih sredstev nekaj nad 15 milijonov, združenih 14,5 in kreditov 20 milijonov dinarjev. „Z njo bo delovna organizacija pridobila poslovni prostor za montažo glavne telefonske centrale, dodatni prostor za pisem-skopaketni promet z ustreznimi okenci, javne telefonske govorilnice in opremo za telefonsko centralo s 350 medkrajevnimi priključki. ,,Tako je med drugim zapisano v Osnovnih podatkih o investiciji. Obrtna zadruga Prlekija Ljutomer širi in delno obnavlja (posodablja) svoje proizvodne prostore, s čimer bo omogočena in zagotovljena izdelava hladilnih vitrin skupno z LTH Škofja Loka. Dela opravlja PGP Ljutomer s kooperanti obrtne zadruge, veljala pa bodo skoraj 29 milijonov dinarjev. Ob tem velja poudariti, da je naložba izvozno usmerjena. Izgradnja prizidka decimirnice bo Marlesov tozd Tovarna pohištva v Ljutomeru prišla nad 41 milijonov dinarjev, jim je pa — kot zagotavljajo — neobhodno potrebna. Konusov tozd Usnjarna obnavlja svoje prostore in gradi industrijsko čistilno napravo, za kar bo morala odšteti nad 57 milijonov dinarjev. V lendavski občini kakšnih večjih gradbišč ni. Ta čas gre h koncu izgradnja proizvodne dvorane v tozdu Montaža Varstroj, organizacija združenega dela Gradbenik pa je začela z izgradnjo prve faze avtobusne postaje v Lendavi, tega dolgoletnega kamna spotike domačinov in okoličanov. Imela bo štiri perone, stala pa 9,5 milijonov dinarjev, ki jih bo zagotovil Certusov tozd Avtobusni promet Murska Sobota (47,5 odstotkov), Gradbenik (37 odstotkov), cest-no-komunalna skupnost (13 odstotkov) in krajevna skupnost Lendava (2,5 odstotka). V radgonski občini TZO Apače Podobno kot republiška je bila tudi regijska komisija za oceno investicij ustanovljena zaradi izredne nediscipline in anarhije na področju investiranja v SRS in SFRJ, kar je pripeljalo našo državo ob velikem zadolževanju v tujini v zagaten ekonomski položaj. Tako je naša republika že v letu 1979prekoračila »rdečo« stopnjo prezadolženosti, saj je več kot 20 odstotkov letnega deviznega priliva porabila za plačilo dolgov. Kvalitetni premiki pri obravnavi gospodarjenja Gasilsko društvo Prosenjakovci proda na V Pomurju smo se dobro pripravili na razprave o gospodarjenju po zaključnih računih za leto 1982, saj je bil dosežen določen kvalitetni premik pri obravnavi rezultatov poslovanja v organizacijah združenega dela. K temu je nadvomno pripomogla tudi večja angažiranost sindikalnih organizacij v vseh štirih pomurskih občinah, zato velja s takšnimi aktivnostmi, ki so potekale od občinskih vodstev zveze sindikatov do izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij, tudi v prihodnje nadaljevati. Pri vsem tem pa ne gre prezreti tudi nekaterih pomanjkljivosti, ker so bile v marsikaterih delovnih okoljih prve informacije o lanskoletnem gospodarjenju nekoliko pozno pripravljene. V teh primerih se je pokazalo, da so bili izvršni odbori sindikata še premalo odločni glede pravočasne priprave celovitih podatkov o gospodarjenju. Zlasti do poslovodnih in drugih odgovornih delavcev v združenem delu. Mnogokje pa so pogrešali tudi primerjavo rezultatov s sorodnimi temeljnimi organizacijami. procesa, pa si ni mogoče predstavljati izboljšanja standarda posameznih delavcev. Zanimiva je tudi ugotovitev s seje medobčinskega sveta zvezfe sindikatov za Pomurje, da je v praksi še premalo storjenega glede kvalitetnega izvajanja tistega, kar je že nekaj časa lepo zapisano glede načina nagrajevanja v samoupravnih splošnih aktih. kopici' številnih vprašanj morali povsem selektivno opredeljevati do najbolj žgočih problemov. V organizacijah združenega dela je treba ustvariti .klimo” zaupanja, tudi v vodilne in vodstvene kadre, pri čemer pa -je lahko največji zaveznik delavcev edinole razvito samoupravljanje*. del°v” Odbor za medsebojna na razmerja pn za gostinstvo in ’ ta del denci razpisuJe P in naloge javni dražbi To je ena od poglavitnih ugotovitev s seje medobčinskega sveta zveze sindikatov za Pomurje v Murski Soboti, ko so ocenjevali potek obravnav v zvezi z gospodarjenjem v letu 1982. Bogata in plodna razprava, v kateri so poleg predstavnikov občinskih sindikalnih svetov sodelovali tudi Geza Bačič, Boris Prejac in Slavko Polanič, je zlasti opozorila na dejstvo, da v številnih gospodarskih panogah navzlic povečanju izvoza, celotnega prihodka, dohodka in drugih osnovnih kazalcev še vedno obstajajo notranje rezerve. Opozorili so, da problematika' izgubarjev, čeprav se je njihovo število zmanjšalo, ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled, saj je v teh organizacijah zaposlenih kar 10 odstotkov vseh delavcev v regiji. Poseben problem pa so novi in stalni izgubarji. V osnovnih organizacijah zveze sindikatov pa so doslej premalo pozornosti namenili tudi družbenoekonomskemu položaju delavcev, saj se marsikje ubadajo z zelo nizkimi osebnimi dohodki. Brez ustvarjanja večjega dohodka, ki je odvisen od rezultatov proizvodnega Kljub nekaterim ugodnim kazalcem gospodarjenja v Pomurju, je bilo poudarjeno, ni nobenega razloga za samozadovoljstvo, posebej, če gledamo uresničevanje gospodarske stabilizacije z različnih zornih kotov. ,,Sklepi na forumih sami po sebi ne bodo spremenili razmer, ampak se je treba angažirati za obiske v organizacijah združenega dela” — je eden najpomembnejših sklepov s seje. Tako bodo ožja vodstva občinskih svetov zveze sindikatov v kratkem sprejela posebne aktivnosti za konkretne razgovore med delavci, da bi odpravili določene nejasnosti in pomanjkljivosti na področju družbenoekonomskih odnosov. Seveda pa se bodo ob Brez tega pa ni moč pričakovati tudi lažjega reševanja problematike zaposlovanja, ki so se ga Ibtili na seji MS zveze sindikatov za Pomurje. Boljše izkoriščanje kapacitet, dvoizmensko delo in pa oženje nadurnega dela bo nedvomno dalo otipljive rezultate. ki bo dne 17. 4. 1983 pred gasilskim domom v Prosenjakovcih, za družbeni sektor ob 10., za zasebni sektor pa ob 11. uri rabljeno gasilsko avtocisterno znamke ,,DODGE". Izklicna cena je din 50.000. — . Milan Jerše O poklicnih odločitvah in inšpekcijah Na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti so najprej sprejeli poročilo o poklicnih odločitvah generacije osmošolcev v letu 1982/83. Ugotovili so, da se vse več mladine odloča za razne tehnične poklice, kar je v skladu s širšimi družbenimi interesi, manj pa za družboslovne poklice. Stališče izvršnega sveta je, da je sedanji sistem izobraževanja preveč uokvirjen v regijske in občinske meje, zato se je treba zavzemati za večjo mobilnost mladih iz kraja v kraj. To pa je treba zagotavljati tudi z drugačno štipendijsko politiko, da bi štipendije dejansko krile stroške bivanja učencev. Kot kaže, je potrebno v večji meri vplivati tudi na združeno delo, ki naj predloži določene proizvodne programe, s katerimi bo moč zagotavljati mladim večjo zaposlitev. Kot je pokazala razprava na seji izvršnega sveta, bo nujno tudi v srednjem usmerjenem izobraževanju uvajati določeno poklicno usmerjanje, na katero so bili očitno dobro pripravljeni le v prvih letnikih srednjih šol. Prav tako bo treba bolj enakopravno obravnavati posamezne usmeritve, da bi elitnost, ki se morda pojavlja pri naravoslovno-matematični usmeritvi, odpravili. Večina učencev iz murskosoboške občine se odloča za štiriletne srednje šole, zelo malo pa za tri- in dvoletne programe, zato bo treba ravno slednje še posebej spodbujati. Večji poudarek pa mora biti namenjen, kot so opozorili, zlasti funkcionalnemu znanju, česar sedaj primanjkuje. Zatem so spregovorili o delu uprave za inšpekcijske službe v letu 1982. Po obširnem poročilu o vrsti zahtevnih nglog in opravil posameznih inšpekcijskih služb, kjer je zaposlenih 40 inšpektorjev za območje celotnega Pomurja, so v razpravi dopolnili nekatere ugotovitve. Menili so, da je omenjeno poročilo spričo določenega napredka preveč kritično napisano. Pripomnili so, da bo pri delu inšpektorjev treba dati še večji poudarek preventivnim pregledom. Te bi naj občasno opravljali tudi na tistih področjih, komunalnem in cestnem, kjer za zdaj nimajo inšpektorjev. Tržna inšpekcija pa se naj v čim večji meri vključi v pregon šušmarstva, o čemer ho potrebno narediti posebno analizo. Glede financiranja inšpekcijskih služb pa bo treba v regiji, kot so opozorili v razpravi, doseči enotni sistem, da bi nastale stroške porazdelili na posamezne pomurske občine. Milan Jerše /MURK Delavski svet TOZD ,,Perilo" v Tovarni oblačil in perila ,,MURA” Murska Sobota RAZPISUJE naslednje naloge in opravila: DIREKTORJA TOZD „PERILO' •h iM s « šenj pri opravljanju del in nalog poslovodnega organa ali delavca s posebn v organizacijah združenega dela gospodarske dejavnosti — Višješolska izobrazba ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri in najmanj j p izkušenj pri opravljanju del in nalog poslovodnega organa ali delavca s poseo Pogoj: — Visokošolska izobrazba ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri in v organizacijah združenega dela gospodarske dejavnosti. KOMERCIALNEGA DIREKTORJA TOZD ,,PERILO' Pogoj: )pi s|i^ — Visokošolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v komerci . — Višješolska izobrazba ekonomsk? smeri in 8 let delovnih izkušenj v komercia Kandidati morajo poleg gornjih pogojev imeti še organizacijske sposobnosti^ g^0 organizacijo ali službo ter biti sposobni razvijati socialistične, samoupravne in do odnose. A Kandidati morajo prijave in ddkazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev g|Jžb' 15. maja 1983 v zaprti kuverti z ožnako ,,za razpisno komisijo" kadrovsko sociain organizacije STRAN 6 vestnik, 1* snažilke , Radeec v domu učencev 8 Pogoj: končan osnovne šole. . Dela in naloge se za nedoločen čas Pričetek del je s r Prijave sprejema"1 , po objavi. kulturna obzorja 08IZIDU MONOGRAFIJE Slovenska pokrajina v sliki sPr'čevalo, potrdilo o pre-gOspodinjs? PT.110 ° osebnih dohodkih članov a- pnjave pošljite do 15. julija 1983. JOŽE KOLOŠA-KOLOŠ: 1946—1958 MOJ DRAGI KRAJ DOMAČI. V fotogaleriji Kulturnega centra v Murski Soboti je od preteklega četrtka na ogled zanimiva razstava umetniških fotografij pod naslovom Slovenska pokrajina. Izbor in postavitev je delo rojaka — umetniškega fotografa Jožeta Kološe — Kološa, ki že dalj časa živi na Primorskem, prav pred kratkim pa je sodeloval na 4. mednarodnem bienalu kombinirane fotografije v Kopru. Piranu in Ljubljani. Kulturni koledar Na pričujoči razstavi v soboški fotogaleriji prikazujejo pokrajino na fotografijah: Aleš Doberlet, Janez Bogatej, Drago Bole, Andreja Peklaj, Milan Kumar, Janez Maren-čič. Jože Kološa — Kološ, Jakob Gnilšak, Mišo Hoch-statter, Igro Modic, Matjan Pfeifer in Miro Zdovc. bb SREČKO CENTRIH Obiskovalcem predstav, ki jih pripravlja dramska sekcija kulturno-umetniškega društva Ivan Kavčič Ljutomer, Srečka hi potrebno predstavljati, saj se že vrsto let pojavlja na odrskih deskah v vidnejših, nosilnih vlogah vseh odrskih žanrov: komediji, drami, tragediji . . . PETEK, 15. APRILA MURSKA SOBOTA — Ob 17. uri bo v telovadnici srednješolskega centra (SCTPU) koncert obmejnega simfoničnega orkestra. Ob 19. uri bo v galeriji Kulturnega centra otvoritev razstave del dveh akademskih slikarjev: Vere Horvat in Franca Vrtačnika, ki sta v času od 1948 do 1963 kot likovna pedagoga službovala v Murski Soboti, zdaj pa živita v Ljubljani. LJUTOMER - Ob 20. uri bo v domu kulture nastopil obmejni simfonični orkester, ki ga vodita Helmut Amfelser in Mirko Prelog. Na sporedu bodo dela Mozarta, Beethovna, Foersterja, Schuberta, Škerla in Vilharja. Spet oči in srce Društvo prosvetnih delavcev Svoboda Gorenje-Elrad iz Gornje Radgone je pred kratkim v nakladi tisoč petsto izvodov izdalo šesto številko publikacije Oči jn srce. Izbor pesmi in proze sta opravila Avgust Posavec in Anica Kondrič, prvi pa je v uvod pod naslovom Predvsem iskrenost izpovedi med drugim zapisal: »S pričujočo knjižico dajemo bralcem v roke šesto številko literarnega zbornika Oči in srce,Zbornik se je v minulih letih dodobra usidral v kulturni zavesti ljudi v gonjeradgonski občini pa tudi širše v slovenski deželi. S šesto številko se je krog sodelavcev razširil čez Muro z literarnimi pisci, začetniki iz soboške občine, medtem ko se literarni snovalci — amaterji iz ostalih pomurskih občin — niso odzvali. ' Potrebno je naglasiti, da z našim zbornikom nimamo namena (niti ga ne moremo imeti), da bi bralcem dajali v roke nekakšno nadomestilo za pokrajinsko literarno revijo, kot je bil svoje čase Svet ob Muri. Za to obstaja vrsta razlogov, na prvem mestu pa je kar namen in iz tega izhajajoča zasnova brošure Oči in srce: Zbornik hoče ostati literarno glasilo, ki daje možnost literarnega objavljanja širokemu krogu ustvarjalcev — tudi takim, ki v literarne revije sicer ne bi mogli priti. Le tako pravzaprav dosega smotre literarnega amaterskega gibanja, kot ga podpira in spodbuja Zveza kulturnih organizacij Slovenijei« j bb SOBOTA, 16. APRILA VERŽEJ — Ob 1930 bo v domu kulture koncert moškega komornega zbora kultur-ho-umetniškega društva Ivan Kaučič iz Ljutomera. Izbran program zajema borbene, narodne in umetne pesmi, ki jih bodo pevci zapeli pod vodstvom zborovodkinje Ivice Budna. TOREK, 19. APRILA . GORNJA °ADGONA -V avli osnovne šole bo ob 17. uri koncert obmejnega simfoničnega orkestra, ki ga sestavljajo glasbeniki iz naše in druge strani Mure. V sosednjem Radkersburgu se bodo predstavili ob 20. uri. razstave Srečko Centrih je bil rojen leta 1948. Ob svojem delu (je kvalificirani elektrikar) se je zelo zgodaj spoznal z odrskimi deskami predvsem v domačem kraju — Ljutomeru. Od leta 1989 je igral v vrsti gledaliških del, naj naštejemo nekaj pomembnejših: Kralj na Betajnovi, Krčmarica Mi-randolina, Manevri, Sumljiva oseba, Hlapci, Arzen in stare čipke in končno Herman Celjski. Ravno ta zadnja vloga pa je Srečku prinesla tudi priznanje zveze kulturnih organizacij Ljutomer, saj se je v vlogi Hermana približal poklicnemu gledališkemu igralcu. Le-to pa je lahko dosegel samo z odgovornostjo, samoodpovedovanjem in trdim delom. Priznanje ZKO Ljutomer pa ni njegovo prvo priznanje. Že leta 1981 je na področnem srečanju gledaliških skupin Slovenije v Ptuju prejel zlato Linhartovo značko za deset let delovanja na'amaterskem področju. Pravzaprav, če pogledamo letnico rojstva, lahko ugotovimo, da je pred Srečkom Centrihom še dolga pot amaterskega ustvarjanja. - Priznanje, ki ga je dobil, je lahko le spodbuda za še nadaljnje in prav tako aktivno delo. Svojo mladost in izkušenost pa lahko prenaša na mlade ljutomerske igralske rodove. Težko je namreč kjerkoli najti ravno to kombinacijo: mladost in izkušenost in obenem igralca, ki je še pri močeh, da da svoj prispevek amaterski kulturi. Dušan Lopamik ARHIV 83 V hotelu Radin v Radencih se je preteklo sredo zbrala množica arbhskih delavcev iz domovine in tujine. Na petem posvetovanju 'od naslovom Arhiv 83 so se arhivarji seznanili s tekočimi problemi v arhivski teoriji in praksi, poseben poudarek pa so letos namenili shrambi in določanju rokov za obvezno hranjenje dokumentarnih gradiv, načinu razvrščanja, uvajanju inikro filmov v delovne organizacije in opremi sodobnih arhivov. Med udeleženci petega posvetovanja arhivskih delavcev so bili tudi arhivarji iz Maribora, ki v okviru zakonskih predpisov na Zavodu za spomeniško varstvo opravljajo naloge s področja varstva naravne in kulturne dediščine, Zavod za arhiv pa varuje vso pomembno dokumentacijo naših krajev, bb MURSKA SOBOTA — V I čitalnici Pokrajinske in študijske knjižnice Kulturnega centra je na ogled razstava ob I 160-letnici rojstva največjega madžarskega pesnika Sando-rja Petofija. Odprta bo le še danes in jutri, četrtek in petek, 14. in 15. aprila. . OBETAVNI MLADI KULTURNIKI RADENCI — V razsta- vnem salonu hotela Radin razstavlja svoja dela likovni pedagog Milan Mitič iz po- bratenega Mladenovca. LENT — V domu kulture na sosednjem Madžarskem H so razstavljene tapiserije aka- demske slikarke — lendavske E rojakinje Marike Danč-Roth. E IJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled | mala retrospektiva del umrie-8 ga akademskega slikarja Ma-| ksa Kavčiča, ki jo posreduje umetnostna galerija iz Mari-8 bora. Razstavljenih je 35 gva- šev in avtorjev avtoportret v olju. »Vnašo kulturno sekcijo, ki deluje pod okriljem kulturno-umetniškega društva >Dane Šumenjak-Miran< v Dokležo-vju, so vključeni predvsem ndadi-člani osnovne organizacije zveze socialistične mladine Dokležovje,« nam je v pogovoru dejal njen režiser Stanko Antolin. »Že dve leti se uveljavljamo. Tako smo doslej naštudirali dramo >Mati<, dvakrat pripravili veseli večer, sodelujemo pa tudi na vseh proslavah v domačem kraju. Kulturna dejavnost je. v Dokležovju že dodobra zakoreninjena in mi mladi jo še negujemo in izpopolnjujemo. Pri svojem delu smo zadovoljni. Konec letošnje zime smo ob pomoči starejših članov KUD naštudirali komedijo v petih dejanjih >Jepe s hriba<. S komedijo smo se najprej predstavili na domačem odru, gostovali pa bomo tudi v nekaterih krajih r soboški občini. Denar, ki ga bomo prislužili, bomo vložili v skupno blagajno 4 knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: Jiirgen Thornwald MOŠKI S ČERI (Pomurska založba), Jože Colriarič — Stojan Vrabl VINOGRADNIŠTVO (Kmečki glas) in Valerija Škrinjar— Tvrzova KAM POTUJE CESTA (Mladinska knjiga). kulturno-umetniškega društva. Kajti litos nas čaka še cel niz nalog. Tako bo kulturno društvo preuredilo oder in obnovilo dvorano v zadružnem domu v Dokležovju. Želja naše sekcije oziroma mladih kulturnikov je, da bi na jesen še naštudirali kakšno odrsko delo,« je poudaril Stanko A n-tolin. , Tekst in foto: Jože Žerdin Nepszinhaz v Lendavi V soboto in nedeljo, 16. in 17. aprila bo v Lendavi gostovalo narodno gledališče iz Budimpešte. V dvorani Ine Nafte bosta uprizoritvi igre v dveh dejanjih IZGUBLJENI RAJ ob 20. uri. Prva za gledalce in narodnostno mešanih vasi ob meji, druga pa za Lendavčane in okoličane. STRAN 7 VIK IN KRIK, KUVERTE PA TANJŠE Ce bi komentar pisali konec februarja, bi ga približno takole zastavili: Znašli smo se v kočljivem položaju. Lani decembra smo malone brez pripomb privolili v sprejem predpisov o povečanju davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov, zdaj pa ženemo vik in krik, zakaj takšne posledice: nižji neto osebni dohodki. Tako so se denimo delavcem s stalnim bivališčem na območju občine Murska Sobota plačilne kuverte stanjšale za 4,16 odstotka, na območju Ljutomera za 3,67, Gornje Radgone za 3 in Lendave za 2,84 odstotka. Razlogi so na dlani: znatno višji prispevki za samoupravne interesne skupnosti, posebej za skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Po tistem, kar seje zgodilo 1. aprila (sploh ni šlo za prvoaprilsko potegavščino) — uskladitev (znižanje!) prispevnih stopenj za družbene dejavnosti z fesolucijskimi okviri in zvišanje neto osebnih dohodkov zaposlenih v poprečju za 2,18 odstotka — smo primorani, da uberemo drugačne tone. Delavci se sprašujejo, kaj se sploh dogaja, saj več ne vedo natanko, kdo pije in kdo plača. Z razpravami o prispevnih stopnjah, ki č,esto niso imele (namreč razprave!) ne glave ne repa, smo jih toliko zmedli, da ne ločijo prav ali gre zanje in programe ali za golo statistiko in prispevne stopnje. Dodatno mešajo štrene nebrzdano divjanje inflacije, ki je letos prestopila ,,magično” mejo 30 odstotkov, in nenehne podražitve (znatno porasli stroški oz. cene ha drobno), ki resno načenjajo standard prebivalstva. Pri razčiščevanjih je prvi zatajil sindikat in z njim vse družbenopolitične organizacije, vključujoč samoupravne organe, delegatske, poslovodne in strokovne sestave. Zakasnela pojasnila so bila prej gašenje požara, ki so mu olje prilivali novi in novi valovi podražitev. Skratka, iz labirinta porabe kot da ni videti izhoda. Je temu res tako ali pa je morda napak zastavljeno vprašanje tisti kamen spotike, ki zakriva bistvo stvari? Kakorkoli tehtamo, na oboje smo dolžni dati pritrdilen odgovor. Le da pri drugem z razlago: določanje (zviševanje oz. zniževanje) prispevnih stopenj je predvsem tehnični problem, ki nima bistvene zveze niti z vsebino programov družbenih dejavnosti niti z delavčevim prispevkom za te programe. Bodimo še določnejši! Zapleti s prispevnimi stopnjami za sise družbenih dejavnosti se rojevajo vse odtlej, odkar jih imamo. A ne zaradi njih samih, marveč enostavnega neskladja med koledarskim in plansko-finančnim letom. Bistvo zagate torej tiči v tem, da se natančne prispevne stopnje v decembru za naslednje leto oblikujejo na podlagi nepopolnih podatkov, ki so znani šele naslednje leto po zaključnih računih. Takrat se tudi izkaže — in letos se je dovolj nazorno — da je spričo razhajanj med ocenami in stvarnim stanjem treba iti v ponovno izračunavanje prispevnih stopenj. Rešitev problema je na dlani — oblikovati prispevne stopnje februarja, ko so na voljo točni podatki — toda planski zakon terja, da morajo sisi obvestiti’gospodarstvo že decembra o predlogih, koliko naj v naslednjem letu prispeva za skupne potrebe, za programe družbenih dejavnosti. Torej bi kazalo spremeniti zakon, saj bi tako odpadlo ničkoliko sestankovanj, papirja, besed, hude krvi in še česa. Ob tem po nepotrebnem obremenjujemo delegatske skupščine, saj nikakor niso poklicane za to, da bi se ukvarjale s tehničnimi operacijami prilagajanja prispevnih stopenj vrednosti programov, kar so letos vnovič počele. To bi morali prepustiti strokovnim službam sisov in planerjem, ki bi delegacije o vsem le primerno obvestili, kajti delegacije so svoje delo opravile že s tem, ko so med seboj in gospodarstvom uskladile in sprejele programe družbenih dejavnosti. Tako bi bilo dosti manj vika in krika, pa več razumevanja, zakaj' je prišlo do tanjših in nato ,,debelejših” plačilnih kuvert. BRANKOŽUNEC KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN Znatno višja produktivnost Uspehov, ki jih dosegajo delavci temeljnih organizacij, združenih v delovno organizacijo Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, smo lahko veseli prav vsi. Tako so lani povečali fizični obseg proizvodnje za 53,87 odstotka. Konkretno: pri prašičih za 84,55 odstotka, pri pitanem govedu za 16,34 odstotka, pri pšenici za 226,86 odstotka, pri koruzi 9,71 odstotka in pri sladkorni pesi za 27,10 odstotka. Tak povečan obseg proizvodnje so dosegli le ob neznatnem (7,59-odstotnem) povečanju števila zaposlenih (od 461 na 496 delavcev), kar pomeni, da so produktivnost na delavcu povečali kar za 43 odstotkov. Kmetijsko gospodarstvo Rakičan je imelo lani 1.916 milijonov prihodka, ki je v primerjavi z letom prej višji za 89 odstotkov. Dohodek je znašal 491 milijonov in je višji za 90 odstotkov, čisti dohodek je bil 331 milijonov in je višji za 99 odstotkov. V poslovni sklad so namenili 173 milijonov dinarjev (180 odstotkov več kot‘v letu 1981), osebne dohodke so povečali za 31 odstotkov in so znašali v poprečju 14.643 -dinarjev, amortizacije osnovnih sredstev so obračunali 85 milijonov, v rezervni sklad so namenili 12 milijonov (88 odstotkov več kot leto prej), v sklad skupne porabe pa 13,8 milijona. Morda še tale podatek: dohodek na delavca znaša 1 milijon 33 tisoč dinarjev, akumulacija pa 386.725 dinarjev in je kar za 152 odstotkov večja kot leta 1981. KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, n. sol. o. Rakičan ,,ABC Pomurka — KG Rakičan, TOZD PG Beltinci objavlja prosta dela in naloge — mehanika za popravilo kmetijskih strojev v EE Delavnici. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti končano poklicno šolo — smer mehanik in imeti najmanj 1 leto delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev kadrovski službi na DeS ABC Pomurka — KG Rakičan, pošta Murska Sobota v roku 8 dni od dneva objave.”/ Doslej smo Kmetijsko gospodarstvo Rakičan oziroma njegovo poslovanje v lanskem letu spoznavali v dinarskih in odstotnih številkah, sedaj pa poglejmo še količinsko proizvodnjo, kajti šele tedaj bo slika popolnejša. Lani so pšenico pridelovali na 1.519 hektarjih in dosegli poprečni pridelek 57,03 centa na hektar. Koruzo so pridelovali na 2.193 hektarjih in na hektar pridelali poprečno skoraj 86 metrskih stotov suhekoruzev zrnu. Sladkorno peso pa so imeli na 590 hektarjih, kjer je poprečni pridelek znašal 550 stotov na hektar. Nedvomno lepi uspehi. Donos pri sladkorni pesi in pšenici jih uvršča v sam vrh jugoslovanskih družbenih pridelovalcev. Vsekakor so lepi tudi dosežki pri koruzi, čeprav sejejo rane hibride, ki so manj rodni od poznih, ki jih sicer sejejo v Slavoniji in Vojvodini. Ti tam dozorijo, medtem ko na pomurskem območju ne. vsi pomurski zasebni kmetje so lani prodali 58.440 prašičev, Kmetijsko gospodarstvo Rakičan pa kar 71.093. Poleg tega so vzredili 3.430 plemenskih prašičev. Glede na tak obseg prašičerejske proizvodnje so bili lani med družbenimi obrati največji proizvajalec prašičev v Sloveniji in drugi v Jugoslaviji. Letos bodo vzredili 92.600 prašičev, poleg tega pa še 2.120 plemenskih prašičev in 8.000 tekačev. Prašičerejsko proizvodnjo so lani povečali kar za 85 odstotkov v primerjavi z letom prej. Za kilogram prirasta so v poprečju pokr-mili 3,81 kilograma krme. Zanimiv je tudi podatek o kotit-vah: lani so pri 13.322 kotitvah odstavili 111.904 pujske, kar je v poprečju 8,40 pujskov na gnezdo. To je med vsemi slovenskimi farmami najboljši rezultat. Tudi pri proizvodnji pitane živine so dosegli zelo dobre proizvodne rezultate. Mesni industriji v Murski Soboti so prodali 4.335 pitanih govedi. Sicer pa so od 1960. leta dalje spitali v svojih hlevih čez 10 tisoč govejih pitancev. Od samega začetka so pokladali živalim koruzno silažo.Tudiv letih, ko se pitanje ni izplačalo (marsikatero posestvo je pitanje opustilo), na Kmetijskem gospodarstvu Rakičan te proizvodnje niso zmanjševali. V prihodnje nameravajo obseg pitanja goveda še povečati. Že letos bodo rekonstruirali 1400 stojišč, prihodnje leto pa bodo začeli graditi dve goveji farmi, kjer bodo skupaj redili 3 tisoč pitancev. Za marsikoga, še zlasti pa za naše zasebne kmetovalce, bo najbrž zanimiv tudi podatek o dnevnem poprečnem prirastu goveda v lanskem letu. Izračunali so, da je bil prirastek 1,12 kilograma. Ob obisku na Kmetijskem gospodarstvu v Rakičanu smo povprašali direktorja dipl. inž. Franca Skledarja, ali so lani uspeli odkupiti tudi kaj zemlje. Da, tudi tu so dosegli uspeh, saj so družbeni sklad zemljišč povečali za 226 hektarjev. Svoje površine imajo na območju murskosoboške in lendavske občine. Na tem območju imajo 14 ekonomskih enot, ki so združene v dve temeljni organizaciji združenega dela: Poljedelstvo in govedoreja Beltinci in Lendava. Da bo podoba tega družbenega kmetijskega posestva popolnejša, naj zapišemo še, da so primerne dosežke lani imeli tudi v vinogradniški dejavnosti in sadjarstvu. Tudi temeljna organizacija Tovarna močnatih krmil ni odpovedala. Stroški izdelave krmil in sušenja so bili nižji od planiranih in je bil potemtakem polna lastna cena mešanja krmil veliko nižja kot pri drugih mešalni- cah. Upravičena je torej tovana gradnja no« »J močnih krmil v Lipo«"1, katero naj bi zaceli . SOBOČAN Lepe perspektive za TOZD Semena Vse več semen žitaric, krmnih in drugih trav,-gomoljnic» ® mili-grmičevja in drevja je TOZD Semena Hodoš lani navrglo , .v0. jona celotnega prihodka. Dobre osnove za nadaljnji razvoj jitev proizvodnje. .j zadrugi Naložba v proizvodnjo semen, za katero so se v Kmeuj saneB Panonka odločili leta 1975 se že bogato obrestuje. Pride'°va.]en)letu pšenice in trav, s katero so pričeli na 45 hektarjih, so v pre .yj ob razširili na 180 hektarjev, od tega so 130 hektarjev zem lJe’ asorti- povečanih njivskih površinah pa so popestrili oziroma raz ' n sems' ma proizvodnje tako, da tačas letno proizvajajo poleg 1° semena na žitaric še 40 ton semena raznih trav. Taka Pr0'zv?L“uLnniil *n pšenice zadošča za setev na okoli 670 hektarjih, razn |q7o sov drugih trav pa za setev na okoli 2.353 hektarjih. Leta Iz yreVje operaciji z Nizozemci začeli vzgajati tudi okrasno grmičevj seJaj na 5 hektarjih, vendar so tovrstno proizvodnjo skrčili taK , gojijo le še rododendrome, ciprese in nekaj vrst iglavcev. Znatno so povečali pridelovanje semena kumaric, fižola, korenja in semen drugih vrtnin, letno pa pridelajo tudi 60 jatj tudi V preteklem letu so začeli na izpraznjenih površinah K ^jein gomoljnice in sicer tulipane, narcise, irise, krokuse, gihdio druge. Pridelovanju gomoljev za prodajo so nemenih zemlje. . :0 v vseh Vsa semena, gomoljnice in okrasno grmičevje Prodatro*niL •* skladiščih KZ Panonke v soboški občini, trgovske DO Po or-tudi preko trgovske mreže v SOZD ABC POMURKA z „ainnjk, j? ganizacij, Drogerije Ljubljana, Loke Škofja Loka, Koc®e: nji" drugje. Seveda pa jih prodajajo tudi drugim organizacija mi TIMA Maribor, v Velenju, Ptuju, Čakovcu in Varazui i ga. Okrasno grmičevje s Hodoša pa je našlo kupce tudi v du, Somboru, Zagrebu in še kje. zgradil* s°’ Za pripravo semena za prodajo so leta 1981 v Hodošu , s sc dobno, 25 milijonov dinarjev vredno sušilnico, ki je opre blago lektorjem za čiščenje vseh vrst semen, v novem objektu P pakirajo. Nekoliko težav jim povzroča nekompletena *nul tne napr£ lavo semena, saj je za uvoz razkuževalca semen in transp polive zmanjkalo deviz. Položaj rešujejo z doma izdelano op na semena pa še zmeraj pakirajo v stari pakirnici v Puc011 ’.0 94 to® V obeh pakirnicah pa so v letu 1982 embalirali za P* .Q v last*11 hrena, od tega 80 ton na Hodošu. Hrena sicer ne proizv J režiji temveč v kooperaciji s člani KZ Panonka. Hren P jndus®1' da z njim zalagajo domačo trgovsko mrežo in prede'ova na izvabi0 jo, tudi edini izvozni artikel temeljne organizacije Sem ga v Italijo in Avstrijo. O pravilnosti odločitve KZ Panonka i za navedeno preb*val' občasno zaposlen uspeh. je dala kruh 17 stalno zaposlenim in 16 občasno zaposie Opencem obmejnega kraja z Madžarsko, priča dosežen po nadinarJ\ TOZD Semena Hodoš je v letu 1982 ustvaril 40,353 nu11J prej. Tua celotnega prihodka, kar je za 86 odstotkov več kot leto P. kot v k dohodek v višini 14,476 milijona je bil za 88 odstotkov v oa 1981, čisti dohodek v višini 10,045 milijonov pa je Por. kis0 Aj. stotkov. Da razvoj ne bo zastal, pričajo številke a1”011 3,499 milijona namenili poslovnemu skladu in 1,078 n11 J zaciji. . ve]jko P0'^, Sicer pa je razvoj tudi nujen — narekujejo ga tako L’ Sevanje po kvalitetnem semenu, ki ga tačas na tržišč P k* s kot že zgrajene proizvodne zmogljivosti za dodelavo s tempirane na dodelavo semen pridelanih na 400 hekta J ski zadrugi Panonki so zato postavili že vse potrebno NU okoli 200 hektarjev zamočvirjenih zemljišč ob Krki v pa t> kovcih, Peskovcih in na območju Adrijanec, nekaj z®. mOjje dokupili od ostarelih kmetov. Tako se za to obmejno na intenziv rajo nove možnosti zaposlovanja in večjega dohodka obdelani zemlji. gori® aniA -NAFTA LENDAVA INA-NAFTA LENDAVA Razpisna komisija pri delavskem svetu TOZD Energetika RAZPISUJE v skladu s splošnimi samoupravnimi akti in sprejetim sklepom delavskega sveta TOZD prosta dela in delovne naloge direktorja TOZD Energetike Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visokošolsko izobrazbo strojne smeri, — da imajo najmanj 5 let strokovne prakse in — da izpolnjujejo pogoje iz družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike. Od kandidatov se pričakuje sposobnost vodenja in organiziranja ter aktivno zavzemanje za razvoj samoupravljanja. Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pismene ponudbe s potrebnimi dokazili sprejema Kadrovska služba INA Nafta Lendave, Lendava, Rudarska c. 1., z oznako ,,Za razpisno komisijo", 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka objave. PRVA POMOČ JE ODVISNA OD TVOJEGA ZDRAVJA Organizacija Rdečega križa v soboški občini se bo z zavzetostjo vključila v splošna prizadevanja za lastno zdravje in si s tem prizadevala za uresničevanje gesla svetovnega dneva zdravja »Zdravje vsem do leta 2.000«. Na razširjenem sestanku, ki ga je pripravila občinska organizacija RK s predsedniki KO RK soboške občine, udeležen-sem pa je ob svetovnem dnevu zdravja govoril mag. dr. Štefan Gruškovnjak, so se dogovorili, da bodo po osnovnih šolah in organizacijah združenega dela pripravili zdravstveno vzgojna predavanja, v krajevnih skupnostih pa posebno skrb namenili ohranitvi zdravega okolja. Organizacija Rdečega križa se bo tudi vključila v praznovanje 30-letnice krvodajalstva na Slovenskem. To je obletnica, ko je RK Slovenije prevzel organizacijo krvodajalstva z osnovnimi načeli prostovoljnosti, anonimnosti in brezplačnosti. Osrednja občinska proslava bo 4. junija 1983 v Murski Soboti. V tednu Rdečega križa, ki bo od 8. do 14. maja 1983, katerega geslo je »Prva pomoč je odvisna od tvojega zdravja«, bodo krajevne organizacije Rdečega križa pripravile delovne konference s proslavami ter podelitvijo priznanj večkratnim krvodajalcem in dolgoletnim aktivistom Rdečega križa. V tem tednu bodo tudi pripravili slavnostne sprejeme učencem prvih in sedmih razredov osnovnih šol v organizacijo Rdečega križa. Ta organizacija se tudi zavzema, da bi v vseh krajih, kjer deluje, dobila ustrezen prostor, kjer bi se člani lahko srečevali, merili krvni pritisk in drugo, kar nekatere organizacije Rdečega križa že delajo. Prav tako bi naj organizacija Rdečega križa vodila tudi knjigo kronika. Vprašanje prostorov bo potrebno reševati skupaj s krajevnimi dejavniki. F. Maučec Vloga poravnalnih svetov je pomembna, saj lahko rešijo pre-nekateri problem, ki bi sicer zahteval dražjo obravnavo na sodišču, so med drugim ugotovili na posvetu s predsedniki poravnalnih svetov v občini Lendava, ki ga je sklicala občinska konferenca SZDL. Gre seveda za pomembno dejavnost v krajevnih skupnostih, kjer so vsakodnevni spori med občani čedalje bolj prisotni. Občani bi preko poravnalnih svetov lahko razreševali veliko spornih zadev, to potrjuje tudi praksa, zlasti tam, kjer so poravnalni sveti aktivni, to pa seveda ni v vsaki ti krajevni skupno««-^ oUdi< svetom bi bilo po . ^to f več pravne P01? yanF^ ^s«^ koristno izobražen svetov. Na P«S« govorili o nadajjI ^0’* tov, ki jim morajo^2$ polj pravosodni org« ’ zla«0 pomoči ne bo ^N»fda^ zapletenih zad reČef »pr«*' vanju je bilo poravnalni ven^je*0 pomembno na 8 vsCh rajo uveljaviti skupnostih. Komisija za delovna razmerja Osnovne OBJAVLJA naslednja dela in delovne nalog6- 1 učitelja za nemški jezik NDČ s polnim delovnim časom pogoj PRU 1 učitelja tehnične vzgoje z dopolnj«* predmetov NDČ s polnim delovnim časom pogoj PRU 1 učitelja zgodovine-zemljepisa DČ s polnim delovnim časom pogoj PRU v ,0 Rok prijave 8 dni po objavi . ., jzbire Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o iz,a 15 dni. VESTNIK- 14 STRAN 8 Poravnalni^1 svetom več veljaj kmetijska panorama POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE KMETOV Osnutek Zakona o pokojninskem in invalidskem ki se v SR obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vseh km , avn;m Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim Poklicem. Osnutek zakona pozna tri vrste kmetov: "združene ~ Individualne ~ kmete, ki bodo Kmetje se bodo morali zavarovati na podlagi zavarovalnih razredov in jim bo redno tekla delovna oz. pokojninska doba ter se bodo ob izpolnitvi ustreznih pogojev lahko upokojili enako kot delavci v združenem delu, in to: MojninsV^Ak 1 pogoia polne ž®ske 35 Ld0be možki 40 let oz. Pred 9 9 |qL'/az?n borcev NOV tnoški , 5 dvojnim štetjem: tlJ5 te ter ženske 30 let; že^ke Tl Vi6,5 moški ter 60 Var°valnedob’;delovne oz. za- ‘et moški ter dobe; z 20 letl Pokojninske — ob pogojih za predčasno upokojitev (35 let delovne oz. pokojninske dobe in moški starost 55 te oz. 30 let delovne oz. pokojninske dobe in 50 let starosti za žensko — seveda je predvideno, da se ta pokojnina zmanjša vsako leto Predčasnega odhoda v pokoj za ‘.S oz. 2 odstotka; , — ob nastanku invalidnosti tudi tavalidska upokojitev. Predlagane zavarovalne osnove s Plačilom prispevkov in predvideno Pokojnino za 15 ter 20 let zavaro-falne dobe kaže tabela. pREDVlDj;Nn d, v plačilo prispevkov po posamezniku za POKOJNINSKO IN INVALID- -___ SKO ZAVAROVANJE KMETOV Razred IX. IV. V. VI. M Varovalna osnova Znesek prispevka za posameznika za 15 let moški Znesek pokojnine za 15 let ženske za 20 let moški za 20 let ženske mesečni letni 4-375,14 6.862,71 3.150,28 11-437,85 13-725,42 16.300,56 22.875,70 f.450,84 86025,98 909,08 10.908,96 1.601,29 1.830,06 2.058,81 2.516,32 1.363,62 16.363,44 2.401,95 2.745,08 3.088,22 3.774,49 1.818,16 21.817,92 3.202,60 3.660,11 4.117,62 5.032,65 2.272,53 27.270,36 4.003,25 4.575,14 5.147,03 6.290,82 2.727,24 32.726,88 4.803,89 5.490,17 6.176,44 7.548,98 3.636,32 43.635,84 6.405,20 7.320,22 8.235,25 10.065,31 4.545,40 54.544,80 8.006,50 9.150,28 10.294,07 12.587,64 5.454,48 65.453,76 9.607,79 10.980,34 12.352,88 15.097,96 6.363,56 76.362,70 11.209,09 12.810,39 14.411,69 17.614,29 ti teni Pa i Polnitvi6 znesekPntlebno poudab-teHlU n let nP?kojnine ob iz-Pokoj^etnu dobe tako 'ozre/" §ala v j h pokojninske 2-900 on Za moLZavarovalnem C din 07ške8a približno n M^’00 di? ?ensko Pnb-d°bi; j. din ob ter približno ?du b, Pri Ul. zav * P°kojninski 5 °Valnem raz’ Ptib^.OO din8a Zna5ala prib-za ^nsko ln oz. ob polni — PREdSTAVLJAMO TEMELJNE ZADRUŽNE ORGANIZACIJE *° TURNIŠČE: [Jn JAVLJAMO TEMELJNE ZADRUŽNE ORGANIZACIJE TURNIŠČE: ..priprave na melioracijo na dan uveljavitve zakona stari 60 in več let. pokojninski dobi približno 7.700,00 din; v IX. zavarovalnem razredu bi za moškega znašala približno 20.000,00 din oz. za žensko približno 24.000,00 din ter ob polni pokojninski dobi približno 27.000,00 din. Polna pokojnina je za moškega in žensko enaka). Za združene kmete osnutek predvideva zavarovanje najmanj v III. zavarovalnem razredu, če bodo želeli uživati enake pravice kot delavci v združenem delu oz. imeti določene prednosti pred individualnimi kmeti, in to: oprostitev plačila prispevkov za čas nezmožnosti za delo, pravico do prekvalifikacije in drugo. Tako združeni kot invidualni kmetje bodo lahko izbirali zavarovalni razred, po katerem bodo pokojninsko in invalidsko zavarovani. Ni važna višina proizvodnega sodelovanja, temveč plačilo prispevka. Seveda ob plačilu prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še ostane plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje ter davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Kmetje, ki bodo na dan uveljavitve zakona stari 60 in več let, bodo imeli možnost izbire upoko- jitve po starem ali novem sistemu. Osnutek namreč priznava pokojninsko dobo tudi za čas starostnega zavarovanja kmetov po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, za katerega so bili plačani oz. zmanjšani ali oproščeni prispevki oz. konkretneje: pokojninska doba se prizna lastnikom oz. solastnikom gospodarstva za čas opravljanja kmetijske dejavnosti, in to od 1. 1. 1972 leta dalje, če so bili v tem času izpolnjeni prej našteti pogoji. V pokojninsko dobo se proizvodnje lahko ugotovimo, da so tudi na turniškem območju pomembni pridelovalci hrane. Tako kot doslej tudi v prihodnje si veliko obetajo od 35 kmetij, ki so preusmerjene v govedorejo, saj imajo od 20 do 50 pitancev. Poleg številnih manjših rejcev svinj zlasti izstopata dve kmetiji, ki v enem turnusu redita kar 900 pitancev. Letos nameravajo v Turnišču postaviti še en hlev, v katerem bo s svojim deležem sodelovala temeljna zadružna organizacija, sicer pa ga bo gradil kmet. V tem objektu bo prostora za 300 pitancev. Tri kmečka gospodarstva na tem območju imajo skupaj 100 plemenskih svinj, kar zagotavlja, da bo dovolj pujskov za nadaljnjo rejo. Sicer pa je vzreja plemenskih svinj bila že doslej donosna, poslej, ko so višje cene, pa bodo rejci dobili seveda še več denarja. Število kmetij se je na turniškem območju sicer zmanjšalo, skupna proizvodnja pa je ostala šteje tudi članstvo v kmetijskih .delovnih zadrugah za čas od 15. 5. 1945 do 31. 12. 1959 ter vsa ostala priznana delovna oz. zavarovalna doba pri nas ali v tujini. Po starem sistemu bodo kmetje do 65. leta -starosti plačevali prispevek za starostno zavarovanje kmetov in bodo prejeli samo starostno pokojnino kmetov, katera pa se daje na gospodarstvo in ne na posameznika (mož in žena sta si to pokojnino in si jo bosta še nadalje delila). Če pa imajo kakšno drugo zavarovalno dobo ali so si jo pripravljeni dokupiti za čas prejšnjega opravljanja kmetijske dejavnosti (iz tabele je razvidno, koliko stane 1 leto zavarovalne dobe za posameznika, ni pa nujno da si zavarovalno dobo zavarovanec dokupi enkrat, temveč lahko to stori večkrat), bodo ob izpolnitvi že izvedenih pogojev prejeli pokojnino na podlagi zavarovalnih razredov. V javni razpravi, ki je bila o omenjeni problematiki organizirana v okviru KZ Panonka, so kmetje zlasti kritično izpostavljali priznanje zavarovalne dobe, katera mora biti priznana vsem, ki so v času od 1972. leta dalje aktivno delali na kmetiji in jim je bil to edini in glavni poklic in ne samo gospodarjem oz. solastnikom gospodarstva. Nekateri, predvsem kmetje od 50 do 55 let starosti težko sprejemajo predlog, da jim bo priznanih samo 11 let zavaro- valne dobe, ko so pa dalj časa aktivno in pošteno delali na kmetiji ter plačevali predpisane prispevke in druge dajatve. Na ta način nimajo istih pravic kot njihovi ,,vrstniki” — delavci in se ne bodo mogli z delavci enakopravno upokojiti ter na ta način prejemati, primerne pokojtjine. Za to je tudi vprašljiva zahteva osnutka po predaji posestva dediču ob upokojitvi oz. za plačevanje ,,dodatnega” prispevka od zemlje. na ravni izpred nekaj let. Se pa utegne stanje še izboljšati, saj bo zdaj, ko je meso tako drago, marsikateri delavec očistil pajčevinast hlev in vanj dal par pujskov. Proizvedel bo, če že ne za prodajo, pa vsaj za domače potrebe. V prejšnjem obdobju so številni kmetje opustili rejo svinj, češ da se ne izplača in da mu račun kaže, da je meso ceneje kupiti. Zdaj se menda računica izide obratno. Torej se ljudje začenjajo spet osveščati, kajti pridelovanje hrane je zdaj naša osnovna naloga. Nikogar ne sme motiti, če tu in tam v okolici kakega hleva ,,diši”. Verjetno se bodo prej ali slej vdali tudi tisti, ki zdaj nasprotujejo gradnji hleva za 300 pitancev. Tako kot številni drugi kmetje na Ravenskem in Dolinskem, tudi pridelovalci s turniškega območja tožijo, da nimajo dovolj zemlje za vse poljščine, ki naj bi jih sejali. Za živinorejo in svinjerejo je treba pridelati dovolj koruze, cena krompirja je dokaj ugodna, pa tudi dobro uspeva, zato ga želijo pridelovati na čimveč površinah; tu so planske obveznosti do tovarne sladkorja v Ormožu (in do nas samih, saj brez sladkorja ne moremo biti), proizvedli bi naj še več pšenice ... Da bi pridobili Ob upoštevanju sedanje gospodarske zmožnosti večine naših kmetij je vprašljiva zahteva po zavarovanju vseh družinskih članov, ko pa tega določila ni za ostale delavce oz. nezaposlene zakonske partnerje delavce. Glede na to in povprečno velikost kmetij na našem območju je potrebna na tej zemlji takšna proizvodnja, ki bo prinašala primeren dohodek na družinskega člana. Ce upoštevamo to dejstvo, bi bilo v zakonu potrebno dati možnost „kombini-ranega” zavarovanja (manj kot poln delovni čas kot delavec, za razliko pa kmet). Predlagali so še: — da se naj meja 60 let starosti, ko se ima kmet možnost odločati za upokojitev po starem ali novem sistemu, pomakne na 55 let — da se naj variante k členu 23. in 34. črtajo. (Pri členu 23. varianta predvideva, naj do zajamčene pokojnine ne bi bili upravičeni kmetje. Pri členu 34. pa varianta predvideva, naj kmetje ne bi bili upravičeni do varstvenega dodatka.) — v celoti se naj črta 27., člen ki govori o povečanju pokojnine za določen odstotek po izpolnitvi 40-letne pokojninske dobe, če ostane še naprej v delovnem razmerju — kmetom se naj dovoli enako, kot se je dovolilo delavcem uveljavljanje zavarovalne dobe s pričami, saj takrat, ko so si delavci to dobo uveljavljali, kmetje niso imeli interesa do delovne oz. zavarovalne dobe, ker niso veljali sedanji predpisi. Deset, let. izkušenj veliko pove Dobrovnik je največja dvojezična vas v lendavski občini. Vzadnjih letih so krajani uspeli s samoprispevkom in drugimi akcijami spremeniti podobo vasi. Če je bil razvoj na področju šolstva, kulture, športa hiter, pa za njim niso zaostajali tudi kmetovalci. Minili so časi, ko so na kmetijah redili samo po nekaj svinj in govedi. Danes se vse vrti okrog večje tržne proizvodnje. V la namen so bile ustanovljene tudi strojne skupnosti in takšno smo obiskali v Dobrovniku. »Prihodnje leto bo desetletnica naše strojne skupnosti,« pravi Ludvik Car. ki je bil med ustanovitelji. Vsedli so se za mizo in izračunali, kaj se jim bolj splača: imeti skupne stroje ali gospodariti vsak po svoje. Odločili so se za prvo možnost, zbrali so denar, dobili še nekaj kredita in kupili kombajn. »V naši strojni skupnosti smo: Jožef Bognar, Janez Bogran, Janez Sekereš, Jurij Bojnec, Franc Nagy in Ladislav Car. Vsi smo večji proizvajalci pšenice, pa jiam je kombajn seveda najbolj dragocen. Kupili smo ga predvsem zaradi tega, da lažje opravimo svoje delo, toda v zadnjih letih nudimo usluge tudi drugim kmetovalcem, še zlasti takrat, ko gre za slabe vremenske razmere v času žetve.« Tak je bil torej začetek dobrovniških kmetovalcev v strojni skupnosti, deset let izkušenj pa kaže, da bodo svoj strojni park obnovili in kupili tudi nekaj novih strojev, saj današnja kmetijska proizvodnja ne more brez njih. Obneslo seje sodelovanje med kmetovalci, saj tudi okvare odpravljajo skupno. Imajo nekakšen dogovor o vsem. Vsi so namreč tudi usposobljeni za delo s kombajnom. Tudi pri gorivu ni problema, vsak ga plača toliko, kot ga porabi. Tesno seveda sodelujejo s svojo temeljno zadružno organizacijo v Dobrovniku. ki jim vselej nudi pomoč. Ni potrebno posebej poudariti, da v hlevih ti kmetovalci redijo tudi dokaj veliko živine za tržišče in da so med najboljšimi pridelovalci pšenice. »Veliko zaslužka sicer ni, a ko smo se združili, nismo na to niti mislili, želeli smo le, da bi imeli skupen stroj, ki bi nam olajšal delo, saj posameznik takrat pred desetimi leti kombajna ni mogel kupiti. Desetletne izkušnje kažejo, da bo potrebno storiti korak naprej, imeti več strojev in v strojno skupnost pritegniti več kmetovalce” « janj p V oči je tudi bodla določba osnutka zakona glede naj višje in najnižje pokojnine, kjer menijo, da so predlagane razlike prevelike, pa tudi valorizacija pokojnin v odstotkih je nepravična, saj se na ta način socialne razlike samo še povečujejo. Ob navedenih kritičnih pripombah pa je bilo čutiti stališče, da osnutek prinaša vtsto pozitivnih rešitev za socialno varnost kmetov in bo prinesel tudi določene premike na področju kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju. Kakšna bodo končna ‘ določila zakona, je težko napovedati, saj bo javna razprava dala vrsto pripomb za spremembo posameznih določil. Gotovo pa se bo vsak posamezni kmet v njem našel in si poiskal rešitve, ki bodo zanj najugodnejše. Jože Tivadar, pravnik me-za- več obdelovalnih površin poljščine, se pripravljajo na lioracijo 350 hektarjev TURNIŠČE: CENE PUJSKOV Matija Pozderec, skrbnik turniškega sejmišča, nam je tokrat le na kratko sporočil, da so rejci pretekli četrtek (7. aprila) pripeljali satno44 pujskov in vse prodali. Cene pa so se gibale tako kot teden dni prej, torej od 6 do 7 tisoč dinarjev za par pujskov, močvirjenega sveta ob Ledavi med Renkovci in Nedelico. Družbenopolitične organizacije so o predlogu že razpravljale, enako tudi krajevna skupnost, zdaj pa je treba zbrati še soglasja. V prvi etapi bodo meliorirali 120 hektarjev, s katerimi pa razpolaga kar 360 lastnikov. Iz teh dveh številk je razvidna huda razdrobljenost zemlje. Po opravljeni melioraciji naj bi izvršili še zložbo zemlje (komasacijo), na usposobljenih površinah pa bodo skušali organizirati skupno proizvodnjo sladkorne pese oziroma kake druge poljščine, upoštevajoč pač njivski kolobar. Z združevanjem dela in sredstev imajo v TZO Turnišče dobre izkušnje. Tako so zgradili tudi velik hlev za vzrejo bekonov. Lepo pa so se kmetje ,,ujeli” tudi v strojnih skupnostih, ki jih imajo registriranih 10, prav gotovo pa je še veliko takih, ki so nastale z dogovorom med dvema ali več sosedi, sorodniki . . . Registrirane skupnosti so nabavile predvsem večje kmetijske stroje, kot so kombajni, sejalnice in škropilnice. । S. SOBOČAN IMPORT - EXPORT POLJOOPSKRBA ZAGREB JUR MARIB0R-00UR UT ,,POLJOOPSKRBA" specializirana delovna organizacija za obskrbo kmetijske in prehrambene industrije, import-export z neomejeno solidarno odgovornostjo TOZD Zagreb, Varšavska 5 TOZD NOTRANJA TRGOVINA ZAGREB ENOTA ZDRUŽENEGA DELA MARIBOR, Ljubljanska c. 7 razpisuje prosto delovno mesto za opravljanje del in nalog DELAVCA — delo za določen čas, nadomeščanje delavca, ki je že dalj časa v bolniškem staležu. Pogoji: NS/NKV. Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene prošnje pošljite na naslov: ,,POLJOOPSKRBA" import-export. Kadrovska služba Zagreb, Varšavska 5 v roku 8 dni od dneva objave oglasa v'časopisu. Kandidati bodo obveščeni o rezultatih izbora v roku 30 dni od dneva izteka roka za prijavo. 1983 STRAN 9 naši kraji in ljudje V BANO VCIH SO NARED Sončimo in kopamo se brez tekstila že dolgo časa tudi pri nas. V glavnem ob morju, v organiziranih naturističnih naseljih, nekoliko manj pa v notranjosti. Kljub temu pa se zagrizeni naturisti zaganjajo na obale jezer, potokov in rečic, iščejo kotičke, kjer bi v miru lahko uživali v tesni povezanosti z naravo. Žal so takšni poizkusi zgolj neorganizirani in improvizirani. A znajdejo se, ali pa izkoristijo trenutek, tudi poslovni, predvsem turistični delavci. V današnjih težavnih gospodarskih trenutkih je zato še pomembnejše, da najdemo način, kako privabiti tujca z . devizno denarnico, da mu ponudimo tisto, kar drugi nimajo. turistične takse je namenjen predvsem za delovanje našega turističnega društva. Seveda pa bi moral izreči rahlo kritiko na račun Radenske, saj menimo, da je še vse premalo sodelovanja med njimi in našim turističnim društvom in krajevno skupnostjo. Banovci kot turistični kraj so še v po- Že pred časom smo v našem časopisu pisali o prizadevanjih Radenske, da .bi tudi v Pomurju (in to med prvimi) pričeli z organiziranim natu-rizmom za domače in tuje naturiste. Letos prvega maja naj bi bila uradna otvoritev naturističnega kampa. Tako bomo v Pomurju, točneje v Banovcih, dobili prvi uradni naturistični kamp v Sloveniji. Vsekakor je usmeritev pravilna. saj pri turistični ponudbi moramo biti fleksibilni — prilagodljivi. Banovci so si že pridobili sloves dobrega in kvalitetnega turističnega centra s termalno vodo. Investicija v naturistični kamp je precejšnja, saj bo Radenska vložila 10 milijonov dinarjev. V kampu bodo okrogel bazen s termalno vodo, priključki za vodo, razsvetljavo, urejeni bodo sanitarije in šotorišča ter kiosk s hrano in pijačo. Seveda pa sta od tega projekta tudi odvisni in z njim povezani krajevna skupnost Veržej in vas Banovci. O sodelovanju z Radensko in gledanju na ta kontinentalni ek- Bagre in buldožerje na gradbišču v termalnem kopališču bodo že prvega maja (če bo vreme lepo in sončno) zamenjali navdušeni nagci. Seveda skriti pred širšo javnostjo in predani vsem užitkom, kijih nudita narava in topla voda v Banovcih. speriment smo se pogovarjali tudi z Vilkom Ferencem, predsednikom KK SZDL Veržej. Na vprašanje, kako v SZDL Veržej gledajo na načrte Radenske, je tov. Ferenc povedal naslednje: »Seveda dajemo načrtom Radenske vso podporo, saj je od turizma odvisen razvo j vasi Banovci in seveda celotne krajevne skupnosti. Dinar iz vojih in poleg bazena, tople vode, restavracije in nekaj hišic in prikolic ne moremo ponuditi kaj dosti več. Možnosti za razširitev zmogljivosti pa je še veliko, predvsem v neizkoriščenem kmečkem turizmu. Tudi povezovanja pri prireditvah ni veliko, saj je do sedaj kopališče odprto le tri do štiri mesece na leto, ves ostali čas pa prazno. In ravno v tem času bi lahko tudi za domačine pripravili kakšno prireditev zabavnega značaja. No, v hotelu Jeruzalem ne kažejo prevelikega zanimanja za to.« Je s turizmom povezano tudi ostalo življenje v Banovcih? »Vsekakor, s^j so cilji v glavnem podrejeni tej dejavnosti. čeprav tudi ostalega ne podcenjujemo. Uredili smo ceste, vodovod, elektriko in delno tudi telefonijo, čeprav imamo na tem območju še veliko načrtov, ki jih bomo uresničili, predvsem z novim krajevnim samoprispevkom. Radi bi asfaltirali tudi cesto Križevci—Banovci, vendar po lanskih predračunih — 3,5 milijona dinarjev — nismo šli v to. saj bi ža takšno vsoto morali izglasovati 10-odstotni krajevni samoprispevek, kar pa bi bila za vaščane prevelika obremenitev.. Tako ostane ta cesta le naša velika neuresničena želja. Seveda pa bi še enkrat rad omenil kmečki turizem, ki bi ga s kmečkimi krediti morali podpirati, saj bi se tako dejavnost na področju turizma še povečala.« V Banovcih so torej nared. Počakati je potrebno le še na prvi maj in veliko sonca. Sicer pa upamo, da boste na otvoritev naturističnega kampa prišli tudi vi. Seveda brez ... Pritegniti več članov To je bil eden izmed osnovnih sklepov zadnje seje Občinske počitniške zveze Ljutomer. Prisotni so se dogovor 1 ’ sedanje štiri počitniške (jružine, ki so v ljutomerski občini, pove da bi v vsaki krajevni skupnosti bila samostojna počitniška Nadaljnjega širjenja predsedstvo ne odobrava, pač pa bi v te potrebno vključiti čimveč novih članov, kjer bi pretežno vec1 naj pionirji in mladina. PD pa bi naj v kratkem prevzele men o počitniškimi krožki, ki bi s pričetkom naslednjega šolskega leta vseh osnovnih šolah. V nadaljnjem pogovoru je tekla beseda o informativno-propag^. dejavnosti OPZ ter tudi o nadaljnjem in tesnejšem sodelovanju družbenimi organizacijami in društvi kot tudi DPO, še Pose^ občine Ljutomer. Sprejet je bil tudi predlog, da bi pomagali mlao®^zvezo Lendava in Gornja Radgona, da bi tudi tam ustanovili počit in da bi potem na območju Pomurja deloval medobčinski sve pv zveze. STRU ---— VELIKA POLANA —— 60-LETNICA DRUŠTVA „ Člani gasilskega društva v Veliki Polani so na letni .0$njeieto. pregledali opravljeno delo ter si zastavili obsežen program za o se obČin-Tako so v minulem letu organizirali tečaj za gasilce. Udeleži h ® njska in skega gasilskega tekmovanja v Crenšovcih. Pregledali so stan . vanjei gospodarska poslopja v vasi. Dokaj dobro je bilo utečeno s osnovno šolo Velika Polana. Tudi letošnji program je do Jtrjevanjw Posebno skrb bodo namenili nadaljnjemu razvijanju in ystanOvr Pripravili bodo nekaj predavanj o požarno-varnostni prevent! ' ^sebo<> li bodo tudi društvo Mladi gasilec na osnovni šoli. Prav tako b° j,o(jo skrb namenili tudi pionirjem in pionirkam na osnovni so , gjjtjv-tekmovali za značko ,,preprečujemo požare”. Vključili se o ..nUpota^ nosti v akciji NNNP 83. Opravili bodo preverjanje zmogljiv®.^ fr obstoječih gasilskih vodnjakov, hidrantov in drugih zajemat yj0>(jafci dalj časa si v krajevni skupnosti Polana, predvsem požarmKi ^uje dobili novo gasilsko cisterno. Ker letos polansko gasilsko “ru raznjku.^ 60-letnico delovanja, bodo ta jubilej proslavili ob krajevnem P |znanja tem jubileju bodo prebrali društveno kroniko, pode n j^jeni0 ustanoviteljem gasilskega društva ter drugim članom, ki so na način pomagali gasilcem. VIS „zračni most" Dušan Loparnik JUTRI Satahovči, ravninska vas v soboški občini, bi se lahko povsem upravičeno vključili v tekmovanje za najlepše urejen kraj. Dosti smisla so imeli že prej, potem, ko pa se je drevesničarstva lotil Stanko Špur, je skrb za okrasno drevje in cvetlične gredice še večja. Skoraj tekmujejo med seboj, zato od sredine pomladi do pozne jeseni ni okna brez rož. Tako bo tudi letos, pravijo. Kar 75 domačij šteje in domala od vsake je vsaj eden zaposlen v raznih delovnih organizacijah, zlasti v Muri. Precej denarja vsako leto za najnujnejše naloge zberejo s krajevnim samoprispevkom. Zaposleni namreč prispevajo kar dva odstotka od osebnih dohodkov, precejšen delež pa prispevajo tudi kmetje. Trudijo se, da bi zbran denar kar se da smotrno naložili. Vodovod so napeljali že leta 1970, zato okrog preskrbe z dobro pitno vodo nimajo problemov. Asfaltirali so tudi vaške ceste, na začetku pomladi pa so obnovili in razširili cestno razsvetljavo, tako da imajo kar sedemnajst luči. Pri urejanju kraja in okolice pa jih čaka še vrsta nalog, posebno obcestnim jarkom bodo morali nameniti več pozornosti. Nekateri so pred domačijami to že naredili, vendar bi bilo bolje, če bi organizirali skupno delovno akcijo in delo hkrati dokončali od začetka do konca vasi. Hitreje in bolj enotno bi bilo. ŠE VEDNO BREZ TELEFONA Satahovči so vključeni v krajevno skupnost Krog in v obeh krajih pravijo, da dobro sodelujejo. Za to v vsakem mandatu poskrbijo že pri volitvah vodstva krajevne skupnosti. Za primer naj zapišemo, da je predsednik sveta krajevne skupnosti Koloman Horvat iz Kroga, podpredsednik pa Stanko Spur iz Satahovec. To pomlad je v obeh krajih v središču pozornosti telefonija. V Krogu imajo že množico telefonov, interesentov je čedalje več, v Satahovcih pa že nekaj let tarnajo — radi bi imeli vsaj nekaj priključkov. Tu in tam kakšna račka. Še nekaj tednov in Mokoš bo spet usahnil, z njim pa bodo Satahovči tja do pozne jeseni zgubili del idilike. Vokalno-instrumentalni ansambel »ZRAČNI MOST« iz M. Sobote, ki ga vodi priznani glasbenik in komponist Geno TINEV je po krajšem premoru zopet začel z nastopi. Videli in slišali jih bomo v nekoliko novi sestavi: klavijatu-rist Geno TINEY, Dragica BA-LEK — vokal, pridružili pa so se novi člani: Darko SLEKOVEC -bas kitara, Marko Husar— bobni in Bojan ZORE — solo kitara. Vodjo ansambla Gena TINEVA smo povprašali, kakšni so njegovi načrti. Povedal nam je, da je njegova želja imeti kvaliteten ansambel, ki je pripravljen zavzeto delati in s katerim bi lahko posnel svoje lastne skladbe. Ob vprašanju, kdaj bo to in koliko skladb ima pripravljenih, nismo dobili odgo- vora. Vendar pa nam je skrivno- telefonije namenili posebno pozornost. Na območju kro-ške krajevne skupnosti rabijo, skupaj z dosedanjimi, 200 telefonov, od tega jih je 30 namenjenih za Satahov-ce. Do majhnega malodušja je prišlo, ko so slišali za predračun. 850 milijonov bo stala ta investicija. Ob sredstvih krajevne skupnosti pa bi naj vsak naročnik plačal pet milijonov in stroške za priključek seveda. Zamisli niso opustili. Nasprotno. Vse investicijo, zagotovo pa se jim bo pridružila tudi mladina, ki doslej ni bila preveč aktivna. Nekaj pa so tani mladi le naredili. Z majhnimi sredstvi so uredili športno igrišče, ki pa še ni dovolj utrjeno in zaraslo, zato se športno sproščajo na igrišču v sosednjih Murskih Črncih. V tem času pa so v Sata-hovcih sredi urejanja pokopališča. Staro živo ograjo so s prostovoljnim delom že Na razširjenem sestanku so se vsaj načelno dogovorili, da bodo že letos razširitvi Stanko Špur ima ob delu v drevesnici še.dve funkciji. Ni samo predsednik vaške skupnosti Satahovči, ampak tudi podpredsednik sveta KS Krog. pogosteje se sestajajo in dogovarjajo, dogovarjajo se tudi o tem, če bi morda kanal za telefonski kabel od Kroga do Satahovec izkopali sami s prostovoljnim delom. Strojni izkop je namreč precej drag. Bodo že našli najprimernejšo rešitev. odstranili in kmalu bodo namesto nje zasadili ciprese. Še nekaj so povedali za konec. Žal jim je, da bo Mo-koš v poletnih mesecih spet suh, jezni pa so, ker delovna organizacija SOBOTA, RAZŠIRITEV GASILSKEGA DOMA Stanko Špur, ki ni samo podpredsednik krajevne skupnosti, ampak tudi predsednik vaškega odbora v Satahovcih, pravi, da se bodo morali kmalu lotiti razširitve gasilskega doma, ki je bil zgrajen med zadnjo vojno. Rabijo sejno sobo, dvorano in orodjarno. Zlasti gasilci se navdušujejo za to TOZD Gradbeništvo, ne izpolnjuje dogovorov. V pogodbi, ki jo je sklenila krajevna skupnost, bi smeli tovore z gramozpm prevažati po cesti do Črnskega križa, zdaj pa raje zavijejo proti glavni cesti že pred sata-hovskim pokopališčem. Cesto so tovornjaki že tako zdelali, da se je cestišče ponekod »razširilo« tja čez jarek. Potrpežljivosti jim je zmanjkalo, zato so že posredovali. Janko Stolnik .. ansamh'8 sten nasmeh vodje vedai, da bo to kma • -Up TOKRAT V RADENCIH Na sestanku pevovodij in predstavnikov pevskih zs0 p0|eg upokojencev severovzhodne Slovenije, ki je bil v Mariboru, upokoj«" ga sklenili, da bo letošnje srečanje pevskih zborov druš severovzhodne Slovenije v Radencih. nirn Odločitev ni bila težka, saj so Radenci s svojim n®raLj^1e^li• jji, gostinskimi storitvami za tako množično srečanje več kot P . oroy Srečanje bo 28. maja, sodelovalo pa bo 16 pevskih tza|juW ženski in mešani) z okrog 400 pevci. Vsekakor lepa priložn A- p petja v Pomurju. Zadružni poročevalec izše* V kmetijski zadrugi ,,Ljutomer-Križevci”, v kater^^oval® jj-temeljna zadružna enota Klas, temeljna zadružna ene’ ^ost t,g [j TOZD Mursko polje zadnji čas namenjajo vse večjo P j^uje -računske CepPamu potrebna prav mu pravijo solar, pa deluje ne le, če je na soncu, ampak je dovolj tudi druga oblika svetlobe. V Ameriki računalnik stane okrog 1.000 dinarjev. VAŠ PRIPIS k G— buljiti6 PodpjSe S 1* >našn«° karika- S Četrtka 14. apri|a Labota « T,tova 29/1, \?°nQ^J?r,pis št 14 S"?180™ Naša Objavljene pod- ———___________ VAS PRIPIS ST. 1 2 Bolj neumna kot moja kura, je lahko samo še premaknjena tale ura. (D, Š., M. Sobota) Ti kar poj po novem, mi bomo delali pa še naprej po starem. (Š. Š., Nedelica) Neumneži! Obsojajo mene, da prepozno pojem, namesto da bi tebe, ker prej zvoniš. (J. S., M. Sobota) gospodinjska posoda murskih proizvajalcev ne smemo prezreti predelne stene ljutomerskega Imgra-da. Š temi stenami lahko lo- Š. S. Litoželezna posoda Prava litoželezna posoda ima prednosti, ki jih zna ceniti vsak sladokusec, kajti jedi, pripravljene v posodi iz visoko-kvalitetne sive litine, ohranjajo svoje osnovne lastnosti, pa naj gre za pečenje, cvrtje ali praženje. Vendar pa so pri tej »gurmanski posodi« najvažnejše njene termične lastnosti. Posoda razporeja toploto, ker je prvi pogoj za dober uspeh pri vsaki pripravi jedi. Prava litoželezna posoda je kratkomalo neuničljiva. Ze naši predniki so poznali to njeno prednost, pa se je kuhinjski zaklad iz litine prenašal iz generacije v generacijo. V naših trgovinah z gospodinjskimi potrebščinami smo postali pozorni na litoželezno ponev. Ker je ponev primerna predvsem za pečenje, je važno, da maščobo, na kateri boste pekli meso, predhodno dobro segrejete (180 do 200 stopinj Celzija) in šele nato položite meso na ponev. Po vsaki uporabi izperite ponev z vročo vodo in jo obrišite s papirjem ali krpo. Priporočamo, da ponev posušite na grelni plošči ali plinskem kuhalniku. Ponev pomijte spomivalnim praškom tedaj, ko ste v njej pripravljali jedi z močnim okusom in vonjem. Pomivanje litoželezne posode v pomivalnem stroju ni priporočljivo. naši štirinožni ljubimci PASJI OBROK Obrok naj bo sestavljen iz dveh tretjin mesa in ene tretine hidratov, maščob, zelenjave in sadja. Meso lahko dajemo surovo ali pa ga nekoliko prevremo. Če meso predolgo kuhamo, uničimo mnoge hranilne sestavine. Ni nujno, da mesni del obroka pripravimo samo iz mišičnine, ampak lahko vključimo tudi drobovino (srca, vampe, jetra, požiralnik), mesne obrezke, kite in podobno. Izbira je odvisna največkrat od tega, koliko smo pripravljeni odšteti za hrano. Visoko kakovostna hrana so tudi ribe, pri katerih pa moramo najprej odstraniti vse ostre kosti. Ogljikohidratni del obroka naj bi sestavljali ovseni kosmiči, kuhan riž, testenine, zdrob, kruh in podobno. Vitaminsko mineralni del naj dobi •pes z zelenjavo in sadjem. Priporočljivo je, da hišnemu čuvaju dajemo vitamine in minerale v obliki tablet (npr. vit-o-sol). Hrano beljakovinsko obogatimo z jajci, mlekom in mlečnimi izdelki. Nekateri odrasli psi mleka-ne prenašajo (dobijo drisko), ker nimajo več encima, potrebnega za prebavo mleka. Meso zrežemo na manjše kose in ga zmešamo z ostalimi sestavinami tako, da dobimo gosto kašo. Hrana mora biti mlačna, nikoli premrzla ali prevroča. MMS TESNOBE TAKŠNE IN DRUGAČNE — Šarika se še vedno oblači ne samo po modi, ampak ekstravagantno. — Česa ne povešl — Dopoldne sem jo srečal in imela je tako oprijeto obleko, da sem komaj dihal . . . UPANJE IN VZTRAJNOST — Samo ' čas zapravljaš, Šari-ka, ko pa sama vidiš, da se Runo ne da dresirati. — Ne govori mi. Spomni se samo, kakšne težave sem imela na začetku s tabo . . . VARNOSTNI PASOVI - Veš kaj, ti varnostni pasovi so zame prava . nadloga in še nekoristna stvar povrhu. — Zame pa ne. Odkar jih imam, mi še nobena štoparica ni ušla. tudi tako lahko varčujete PRT IZ OSTANKOV BLAGA Iz ostankov blaga, bodisi enobarvnih krp ali pa vzorčastih, lahko sešijete lep namizni prt. Velikost izberite sami, kakršno pač potrebujete. Gotovo ga boste šivali s šivalnim strojem in delo bo kaj hitro opravljeno. Ostanke blaga sešijte skupaj v vrstah, ki jih nato sestavite in sešijete. Šive med vrstami dobro polikajte, robove pa obrobite s trakom. TUDI TAKO — Se ukvarjate s kakšnim športom? — Seveda. Igram na športni stavil SESTAVIL MARKO NAPAST ŽENSKA. KI VOZI TRAKTOR POVRTNINI Z VELIKIM LISTI PRAŠIČKI. ‘ KI ŠE SESAJO MLEČNI IZDELEK SAMICA ŽIVALI, KI ŽIVI POD ZEMLJO LEČA PRI-- OČNICA NA OPTIČNIH APARATIH ŠKATLICA ZA NAKIT ATLETSKA DISCIPLINA GUMICE ZA BRISANJE ODPRAVA ČLOVEŠKEGA PLODU. SPLAV VPRAŠAL-NICA NORDIJSKO MOŠKO IME TRČENJE. KARAMBOL ELEKTRIČNA ENOTA ŠIROK PAS PRI KIMONU OŽINA NA MALAJI PTICA UJEDA RADIJ SARAJEVO OČE NEREID V GRŠKI MITOLOGIJI TRAVNIK. LIVADA NORČIJA. NEUMNOST AZIJSKA DRŽAVA NIKOLA TESLA ZLOGLASNI FEVDALEC IZVAJALEC SABOTAŽ TONA MESNA JED ANNA KARINA UČITELJ VEROUKA OKRASNO DREVO Z DIŠEČIMI CVETOVI REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: psovka, radiant, erotika, Mara, ek Ot, mate, Goričan, oven, rt, V, vik’ Nen, rop, Itozaki, Kosovel, strela. IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA STRAN 13 po NAŠIH SOVAH OBISK V MUZEJU IN GALERIJI V četrtek sm0 se učenci petega in šestega razreda podali na pot v Ljutomer. Najprej smo obiskali muzej. Vodil nas je vodič, ki je bil zelo prijazen. Razložil nam je veliko pomembnih stvari. Ogledovali smo si sobe v muzeju. Videli smo veliko lepega. Občudovalfsmo na- rodne heroje, pa tudi sliko kurirja Janka Ribiča, po katerem nosi ime naša osnovna šola v Cezanjevcih. V muzeju so ohranili vse do današnjih dni tudi drog, na katerega so privezali talce in jim zavezali oči. Tako so naredili pri Ribičevem mlinu, ko so ustrelili petindvajset Kaj ti pomeni beseda kri? Kri je dragocena tekočina za življenje. (Suzana, 4. c) Kri je sestavni del telesa. (Barbara. 4. c.) Kri mi pomeni življenje. (Suzana, 3. c.) Brez krvi ni življenja. (Sonja. 4. c) talcev. To se mi je zdelo najbolj strašno. Le zakaj so Nemci delali tako grdo z ljudmi? Saj smo vsi ljudje enaki. V muzeju je razstavljeno tudi veliko orožja. Fante je to zelo zanimalo. Tudi zdravniški pripomočki, ki so zelo stari, so vredni opazovanja. Z zanimanjem smo poslušali vodiča, ki nam je pripovedoval dogodke iz vojne pa tudi o gibanju Slovencev pred začetkom druge svetovne vojne. Marsikateri od nas se je zgrozil, ko je slišal, kaj so delali sovražniki. Po obisku v muzeju smo odšli v galerijo. Med potjo sem premišljevala, kako smo srečni, da živimo v svobodi. V galeriji smo si ogledovali slike, ki jih je razstavljal akademski slikar Jože Ciuha. Nato pa smo se odpravili k spomeniku, ki je posvečen vsem padlim, ki so umrli v narodnoosvobodilni vojni. Tako smo končali naš obisk in z lepimi vtisi in spomini odšli domov. Tanja Kosi, 6. raz. OŠ Cezanjevci Kaj ti pomeni »darovati kri"? Darovati kri pomeni pomagati bolnim in reševati življenja. (Suzana, 4. c) Kri darujemo zato, da pomagamo ljudem. (Edita, 3. c) Kri bi darovala vsakemu človeku. (Simona, 3. c) Darovati kri pomeni dati nekomu novo življenje. (Melita, 3. c) Člani dopisniškega krožka OŠ Krog Ko v trgovini dela, se vse poti in hiti, da vsak vse dobi. Z avtom že drvi na Potrošnik, da prašek in kavo priskrbi. Moj atek me rad ima, ko čas ima, se z mano igra. Mojatek Moj atek ni copatek. Ko dela, kriči, ko spi, smrči. Iz kuhinje zadiši. Že na kosilo hiti, da se vse kadi. Ko se najč, spet dobre volje je. IZBRANA RISBA: »V Naši kuhinji« — Narisal Robi Klemenčič, 2. c COŠ Gornja Radgona. Rozina Raj, 7. a OS Turnišče Paul Busson SREČANJE S POBRATENO OSNOVNO Solo Vsako leto 28. marca imamo srečanje s pobrateno OŠ Štrigova. Letos je bilo že četrto po vrsti. Eno leto gremo mi k njim.’ drugo leto pridejo oni k nam. To leto smo bili mi njihovi gostje. Zbrali smo se pred šolo in se peš odpravili v Štrigovo. Po prihodu tja smo se pozdravili in si po kratkem govoru obeh ravnateljev učenci izmenjali darili šol. Nato je sledilo tekmovanje. 5. razredi so tekmovali v spuščanju raket, ki sojih pred začetkom srečanja sami napravili. Šesti razredi so spuščali zmaje, sedmi so vozili poligon, osmi pa so imeli kviz iz fizike. Na vseh tekmovanjih smo se dobro uvrstili, saj smo največkrat zmagali mi. Po končanem tekmovanju smo bili še nekaj časa tam. nato pa smo se odpravili domov. Bili smo veseli in zadovoljni, ker smo se lahko srečali s svojimi prijatelji in sklenili še nekaj novih prijateljstev. Učenci 7. in 8. razreda so skupno z učenci Štrigove lahko ostali nekaj časa na plesu. Vsako leto se veselimo dneva srečanja, saj tako krepimo prijateljstvo in bratstvo med našima dvema šolama. Iz leta v leto ugotavljamo, da nas meja dveh republik Slovenije in Hrvatske čedalje' manj ločuje, kar je tudi prav. ( lani dopisno-literarnega krožka OŠ .»JOŽE HEDŽET« ŠA-FARSKO naenkrat tako vnet za g0SP° ska dela. 5, c Alb*« OŠ Drago Lugarič Leno OH, TE PALAČINKE! Nekega dne, ko sem prišel iz šole, sem bil zelo lačen. Hotel sem si speči palačinke. V lonec sem nalil mleko, vsul moko, ubil dve jajci in nalil malo radenske. Tudi posolil sem. S kuhalnico sem zelo hitro mešal, da sem celo mizo poškropil. Nato sem z veliko žlico vlil testo v kozico. Prižgal sem televizijo. Pravkar je vozil Bojan Križaj. Z vso naglico se je približeval cilju, kar je naenkrat nekaj zasmrdelo. Joj! Moje palačinke! Zdrvel sem v kuhinjo hitreje kot Križaj skozi cilj. Hitro, da ne bi nihče opazil, sem osmojeno palačinko spustil v koš za smeti. Poskusil sem še enkrat. Z veliko ulico sem vlil testo ponovno v kozico. Mama je ravno v tistem trenutku, ko sem dvignil kozico, da bi zamahnil in jo v zraku obrnil, stopila v kuhinjo. Palačinka se je zalepila točno na zid. Mama me je skregala in rekla, da naj bolj pazim. Poskusil sem še enkrat, potem pa mi je res uspelo. Palačinko sem namazal z marmelado in jo pojedel. Ponudil sem tudi mami. Ko sem pojedel palačinke, sem začel pospravljati. Najprej sem pometel kuhinjo, nato pa sem hitro odnesel ven še koš, da mama ne bi v njem opazila osmojene palačinke. Toliko sem še slišal, da je mama rekla očetu, kako je čudno, da sem Slišala sem jo, kako piska v vrbovo piščal k(g, Pomlad. Čas ljubezni in lepote. Čas, ko se vse prebuja h spanja ali zimske zamegljenosti. To je čas, ko sonce sije bolj P g>, trava začne zeleneti, ko ptički začno peti. . . In ta čas je spet mi. io in P'* V gozdovih in na travnikih je kot v raju. Drevje je ožele"* sVOj| čki pojo kot mlada dekleta. Zvončki so zacveteli in zacinglj« . snežno beli barvi. Kot zlatč rumene trobentice trobijo svoj gvOjjjn drav pomladi. Tu in tam so iz zemlje pokukale prve vijolice omamnim vonjem in na drevju je že polno mačic. ki se zib" Mura bolj veselo žubori, kot je pozimi, saj so stare vr j.«« kak° (jejo nad njeno gladino, že ozelenele. In če si čisto tiho, z»s .,gn)iie-pomlad piska v njihove piščali v počasnem ritmu vetra, Po a J bu le tu in tam prijadra kak oblaček, ki je podoben majhni >* n>. Na cvetličnih gredah, kjer cvetijo prve cvetlice, letajo čebele hirajo med. Tudi muhe je že opaziti, ko iščejo hrano. u, O0- Ob pogledu na vse te lepote ti zavriska srce, obraz se »» g r. ge zaplešejo in roke bi najraje objele ves svet. ManicaFe^ UPORNIK MELNIOR=. J Prevedel: Vladimir Komida£ * i * Tedaj me je pretresel nov pripetljaj. Z ene strani me je mučilo nerešeno vprašanje, z druge strani pa me je opogumil up. V bližnji Grški ulici sem v naglici použil nekaj hrane. Skupina grških turških trgovcev je imela v tej ulici opravka po orientalski šegi. Kar težko se je bilo preriti skozi gnečo ljudi, zatopljenih v svoje poslovne pogovore. Vprav ko sem si hotel utreti pot skozi novo skupino trgovcev, sem opazil na koncu tesne ulice moža s črnim turbanom. Vznemiril sem se. Prodorno me je motril in imel sem vtis, da je namenjen k meni. Dobro sem razločil poteze čistega običaja, jantarjevo ogrlico in rdečerujavo oblačilo. Tokrat sem se mu moral približati. Silovito sem se prerival skozi gručo začudenih trgovcev, pri čemer sem moral za hip odvrniti pogled od moža v halji. Ko pa sem spet pogledal mesto, kjer je stal, je bil kakor običajno izginil. Stekel sem do konca tesne ulice, a ga nisem našel. Ne na desni ne na levi nisem videl drugega kot ravnodušne ljudi, ki so hodili po svojih opravkih. Čutil sem, da mi pomeni pojav nenavadnega moža nekaj odločilnega za prihodnost. Razočaran sem se sklenil obrniti na levantske trgovce, ki bodo morebiti poznali na Dunaju moža, ki nosi orientalsko oblačilo. Ustavil sem se pri starem Turku dobrodušnega obraza in dolge bele brade, ki je kljub toplemu vremenu nosil dragocen krznen plašč in moral biti ugleden mož, sodeč po vedenju sosedov. Vljudno sem ga vprašal po izginolem možu. Turek se je dotaknil z desnico ust in čela ter mi v dokaj dobri nemščini prijazno pojasnil, da opisanega moža ne pozna. Pri tem mu je obtičal pogled z nenavadno pozornostjo pri mali rdeči-brazgotini, ki mi je ostala izza detinstva od drobca raz-• bitega steklenega poveznika, ko se mi je zrušil strop sobe. S posebnim spoštovanjem je povzel: »Čemu me sprašuješ ti, gospod, ki nosiš Evlijev znak?" Nisem ga razumel. Ponovno sem mu opisal turban in oblačilo. »Takšno oblačilo nosijo Halvetiderviši!" je dodatTurek in se priklonil. »Očuvaj mi svojo, naklonjenost, efendim.« Umaknil se je, jaz pa sem opazil, kako so sosedje navalili nanj z vprašanji, na katera je šepetaje odgovoril. Tako so si ustvarili o meni posebno mnenje. Ko sem se skušal preriti skozi gnečo, so se spoštljivo odmikali in se mi priklanjali, da me je bito že kar sram. Vznemirjen od misli, da se nisem mogel približati neznancu, sem zavil v preprosto gostilnico, nakar sem nameraval zopet stražiti pred hišo »Pri sodčku". Spotoma sem šel mimo grške kavarne in nehote pogledal skozi okno. Ugodno presenečen sem Ogledal grbasto postavo dr. Postrema. Pogovarjal se je s črnolasim in rumenopoltim možem dolgega, kljukastega nosu, ki ga je s prezirljivim smeja njem ujezil, saj je nenehno mahal z rokama. Uredili so razmetane kamenčke na igralni deski in začeli znova igrati. Hiša je imela torej še en izhod, ki ga nisem opazil, in ' katerega je Italijan navadno rabil. Jvforal sem tvegati: sedaj ali nikoli. .. Stopil sem v hišo in vprašal prvo osebo, ki sem jo srečal, kje stanuje zdravnik. Z očitnim obotavljanjem mi je razložila, da ga bom našel v drugem nadstropju. Brez težave sem izsledil vrata z imenom stanovalca in ročaj zvonca, ki je imel obliko roke, kažoče figo. Ko sem nameraval potegniti za ročico, je -prihitela po stopnicah osivela ženica in me zvedavo pogledala. Odklenila je vrata, jaz pa sem ji dejal: »Ne bojte se, dobra gospa! Rad bi nemudoma govoril z gospodično Zeferino!" V uvelo roko sem ji stisnil primerno število cekinov. Ukrep je bil učinkovit. Grda starka me je pozvala po temačnem hodniku s seboj v napol razsvetljeno sobo, v kateri ' je dišalo po grenkih mandeljih kakor v vsem ostalem stanovanju ... »Počakajte!" je pisnila in naglo smuknila iz sobe. Pripravljen sem. bil na zasedo ter se nemirno razgledoval. po sobi. V kotu sta stali strahovito ukrivljeni okostji, iz katerih se je dalo razbrati, da sta upognjeni hrbtenici in izbočeni lopatici tvorili nekoč grbi, kakršno ima dr. Postremo. Morebiti je bil skušal na njunem primeru proučevati, kako so se mu izobličila vretenca. Na stojalu, napol prekritem z zelenim zastorom, so stale velike steklene posode z vloženimi modrikastordečimi udi. Na mizi, kije bila prekrita z neznanim kamnom, so ležali posušeni možgani kot jedro velikega oreha. Mar je bila ta sivkasta, sivkastosinja in z rožnatimi madeži posuta belkasto in temnordeče obrobljena ter v polja razdeljena plbšča v resnici iz pisanega marmorja ? Otipal sem zmaščeno ovalno ploščo in se kaj hitro prepričal, da imam pred seboj Izglajeno in okamenelo mrliško kožo, kakršno so znali pripravljati v Bologni. I/ stekleni omarici pri oknu je sedel navidezno mrtev kameleon, ki je slednjič odprl izbuljeno oko, me pogledal in spremenil sivo barvo v umazano rdečilo. Tedaj je v ozadju zašuštel zastor. Pred mano je obstala povešnih oči bela postava. »Zeferina!" Objel sem jo in ji zašepetal več nežnih besed v ušesce, ji vsrkal opojni vonj las in ji pogubljal belo obličje. »Ne pustili te več." sem ji zagotavljal, pijan od sreče. »Vedela sem, da boš prišel!" je zašepetala. Oklenila seme je in ponovila besede, ki mi jih je v igralnici , naglo napisala na listek, skrivaj potisnjen v roko. »Reši me! Reši me! Vzemi me s seboj!" ) Ta nesluten in komaj pričakovani preobrat me je v pu- stolovščini navdal z najglobljim zanosom. Pripravljen sem bil . storiti vse, kar bi zahtevala. i »Potemtakem si v nevarnosti?" sem jo vprašal. 1 Večkrat je prikimala in se moledovale privila k meni. Kratek . r, ukrepal trenutek sem pomislil na stroge kazni, s katerimi so u r sQ cesaričina sodišča proti ugrabiteljem. Po pripovedova Lega nekega plemiča, ki mu je uspelo pregovoriti ženo ug^ dvorjana in osebnega cesaričinega miljenca, da je P°°]oVice njim na pristavo, ujeli in zaprli v ječo. Telo mu je do P in0 tičalo v blatu, v usta pa so mu zataknili železno hruško, P popra. Siromaka, ki se ni mogel braniti, so začele 9 podgane, tako da je umrl na kar najbolj strašen n^cl^TapieP' Sladka sreča, ki me je očarala že s samim pričako mi je udušila strah ter preudarek. serv ji Dekle se je osiveli starki spretno izgovorilo, jez Pa ^gk podprl izjavo še z nekaj cekini, naglašajoč, da gre leza ^0-izprehod. Dovolila ga nama je. Kakor je kazalo, n' najuje njena zdravniku. Ko sva stopala po stopnicah navzdo’ -^je navdajala tesnobna skrb, da ji ne bi srečala varuha. Ze bila ogrnjena v plašč in zastrta z gosto tenčico- j ^gSse, neopaženo dospela v moje stanovanje na HimmelpN 9^ ^ot Uboga deklica mi je povedala vse, kar sem zejajob° štiriletno siroto jo je vzel Postremo k sebi pod pretvezo, >ei0 s svojo dobrohotnostjo zaščitil. Z njo so lepo ravnali te skrbno vzgojili. Tega pa zdravnik ni storil iz človekoljub jo- kate r o se je skliceval. Ko je Zeferina pred nekaj me SQdoj polnila šestnajsto leto, ji je Postremo povedal, da n’ ^0 lahko izkaže svojo hvaležnost in si obenem zagot° ga srečo. Mrliču podobni grof Ivan Nepomuk Corony, k' oSt~d^ svoječasno opazil v igralnici, je namreč izrazil pripel poravna velike Postremove dolgove, če mu dodeli ^a/ varovanko kot priležnico, da obnovi grof na ta naci izčrpano telo. Poleg tega je grdoba upal, da ga b .^0 ozdravila kočljive bolezni, ne da bi se sama okužila-je bil vse to s škodoželjno odkritosrčnostjo razložil nos otroku. Ko ga je med solzami prosila, naj opusti sv°)° je skušal popraviti svoj gmotni položaj za igralno mi kgra Is Onega žalostnega,' zame pa tako srečnega .-^1^1 propadlo slednje upanje premaganega igralca. Odtlej jl 0 ga strogo pazil na deklico. Zavedal se je, da bi storila vsp’ ^atek bi se ga iznebila. Približal sem se ji torej zadnjj,gVarnile Sumljivi mož, s katerim je sedel dr. Postremo v grški grjala bil namreč sobar grofa Coronya. Verjetno sta se raZ^niko^g ukrepih, potrebnih za izvedbo grofovega in zdr£Tospreg0 zločina. Deklica se je tem bolj bala, ker je vedela, ka ^bod^ zna varuh sestavljati mamila, ki jemljejo človeku. g/J1o ° voljo. Dan za dnem je uživala edino najnujnejšo hran ’ &e je ne bi postala žrtev peklenskega ječarja. Kljub tefglab nezadržno gotovostjo bližal grozoviti trenutek, ko bi prepuščena pajkasti samovolji pohotnega starca- -e fltik Muke zadnjih dni so ji često izvabile vzdih- -1 po^gl pripovedovala, da je domala izgubila upanje na m J odS Strežaja mi je pogosto pošiljala po hrano, samo pr^^Lg zdoma, in da bi midva ostala sama. Vedel sem, da. ta otrok v last, in da naju lahko loči edino smrt- vsa mi je bil predragocen, da bi ga hotel zamuditi- (Nadaljevanje P VESTNIK, I4 STRAN 14 sport NAMIZNI TENIS — DRŽ. MLAD. PRVENSTVO ŠAH I Radenska pomurski Sobočani drugi (Ekipno državno mladinsko prv c a pQ B zbralo vseh 12 ekip, ki so si pridobi le p < Sobo^ane kot republiških kvalifikacijah, med nj>mr med favorjti B republiške prvake. Čeprav Sobočani m r • med §tiri I j?°keuvrstitve suj ^cvniitviio 2 mesta I I nosilce - so prijetno presenetili in z osv j J laznik, " 1 dosegli velik uspeh. Za ekipo so igra h Jernej Za^. (Miran Močan. Dušan Kovač in Borut Ben ki • sta služijo čestitke za visoko uvrstitev, najbolj. I bila Zalaznik in Močan. * »V predtekmovanju so premagali Kumanpvo ™ Ibarprav tako s 5:0. Ado tudi s 5:0 in 7 ^^^onliram 1 za uvrstitev v finalno skupino deklasira ‘ -unib s0 8agat. ko so ga premagali s 5:0. V tinalm . prvaki * I najprej izgubili z lanskimi in noV1™ld[a;nik premagal | Umreo iz Uzdina z 1:5 pri čemer je Zaton‘Pranju lanskega državnega prvaka Marana. . presenetljivo 1 so po odlični igri premagali domačine J P. omobvi iz 1 I visoko s 5:1 in so v zadnjem srečanju pr potrebni | Šinkovcev zaigrali precej ležerno, saj^aJk^r so vinkovci » 'e dve partiji za osvojitev drugega mes . srečanje - predtem izgubili z Jajcem z 2.5. Tak ,• boljšega 'J^bili nepričakovano visoko z 2:5 i drugo | količnika dobljenih in izgubljenih ig nremijal tudi 1 mesto. Boje na državnem prvenstvu j P . zvezni k^tan Frank, k. je bil zelo Za I kandidata za državno mladinsko rep skoraj evropsko prvenstvo Zalaznika, ki si je ‘ evropsko | sigumo zagotovil dres z državnim za lgerin | I Prvenstvo, veliko pohval pa je izrekel tud g Postopa Mirana Močana. pokalni prvak V Gornji Radgoni je bilo finale pokalnega tekmovanja v šahu za Pomurje v moški in ženski konkurenci. Srečali sta se ekipi Radenske iz Murske Sobote in Radgone. V obeh konkurencah so bili Sobočani uspešnejši. V moški konkurenci je Radenska premagala Radgono z. rezultatom 4:0 (Cigan : Ružič 1:0, D. Hari : Drčar 1:0, A. Kos : Manič 1:0, in B. Hari : Štelcer 1:0). V ženski konkurenci pa je Radenska premagala Radgono z 2:0 (Majda Kovač : Brigita Cavužič 1:0. in Tatjana Murmajer : Zora Borko 1:0). Ekipi Radenske bosta tako Pomurje predstavljali v nadaljnjem pokalnem tekmovanju. — PLAVANJE----------------- Končan četrti plavalni tečaj V Radencih je bil te dni končan četrti plavalni tečaj odraslih, ki ga je organiziral ZTKO Murska Sobota. Doslej se ga je v okviru akcije Naučimo se plavati udeležilo okrog 50 odraslih, med katerimi je večina splavala. Tudi v prihodnje bodo organizirali začetne plavalne tečaje za odrasle, če bo dovolj prijav. Prijave zbira ZTKO Mur-'ska Sobota. SNL Nafta premagala Slovan V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni' ligi je prijetno presenetila lendavska Nafta, ki je z 1:0 premagala vodeči Slovan iz Ljubljane. Edini gol je dosegel Gašpar. Tekmo je sodil Kupljen iz Maribora. Soboška Mura pa je z 0:1 izgubila v Ajdovščini v igri s Primorjem. Sodil je Burič iz Kopra. V naslednjem kolu igra Mura dcfma z Rudarjem (TV), Nafta pa gostuje v Šmartnem. SKL — ženske Sobočanke premagale prvakinje M. U. Pomorci najuspešnejši R Manski selekcijski turnir SV regije Rije biVv Gornji kapetan ’ e^rallSigralcevizsedmihklubov.Vabtluregijs g Pisana^ S0.se odzvali skoraj vsi poklicani, bila pa je zbrand p0nuirsv;Uscina od najmlajših pionirjev pa vse do veter'a Ve$no so imeli največ uspeha, saj so p ^aF^Wih mest’ posebej pa je potrebno pohvaliti vete- V n J, a m nekatere perspektivne pionirje- Melj J^^^lnejši skupini je Fridrih z rezultatom • Pionirja Kuzma in Benkovič peto oziroma šesto iVeteran Drozdek sedmo mesto. V drugi skupim je ^del zmagal pionir Sobote Mekicar. drugo mesto je ^op^Sončan Ocepek, peto Unger M., sedmo Ung£r J-V tretji skupini je bil z rezultatom 8:1 najboljši lrelje in četrto mest0 s.ta zasfdla o ^rskinrpi111 Zltek- peto pa Radgončan Cajnkar. Ostali p Savniki so dosegli slabše uvrstitve. — ROKOMET--------------— Beltinci občinski prvak Na občinskem prvenstvu pionirk v rokometu so nastopile tri ekipe. Rezultati: Beltinci:Sobota II. 11:7, Beltinci:Petrovci 21:3 in Petrovci:Sobota II. 9:5. V rstni red: 1. Beltinci 4, 2. Petrovci 2 in 3. Sobota II. brez točke. Najboljša strelka je bila Suzana Perša (Beltinci) z 12 goli. ---ODBOJKA-------------- Turnir v Bogojini Osnovna organizacija ZSMS Bogojina je pripravil odbojkarski turnir za moške in ženske. V moški konkurenci je zmagala Bogojina pred Veterani in OS Bogojina, pri ženskah pa Ekonomska šola Murska Sobota pred OŠ Bogojina, Filovci in OO ZSMS Bogojina. M. U. Na travi _______________________________ ENa ZMAGA murske sobote lreliu, mest v hokeju na travi za mladince, kije S'avije L tonir?rCZentanca Murske Sobote zabeležila le eno sWin'> ’grain ^delovalo osem mest iz celotne Jugo-Jptcni uPajzZUdl dornači tekmovalci, zlasti Slavko h'ntari6;saj nri. r’starejših mladincih bo konkurenca go>ni?&be^ Tud?d drŽaVn' reprezentantje Papež. °v° n-> k do lahv di domači tekmovalci Titan. Sreš in 1 “^dozanino P°se£h po boljših uvrstitvah. Prav 'Ve VOznJe tudi med pionirji in člani. -C' — *-A 1983 Ljutomer 7 7 0 21:6 14 Radenci 7 6 1 20:8 12 Pomurje 7 4 3 17:1) 8 Cven 734 13:13 6 Apače 7 1 6 5:18 2 Veržej 7 0 7 1:21 0 St. - II. SRL moški Bakovci: Fužinar 27:26 Rokometaši Bakovec so v tekmovanju druge - slovenske rokometne lige vzhod premagali Fuži-narja iz Raven. Gole za Bakovce so dosegli: Koželj 7, Marič 5, Lebar 5 itd. Sodila sta Firar in Vogme iz Maribora. Sl. Gradec: Polet 22:29 Sobočani so osvojili točki v Slovenj Gradcu. Največ golov za Polet sta dosegla: Benko 7, Katoha 6. Krmelj: Krog 18:18 Na lestvici trenutno vodi Radeče z 20 točkami pred Poletom 17 in Fužinarjem 16 točk. 9. kolo, 24. 4. 1983 Mostje: Bistrica Mladost: Panonija Olimpija: Nedelica Borba: Nafta 11. kolo, 15. 5. 1983 Panonija: Bistrica Mostje: Nedelica Mladost: Nafta Olimpija: Borba 12. kolo, 22. 5. 1983 Bistrica: Olimpija Borba: Mladost Nafta: Mostje Nedelica: Panonija 13. kolo, 29. 5. 1983 Nedelica: Bistrica Panonija: Nafta Mostje: Borba Mladost: Olimpija 14. kolo, 5. 6. 1983 Bistrica: Mladost Olimpija: Mostje Borba: Panonija Nafta: Nedelica II. ONL Lendava Renkovci: Žitkovci Zvezda: Odranci Kapca prosta 10. kolo, 17. 4. 1983 Lakoš: Žitkovci Kapca: Odranci Graničar: Zvezda Polana: Renkovci Pince prosto 11. kolo, 24. 4. 1983 Renkovci: Graničar Zvezda: Kapca Odranci: Lakoš Žitkovci: Pince Polana prosta Graničar: Polana Žitkovci prosti 13. kolo, 15. 5. 1983 Polana: Kapca Renkovci: Lakoš Zvezda: Pince Odranci: Žitkovci Graničar prost 16. kolo, 5. 6. 1983 Odranci: Renkovci Žitkovci: Polana Pince: Graničar LakoŠ: Kapca Zvezda prosta ŠPORTNO SREČANJE V BAKOVCIH Blizu 120 delavcev iz Tovarne polnilne opreme Radenska. Gorenje-Varstroja, Diane ter Partizana Bakovci je sodelovalo na 4. športnem srečanju v Bakovcih. Delavci iz treh pomurskih občin so se srečali v štirih športnih panogah. V namiznem tenisu so zmagali igralci Gorenje-Varstroja. v malem nogometu, streljanju z zračno puško in odbojki pa Radenčani. Ekipni vrstni red je bil takle: 1. TPO. Radenska (Radenci) 14 točk, 2. Gorenje-Varstroj (Lendava) 11.3. Partizan (Bakovci) 9. 4. Diana (Murska Sobota) 6 točk. Prihodnje 5. srečanje bo v Radencih. tg II. SKL — MOŠKI Elektra: Pomurje 71:73 V tekmovanju druge slovenske košarkarske lige — vzhod je ekipa Pomurja iz Murske Sobote v Šoštanju zabeležila pomembno zmago, s tem pa si tudi zelo izboljšala uvrsti--tev na lestvici. Strelci za Pomurje: Rajbar 26, JuterŠnik 12, Kavaš 11, Sakovič 10, Sedonja 8 ter Marinič in Horvat po 2. tg POKALNI NOGOMET Odigranih je bilo več pokalnih nogometnih tekem v Pomurju. Rezultati: Nafta (Sel):Mostje 4:2, Borba:Crenošvci 4:2, Hotiza:Olim-pija 6:8, Bistrica:Nafta (v) 2:1, Olimpija:Bistrica 2:1. Tekma Bor-ba:Nafta bo včetrtek. Radgona:Ti-šina 3:4, Ižakovci:Grad 1:2, Li-pa:Ljutomer 4:0, Čarda:Beltinka 4:6, Apače:Veržej 2:1, BakovcijTe-šanovci 3:1, Tišina:Bakovci 2:1, Beltinka:Lipa 2:0 in Grad.Apače 6:1. 12. kolo, 8. 5. 1983 Pince: Odranci Lakoš: Zvezda Kapca: Renkovci 14. kolo, 22. 5. 1983 Žitkovci: Zvezda Pince: Renkovci Lakoš: Polana Kapca: Graničar Odranci prosti 15. kolo, 29. 5. 1983 Graničar: Lakoš Polana: Pince III.MNL Murska Sobota VIII. kolo — 17. april 83 Križevci: Serdica Prosenjakovci: Slaveči 11 plavih: Tromejnik Filovci: Cankova IX. kolo — 23. april 83 Filovci: Križevci Cankova: 11 plavih Tromejnik: Prosenjakovc Slaveči: Serdica X. kolo — 2. maj 83 'Križevci: Slaveči \ Serdica: Tromejnik Prosenjakovci: Cankova 11 plavih: Filovci 17. kolo, 12. 6. 1983 Kapca: Pince Graničar: Žitkovci Polana: Odranci Renkovci: Zvezda Lakoš prost 18. kolo, 19. 6. 1983 Zvezda: Polana Odranci: Graničar’ Žitkovci: Kapca Pince: Lakoš Renkovci prosti XI. kolo — 8. maj 83 11 plavih: Križevci Filovci: Prosenjakovci Cankova: Serdica Tromejnik: Slaveči XII. kolo — 14. maj 83 Križevci: Tromejnik Slaveči: Cankova Serdica: Filovci Prosenjakovci: 11 plavih XIII. kolo — 22. maj 83 Prosenjakovci: Križevci 11 plavih: Serdica Filovci: Slaveči Cankova: Tromejnik XIV. kolo — 28. maj 83 Križevci: Cankova . . Tromejnik: Filovci Slaveči: 11 plavih Serdica: Prosenjakovci STRAN 15 kronika Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI PIRATSKI RADIJSKI ODDAJNIKI Na upravi za notranje zadeve v Murski Soboti, kjer nam vsak ponedeljek posredujejo informacije o dogajanjih v Pomurju, kijih uvrščamo v to rubriko, so tokrat posebej izpostavili pogoste požare na avtomobilih. Poleg avtomobila, ki je gorel v Ljutomeru, sta se vnela še dva. 8. aprila ob 8.50 je izbruhnil požar na osebnem avtomobilu, ki gaje vozil Josip Novak iz Ključarovec. Prišlo je namreč do kratkega stika na električni instalaciji. Gmotna škoda znaša kar 100 tisoč dinarjev. Naslednji dan okrog 12.20 ure pa je zagorel osebni avto Maksa Krep- POŽARI NA AVTOMOBILIH - NESREČA V BETONARNI -OTROK SE JE ZADUŠIL - ERUPCIJA V PETIŠOVCIH - TATOVI V CERKVI ka iz M aribora. V Gornji Radgoni se je pokvarila avtomobilska bencinska črpalka, kije ni uspel v mestu ne kupiti ne dati popraviti, zato je bencin natočil v plastično posodo in jo pritrdil na prtljažnik, od tam pa speljal prosti dotok goriva v motor. Na ta način se je peljal v Ključarovce. Po enem kilometru vožnje pa seje avto vnel in je nastala gmotna škoda za 70 tisočakov. Kaj pa družbena samozaščita? Petkov požar v garaži Elektra Maribor — TOZD elektromontaža Ljutomer, v kateri je zaradi napake v napeljavi pričel goreti tovorni avtomobil, je pokazal nekaj: naša družbena samozaščita je še vedno šepava. Čeprav je v skladišču in zunaj njega precej dragocenega materiala, je le-to slabo zavarovano, saj je ograja (čeprav zaklenjena) premajhna ovira za morebitne nepovabljene obiskovalce. Gasilci so se morali precej potruditi, da so odprli (beri vlomili) v območje skladišča, garaža pa je bila odklenjena, tako da so z lahkoto izvlekli goreči avtomobil in preprečili še večjo škodo, ki znaša okrog 200.000,00dinarjev. Ob vsem tem pa omenjeni še vedno menijo, da jim čuvaj ni potreben! D. L. Pa še vest o požaru v Hrastje-Moti. Tam je gorelo 5. aprila ob 23.50 uri. 43-letni Jože Divjak je v vinjenem stanju menda kar sam zažgal svojo hišo. Kljub hitri intervenciji gasilcev je škode za 150 tisoč dinarjev. Huda delovna nesreča se je zgodila 4. aprila v popoldanskem času v Konstruktorju, TOZD Pomurje, obrat betonarna v Lipovcih. 43-letni Štefan Hozjan iz Črenšovec je bdel nad transporterjem, ki prinaša gradbeni material v silos. S kovinsko palico je odstranjeval material, ki je padal na kolut transporterja. Žal pa seje zgodila nesreča: tekoči trak je zagrabil palico in desno roko in Hozjana vkleščil. Rešili so ga sodelavci, ki so prerezali trak in izključili tekoči trak. Prava družinska tragedija seje zgodila 6. aprila pri Juriju pri Rogašovcih. 8-mesečna deklica S. H. je ponoči spala v vozičku, vendar je jokala. Stara mati jo je zato položila v posteljo in pokrila s pernico (blazina s perjem). Nič hudega sluteča družina seje lotila jutranjih del na kmetiji. Okrog 9.30 ure, ko so menili, da se je otrok že prebudil, so šli v sobo in ugotovili, daje ves moder. Brž so organizirali prevoz v bolnico, žal pa je med vožnjo umrl. Vlomilci ne mirujejo. Pogoste so kraje iz stanovanj, kijih ne zaklepamo vselej, ko odidemo zdoma, kaj šele, če jih zapustimo za krajši čas. Tokrat sicer ne bomo poročali o kraji iz stanovanja, ampak iz beltinske čupnijske cerkve. Ta je bila sicer zaklenjena, kar pa ni preprečilo, daje v noči s 5. na 6. april ne bi obiskal vlomi- a TEHNOSTRRJ TOZD PROIZVODNJA VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE LJUTOMER, Prešernova c. 40 Telefoni: 81-615, 81-625, 81-645 TEHNOSTROJ LJUTOMER NUDI 15% * popusta za traktorske prikolice in lec. ki je odnesel moštranco. keli-' he in drugo posodo. Škode je najmanj za 50 tisoč dinatjev. Po tem, kar se je zgodilo 6. aprila okrog 11. ure v vrtini v Pe-tišovcih, laik sklepa, daje v zemlji veliko energije. Tega dne so namreč opazili, da iz globine po vrtini bruhata voda in plin, zato so poskušali vrtino zapreti. V globino 200 metrov so spustili posebne cevi s tesnilom. Niso uspeli! Sila je cevi vrgla iz vrtine in sojih pozneje pobirali na območju 80 metrov. Kljub temu da so cevi letele po zraku in padale na tla, k sreči nihče od delavcev ni bil poškodovan. Sedaj pa poglejmo prometne nesreče: Žgodile so se tri. 6. aprila ob 19.20 uri se je Viljem Vereš iz Pordašinec peljal s tovornim avtomobilom iz Fokovec proti Motvarjevcem. Na cesti seje izogibal kotanjam, zato je zapeljal preveč na desno na neutrjeno bankino, ki se je vdrla, zato se je tovorna prokolica prevrnila in z nje je padlo 6700 steklenic mineralne vode. Škoda znaša 60 tisoč dinarjev. 10. aprila je prišlo do prometne nesreče na regionalni cesti Murska Sobota—Puconci. Vzrok: pretesno srečevanje. Janez Panker iz Lucove se je peljal z osebnim avtoj proti Vaneči. Pri križišču cest Sebeborci—Puconci je trčil v nasproti vozeči osebni avto, s katerim seje peljal Jože Zekš iz Murske Sobote. Zaradi trčenja se je odpela avtomobilska prikolica, kije treščila v osebni avto Avgusta Fartelja iz Šalamenec, kije stal na lokalni cesti. Ob trečenju se je poškodovala Emilija Panker. S hudimi poškodbami so jo prepeljali v soboško bolnico. Gmotna škoda na treh vozilih in prikolici znaša 80 tisoč dinarjev. Tretja nesreča seje zgodila 10. aprila ob 18.45 uri na regionalni cesti zunaj Domajinec. Do nezgode je prišlo zaradi neprimerne hitrost motornega kolesa kavasa-ki, s katerim se je peljal, čeprav nima vozniškega dovoljenja, 25-letni Viktor Pavlinjek iz Skako-vec. Motorno kolo je zaneslo, zapeljal je na bankino in nazadnje zletel na travnik, kjer je obležal s hudimi poškodbami. Materialna škoda pa znaša 70 tisoč dinarjev. Lani, zlasti pa še letos, so se na srednjih valovih radijskih sprejemnikov pogosto pojavljali neznani oddajalci programa. Ni bilo moč slišati le pogovorov, ampak tudi čestitke in glasbo. Strokovni organi, ki spremljajo red v etru, so kmalu ugotovili, da reden program motijo oddajniki na območju bučkovsko-videmskega območja. Naposled je stopila v akcijo milica in'odkrila 9 radijskih oddajnih postaj. Z njimi so motili ne le radijski program rednih oddajnikov, ampak tudi televizijski program. Oddajnike, ki so si jih fantje v večini primerov sami izdelali, so zasegli, storilce pa bodo prijavili sodniku za prekrške. Ob tem je treba povedati, da je radijskim navdušencem omogočeno udejstvovanje v radio klubih in potemtakem se . ni potrebno ukvarjati z radijskim piratstvom. S. S. -POPRA VEK------------------- V prejšnji številki smo napačno opisali prometno nesrečo, ki se je zgodila 2. aprila v Murski Soboti. Voznik osebnega avta Jože Balajc iz Sela se je v križišču Lendavske ceste in Ulice Iva Lola Ribarja zaletel v osebni avto Stanislava Klančarja iz Moravec. Klanjčarje v omenjenem križišču zavijal levo, Balajc pa ni upošteval varnostne razdalje. Delovna skupnost TOZD Osnovna šola Kobilje razpisuje za določen čas in naloge UČITELJA fizike in tehničnega pouka, ki bi dopolnjeval obvezo s kemijo (nadomeščanje v bolniškega dopusta — predvidoma do konca šoJskalA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o osn^ šoli. Prijave sprejema Osnovna šola Kobilje 8 dni po raz" Na razpolago je družinsko stanovanje v bloku. Zdravilišče ,,Radenska" n. sol. o., Radenci, objavj^e sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Tovarna P opreme prosta dela in naloge samostojna dela PRI PRODAJI KOMPLETNIH PROJEKTOV Pogoj: visoka ali višješolska izobrazba ekonomske smeri, aktivno znanje angleškega jezika in lovnih izkušenj ali strojne 2 leti de- Poskusno delo traja 3 mesece. nbiavi aa Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 8 dneh po ° J |na naslov: Zdravilišče ,,Radenska" Radenci, kadrovsko-s služba. • ot- V 30 dneh po poteku objavnega roka bodo kandi veščeni o izidu izbire. industrija montažnih gradbenih materialov Delavski svet delovne organizacije ,,IMGRAD 1 montažnih gradbenih materialov Ljutomer n. sol. °" mer, Ormoška cesta 46 RAZPISUJE dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovof v delovni skupnosti skupnih služb vodenje gospodarsko-računskega sektorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v z izpolnjevati še naslednje: 5 let visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 3 ozi delovnih izkušenj. Za opravljanje del in nalog s posebnimi pooblastili m nostmi bo izbrani kandidat imenc/an za 4 leta. j dokazi $ Kandidati naj vložijo pismene ponudbe s priloženimi izpolnjevanju pogojev na naslov: ,,IMGRAD" ind ceSta 40 tažnih gradbenih materialov Ljutomer, Ormoška^ z oznako ,,za razpisno komisijo" v 15 dneh od dn razpisa. - neje v Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni naj 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Mercator-Sloga Delavski svet MERCATOR-SLOGA, p. o. Gornja razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili: POSLOVODJE III PE OPREMA, Gornja Radgona (ni reelekcija) 20% Poleg splošnih pogojev, določenih z' zakonom, dati izpolnjevati še naslednje: — da ima poslovodsko ali srednjo komercialno • k^1’' , z šolo z popusta za trosiice hlevskega gnoja in takojšnjo dobavo za nakup z dinarji deviznega porekla! OKNA Plačilo je možno s predračunom TEHNOSTROJA pri poslovalnici Ljubljanske banke v Ljutomeru. Informacije dobite pri prodajalcih kmetijske mehanizacije ali pri proizvajalcu. KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 61370 LOGATEC, tel.'( 061 ) 741-333. telex 31656 nimi izkušnjami nad 5 let. jn — da ima sposobnost vodenja jtoslovne enote — da ima sposobnost komuniciranja s stranka teku te Kandidat se imenuje za dobo 4 let, po P°l lahko na novo izbran. j« ^ntiv Kandidati naslovijo svoje prošnje z ustreznirf^.gjjg roku 15 dni po razpisu na naslov: Razpisna ko i2/a' TOR-SLOGA, p. o. Gornja Radgona, Partizan^ 3° Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v poteka roka za prijavo. VESTNIK, STRAN 16 IfCCTUIV VRABNE rtu I ni n objave Leto XVIII Murska Sobota, dne 7. aprila 1983 o Št: 10 URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota 74. Odlok o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1983 75. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Gornja Radgona za leto 1982 76. Odlok o proračunu občine Lendava za leto 1983 77. Odlok o proračunu občine Ljutomer za leto 1983 78. Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih strooških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ljutomer za leto 1983 79. Ugotovitve, stališča in sklepi v zvezi z urejanjem delovnega in obratovalnega časa v občini Murska Sobota 80. Ugotovitve, stališča in usmeritve o stanovanjskem gospodarstvu v občini Murska Sobota 81. Odredba o delovnem času v upravnih organih občine Murska Sobota 82. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovni službi skupščine in Izvršnega sveta skupščine občine Ljutomer 83. Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovni službi občine Gornja Radgona 84. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka za naselje Radomerščak 85. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka za del naselja Slamnjak od hiš. št. 1 do vključno hiš. štev. 27 ter za celotno naselje Dovči razen hiš. štev. 30/a, 31,32 in štev. 36 86. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v denarju in delu za območje krajevne skupnosti Železne dveri za naselja: Cuber, Gresovščak, Hovci, Jeruzalem, Plešivica, Radomerje, Radomerščak, Slamnjak in Železne dveri 87. Sklep o uskladitvi preživnin in prispevkov občanov k stroškom socialnega skrbstva s povečanimi življenjskimi stroški 88. Popravek odloka o višini prispevnih stopenj za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti v občini Ljutomer 89. Popravek odloka o določitvi prispevne stopnje za koristnike komunalnih objektov in naprav skupne rabe, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe za leto 1983 na območju občine Ljutomer 74 Na podlagi 23. člena zakona o finansiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74 in 7/78) in 205. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, Pomurja št. 41/81) je skupščina občine Gornja Radgona na sejah družbenopolitičnega zbora, dne 21. 3. 1983 ter zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 28. marca 1983 sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE GORNJA RADGONA ZA LETO 1983 1. člen S proračunom občine Gornja Radgona za leto 1983 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za finansiranje splošnih družbenih potreb v občini Gornja Radgona. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna v letu 1983 znašajo 77,433.514,00 din in se razporedijo: — na splošno porabo v občini 75,018.459,— din — tekočo proračnsko rezervo 415.055.— din — na odstopljene prihodke 2,000.000.— din — na posebno partijo žiro računa Pregled prihodkov in razporeditev občinskega proračuna je zajet v bilanci, občine Gornja Radgona. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oz. uporabnike v okviru doseženih prihodkov in njihove .razporeditve, če ni z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Gornja Radgona ali njenega izvršnega sveta drugače določeno. 5. člen Uporabniki občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za tiste namene, kot so opredeljeni v posebnem delu, ki je sestavni del odloka. 6. člen Kot sredstva za delo se občinskim in medobčinskim upravnim organom ter pravosodnim organom (v nadaljnem besedilu: organi) v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih zagotavlja v letu 1983: ' — sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti — sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ — sredstva za materialne stroške — sredstva za opremo in amortizacijo — sredstva za posebne namene 7. člen Podlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev občinskih in medobčinskih upravnih in pravosodnih organov je število izvajalcev potrenih za izvršitev programiranih del in nalog in poprečni osebni dohodek delavcev v organizacijah združenega dela v občini, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti, v približno enakih delovnih pogojih. Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih, ki so opredeljena po merilih dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 in družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov. Osnova za določanje sredstev za materialne stroške, opremo in amortizacijo so družbeno dogovorjeni kriteriji in merila, ki jih sprejme izvršni svet skupščine občine, upoštevajoč zakonske predpise in porast cen materiala ter storitev. 8. člen Dokler ne bodo izdelana merila za finančno vrednotenje del in nalog, se bodo občinskim in medobčinskim upravnim in pravosodnim organom zagotavljala sredstva za osebne dohodke na podlagi bruto vrednosti točke, ki je veljala na dan 31. 12. 1982. Bruto vrednost točke se lahko na podlagi sklepa izvršnega sveta skupščine občine med letom poveča v skladu z rastjo dohodka in gibanjem osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela v občini, upoštevajoč merila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 in sklepe komisije podpisnikov družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem. 9. člen Ce se med letom znatno spremeni delovno področje ali obseg ali narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se organu lahko sporazumno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo. 10. člen Izvršni svet skupščine občine lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ali začasno zadrži uporabo sredstev če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini, ali pa TepubUŠVil organi omejijo dogovorjeno porabo. ... O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino Občine Gornja Radgona in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 11. člen Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v okviru sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. 12. člen Vsi prihodki, ki jih občinski upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. 13. člen Prihodke, ki jih uporabniki ustvarijo iz plačil za storitve po prejšnjem členu, lahko uporabljajo za modernizacijo in pokritje materialnih stroškov: — oddelek za notranje zadeve in — uprava za družbene prihodke 14. člen Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena. Ti ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale z občinskim proračunom določena sredstva. Organi, ki se finansirajo iz občinskega proračuna, oz. delovne skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. 15. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so uporabniku odobrena v občinskem proračunu je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva. 16. člen Organi oz. uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni predložiti oddelku za občo upravo finančne načrte za leto 1984 v mesecu novembru, zaključne račune za leto 1982 pa najpozneje do konca februarja 1983. 17. člen Nosilci sredstev za obveznosti, ki imajo značaj splošnih družbenih potreb so: — občinska konferenca SZDL: za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev — svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito: za dejavnost ljudske obrambe, — izvršni svet skupščine občine: za vse ostale dejavnosti, izvzemši sredstva za delo upravnih organov, razporejana na posamezen upravni organ. 18. člen Izvršni svet skupščine občine se pooblasti, da odloča: 1. o prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna, določenimi v bilanci odhodkov 2. o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve” občinskega proračuna 3. o odpisu neizterljivih prispevkov in davkov ter drugih neizterljivih obveznosti do občinskega proračuna. 4. o uporabi sredstev rezerve občinskega proračuna do višine 500.000.— din v posameznem primeru za namene iz 1. in 2. točke 39. člena zakona o finansiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74) Sredstva iz tekoče proračunske rezerve se bodo dodeljevala: — za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena in po svoji vsebini sodijo v splošno porabo na nivoju občine — za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena v zadostnem obsegu. 19. člen Oddelek za občo upravo opravlja nadzor nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov občinskega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe. Ce se pri opravljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso uporabljena za tiste namen, za katere so bila dodeljena, obvesti o tem Izvršni svet in mu predlaga ustrezne ukrepe. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. Številka: 400—2/83 Datum: 28. 3. .1983 PREDSEDNIK skupščine občine G. R. Jože KOLBL Na podlag,! 35. tleoa zakom o finansiranju splošni!! družbenftr potreb v družbeno polititnib skupnostih QJr. \. SRS, št. 39/14 inl/lg) in 205. Člena statuta obtine Gornja Radgona (Ur. objave Pomurje, št. 41/81) je skupština občine Gornja Radgona na sejah družbenopolitičnega zbora, dne 21. 3. 1983 ter zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 28. marca 1983 sprejela ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE GORNJA RADGONA ZA LETO 1982 l.člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Gornja Radgona za leto 1982, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada, posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Gornja Radgona in sredstva solidarnosti za odpravo naravnih nesreč v občini v letu 1982. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1983 znašajo 88.930.000 din in se razporedijo: — za dejavnost organov in organizacij DPS 88.242.643 din — za tekočo proračunsko rezervo 687.357 din Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporedi te v je zajeta v splošnem in,posebnem delu proračuna, kar je sestavni del občinskega proračuna, 3. člen Občina Lendava namenja del prihodkov za intervencije v gospodarstvu, kot so: blagovne rezerve in intervencije v kmetijstvu. Proračunski prihodki, ki bodo presegali dovoljeno raven splošne porabe, se bodo izločali na posebno partijo žiro računa proračuna. Izven obsega proračunskih prihodkov se razporedi 18.050.000,00 din za blagovne rezerve kot namenska dopolnilna sredstva. 4. člen Turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeševanje turistične dejavnosti v skladu z družbenim dogovorom o uporabi turistične takse v SR Sloveniji. 5. člen Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu občine in se namenjajo v celoti za zdravstveno varstvo živali. 6. čl“n Od izvirnih prihodkov proračuna občine se 1 % izloča v sredstva rezerve občinskega proračuna. 7. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Lendava (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet). Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo praviloma enakomerno kot mesečne akontacije v okviru doseženih prihodkov, če s posebnim aktom skupščine občine ali izvršnega sveta oziroma v dogovoru z uporabnikom ni drugače določeno. 8. člen Izvršni svet Skupščine lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v občinskem proračunu razporejeni za posamezne namene ali začasno omeji uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v planirani višini ali pa republiški organi omejijo .porabo. O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet poročati zborom občinske skupščine. 9. člen Do ugotovitve potrebne višine dopolnilnih sredstev proračuna občine s strani republiških organov se upravnim in pravosodnim organom ter drugim organizacijam — uporabnikom sredstev občinskega proračuna mesečno zagotavlja sredstva v višini lanskoletne dvanajstine povečane za 6 % organom, katerim seje delovno področje in obseg nalog v letošnjem letu povečal, se lahko sporazumno z izvršnim svetom zagotavlja večja sredstva, vendar ne več kot je predvideno s tem odlokom. 10. člen Upravni organi in organizacije, strokovne službe ter uprave pridobivajo sredstva za delo na podlagi programov dela in doseženih rezultatov dela delavcev pri izvrševanju programa. Dohodek delovnim skupnostim občinskih upravnih organov se zagotavlja v skladu s sprejetim dogovorom. Rast osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo se bo usklajevala z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v SR Sloveniji v letu 1983. 11. člen Nosilci sredstev v razdelilniku bilance za finansiranje so: — za dejavnost skupščine, izvršnega sveta, negospodarskih investicij, kulturno prosvetne dejavnosti, zdravstvenega varstva, intervencij v gospodarstvu in tekoče proračunske rezerve: izvršni svet; — dejavnosti družbenopolitičnih organizacij in društev: OK SZDL Lendava; — ljudske obrambe: svet za ljudsko obrambo; — komunalno dejavnost: komite za družbeno planiranje, geodetska uprava in oddelek za urbanizem; — sofinanciranje varstva grobov borcev NOB, spomeniškega varstva, socialnega varstva; oddelek za občo upravo; — odplačilo kreditov: komite za družbeno planiranje; — za drugo porabo sredstev: izvršni svet. 12. člen Uporabniki morajo sredstva, kijih prejemajo iz proračuna občine uporabljati za namene, za katere so jim bila dana. 13. člen Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo opravljati naloge iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom, razen če se s posebnim aktom oziroma dogovorom skupščine občine ne določi drugače. Upravni organi, ki se finansirajo iz občinskega proračuna smejo prevzemali obveznosti po pogodbah le v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom. 14. člen Vsi prihodki, kijih upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo ali za delo s pogodbami, so prihodki občinskega proračuna. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se sredstva, kijih uprava za družbene prihodke pridobi na osnovi sporazuma za odmero in pobiranje prispevkov občanom za SIS, uporabijo kot namenska sredstva za modernizacijo in zboljšanje materialnega položaja uprave. 15. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so odobrena v občinskem proračunu je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg funkcionarja je za zakonito uporabo sredstev odgovoren tudi vodja proračuna. 16. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: — o uporabi sredstev rezerv do višine 500.000 din za izdatke iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78); — o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve«; — o začasni uporabi sredstev rezerv, če prihodki pritekajo neenakomerno, vrniti se morajo do konca leta 1983. 17. člen Za spremljanje izvajanja občinskega proračunaje zadolžen Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, ki poroča izvršnemu svetu ter po potrebi predlaga sprejem potrebnih ukrepov. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1983. Številka: 400-2/83-3 Datum: 24/3-1983 Predsednik Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK, l.r. 77 Na podlagi 23. čtena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81), je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. 3. 1983 sprejela . ODLOK O PRORAČUNU OBČINE LJUTOMER ZA LETO 1983 l.člen S proračunom občine Ljutomer za leto 1983 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ljutomer v letu 1983. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo: 76,189.176,65 din Prihodki se razporedijo: —• za občinske potrebe v višini 75,789.176,65 din — za tekočo proračunsko rezervo 400.000,00 din Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v planu prihodkov in planu razporeditve prihodkov občinskega proračuna, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. 3. člen Od prihodkov po prvem odstavku 2. člena, zmanjšanih za presežena sredstva iz leta 1982 se 1 % izloči v sredstva rezerve občine Ljutomer. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom vsem porabnikom enakomerno (Praviloma po 12-tinah) v okviru doseženih prihodkov in njihove razporeditve, če ni z zakonom ali drugim aktom občinske skupščine oz. njenega izvršnega sveta drugače določeno. 5. člen Kot sredstva za delo občinskim upravnim organom, medobčinskim upravnim organom in pravosodnim organom (v nadaljnjem besedilu: občinskim in medobčinskim upravnim in pravosodnim organom) v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenija ter republiških upravnih organih zagotavlja v letu 1982: — sredstva, ki jih delavci teh organov v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovnih skupnosti, — sredstva, za osebne dohodke funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in njihove namestnike, — sredstva za materialne stroške in — sredstva za posebne namene in sredstva za opremo. 6. člen VoUlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev občinskih in medobčinskih upravnih in pravosodnih organov je Število izvajalcev potrebnih za izvršitev programskih del in nalog in poprečni osebni dohodek delavcev v organizacijah združenega dela v občini, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti v približno enakih delovnih pogojih. Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih, ki so opredeljena po merilih dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 in družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov.’ Osnova za določanje sredstev za materialne stroške, opremo in amortizacijo so družbeno dogovorjeni kriteriji in merila, kijih sprejme izvršni svet skupščine občine, upoštevajoč zakonske predpise in porast cen materiala ter storitev. 7. člen Dokler ne bodo izdelana merila za finančno vrednotenje del in nalog, se bodo občinskim in medobčinskim upravnim in pravosodnim organom zagotavljala sredstva za osebne dohodke na podlagi bruto vrednosti točke, ki je veljala na dan 31/12—1982. Bruto vrednost točke se lahko na podlagi sklepa izvršnega sveta skupščine občine med letom poveča v skladu z rastjo dohodka in gibanjem osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela v občini, upoštevajoč merila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 in sklepe komisije podpisnikov dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem. 8. člen Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava dela ter pogoji za izvrševanje nalog, se občinskim in medobčinskim upravnim in pravosodnim organom lahko sporazumno poveča ali zmanjša tudi odobren obseg sredstev za delo. Če se med letom ustanovi novi organ, se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve na osnovi predračuna, ki ga potrdi izvršni svet skupščine občine. Če je med letom prenehal delovati organ ali drugi uporabnik sredstev občinskega proračuna, se preostanek sredstev za njegovo dejavnost prenese v tekočo proračunsko rezervo. 9. člen • Občinski ih medobčinski upravni organi in pravosodni organi ter drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo opravljati svoje naloge v okviru sredstev, ki so jim zagotovljena v občinskem proračunu. Ti ne smejo prevzemati novih obveznosti, za katere nimajo zagotovljenih sredstev. Izvršni svet skupščine občine lahko začasno zmanjša obseg sredstev ali začasno omeji uporabo proračunskih sredstev proračunskim uporabnikom, če prihodki proračuna med letom niso doseženi v planirani višini. O teh ukrepih mora izvršni svet obvestiti pristojne zbore skupščine občine in jim predlagati ustrezne ukrepe. Vsi prihodki, ki jih občinski ali medobčinski upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom ali zakonom drugače določeno. 10. člen Izvršni svet skupščine občine nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev in financiranje investicij iz sredstev občinskega proračuna. Oddelek za občo upravo spremlja finančno-materialno in računovodsko poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev po namenu, obsegu in dinamiki uporabe, če ugotovi, da sredstva niso uporabljena za tiste namene, za katere so bila odobrena, obvesti o tem izvršni svet SO in predlaga ustrezne ukrepe. Za smotrno in zakonito uporabo sredstev, ki so posameznim občinskim in medobčinskim upravnim ter pravosodnim organom in drugim uporabnikom sredstev občinskega proračuna bila odobrena, so odgovorni funkcionarji, ki vodijo te organe in druge pooblaščene osebe, kot odredbodajalci. Za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna je odgovoren tudi vodja računovodstva proračuna. 11. člen Občinski in medobčinski upravni ter pravosodni organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo predložiti oddelku za občo upravo občine Ljutomer najpozneje do 15/3—1983 finančni načrt za leto 1983 ter zaključni račun za leto 1982. 12. člen Nosilci sredstev za obveznosti, ki imajo značaj Splošnih družbenih potreb in za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu so: — izvršni svet skupščine občine za sredstva za delo državnih organov, za tekočo proračunsko rezervo in za sredstva rezerve občine, — komite za družbeno planiranje in gospodarski razvoj — za intervencije v gospodarstvu, za odstopljene prihodke, za dejavnost krajevnih skupnosti, za vzdrževanje železniških prehodov in za prostorski plan ter urbanistično dokumentacijo, --- otVlcleV. z.a oViC, za ofetXnsWSa xa aaaAoVstVasWY, za skrbzvzo ia zAravswcwo varstvo tn za vzdrževanje spomenikov in spominsVeiK oV>e\ežij boroev VAOV ; — geodetska uprava — za geodetska dela po programu za tekoče leto in srednjeročno obdobje, — oddelek za ljudsko obrambo — področje ljudske obrambe in družbene samozaščite in — občinska konferenca SZDL — za dejavnost družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev. 13. člen Izvršni svet skupščine občine se pooblasti, da odloča: — o začasni prerazporeditvi sredstev na posameznih Postavkah proračuna občin, — p. uporabi sredstev rezerve občine, vendar samo za namen iz 1. in 2. točke 39. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, — o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve, — o odpisu neizterljivih prispevkov in davkov ali drugih neizterljivih obveznosti iz sredstev občinskega proračuna. 14. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Številka: 400—1/82—2 Datum: 14/3—1983 Predsednik skupščine občine Ljutomer Emil KUHAR, 1. r. 78 Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o razglasitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 5/8) ter 181. člena Statuta občine Ljutomer (Ur. objave pbčinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega'dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. 3. 1983 sprejela ODLOK O POPREČNI GRADBENI CENI IN POPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ TER KORISTI ZA RAZLAŠČENO STAVBNO ZEMLJIŠČE V OBČINI LJUTOMER ZA LETO 1983 L člen Ta odlok določa, za območje občine Ljutomer poprečno gradbeno ceno, poprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in korist za razlaščeno stavbno zemljišče. 2. člen Poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Ljutomer, kot osnovna elementa za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja znašata: — poprečna gradbena cena za 1 m2 uporabne stanovanjske površine ha območju občine Ljutomer znaša 22.050,00 din, — poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Ljutomer znašajo 15 % gradbene vrednosti zgradbe oz. objekta. 3. člen Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od poprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za 1 m2 stanovanjske površine v družbeni gradnji in znaša: — na območju mesta Ljutomer 0,70 %, kar znaša 154,35 din po m2, — na ostalih območjih v občini 0,60 %, kar znaša 132,30 din po m2. 4. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ljutomer za leto 1982 (Ur. objave občin Pomurja št. 11/82). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah skupščin občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Števolka: 352-2/83-3 Datum: 14/2-1983 Predsednik skupščine občine Ljutomer Emil KUHAR, 1. r. 79 Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 28. marca 1983 sprejela STRAN 20 VESTNIK n znCIA x we\aiYi\em Ae\wne%a Via vAsva-AvsN^Ave^a. tasa n ^V>tVnX ^Axat^». SoVvoXa. YVGOTONYTVE V Zbori Skupščine občine Murska Sobota podpirajo družbeni dogovor in se vključujejo v aktivnosti v zvezi z usklajevanjem delovnega in obratovalnega časa, vendar menijo, da je družbeni dogovor v predloženem besedilu presplošen oziroma premalo obvezujoč. 2. Konkretneje je bilo potrebno opredeliti usmeritve glede na urejanje obratovalnega in delovnega časa, odvisno od števila izmen, v kolikor je možno ustrezno urediti tudi ostala vzporedna vprašanja: prevoze, vzgojno-varstveno dejavnost, prehrano itd. 3. Izhajajoč iz konkretnih razmer zbori ugotavljajo, da bi bilo potrebno upoštevati specifičnosti posameznih regij oziroma občin, kot so: odstotek vseh zaposlenih, odstotek v dveh ali treh izmenah (v občini M. Sobota večiha), število vozačev in realne možnosti za ustrezno urejanje prevozov (se bistveno razlikujejo), število delavcev, ki so hkrati tudi kmetje, vendar jim samo prihodki iz kmetijstva ne zagotavljajo dovolj sredstev za preživljanje; odstotek čistega kmečkega prebivalstva (v občini M. Sobota 37 %), razvitost vzgojnovarstvene dejavnosti (v občini M. Sobota precej pod republiškim povprečjem) itd. V ta namen bo Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj izdelal analizo, ki bo konkretno prikazala navedene specifičnosti v občini M. Sobota. 4. Zbori občinske skupščine so se kljub navedenim ugotovitvam zavzeli za čim bolj enotno razreševanje urejanja obratovalnega in delovnega časa, ne le v naši republiki ampak tudi v zveznem merilu. II. STALIŠČA IN SKLEPI Za urejanje delovnega in obratovalnega časa v občini M. Sobota so zbori sprejeli naslednja stališča in sklepe: L Pričetek delovnega in obratovalnega časa: — v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva ob 7. uri; — v upravnih organih, inšpekcijskih službah, bankah, zavarovalnici, strokovnih službah SIS, SDK in v vseh ostalih dejavnostih negospodarstva. razen šol in vrtcev, ob 7.30 uri; — v srednjih šolah ob 8. uri; — v osnovnih šolah ob 8.30 uri; — v vzgojnovarstvenih organizacijah prilagoditi vzgojriovarstveno dejavnost navedenim predlogom; — organizacije združenega dela, ki opravljajo storitveno dejavnost prilagodijo delovni in obratovalni čas potrebam delovnih ljudi in občanov. 2. Dopolnjevanje 42-umega delovnega tedna: x — v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva vsako L soboto v mesecu; — v upravnih organih, inšpekcijskih službah in vseh ostalih družbenih dejavnostih vsako sredo od 15.30 do 17.30 ure. 3. Prevozniška organizacija TOZD »CERTUS« M. Sobota mora uskladiti organizacijo prevozov in zagotoviti nemoten prevoz delavcev in učencev s predlaganim obratovalnim in delovnim časom v občini M. Sobota. . 4. Prehod na predlagani pričetek delovnega oziroma obratovalnega časa je preiti z 28. marcem 1983 ali najkasneje do 15. maja 1983. 5. Z vključitvijo SFRJ v evropski /as predstavlja navedem predlog trajno urejanje obratovalnega in delovnega časa, kar pomeni pričetek ob isti uri skozi vse leto. 6. V skladu s predlogi je izvršni svet skupščine občine M. Sobota na seji, dne 23. 3. 1983 sprejel odredbo o delovnem času v upravnih organih občine M. Sobota. 7. V kolikor se organizacije združenega dela ne bodo uskladile z navedenimi predlogi, jim ni mogoče dati zagotovila za ustrezen prevoz delavcev. 8. Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota mora spremljati uresničevanje družbenega dogovora in teh stališč in do 15. maja 1983 pripraviti za zbore občinske skupščine informacijo o njihovem uresničevanju. Številka: 14-3/83-1 V M. Soboti, 28. 3, 1983 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT, dipl. prav. 1. r. ' 80 Na osnovi 165. in 176. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora 9. marca 1983 in Skupščina Samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva dne 18. marca 1983 sprejela UGOTOVITVE, STALIŠČA IN USMERITVE O STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU V OBČINI MURSKA SOBOTA Zbori občinske skupščine in Skupščina Samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva so v mesecu decembru 1982 obravnavali problematiko stanovanjskega gospodarstva v občini M. Sobota. Na učnimi tvre., st xuitkm vsnvvv»tn v. 1. Zbori ug,otav\jajo da so doselem na vodrdtyi stanoNan\sVeg,a gospodarstva, zaostrenim gospodarskim razmeram, dokaj dobri rezultati pri gradnji stanovanj. Premalo pa je bilo storjenega pri uresničevanju družbeno-ekonomskih in samoupravnih odnosov, ki izhajajo iz določil novega Zakona o stanovanjskem gospodarstvu. 2. Bolj kot dosedaj se mora povečati vloga samoupravne stanovanjske skupnosti, njenih organov in strokovne službe, da bodo lahko delovni ljudje in občani preko delegatskega sistema celoviteje uveljavljali svoje interese in potrebe. Rok: Stalna naloga Nosilec: Samoupravna stanovanjska skupnost 3. Hišno samoupravo — skupnost stanovalcev je potrebno organizirati povsod tam, kjer ta še ni organizirana. Za organiziranje hišne samouprave je potrebna večja družbenopolitična aktivnost vseh odgovornih dejavnikov. Prav tako je potrebno zagotoviti primerno usposabljenje vodstev hišne samouprave in' stalno spremljati njihovo delovanje. Rok: 30. 6. 1983 Nosilec: Samoupravna stanovanjska skupnost, Družbenopolitične organizacije 4. Stanovanjska vprašanja mladih družin se morejo reševati učinkoviteje in enakopravno z ostalimi prosilci. Vse mlade družine in OZD, ki zasedajo solidarnostna stanovanja, za katera je potekel dogovorjeni rok, je potrebno opozoriti, da prioritetno izpolnijo svoje obveznosti. Rok: Stalna naloga Nosilec: Samoupravna stanovanjska skupnost 5. Normativno je potrebno z občinskim odlokom urediti podnajemniška razmerja. Rok: 1983 Nosilci: Komite za urbanizem, Samoupravna stanovanjska skupnost 6. S prehodom na nov način financiranja in na investitorski način izgradnje stanovanj je potrebno v OZD ilgotoviti obseg razpoložljivih sredstev, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo. Pri razdelitvi teh sredstev v OZD se mora doslednje upoštevati dogovorjeno razmerje 60:40 v korist družbenousmerjeni gradnji. Prav tako se morajo poenotiti v OZD kriteriji za dodelitev družbenonajemnih stanovanj in kreditov ter se uvesti večja kontrola nad izvrševanjem določil družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji in podpisanega Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti. Rok: 30. 6. 1983 Nosilec: Samoupravna stanovanjska skupnost. Organizacije združenega dela 7. Pri reševanju stanovanjskih vprašanj zakoncev zaposlenih v različnih OZD je nujno upoštevati vzajemno združevanje sredstev med tema organizacijama. Rok: Stalna naloga Nosilec: Vse organizacije združenega dela 8. Zagotoviti je potrebno večji vpliv kupcev stanovanj na kvaliteto gradnje in na ceno kv. metra. Pri tem je potrebno upoštevati zahtevo po . gradnji energetsko varčnejših stanovanj in v večji meri načelo varnosti in družbene samozaščite. S prehodom izvajalskih in investitorskih del na strokovno službo Zavoda za ekonomiko in urbanizem se mora zagotoviti racionalnejša gradnja in dosledno uveljavljati konkurenčnost izvvajalcev. Rok: Stalna naloga Nosilec: Samoupravna stanovanjska skupnost, Zavod za ekonomiko in urbanizem, Projektivni biro 9. Za doseganje boljših rezultatov in večje kvalitete je potrebno do konca leta izdelati predlog za reorganizacijo gradbeništva v občini. Rok: Do konca leta 1983 Nosilec: TOZD Gradbeništvo Pomurje 10. Sistemsko in trajno je potrebno zagotoviti sredstva za pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč. Rok: Stalna naloga Nosilec: Cestno komunalna skupnost, Samoupravna stanovanjska skupnost. 11. V okviru družbenousmerjene gradnje mora dobiti mesto zadružna stanovanjska gradnja, tako blokovska kot individualna. V tej smeri je potrebno proučiti možnost gradnje fleksibilnih stanovanj. Rok: 1983 Nosilec: Samoupravna stanovanjska skupnost, Cestno komunalna skupnost 12. Služba za vzdrževanje stanovanjskega fonda se naj organizira kot posebna enota TOZD-a Komunala. Pri novi organizaciji službe mora priti do izraza preventivno vzdrževanje, zakar pa je potrebno doseči tudi pri stanovalcih odgovornejši odnos do stanovanja. Rok: 30. 3. 1983 Nosilec: Sobota—TOZD Komunala, Samoupravna stanovanjska skupnost 13. Za ohranitev obstoječega stanovanjskega fonda je potrebno nadaljevati s postopnim prehodom na ekonomske stanarine. Rok: Stalna naloga Nosilec: Samoupravna stanovanjska skupnost 14. Izvajalci morajo spremeniti svoj odnos do stanovanjske gradnje, se držati dogovorjenih rokov izgradnje in predaje stanovanj ter sproti opravljati reklamacijske napake. Proti vsem ugotovljenim nosilcem neodgovornega dela in ravnanja je potrebno ukrepati v skladu z zakonskimi določili. Rok: Stalna naloga Nosilec: OZD s področja gradbeništva, Samoupravna stanovanjska skupnost Številka: 36-1/83-4 V M. Soboti, 18. 3. 1983 Predsednik Skupščine samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva Ivanka Koren L r. Predsednik Skupščine občine M. Sobota Martin Horvat 1. r. 81 Na podlagi 2. odstavka 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79) in 1. odstavka 7. člena odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80) j e izvršni svet skupščine občine Murska Sobota na svoji seji, dne 22. marca 1983 sprejel ODREDBO O DELOVNEM ČASU V UPRAVNIH ORGANIH OBČINE MURSKA SOBOTA 1. člen Ta odredba določa začetek, konec, trajanje in razporeditev delovnega časa ter uradnih ur v upravnih organih in strokovnih službah skupščine občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: upravni organi). 2. člen Upravni organi imajo razporejen delovni čas tako, da delajo 5 dni v tednu in sicer v: ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek. 3. člen Delovni čas v upravnih organih je razporejen takole: a) v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7.30 do 15,30 ure b) v sredo od 7.30 do 17.30 ure Delovni čas snažilk v upravnih organih traja: a) v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 14. do 22. ure b) v sredo od 16. do 22 ure c) v soboto od 7. do 11. ure. 4. člen Uradne ure za poslovanje upravnih organov z delovnimi ljudmi in občani, organizacijami združenega dela, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi (v nadaljnjem besedilu: uradne ure) v vseh upravnih organih so: a) v ponedeljek in petek od 7.30 do 15.30 ure b) v sredo od 7.30 do 17.30 ure 5. člen Upravni organi imajo organizirano skupno sprejemno informacijsko pisarno, ki tudi izven uradnih ur iz prejšnjega člena te odredbe daje delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pojasnila in napotke, ki so potrebni za uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanje obveznosti pri teh organih, sprejema vloge in nudi strokovno pomoč pri sestavljanju vlog. 6. člen Določbe 3. člena te odredbe veljajo tudi za Upravo za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, enota v Murski Soboti, Temeljno sodišče Murska Sobota — enota v Murski Soboti, Sodišče združenega dela Murska Sobota, Temeljno javno tožilstvo M. Sobota — enota v Murski Soboti, Javno pravobranilstvo, Sodnika za prekrške in Družbenega pravobranilca samoupravljanja, če ni za posamezne od teh organov z zakonom ali drugim predpisom drugače določeno. 7. člen Razpored delovnega časa in uradnih ur mora biti na primeren način označen V uradnih prostorih upravnega organa. * 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba neha veljati odredba o delovnem času v upravnih organih občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 16/83). 9. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 28. marca 1983 dalje. Številka: 14—3/82—5 Murska Sobota, 22/3—1983 . Predsednik izvršnega sveta Pavel PONGRAC, 1. r. 82 Na podlagi 2. odstavka 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. 1. SRS štev. 24, 79 in 12/82) izdaja Izvršni svet skupščine občine Ljutomer naslednjo ODREDBO O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODREDBE O RAZPOREDITVI DELOVNEGA CASA V UPRAVNIH ORGANIH IN STROKOVNI SLUŽBI SKUPŠČINE IN IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER 1. člen V odredbi o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovni službi skupščine in izvršnega sveta skupščine občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota štev. 28/82) se drugi odstavek prvega člena spremeni in glasi: Delovni čas upravnih organov in strokovne službe se razporedi tako, da traja v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure. 2. člen 3. člen navedene odredbe se spremeni in glasi: Upravni organi in strokovna služba skupščine in izvršnega sveta skupščine občine Ljutomer imajo uradne ure v ponedeljek in petek od 7. do 15. ure, v" sredo pa od 7. do 17. ure. Sprejemna pisarna in prijavno odjavna služba ima uradne ure za stranke vsak delovni dan in ves delovni čas. 3. člen Peti člen navedene odredbe se spremeni in glasi: Delovni čas snažilk traja v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 14. do 22. ure, v sredo od 16. do 22. me in dve soboti v mesecu od 6. do 13. ure. Delovni čas kuharice traja v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6. do 14. ure, v sredo pa od 6. do 16. ure. Delovni čas kurjača se v času kurilne sezone prične eno uro pred pričetkom in konča eno uro pred koncem delovnega časa, določenega v 1. členu te odredbe. 4. člen Osmi člen odredbe se črta. 5. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Štev.: 14—1/82 Ljutomer, 16/3—1983 Predsednik izvršnega sveta SO Ljutomer: Anton KOSI, 1. r. 83 Na podlagi 2. odstavka 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. 1. SRS, št. 24/79) in na podlagi 7. člena odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Ur. 1. SRS, št. 7/80 in 38/82) je izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona, dne 24. marca 1983, sprejel ODREDBO O RAZPOREDITVI DELOVNEGA ČASA V UPRAVNIH ORGANIH IN STROKOVNI SLUŽBI OBČINE G. RADGONA: 1. člen Ta odredba določa začetek, trajanje, razporeditev in konec delovnega časa ter uradnih ur v upravnih organih in strokovni službi občine Gornja Radgona (v nadaljnjem besedilu: upravni organ). 2. člen Delovni čas v upravnih organih in strokovni službi je razporejen na pet delovnih dni, in sicer: — ponedeljek od 7. do 15. ure — torek od 7. do 15. ure — sceAa. od. n . — teuveVL o4T . 4o\5. .m — petek CA 1. do \5. tete Delovni čas snaillk in dniph tehničnih delavcev 'je otgarnzitan po razporedu, ki ga predpiše lunkdonar. 3. člen Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov in strokovne službe z delovnimi ljudmi in občani, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in, skupnostmi so: — ponedeljek in petek od 7.30 do 14.30 ure —sreda od 7.30 do 16.30 ure Ne glede na določila prejšnjega odstavka ima sprejemna pisarna občinskih upravnih organov in prijavno-odjavna služba uradne ure od ponedeljka do petka ves delovni čas. 4. člen S posebnim nalogom odredi funkcionar opravljanje določenih del ož. nalog tudi v soboto, nedeljo ali praznik, kadar je to nujno potrebno za izvršitev posebnega naloge. V takem primeru ima delavec pravico do drugega prostega dne v tednu. 5. člen Razpored delovnega časa in uradnih ur upravnih organov mora biti označen na vidnem mestu v poslovnih prostorih upravnega organa. 6. člen 'Določbe te odredbe veljajo tudi za Upravo za inšpekcijske službe občine Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, enota Gornja Radgona, Temeljno sodišče Murska Sobota enota Gornja Radgona, Sodnika za prekrške, Skupne službe SIS družbenih in gospodarskih dejavnosti, če ni za posamezne od teh organov z zakonom ali drugim predpisom drugače določeno. 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovni službi občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 30/82). 8. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v uradnih objavah, uporablja pa se od 28. marca 1983 dalje. Štev.: 14-2/80 G. Radgona, dne 24. marca 1983 PREDSEDNICA izvršnega sveta SO G. Radgona Dana SUKlC STRAN 18 VESTNIK 84 Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur., list SRS št. '3/73) ter na podlagi 28. člena Statuta Krajevne skupnosti Železne dveri je skupščina krajevne skupnosti Železne dveri na seji 27/3-1983 in po predhodni odločitvi na zboru dne 12, 3. 1983 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka za naselje Radomerščak. 1. člen Dodatni samoprispevek se razpisuje za obdobje petih let od 1.6. 1983 do 31. 5. 1988. , 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 24/4-1983. Glasovanje se bo izvedlo vzporedno s podaljšanjem rednega samoprispevka vendar vodilo ločeno po skrinjicah, v gasilskem domu Radomerščk od 7. do 19. ure. Glasovanje vodi odbor, ki ga imenuje volilna komisija krajevne skupnosti. 3. člen Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še niso dopolnili 18 let starosti so pa v rednem delovnem razmerju. Občani glasujejo na referendumu neposredno in tajno z glasovnicami, ki imajo naslednjo vsebino: KRAJEVNA SKUPNOST ŽELEZNE DVERI GLASOVNICA Za glasovanje na referendumu dne 24/4-1983 o uvedbi dodatnega samoprispevka občanov za naselje Radomerščak za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, za obdobje petih let od 1. 6. 1983 do 31. 5. 1988, ki bo znašal: — 2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja; — 2 % iz osebnih dohodkov obrtnikov; — A x d-oda-CX-Ovo. Vo. poKcsmxuYiMxtča\eVoVw csnova — cast ietno Yxaiaxd, Va so xatasno xavo^exd v Varava va imajo stalno hivahSče v vasiRadometVraV,' 3.tXM,UO din letno od lastmtov zemhlttn viVendov na obmoljn Radomerščaka-, — za lastnike novogradenj vikendov in stanovanjskih hiš mota plačati prosilec pred izdajo gradbenega dovoljenja 10.000,00 din obveznosti KS za vzdrževanje cest. * ' Dodatnega krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena Zakona o samoprispevku. glasujem ”ZA” ,,PROTI” Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,ZA”, če se strinja oziroma ,,PROTI”, če se ne strinja za uvedbo dodatnega samoprispevka. 4. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo dodatnega samoprispevka ima svet KS in o tem poroča skupščini krajevne skupnosti. 5. člen Sklep o uvedbi dodatnega samoprispevka predlaga skupščini krajevne skupnosti na osnovi izida referenduma in ga objavi na enak način kot sklep o razpisu referenduma. 6. člen Z dodatnim samoprispevkom bomo predvidoma zbrali 1,074.490,00 din. 7. člen Sredstva za razpis in izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost iz krajevnega samoprispevka naselij. 8. člen Ta sklep prične veljati z dnem objave v uradnih objavah pomurskih občin. Štev.: 48/83 Datum: 28/3-1983 Predsednik skupščine KS ŽELEZNE DVERI Slavko IVAJNSlČ 1. r. 85 Na- podlagi 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73) ter na podlagi 28. člena Statuta Krajevne skupnosti Železne dveri, je skupščina krajevne skupnosti Železne dveri na seji dne 27/3-1983 in po predhodni odločitve občanov na zboru dne 10. 3. 1983 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka za del naselja Slamnjak od hiš. štev. 1 do vključno hiš. štev. 27 ter za celotno naselje Ilovci razen hiš. štev. 30/a, 31, 31 in štev. 36 1. člen Dodatni samoprispevek se razpisuje za obdobje štirih let od 1. 6. 1983 lo 31. 5. 1987. 2. člen Referendum bo v nedeljo dne 24/4-1983. Glasovanje za obe naselji bo v Slamnjaku, v sindikalni dvorani Slovin Ljutomerčan od 7. do 19. ure. Glasovanje vodi glasovalni odbor, ki ga imenuje volilna komisija krajevne skupnosti. 3. člen Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in tudi občani, ki še niso dopolnili 18 let starosti, so pa v rednem delovnem razmerju. Občani glasujejo na referendumu neposredno in tajno z glasovnicami, ki imajo naslednjo vsebino: KRAJEVNA SKUPNOST ŽELEZNE DVERI GLASOVNICA Za glasovanje na referendumu dne 24/4-1983 o uvedbi dodatnega samoprispevka občanov za del naselja Slamnjak od hiš. štev. 1 do vključno hiš. štev. 27 ter za celotno naselje Ilovci razen hiš. štev. 30/a, 31, 32 in štev. 36 za odplačevanje neporavnanih obveznosti nastalih pri rekonstrukciji ceste Slamnjak—Ilovci, za obdobje štirih let in sicer od 1. 6. 1983 do 31. 5. 1987, ki bo znašal: — 3 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja; — 3 % iz osebnih dohodkov obrtnikov; — 6 % od katastrskega dohodka; — 3 % od pokojnin (razen od pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka); — 4.500,00 din krajani, ki so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno bivališče na območju navedenih naselij. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 1O. člena Zakona o samoprispevku. GLASUJEM „ZA” ,,PROTI” Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,ZA”, Se se strinja, oziroma ,,PROTI”, če se ne strinja z uvedbo dodatnega samoprispevka. 4. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev dodatnega samoprispevka ima svet-KS in o tem poroča skupščini krajevne skupnosti. 5'člen Sklep o uvedbi dodatnega samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti na osnovi izida referenduma in ga objavi na enak način kot sklep o razpisu referenduma. 6. člen Z dodatnim krajevnim samoprispevkom bomo'predvidoma zbrali 2,527.700,—din. \ člen Sredstva za razpis in izvedbo referenduma zagotovi KS iz samoprispevka naselij. 8. člen Ta sklep prične veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Štev.: 46/83 Datum: 28/3-1983 Predsednik skupščine KS Železne dveri Slavko IVAJNSlČ, 1. r. 86 Na podlagi 8- člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73) ter na podlagi 28. člena- Statuta Krajevne skupnosti Železne dveri je skupščina krajevne skupnosti Železne dveri na seji dne 27/3—1983 in po predhodni odločitvi občanov na zborih od 10. 3. do 12. 3. 1983 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v denarju in delu za območje krajevne skupnosti Železne dveri za naselja: Cuber, Gresovščak, ’ Ilovci, Jeruzalem, Plešivica, Radomerje, Radomerščak, Slamnjak in Železne dveri. 1. člen Samoprispevek se razpisuje za obdobje petih let od 1. 6. 1983 do 31’. maja 1988. 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 24/4 — 1983. Glasovanje bo na glasovalnih mestih za naselje Ilovci in Slamnjak v Slamnjaku, za naselje Jeruzalem in Plešivica v Jeruzalemu, za naselja Radomerje, Radomerščak in Cuber v Radomerju ter za naselja Gresovščak, spodnji del Slamnjaka in Železne dveri v naselju Gresovščak od 7. do 19. ure. Glasovanje vodijo glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti. 3. člen Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in tudi občani, ki še niso dopolnili 18 let starosti, so pa v rednem delovnem razmerju. Občani glasujejo na referendumu neposredno in tajno z glasovnicami, ki imajo naslednjo vsebino: Krajevna skupnost Železne dveri GLASOVNICA Za glasovanje na referendumu dne 24/4—1983 o uvedbi samoprispevka občanov v denarju in delu za območje cele krajevne skupnosti Železne dveri za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter sofinanciranje funkcionalne dejavnosti KS za obdobje petih let in sicer od 1. 6. 1983 do 31. 5. 1988, ki bo znašal: — 1 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja; — 1 % iz osebnih dohodkov obrtnikov; , — 2 °7o iz katastrskega dohodka; — 1 % od pokojnin (razen od pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka); — 1.500,00 din letno krajani,.,Jd so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno bivališče na območju KS Železne dveri; — letno en delovni dan po gospodinjstvu, če ga ne more opraviti pa plačilo 500,00 din. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoj? iz 10. člena Zakona o samoprispevku. GLASUJEM ,,ZA” „PROTI” Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA”, če se strinja, oziroma ,,PROTI”, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka 4. člen S krajevnim samoprispevkom bomo predvidoma zbrali 4,300.500,00 din. 5. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka ima svet krajevne skupnosti in o tem poroča skupščini krajevne skupnosti. 6. člen Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti na osnovi izida referenduma in ga objavi na enak način kot sklep o razpisu referenduma. 7. člen Sredstva za razpis in izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost. 8. člen " Ta sklep prične veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Štev.: 45/83 Datum: 28/3—1983 Predsednik skupščine KS ŽELEZNE DVEkl Slavko IVAJNSlČ, 1. r. 87 V skladu s 1. odstavkom 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 15/76) in določil Statuta občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer in Gornja Radgona sta skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer na skupni seji obeh zborov, dne 30. 3. 1983 in zbor uporabnikov skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona na svoji 3. redni samostojni seji, dne 5. 4. 1983 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin in prispevkov občanov k stroškom socialnega skrbstva s povečanimi življenjskimi stroški Preživnine in prispevki občanov k stroškom socialnega skrbstva določene do vključno 31. 12. 1982 se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za28 % in to od 1. 3. 1983 dalje. Preživnine in prispevki, določeni v letu 1982 se od 1. 3. 1983 dalje povišajo za sorazmerni del prej navedenih odstotkov glede na čas, kdaj so bile določene in sicer: — preživnine, določene do konca januarja 1982 za 28 % — preživnine, določene do konca februarja 1982 za 25,7 % — preživnine, določene do konca marca 1982 za 23,4 % — preživnine, določene do konca aprila 1982 za 21 % — preživnine, določene do konca maja 1982 za 18,7 % — preživnine, določene do konca junija 1982 za 16,4 % — preživnine, določene do konca julija 1982 za 14 % — preživnine, določene do konca avgusta 1982 za 11,7 % -» preživnine, določene do konca septembra 1982 za 9,4 % — preživnine, določene do konca oktobra 1982 za 7 % — preživnine, določene do konca novembra 1982 za 4,7 % — preživnine, določene do konca decembra 1982 za 2,3 %. Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah občinskih skupščin Pomurja, uporablja pa se od 1. 3. 1983 dalje. Predsednica skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Justina ZENKOVlC, 1. r. Predsednik zbora uporabnikov skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona Aleksander SKRILEC, 1. r. 88 POPRAVEK V Odloku o višini prispevnih stopenj za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti v občini Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 1/83) se v 2. členu namesto besedila „Ur. list SRS št. 33/80” vstavi besedilo ,,Ur. list SRS št. 33/82), 4. člen pa se pravilno glasi: ,,Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja”.” Sekretar skupščine občine Ljutomer: Franjo ŠTEBIH, 1. r. 89 POPRAVEK V odloku o določitvi prispevne stopnje za koristnike komunalnih objektov in naprav skupne rabe, ki niso nristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe za leto 1983 na območju občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 1/83) se v 1. členu 8. vrsti besede „2. člen” nadomesti s „24. c člen”. Besedilo 4. člena se spremeni in se pravilno glasi: ,,Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja”. Sekretar skupščine občine Ljutomer: Franjo ŠTEBIH, 1. r. Radijski in televizijski spored od 1 5. do 2 1. aprila PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK TOREK SRE DO ČETRTEK Radio BURSKA sobota murska sobota RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 17.00 - Aktualno v petek, 15. aprila (mladinska rubrika, informacije za konec tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 - Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. I 8.55 Tt v šoli: Tv koledar, !l I Nemščina, Odmor, Kaj dela, |' I kako dela; Glagolica, Poro- I (čila,hmm.. - - v-< “ Clla, 10 -r * uiu- revo R TrŠoli: Smcde-EkktrSa 1S’ Dragačevo, Boj p^^a, Risanka, A Vede^ eZ J1V*m bole’ (do 12 30) ^CTj^vedneži 17.30 Slov J V5 Por°čila, febena^ narodne, zan, 18-00 Tar- 18.25 on Ška °sana serija < S™*’ 18 40 R« serija, ^odoZma Jbik, 19 ec Tv dne-Pr°Pasanfin Vr,eme' 19.57 J°ddaja, 20.00 ®esta, češ ^lca na koncu ^ 2 tVpka nad' ^na °ddaja 2i05 7Op^gan- ,,ajntki H Tv 6-40 Dnh mreže: ?terPolu fcnik: PJ v P°S’ 17-40 oJS°?or’ Pregovori o °patlJa- 17.45 Zlveti v LZ.nanosti, 18 15 zahla serija 1T45 ^raže-^artstvenji,’, .-45 Razstava ^‘^DreJ nimični gi-grebška Prenos, 21 3fi l^očnj kinPaili?rama 21 50 .(dV^^lje v me I d° 23.35) ’francoski film banka , -- iv v šoli, 16.40 TV v , - 11.40 Poročila, U -45 Po&led, 1&A5 -JV koledar, 18.25 Kronika občin Rijeke. '8.45 Ale-Adria, 19.15 R'-sanka, 1930 Dnevnik, 20.00 Galaktika (nadaljevanka), 21.00 Zabavnoglasbena od-^la, 21.45 Dnevnik, 22.00 Kultura srca, TRN1PROGRAM $ Mrama poročila, 9.05 Tv 't tali, «30 Student-berač (fdm) 12.05 Bursleska, 12.15 Umetniki na Gradiščanskem. 13.00 Opol-uanskatedakcija. 11 .OOEci, peci. 11.25 Pan-Tau, 11.55 Span-«k Zaspanček. 18.00 Pan-opti-kum. Ig3o Družinski magacin. '9 .00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v ®ki,20.\5 AktiX.Y - nerešeno, 2\.2O Julio l^esias v Riu, 22.20 ?Wtl, 22.30 Nočni studio WG1 PROGRAM '1.30 Nzgojna oddaja. IL® 15.30 Brez nagobčnika. "'OCasv sliki. 20.15 Politika v W«k in 10 pred 10,22.25 Črna ’«’«sa(film) j.05 Ponovitve. 8.25 Za otroke. 14.25 Pregovori. 15.05 Mladiči. 15.35 V spomin. 16.20 Dekle odide, madžarski film. 17.35 Madžarska pusta. 17.55 Z. Komocsin. 18.20 Moda 83. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Naša zadeva. 1. del TV filma. 21.00 LGT X. 21.30 Madžarska rapsodija, madžarski film. 23.05 Kodaly: Narodne v priredbi. 23.15 TV dnevnik. W^dn^dar IV Gm jz 19 0fiBt°8rad' c mična Ar* vSa Pre^?81'^’ Selilo _ kamero _ daneSi 22 |Q 17.00 —• Aktualno v soboto, 16. aprila (sobotna reportaža, naš nasvet), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 17.00 (telefon 21-232) TV LJUBLJANA 8.00 Poročila, 8.05 ZBIS — M. Lipovšek in L. Perko: Pomladni sprehod, 8.15 Ciciban, dober dan: Stara železniška postaja, 8.35 Smogovci, otroška nanizanka Tv Zagreb, 9.05 Tarzan, ameriška risana serija, 9.30 Zvoki godal: Violina literatura in pedagogi, 10.10 Živali v gibanju, angleška poljudnoznanstvena serija, 10.35 Znanstveno tehnični filmi: Atmosferska konvekcija, 11.05 Pred izbiro poklica: Tehniški oficir JLA, 11.35 Poročila (do 11.40), 16.05 Poročila, 16.10 Festival San Remo ’83 — 2. del, 16.40 PJ v nogometu — Rijeka:Slobo-da, prenos, v odmoru Propagandna oddaja, 18.30 Galaktika, ameriška nadaljevanka, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Sobotna Tv križanka, 21.30 Propagandna oddaja, 21.35 Nočni kino: Nosorogi, ameriški film, 23.15 Poročila Oddajniki II. Tv mreže: 14.50 Grdi raček, posnetek predstave zagrebškega lutkovnega gledališča, 15.50 J. Ribnikar; Milojeva smrt, ponovitev drame, 16.45 Beograd: Prvi svetovni pokal v ritmični gimnastiki, prenos, 19.00 Ljudska ustvarjalnost, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Zabava vas Andrej Sopranov, 20.30 Poezija, 21.05 Poročila. TV ZAGREB 9.00 TV v šoli, 15.55 Sedem TV dni, 16.25 Poročila, 16.30 TV koledar, 16.40 Nogomet: Rijeka—Sloboda, 18.30 Živeti z naravo, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Izsiljevanje (film), 21.30 Dnevnik, 21.45 Most generacij, 23.15 Poročila TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 11.05 Koncert dopoldne, 11.55 Nočni studio. 13.00 Opoldanska redakcija. 14.30 Otrok protekcije, (film), 17.00 Rezljajmo skupaj. 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 V soboto zvečer. l9.00Avstrijavsliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stavimo, da... 22.05 Šport. 22.20 Rock koncert TV KOPER 17.00 Ritmična gimnastika: Beograd — Svetovni pokal. 19.00 Prisluhnimo tišini — Oddaja za slušno prizadete. 19.30 Stičišče — tednik TV dnevnik, 19.45 Mladi policaji — serijski film. 20.30 Komedija sreče — celovečerni film — igrajo: Micheline Prešle, Michel Simon — režija: Marcel Harris. 22.20 Sedem dni,’ 22.35 Človekova glasba — II — oddaja 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (pogovor z gostom v studiu), rubrika za kmetovalce, humoristična priloga), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon 21-232) TV LJUBLJANA 9.25 Poročila, 9.30 Živ žav, otroška matineja, 10.15 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, ponovitev češkoslovaške nadaljevanke, 11.10 '625 — oddaja za stik z gle-t^lci, 11.30 Domači ansambli: Ansambel Tonija Her-vola, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Poročila (do 13.05), 14.55 Izbor popevke za veliko nagrado Evrovizije, predhodno predavanje — II del, 15.25 Škrlatni kimono, ameriški film (č. b.), 16.45 Poročila, 16.50 Alpe Jadran, informativna oddaja, 17.20 Naš kraj: Tuhinj, 17.35 Športna poročila, 17.50 Sestanek v nebotičniku, 18.55 Ne prezrite, 19.10 Risanka, 19.15 Cikcak, 19.22 TV in radio nocoj, 19.24 Zrno do zrna, 19.30Tvdnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Roparji — ameriški film, 21.40 Športni pregled, 22.10 Tv plošča: Ultimat, 22.25 Izviri — Zlati griči hrvaškega Zagorja: Vojaško življenje, dokumentarna serija Tv Zagreb, 22.45 Poročila TV ZAGREB 10.15 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Narodna glasba, 14.30 Glasba človeka, 15.30 Viva Las Vegas (film), 16.50 V nedeljo, 19.00 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Petrijin venec (film), 21.35 Športni pregled, 22.05 Potopis, 22.35 Dnevnik TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 11.00 Tiskovna ura, 12.00 ‘Vzgojna oddaja. 15.00 Na svetih vodah (film). 16.40 Popaj. 16.45 Listamo po slikanici. 17.05 Risanka, 17.15 Mojster Eder, 17.40 Celadek. 17.45 Klub seniorjev. 18.30 Vodič po operi 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Carica čardaša Opereta TV MADŽARSKA 8.05 Spored za otroke. 12.10 Primaši. 14.00 Leopard in tovariši. kriminalka. 14.55 Glasbeni kviz za otroke. 15.50 NOGOMET. Madžarska-Luxemburg. kvalifikacijska' tekma za EP. 17.45 Napoved sporeda. 18.10 Delta. 19.00 Teden. 20.00 Poročila. 20.05 Naša zadeva. 2. del. 21.00 Šport. 21.15 Družabna igra. 21.55 Zgodovinar Tamas Esze. L TV KOPER 14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 17.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 17.20 TVD novice. Ponedeljkov športni pregled, 17.35 TV 'šola, 18.00 Film -ponovitev, 18.30 TVD stičišče, 19.45 Z 'hami pred kamero — oddaja v živo — vodi Sergio Settomini, 20.30 Inšpektor .Bluey — serijski film. 21.15 Turistični vodic .— v sodelova- Turistični vodič — nju s Kompasom Jugoslavija. 21.30 TVD danes. 21.45 Film — ponovitev. 23.05 Lepotna kirurgija 17.00 — Aktualno v ponedeljek, 18. aprila (šport, najbolj iskane plošče preteklega tedna), 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA ! TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 8.35 Tv v šoli: Tv koledar, Herbarijska in paleontolo-ška zbirka, Makedonščina, Odmor. Pripovedujemo, Jure Franičevič Pločar, Poročila, 10.35 Tv v šoli: Dokumentarni film. Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.30), 16.20 Kmetijska oddaja TV Zagreb, 17.20 Poročila, 17.25 Smogovci, otroška nanizanka Tv Zagreb, 17.55 Otrok in Šola: Učenci in sošolci, 18.25 Obzornik, 18.45 Mladi upi, 19.15 Risanka, 19.20 Cikcak, 19.24Tvin radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 S. Pavič: Španec, L del, dokumentarne drame Tv Bgd., 21.00 Glasbeni magazin, 22.10 Poročila. Oddajniki II. Tv mreže: 17.25 Tv dnevnik, 17.45 Zajec, muren in jagnje, lutkovna serija, 18.00 Miti in legende, 18.15 Izumiteljstvo, izobraževalna serija, 18.45 Glasbena oddaja, 19.00 Športna oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Znanost in mi, 20.45 Zagrebška panorama, 21.05 Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka, 22.00 Zabavno glasbena oddaja (do 22.30). /o ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB 8.35 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Lutke, 18.00 Miti in legende, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Varaždina, 18.45 Mladi upi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Razvojna pot Bore Sneiderja, 2J.15 Izbrani trenutek, 21.20 Svet danes, 21.50 En avtor, en film, 22.05 Dnevnik TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Mož v dežnem plašču (film). 12.15 Iz filmskega-sveta. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci. peci. pec. 17.25 Dobro glej. 17.30 Mesec, mesec, mesec. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Ljudje in živali. 18.30 Družinski magacin, J 9.00 Av- ’ Sirija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek, 21.10 Profesionalci. 21.55 Večerni šport DRUGI PROGRAM 18.00 Znanost danes. 18.30 Bonanza. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Živinozdravnikove zgodbe. 21.10 Schilling. 21.50 10 pred 10. 22.20 Deklica z čelom (film). TV MADŽARSKA Ni sporeda TV KOPER 14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku. Videote-leks. 17.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks, 17.30 TVD novice. 17.35 TV šola. 18.00 Inšpektor Bluey —-, serijski film, 19.00 Obzotja. 19.30 TVD stičišče, 19.45 Z nami pred kamero — oddaja v živo — vodi Sergio Settomini, 20.30 Bloomfield — celovečerni film — igrajo:.Romy Schneider.. Maurice Kaufman — režija: Richard Harris. 22.05 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija, 22.20 TVD danes, 22.35 .Hockey: Dortmund: Kanada—SZ — svetovno prvenstvo »A«. 17.00 — Aktualno v torek, 19. aprila (gospodarska tema), 18.00 — Sotočje, 18.45 — Iz domačega glasbenega arhiva, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 9.05 Tv v šoli: Tv koledar. Priče Zemljine preteklosti. Odmor, Dnevnik 10, Puščave in tundre v SZ, Poročila, 10.35 Tv v šoli: Prirodopis, Risanka, Velikani svetovne književnosti, Mali program. Risanka, Glasbeni pouk, Zadnje minute do 12.30), 16.30 Šolska Tv: Poklici v tekstilni industriji, Kaj je ekologija, Valovanje in' energija. 17.35 Poročila, 17.40 Zbis: Jelka Lugar-Pe-roci in Dane Zajc: Leteča hišica, 17.50 Nacionalni folklorni ansambel Venezuele: Danzas Maracaibo — III. del, 18.25 Celjski obzornik, 18.40 Mali svet — otroška oddaja TV Zagreb, 19.10 Risanka, 19.20 Cikcak, 19,24 Tv,in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propa-gandna oddaja, 20.00 J. Steinbeck: Vzhodno od raja, ameriška nadaljevanka, 20.50 Dokumentarec meseca: Sobota, nedelja za Marijo. 21.30 V znamenju. Oddajniki II. Tv mreže: 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Mali svet, otroška oddaja, 18.15 Branje: 30 let Matice srbske. 18.45 Glasbeni klub 83. 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Risanka, 20.10 Dortmund: SP v hokeju — Kanada:SZ prenos, (slovenski komentar), v odmorih ..., (do 22.15/45). TV ZAGREB 9.05 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Mali svet, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Glasbeni klub, 83, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Skupno, 21.50 V kletki (film), 22.20 Dnevnik TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Na svetih vodah (film) 21.10 Šport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci. peci. pec. 17.25 Tudi hec mora biti, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Moda. 18,30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Ljudje, mnenja, moči, 21.00 SP v hokeju DRUGI PROGRAM 17.45 TV v šoli. 18.00 Usmeritve. 18.30 Bonanza. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Avstrijski kviz. 21.05 Dallas. 21.50 10 pred 10. 22.20 Klub 2 TV MADŽARSKA 8.05 in 13.55 Šolska TV. 16.10 Sam in Sally, francoska nadaljevanka. 17.15 Spored za upokojence. 17.50 Športni muzej; boksarska tradicija. 18.20 Človek metode, spored studia Pecs. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Offen-bachove norčije. 5. del francoske nadaljevanke. 20.55 Studio 83. kulturni tednik televizije. 22.00 Marx, spominski spored. 22.30 TV dnevnik. < TV KOPER 14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku, Videoteleks. 17.00 Odprta meja —-oddaja v slovenskem jeziku, Videoteleks, 17.30 TVD novice, 17.35 TV šola, 18.00 Film — ponovitev. 19.30 TVD stičišče. 20.30 Nogomet: Evropski pokali. 22.15 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 22.30 TVD danes. 22.45 Sodelavci — serijski film. 17.00 — Aktualno v sredo, 20. aprila (gost v studiu, iz delovnih kolektivov), 18.30 — Najlepše, želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 9.25 TV v šoli: Tv koledar. Odmor. Poštni nabiralnik. Zahodna Makedonija. Zanimivo potovanje. Poročila. 10.35 Tv v šoli: Ekologija, Risanka, Kocka, kockica, Mali program. Risanka, Telesna vzgoja. Zadnje minute (do 12.30), 17.20 Poročila, 17.25 Peden jžep, otroška oddaja. 17.55 Da bi biva li-epa ura — glasbena oddaja, 18.25 Severno-primorski obzornik. 18.40 Mozaik kratkega filma: Zid, slovenski film,?, slovenski film Av, Av, slovenski film. 19.05 Risanka. 19.20 Cikcak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 35 MM — filmska delavnica, 22.00 Poročila. Oddajniki II. Tv mreže: 17.25 Tv dnevnik, 17.45 Arabela, otroška nadaljevanka, 18.T5 Predstavljamo vam: Matematično informacijski izobraževalni center, 18.45 Narodna glasba, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.05 TV dnevnik (do 22.20). /© ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB 9.25 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Arabella, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Siska, 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.05 Dnevnik TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.35 Lopov in žandar (film) I2.10 Oče in sin, 12.15 Ljudje, moči, mnenja, 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Lutke. 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Policijska postaja 1, 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 New York ekspress (film) 21.55 Šport DRUGI PROGRAM 18.00 Dežela in ljudje. 18.30 Bonanza. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Imate radi klasiko? 21.05 Prizorišča svetovne literature, 21.50 10 pred 10. 22.20 Kibernetska poroka (glasbena igra) TV MADŽARSKA 8.05 in I4.05 Šolska TV. I6.15 Kratek film. 16.35 Četrtek ljubezni. madžarska filmska komedija. 17.50 Skoki v vodo, športni film. 18.10 Za naše zdravje. 18.20 Iz malega-več, filmska reportaža. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pravni primeri. 20.40. Treba je crkniti! TV igra. 21.35 Štejem le vesele trenutke. A. Dorati. 22.25 TV dnevnik. TV KOPER I4.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. I7.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku, Videoteleks. 17.30TVD novice, I7.35 TV šola, 18.00 Sodelavci — serijski film, 19.00 Eurogol, 19.30 TVD stičišče. 19.45 Visoki pritisk, — glasbena oddaja. 20.15 Hokej: Dortmund: ČSSR—Kanada — svetovno prvenstvo »A«. 22.00 Turistični vodič — v sodelovanju s Kom, pasom Jugoslavija. 22.15 TVD danes. 22.30 Sumljiva oseba — Branislav Nušič — TV drama. 17.00 — Aktualno v četrtek, 21. aprila (kultura, SLO prispevek), 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 9.05 TV v šoli: Tv koledar. Razvoj organov za izločanje, Odmor, Geometrija, Poraba energije. Risanka, Poročila, 10.35 Tv v šoli: Kemija, Risanka, Združeni narodi, Poročila, Poklici. Zadnje minute (do 12.30). 16.50 Šolska Tv: Poklici v tekstilni industriji, Kaj je ekologija. Valovanje in energija, 17.55 Poročila, 18.00 Živali v gibanju, angleška poljudnoznanstvena serija, 18.25 Ljubljanski obzornik, 18.40 Mladi za mlade, 19.15 Risanka, 19.20 Cikcak; 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Tednik, 21.00 Francija v šansonu, 21.30 Dolgo iskanje: Rim, Leds in pustinja, angleška dok. serija, 22.20 Poročila. Oddajniki II. Tv mreže: 17.25 Tv dnevnik, 17.45 Modro kot pisano, otroška serija, 18.15 Sodobni dosežki v medicini, 18.45 Goli z Evropskih nogometnih igrišč, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Risanka, 20.10 Dortmund: SP v hokeju — ČSSR—Kanada, prenos, slovenski komentar (do 21.15/45), v odmorih Propagandna oddaja. TV ZAGREB 9.05 TV v šoli, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Piavo kot pisano, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Evrogol, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Panorama, 21.05 Kvizkoteka, 22.05 Dnevnik. TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 5 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Noč z cesarjem (film). 12.00 Burleska. 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redacija. 17.00 Eci. peci, pec, 17.25 Prometna vzgoja. 17.30 Obalni pirati, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Orlov let (TV film). 21.15 SP v hokeju DRUGI PROGRAM 17.45 TV v šoli. 18.00 Popotovanje po Avstriji. 18.30 Bonanza. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dalli. dalli. 21.50 10 pred 10, 22.20 Klub 2 TV MADŽARSKA 8.05 in 14.05 Šolska TV. 16.20 Otočje Falkland, kratek film. 16.45 Nuklearna revolucija, francoska serija. 17.30 TV borza. 18.00 Pedagoški forum; šolstvo in prosveta. 18.35 To je delavstvo, dokumentarna serija. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kot razvezan snot TV film. 7. del. 21.05 Panorama. 22.05 Še pol ni res. kviz. 22.35 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 Odprta meja — Oddaja vslovenskem jeziku Videoteleks. 17.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku Videoteleks; !7.30TVDnovice. 17.35TVšola. 18.00 Visoki pritisk — glasbena oddaja. 19.00 Aktualna tema. l9.30TVDstičišče. 19.45Znami pred kamero — Oddaja v živo. 20.30 Deklica Iracema — celovečerni film — Igrajo: Edna De Cassia. Paulo Cesar Pereio — Režija: Jorge Bodansky. 22.00 Turistični atlas. 22.15 TVD Danes. 22.30 Ritmična gimnastika: Beograd — Svetovni pokal. 1983 STRAN 21 tedenski koledar PETEK, 15. april — Dan železničarjev SOBOTA, 16. april — Bernardka NEDELJA, 17. april — Rudolf PONEDELJEK, 18. april — Konrad TOREK, 19. april — Ema SREDA, 20. april — Neža ČETRTEK, 21. april — Simeon kino „PARK” MURSKA SOBOTA 15. aprila ob 18. in 20. uri ter 17. aprila ob 16., 18. in 20. uri hongkongški barvni kinemaskop-ski film: „BRUCE LEE — SUPERSTAR”; 18. in 19. aprila ob 18. in 20. uri ameriški barvni vistavisionski film: „BRANCO BILLY”; 20. in 2L aprila ob 18. in 20. uri ameriški barvni vistavisionski film: „JE PILOT V LETALU”. GORNJA RADGONA 15. aprila ob 18. in 20. uri francoski film: ,,UČITELJ”; prodam NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom prodam. Bojan Plohl, Veržej 90= In-142 AMI-8 PRODAM PO DELIH. Zvonko Novak, Bučečovci 9, p. Križevci pri Ljutomeru. In-143 STARO HIŠO in 30 arov zemlje, primerne za vinograd, blizu asfaltne ceste, prodam. Marija Rakuša, Gresovščak 32, Ljutomer. In-144 TRAKTOR IMT 579, pogon na vsa štiri kolesa, prodam. Miran Miklin, Badličan 3, p. Macinec, telefon 042/89-709. In-145 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK, rabljen, prodam. Podlunšek, Kocljeva 4, M. Sobota. M-1323 GNOJ PRODAM. Lendavska 11, Murska Sobota. M-1324 GOZD, mešani les, prodam. Salamenci 40, p. Puconci. M-1325 VW 1600, letnik 1972, ugodno prodam. Tadej Sukič, Trdkova 54/A, gostilna — tromejnik. M-I326 PRALNI STROJ ZOPPAS 570 in peč za centralno ogrevanje STADLER, 35.000 z bojlerjem, ugodno prodam. Ogled vsak dan med 17,—18. uro. Drago Kočar, Križevci 38 pri Ljutomeru. M-1327 HLEVSKI GNOJ, večjo količino, prodam. Dokležovje 121, p. Beltinci. M-1329 PUHALNIK TAJFUN na električni pogon prodam. Renkovci 79, p. Turnišče. M-1330 GRAMOFON TOSCA 20 STEREO ugodno prodam. Lučka Ignjič, Naselje Ljudske pravice 10, M. Sobota (pri bencinski črpalki). M-1332 BMW 1800, letnik 1971, prodam. Telefon od 12. do 15. ure: 73-014. M-1333 KOSILNICO BCS PRODAM. Jože Žilavec, Bakovci, Zvezna 7. M-1334 OLTOVO KOSO ZA TRAKTOR, zadnji priklop na kardan, prodam. Polana 38,.p. Puconci. M-1335 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK GORENJE prodam. Dragica Čeme, Panonska 13, Gornja Radgona, telefon 74-670. M-1337 MOPED 14 M PRODAM. Mar-koč. Gornji Črnci 26, p. Cankova. M-1338 PRALNI STROJ GORENJE UGODNO PRODAM. Zorana Velnarja L M-1343 SEMENSKI KROMPIR PRODAM. Stefan Bokan, Grad L M-1344 PLASTIČNA SODA, 20001, in go-rilec OLYMPIC prodam. Beltinci, Krožna 12, telefon 71-039 M-1346 avtoklepar^™ aviob.čarstvo ravnal na miza-komora zaščita vozil-vležnaslužba VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer— Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega ure- dnika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopamik. Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gbnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinaiji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597. dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470,00 din, polletna 235,00 din, letna naročnina za inozemstvo 1.100,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 - Cena posamezne številke 13,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor -Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Šivalna stroja bagat JADRANKA, električni, in SINGER, na nožni pogon, prodam. Marija Kerec, Motovilci 3, p. Grad. M-1339 LES ZA OSTREŠJE PRODAM. Mbščanci 18, p. Mačkovci. M-1340 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in chico stolček prodam. Jožica Pajžler, Vrtna 8, stanovanje 43. Ogled po 17. uri. M-1341 BOROV GOZD IN AVTO VW 1300 prodam. Kukeč 50, p. Križevci v Prekm. M-1342 KADET C, letnik 1974, prodam. Prosečka vas 12. M-1382 KOSO ZA TRAKTOR URSUS PRODAM. Predanovci 4. M-1383 LESENO HIŠO in 17 arov sadovnjaka, primerno za vikend, 200 m od avtobusne postaje v Selu, prodam. Makari, Selo 58. M-1384 ZASTAVO 850 KOMBI, letnik 1980, prodam. Milosavljevič, Selo. M-1385 LADA 1600, 56.000 km, prodam. Informacije popoldne po telefonu 22-358. M-1386 SENO PRODAM. Kisilak, Polana 7, p. Puconci. M-1387 AVTOMATIC 3 M, star dve leti, odlično ohranjen, prodam. Informacije od 20. do 21. ure: telefon 069 21-144. M-1388 Jo* Dragemu sinu in bratu ŠTEFANU BALAŽIČU iz Male Polane, ki je na odsluženju vojaškega roka na Kosovem, ob 20. rojstnem dnevu iskreno čestitajo ter želijo vse naj lepše v novem okolju, predvsem pa, da bi se srečno vrnil v domači kraj — oče, mama, bratje in sestre, pridružuje pa se tudi stara mama. Dragemu sinu Alojzu Flajšake-rju, ki je na odsluženju kadrovskega roka v Vipavi, ob praznovanju 20. rojstnega dne iskreno čestitajo ter želijo vse najboljše, dobro počutje med novimi prijatelji, izpolnitev življenjskih ciljev ter srečen povratek med svoje drage — oče. mama in stari oče. Lepim že-Ijam se pridružujeta bratranca Marjan in Jožek. Dragemu sinu Dušanu Gombocu iz Tešanovec, ki je na odsluženju vojaškega roka v Puli, ob praznovanju 19. rojstnega dne iskreno čestitajo, želijo dobrega počutja v novem okolju, predvsem pa, da bi se zdrav vrnil v domači kraj — oče. mama, sestri Sonja in Suza ter stara mama. KRAVO, staro štiri leta, brejo štiri mesece, vozno, prodam. Dolnja Bistrica 174. M-1389 ZASTAVO 750.de LUX, letnik 1975, na novo registrirano, prodam. Madjar, Večeslavci 99, p. Rogašovci. M-1390’ OPEL KADET CARAVAN, letnik 1967, prodam. Gomboc, Cankova 85. M-1391 OPEL REKORD 1700, letnik 1967, dobro ohranjen, prodam. Telefon: 23-272. M-1392 MOTOR MZ 250, dobro ohranjen, ugodno, prodam. Naslov v upravi lista. M-1395 AUDI 100 s plinsko napravo, v nevoznem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. M-1395 ČZ JAWA 350, letnik 1977, prevoženih 3.500 km, v voznem stanju, z rezervnimi deli, prodam. Josip Vogrinec, Lenavska 17/A, Murska Sobota. Ogled vsak dan od 16. do 20. ure. M-1399 GRADBENO PARCELO S SADOVNJAKOM V MORAVCIH št. 86, prodam. Informacije: Te-šanovci 58. M-1400 TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso, prodam. Gomilice 37. M-1404 DVA ZIDARJA ZA IZVAJANJE VSEH GRADBENIH DEL NA TERENU, ZAPOSLIM TAKOJ. Oglasite se na naslovu: ŠTEFAN POREDOŠ zidarstvo CESTA NA BRDO 25/D 61000 Ljubljana ZASTAVO .101, letnik 1981, prodam. Ogled popoldne. Jože Poz-derec, Melinci 148. M-1401 GOLF DIESEL, letnik 1979, prevoženih 47.000, prodam. Avtomehanik Topolovec, telefon 21-066. M-1405 HIŠO z gospodarskim poslopjem v Bučkovcih, 500 m od kopališča, s 3 ha zemlje ali brez (elektrika, voda, centralno ogrevanje, asfalt do hiše), prodam. Naslov v upravi lista ali po telefonu 74-331, interna 62. M-1406 MALE PUJSKE PRODAM, Rakičan, Panonska 66. M-1407 KOMPLETNO POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, po ugodni ceni prodam. Informacije v prodajalni KOVINA, v M. Soboti. M-1410 GOLF JGL DIESEL, letnik 12/82, prodam. Domajinci 32, p. Cankova. M-1412 6-VALNE ČRNE SALONITNE PLOŠČE, 40 kom., nove, prodam. Telefon 21-466 od 7. do 15. ure. M-1412a KRAVO, visoko brejo, prodam. Murski Črnci 23, p. Tišina. M-1413 RENAULT-4, registrinan do 18. 6. 1983, lahko tudi po delih, prodam. Telefon 23-402. M-1414 RENAULT-18 PRODAM. Kovač, Cankarjeva 15, Murska Sobota. M-1415 ZASTAVO 101 LUX, letnik 1976, dobro ohranjeno, prodam. Ogled po 16. uri. Beltinci, Štefana Kovača 9/A. M-1416 TRAKTOR URSUS, 35 KS, s koso in kabino, prodam. Janko Koroša, Veržej 157. M-1417 SENO, gnoj za vrtove in vinograde ter travo za košnjo prodam. Naslov v upravi lista. M-1418 SPAČKA, letnik 67 (425 ccm), prodam. Bojan Maučec, Lendavska 19/a, telefon 24-188. M-1419 MALE PUJSKE PRODAM. Petanjci 7. M-1420 AMI SUPER PRODAM za 23.000 din. Telefon 22-440. M-1421 RENAULT-4, v dobrem stanju, prodam. Bodonci 37. M-1432 TELEVIZOR črno-beli PRODAM. Informacije: telefon 22-210, interna 217. M-1423 AUDI 80 L, letnik 1976 prodam. Moravci 45/A, telefon 72-242. M-1273 STANOVANJSKO HIŠO V ZENKOVCIH, takoj vseljivo, z zemljo ali brez, v dobrem stanju, prodam. Štefan Morčič, Zenkovci I3.M-1189 . MOPED PRODAM. Janez Zemljič, Grabe 14, p. Apače. M-1347 ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Bakovska 7, M. Sobota. M-1348 KOSILNICO BERTOLINI PRODAM. Benica 24, p. Lendava. M-1351 SEJALNICO ZA KORUZO, 4-re-dno in škropilnico, ugodno prodam. Krajnc, Kokoriči 13, p. Križevci pri Ljutomeru. In-154 OBRAČALNIK SIP ZA KOSILNICO BCS PRODAM.-Smodiš, Mota 51/B. In-147 WERMONS STRINGS PIANO IN LESLIE OJAČEVALEC JAMAH A, prodam. Berden Milan, Dobrovnik 274/C. In-133 ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Pojbič, Lendava, Partizanska 85. Le-128 MERCEDES KIPER, 6 t, poceni prodam ali zamenjam za dvoosovinsko prikolico, kiper, za traktor. Benica 24, p. Lendava. M-1351 HIŠO Z VRTOM V ŠALOVCIH, na lepem mestu, prodam. Informacije od 13. do 20. ure. Cvetka Peček, OŠ Daneta Šumenjaka, M. Sobota. M-1352 KROMPIR UGODNO PRODAM. Panovci 6, p. Križevci v Prekmurju. M-1354 ZASTAVO 101, po delih, prodam. Bojan Lovenjak, Poznanovci 37, p. Mačkovci. M-1355 MELOTRON ELKA RAPSODI 610 in činele paiste prodam. Štefan Sečko, Vaneča 33, p. Puconci. M-1356 SENO UGODNO PRODAM. Slavič, Puconci 47. M-1357 KLAVIRSKO HARMONIKO VELTMEISTER, 120-basno, 11 registrov, prodam. Okt, revolucije 40, M. Sobota. M-1358 CAMP PRIKOLICA ADRIA IMV 380 S z baldahinom, še nerabljeno, prodam. Naslov v upravi lista. M-1360 HIŠO, zgrajeno do 4. faze (pod streho), v Beltincih (Jugovo) prodam. Naslov v upravi lista. M-1389 ŠKODO Š—100, letnik 1972, ugodno prodam. Rado Vozlič, Globoka 50, p. Ljutomer. M-1363 SENO PRODAM. Mlajtinci 26, p. Martjanci. M-1367 TERMOAKOMULACIJSKO PEČ ELIND, 3 KW, še z garancijo, in odlično ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do oktobra, ter češko lovsko puško, šiberco, skoraj novo, dolge cevi kalibra 12/12, prodam. Vaneča 14, p. Puconci. M-1368 TELICO, staro osem tednov, prodam. Krajna 21, p. Tišina. M-1369 ŽENSKO ELEKTRONSKO URO SELK, z garancijo, prodam. Ivanci 54, p. Bogojina. M-1370 HLEVSKI GNOJ PRODAM. Polana 22, p. Puconci. M-1371 ZASTAVO 750, letnik 1978, na novo registrirano, ugodno prodam. Hozjan, Trnje 101. M-1372 DVA PRAŠIČA (do 130 kg), prodam. Interesenti se naj oglasijo v M. Soboti, Mala nova 10. M-1373 LADO 1600, 39.000 km, prodam. Murska Sobota, Naselje V. Vlahoviča 6, telefon doma 21-503, v službi 21-804. M-1374 GOLF J, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon od 19. do 20. ure: 22-657. M-1375 KRAVO s teletom, staro šest let, prodam. Ivan Sakač, Ivanovci 62, p. Fokovci. M-1376 MLADO KRAVO s teletom prodam. Moščanci 59, p. Mačkovci. M-1377 ZASTAVO 850 KOMBI, registrirano do L julija, prodam. Janez Karoli, Stara ’4, M. Sobota. M-1379 TRAKTOR 539, malo rabljeni, prodam. Gornji Petrovci 42. M-1380 MANJŠO OMARO ZA SAMSKO SOBO in dva fotelja, prodam. Puževci 24. M-1381 DVE PARCELI v Gornjem Lako-šu (voda, elektrika pri parceli, asfalt), prodam. Oglasite se po telefonu 75-689 ali Barič, Tomšičeva 1, Lendava. M-OP ZAHVALA V 75. letu starosti je nenadoma prenehalo biti srce našem” dragemu možu, očetu, dedku, pradedku, bratu, svaku in ujet* Mihaelu Sadlu iz Radenec ancem^ Ob bridki izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in zn pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji p« ’grebi” vence .in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. župniku ^Uiovil1^ obred, pevskemu zboru za odpete žalostinke in govorniku Domanjku iz Šratovec za pu besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — najlepša zahvala! Radenci. 7. 4. 1983 Robi,«* Žalujoči: žena Ana, hčerka Anica z možem Ferdom, vnuka Ančka z družino in hčerkama Brigito in Mojco ter vsi ostali njegovi Jožefa Zrinski ZAHVALA Po kratki, vendar hudi bolezni, nas je v 78. letu vedno zapustila naša draga mama, omama in 56 upokojenka iz M. Sobote Ob nemi bolečini in težki izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom. in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorko ^gtjet£ a Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnici poklonili vence in ,nišk v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala /d 0 je osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, predstavniku KS ra ^feO vnemu kolektivu Panonija, društvu upokojencev, g župniku za pogfe° pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala’ M. Sobota. 30.3. 1983 Žalujoči: sin Štefan z ženo, vnukinja Jožica z družino, sestri Rozika in Ivan z družinami, Lidija z družino, družina Koter ter ostalo sorod* VESTNIK/ KOMBIBUS 8 + 1,1500 D, prodam. Ogled možen po 18. uri. Franc Črvič, Sp. Kamenščak 45, p. Ljutomer. In-148 MANJŠO ENODRUŽINSKO HIŠO (voda, elektrika) in 37 arov zemlje v Bučkovcih, prodam. Roman Štuhec, Drakovci 20, p. Bučkovci. In-149 TELEVIZOR GRUNDIG COLOR, 51 cm, z daljinskim upravljanjem, novi, prodam. Naslov v upravi lista. In-150 VAUXHALL VIVA, 1973, registriran do februarja 1984, prodam. Hozjan, Veržej 61. In-151 MERCEDES 22-24, kiper, trioso-vinec, letnik 1974, registriran, prodam. Informacije pri Ivanu Prijo-lu. Zg. Kamenščak 2/A, p. Ljutomer. In-153 PET STOKILOGRAMSKIH PRAŠIČEV, krmljenih krmo, prodam. Naslov na Hotizi. M-1436 z domačo v gostilni MERCEDES 7 ton prodam. V račun vzamem osebno vozilo. Smogavec. Zg. Polskava n. h. TRAKTOR VARŠALOVSKI, 25 KS, s koso, prodam. Nuskova 14. M-1425 KOBILO, staro pet let, z žrebetom, brejo, prodam. Šonaja, Veržej 54. M-1426 ŽETVENO NAPRAVO ZA BCS, ugodno prodam. Halas, Črenšovci 198. M-1428 STARO LESENO HIŠO za rušenje in globoki otroški voziček pro- upravi lista. dam. Naslov M-1429 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 220 I, prodam. Naslov v upravi lista. M-1430 ZASTAVO 101, dobro ohranjeno in opremljeno prodam. Križevci 78 v Prekmurju. M-1431 BREJO SVINJO PRODAM. Godina, Dolnja Bistrica 164, p. Črenšovci. M-1433 RAZTEGLJIVO MIZO, šest tapeciranih stolov, raztegljivi dvosed in vitrino prodam. Trstenjakova 9, M. Sobota. M-1434 PARCELO ZA VIKEND NA VANEČI PRODAM. 23-464. M-1437 NUDIMO V POSEK NA VZHODNI Telefon TOPOLE STRANI STADIONA PARTIZAN V MURSKI SOBOTI. INFORMACIJE: ZTKO, Mladinska 3, Murska Sobota, telefon 21-428,- kupim KOMBI IMV ali ford tranzit ali TAM, po možnosti diesel, kupim. Naslov v upravi lista. M-1397 NJIVO (do 40arov), do5kmizM. Sobote, kupim. Telefon v večernih urah: 24-620. M-1411 MANJŠI KOMBAJN, ohranjen, kupim. Naslov v upravi lista. M-1359 ZEMLJO V OKOLICI Grad®-Tropovci, 30 do 40 arov, kupim-Naslov v upravi lista. M-1361 TRAKTORSKO KABINO M URSUS in enoosno . prikolico, kiper, kupim. Alojz Gomboc, Večeslavci 126. M-1141 sobe ENOSOBNO STANOVANJE v Murski SOBOTI, centralno ogrevano, zamenjam za vdjj 1 doplačilom. Naslov v upravi W M-1402 SOBO V MURSKI SOBOTI vzamem v najem za delavca. i^a Stefanec, Zvezna II, M. SoM3-telefon 23-071. M-1409 zaposlitve FRIZERSKO p0M<2e sprejmem v delovno Marija Kološa-Zrtm, Titov Sobota. M-13I6 IŠČEM-KV KERAMIČARJA » j. Nudim dobre socialne J™ k, ustrezen OD. Mar n Dolnja Bistrica 5, P- Crens 1319 zaPO SLIKOPLESKAR 1^ SLITEV V STROK KAKRŠNOKOLI DR& Naslov na upravi lista. Drej®e DELAVKO za vrtn^io P mo, Vrtnarstvo GyW»’ Sobota — nasproti postaje. M-1427 razno OPRAVLJAM RAZmv..- . KROVSKO-KLEPARSKA I PO IZREDNO UGOD^ CENAH. Se priporoča: I Kodba, Veščica 3, p. Ljuton#’ / lefon 83-203. M-1220 PREKLIC! . u, Preklicujem veljavnost spw' za 8. razred OŠ Gornja Ra^' Albina Fras, Zbigovci 90, P' Radgona. M-1349 VRT oddam v najem. Pt^a 9, Murska Sobota. M-1394 , OPRAVLJAM OPTIČNE % STAVITVE PODVOZJA VRST OSEBNIH AVTOMO” LOV. Manjša enostranska gum, varna vožnja. Vsak ” . 16. ure, sobota do 12. ure. Makoter, avtomehanik, & = Trstenjaka, Ljutomer. In-1}/ Niti rekel nisi zbogom, niti roke nam podal, neusmiljena smrt te vzela/’ a v naših srcih boš ostal STRAN 22 ZAHVALA Tiho in mimo, kot je živel, je 11. februarja 1983 v 88. letu starosti umrl nam dragi Stefan Šinko iz Serdice V Vsem še enkrat — prisrčna zahvala! r i-i fPhniaria 1983 v zelo velikem številu. Na poslednjo pot smo ga pospremili 13. le J mu klonjii cvetje, svojcem Izrekamo zahvalo vsem, ki so ga pospremili na njego J P' ;upniku za ganljive pa izrekli sožalje. Posebna zahvala pevskemu zboru za o p , . ^re(j besede pred odhodom od doma ter opravljeni obreo. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 82. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Ludvik Lazar , iz G. Petrovec Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Hvala duhovniku za pogrebni obred, predstavniku KS za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. G. Petrovci. 23. 3. 1983 Žalujoči: žena Karolina, hčerka Jolanka. ter vnuka Aleksander in Tibor z družinama ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 61. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Franc Bernjak iz Radovec Prijateljem^1 lz^ub^ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, sožalje da m ^Pancenj’ k' so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli Prisrčna vence in cvetje ter dragega pokojnika spremljali nanjegovi zadnji poti, jevi za doV a osebJu internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. Hauzer-Pred*! ČaSU bolezni. Hvala g. župniku in pevkam za pogrebni obred, ter stavnikom ZB in tov. Baševi za poslovilne besede ob odprtem grobu. Radovci, 3.4. 1983 Žalujoči: VSI NJEGOVI Če bi solza mrtvega zbudila, ne bi tebe dragi mož in očka črna zemlja krila ... V SPOMIN 5. aprila je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče Jože Štefanec iz Turnišča Čeprav te ni več med nami, še vedno živiš v naših srcih. Vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem grobu, iskrena hvala! Žalujoči: žena in sin z družino Kdo nam je odtrgal nežen cvet mladosti? Kdo nam je pretrgal vse nade in radosti? ZAHVALA Ob tragični, nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, brata, vnuka in nečaka Stanka Kuronja V- iz Križevec v Prekmuiju nasjev 24 i Za-Valjujem letU starosti nepričakovano in brez slovesa za vedno zapustil, se iskreno prijateljeJm ° VSem sor°dnikbm, botrini in sosedom za vso pomoč v naj težjih trenutkih, ^^izad ^neeni ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi anJi poti, mu poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli H^^Zahv i sožalje. ^haja, kol i anJegovim sodelavcem in kolektivu Baumschulen-Gartengestaltung iz ^inskem6 iV°ma Pomurka Mesna industrija in Jeklotehna M. Sobota, Ceritvenini DU a^bvu Križevci, Gasilsko društvo Križevci, g. duhovniku Balažiču in Križev^601 za Pogrebni obred, godbi na pihala iz Bakovec, predstavniku KS C1, tov. Elemerju Hariju in predstavniku MA za poslovilne besede. kujoči- Križevci, 5. aprila 1983 $e’ mama, brat Zdenko z zaročenko Zlatko, stari oče, stara mama in teta z družino iz Zenavelj ZAHVALA V 80. letu starosti nasjenepričakovano zapustil naš dragi mož. oče. dedek in brat Franc Zver iz Lipe Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in kolektivom za darovane vence in cvetje, izrečeno sožalje ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat — iskrena zahvala! VSI NJEGOVI ZAHVALA Nepričakovano, tiho in brez slovesa nas je v 76. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Ivan Mlinarič iz Srednje Bistrice ZAHVALA Že hip zatem, ko je odšel naš S° z nami ' Rado Pušenjak mnogi delili bolečino, nam izrazili sočustvovanje s pismi, telegrami, stiski obč’ne Ljutomer nien odbo^za pogrebne svečanosti in predstavniki kra- °r§anizacJp^skih. ormoških. ptujskih, mariborskih in republiških druzben°^ s ^nistvom z zalnimi sejami, častnimi stražami v galeriji Antona ~ J , na Posmrtnih ostankov od doma kulture skozi ljubljen. Ljutomer do pok al 0Valci VPn„ pahšča vzorno pripravili slovo od dragega pokojnika ,tomerski , ktef uniform eV ln PnsPevkov v humanitarne namene, pihalni J dstavniki davnosii. sobor^^H^ Stilske enote, prapori, zastave, nosilci odlikovanj, p prijatelji znanci, sorodniki in drugi, ki so prišh od bližan I V1h ztv, nepozaben spomenik človeku, ki so ga imeli radi J J o K rad nr^eia Emila Kuharja, predsednika skupščine občine EJa^^- ni, Ovnika sL*’ s®borca in predstavnika ZB NOV Ljutomer. Manj _ n ac‘j- Stefa k £Ščln občm in mesta Maribor ter njegovih druzbea®p0JbM nL P lmarija dr r- F,artka' predstavnika območne vodne skupnosti Mur • dile ^nla P°rekarja. prijatelja še iz sokolskih časov, so še enkrat potrdile °b sPozn?enitost Pokojnikovega značaja in njegovo nesebično de p°Znanju. da ima toliko iskrenih prijateljev, je naša žalost manj boleča. HVALA VSEM! V Mariboru. 6. aprila 1983 Zal°sti: žena Milka, sin Smiljan z Majdo in Dejanom Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami, nam pstno ali pismeno izrazili sožalje, njegov grob pa zasuli z venci in cvetjem. Iskrena hvala g. dekanu in kantorju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, zdravniškemu osebju internega oddelka v Rakičanu, Verinim ožjim sodelavkam in sodelavcem ter kolektivu TOZD Planika Turnišče. Srednja Bistrica. 14. marca 1983 Žalujoči: žena Ana, sin^tefan, hčerke Matilda, Olga Terezija, Vera in Cilka z družinami Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih. tebe ljuba mama ni. da bi skupaj še bili ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi ljubljene mame Terezije Antolin roj. Kustec iz Mostja ki nas je v 58. letu"starosti za vedno zapustila, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. botrini, sosedom in dobrim znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, jo spremljali v tako lepem številu na njeni zadnji poti, ji darovali vence, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala g. kaplanu za pogrebni obred in ganljivo slovo, pevkam za odpete žalostinke in za govor ob odprtem grobu. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem iz Elme in Primata, NK Nafta Lendava ter mladinski organizaciji Mostje—Banuta. Klengen. Beltinci. Canada. Čentiba. Sladki vrh. Lendavske gorice. Mostje. 28.3. 1983 Žalujoči: hčerki Terezija in Štefka z družinama, sinova Janez in Ignac, vnuk Frank, vnukinji Jožica in Simona ter sestre in bratje STRAN 23 v besedi in sliki iz naših krajev SOSED SOSEDU - ČLOVEK Po krajevnih skupnostih soboške občine se te dni — ponavadi v večernih urah — na razširjenih sejah dobivajo člani socialno-zdravstvenih komisij. Preverjajo, kaj vse so doslej postorili in česa ne ter kje so za to razlogi, sprejemajo delovne programe in ugotavljajo, kako se jim obne-seta sosedska pomoč ter uveljavljanje vseh vrst so-cialno-varstvenih pomoči, kakršne so: otroški dodatki, štipendije, družbenode-name pomoči s področja socialnega skrbstva in podobne. Z vsem tem socialno-zdravstvene komisije, ki so zaživele le v malokateri krajevni skupnosti, uresničujejo smernice zborov skupščine občine Murska Sobota in občinske skupnosti socialnega varstva, objavljene februatja letos v Uradnih objavah pomurskih občin. Razširjenih sej se poleg članov komisij udeležujejo še predstavniki družbenopolitičnih organizacij; sveta in skupščine krajevne skupnosti ter delavci Centra za socialno delo iz Murske Sobote. Ti so za te priložnosti, predvsem v oporo »amaterskim planerjem« in hkrati neke vrste »socialnim delavcem« na terenu, pripravili zelo kratka (bolj izvlečke), a dovolj pregledna gradiva o tem, kako vpeljemo postopek za sosedsko pomoč, kakšne naloge se pri tem javljajo, kakšna je po statutu krajevne skupnosti vloga omenjene komisije in kakšen naj bo njen program. Namen hvalevredne poteze delavcev Centra za socialno delo v Murski Soboti bi lahko strnili v poziv, naj postane sosed sosedu v resnici človek, sicer bo sosedska pomoč še dolgo ostala mrtva črka na papiiju. B. Ž. Veliko zanimanje Konec tega tedna, 16. aprila, bo v Vidoncih na Goričkem letošnje prvo orientacijsko tekmovanje slovenske planinske orientacijske lige, ki ga pripravlja mladinski odsek PD ,,Matica” v Murski Soboti v sodelovanju z mladinsko komisijo pri Planinski zvezi Slovenije. Za orientacijsko tekmovanje, ki se ga bodo udeležile ekipe s Koroške, Štajerske in Pomurja, vlada veliko zanimanje. Ker je tekmovanje v soboto dopoldne, bo veliko tekmovalcev prispelo v Vidonce na Goričkem že v petek. Tako bodo gostitelji, planinci iz Murske Sobote, pripravili sprejem s planinskim kresovanjem že v petek zvečer. Minuli teden je izšla prva številka.biltena „Vidonci 83”, v njem pa je objavljen pravilnik za slovenska planinska orientacijska tekmovanja. V skladu z njim bo 16. aprila tekmovanje v Vidoncih, sodelovale pa bodo lahko pionirske, mladinske ter članske ekipe. Ker je takšno tekmovanje po dolgem času spet na območju Pomurja, so prvo številko posebnega biltena prejele vse osnovne ter srednje šole v štirih pomurskih občinah s pozivom, da se tudi njihovi učenci udeleže tekmovanja. Tako se bodo lahko še bolje pripravili na tekmovanje v veščinah in znanjih s področja splošne ljudske obrambe in družbene safilozaščite. Temu pa so namenjena tudi tekmovanja mladih planincev, ki se bodo v soboto, 16. aprila, v Vidoncih med seboj pomerili v poznavanju orientacije in topografije, prve pomoči, zgodovine planinstva, varstva narave ter v streljanju z zračno puško. Vsem tekmovalcem želi organizator že vnaprej uspešen dan. Filip MATKO Slovesnost ob zaključku Ob koncu občinskih političnih šol zveze komunistov v Murski Soboti, Ljutomeru in Gornji Radgoni, ki so potekale v prostorih delavskih univerz, so ob koncu minulega tedna za vse slušatelje pripravili izlet v Kumrovec. 49 slušateljev iz treh omenjenih pomurskih občin je v prostorih politične šole CK ZKJ v Kumrovcu na slovesen način prejelo potrdila o uspešno občinski politični Z IZLETA V KUMROVCU — Slušatelji občinskih političnih šol ZK iz Murske Scbote, Ljutomera in Gornje Radgone so si ogledali tudi spomenik Matije Gubca, kjer je nastal tale posnetek. 1 ------ MURSKA SOBOTA ----------------------- Odprt je družinski servis Od sobote, 9. aprila, je mesto Murska Sobota bogatejše še za eno nadvse pomembno pridobitev. V pritličnih prostorih blokovskega naselja na Lendavski ulici 25 so namreč svojemu namenu predali prostore družinskega servisa, za kar je že pred časom dala pobudo sekcija za družbeno aktivnost žensk krajevne skupnosti Ali Kar-doš. Kot je bilo poudarjeno na sami otvoritvi, začenja družinski servis, ki ima trenutno na voljo dve sobi, poskusno delovati, saj bo njegova učinkovitost odvisna predvsem od števila strank, ki potrebujejo kakršnokoli pomoč. Tako nameravajo nuditi pomoč v gospodinjstvu, in sicer glede likanja in pospravljanja ter podobnega, skrbeli bi naj za nekajurno varstvo otrok, za pomoč pri domači negi bolnikov, kakor tudi za oskrbo starejših ljudi ž raznimi življenjskimi potrebščinami. ’ RAZSTAVA ROČNIH DEL — Ob otvoritvi družinskega servisa so žene KS Ali Kardoš pripravile tudi zanimivo razstavo. • Foto: M. Jerše. NAROČILNICA— Podpisani ulica in hišna številka ... naročam tednik Vestnik. Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. Izrežite, zalepite na dopisnico in pošljite na našle VESTNIK, Titova 2S/I, Murska Sobota. šoli. Ob tej priložnosti so imeli tudi pogovor s predstavnikom politične šole CK ZKJ o pomenu izobraževanja in delu šole. Razen tega .pa so si slušatelji občinskih političnih šol ZK iz ljutomerske, gornje-radgonske in murskosoboške občine ogledali tudi spominski dom, Titovo rojstno hišo, spomenik Matije Gubca in muzej kmečkih uporov. M. J. Družinski servis, katerega uslug se bodo lahko posluževali prebivalci celotnega območja Murske Sobote, je odprt med tednom od 8. do 12. ure in popoldne od 16. do 18. ure. V času tega dežurstva — že doslej je veliko zanimanje oseb, ki bi želele opravljati naštete usluge — bodo skušali v kar največji meri izpolniti posamezne potrebe murskosoboških družin. Ob tej priložnosti so žene iz krajevne skupnosti Ali Kardoš pripravile tudi zelo zanimivo razstavo ročnih del. Gre za vrsto kvačkanih in šivanih izdelkov, gobelinov, prtičkov, vozlank, zaves in brošk. Nekaj teh izdelkov je tudi za prodajo, določen znesek zbranega denarja pa bo namenjen za- delovanje družinskega servisa. Omenjena razstava bo odprta do konca tega tedna. Milan Jerše kraj . pošta Podpis: MLADI TOKRAT POHITELI Ce smo v prejšnji številki nekoliko kritično pisali o ljutomerskih mladincih, ki so na izredni konferenci poskušali ponovno oživiti osnovno organizacijo v mestu, pa moramo tokrat zapisati, da so se potrudili. Komaj teden dni po izredni konferenci, ki jo je sklicala občinska konferenca mladih, so se v soboto zvečer ponovno sestali, tokrat v velikem številu na programsko volilni konferenci, katere se je udeležil tudi predsednik krajevne konference SZDL Stane Bezjak. Torej — večino napak, ki smo jih lahko ugotovili, so temeljito odpravili. Program, ki so si ga zadali za letošnje leto, vsebuje vse tiste osnovne elemente, ki jih mladinska organizacija v mestu mora imeti: poudarek idejnopolitičnemu delu z mladimi — obravnava stanja na področju KS: mladinsko prestopništvo, alkoholizem, zaposlovanje, položaj in vloga mladih v KS, sodelovanje z ostalimi DPO v občini in mestu Ljutomer . , . Pozabili pa niso tudi na šport, kulturo in zabavo. Še nekaj moramo omeniti, kar je posebej pomembno v letošnjem letu: mladi se bodo udeležili republiške mladinske delovne akcije Ljutomer 83, ki bo na Razkrižju. Sami bodo poskrbeli za trimsko stezo in jo uredili, kajti tega športnega objekta v občini in mestu Ljutomer še vedno ni, kljub temu da se o njem že dalj časa pogovarjajo, bil pa bi vsekakor nujno potreben. Mladi so torej zagrabili resno in delovno. Verjetno bodo pod vodstvom novoizvoljene predsednice OO ZSMS mesta Ljutomer Ljubice Pevec zadaje naloge tudi izpolnili. D. L. V BESEDI IN SLIKI IZ NAŠIH KRAJEV Več časa za pletenje košar Tako Si na domačem dvorišču krajša pomladne popoldneve 68-letni Jože Markovič v Rihtarovcih. Že od mladosti se je občasno ukvarjal s pletenjem košar, pa ne samo za domačo rabo, tudi za sosede. Zdaj ko je upokojen, ima za taka opravila več časa. Foto: J. Stolnik MALČKI IZ PREŠERNOVEGA VRTCA NA CESTI potem je med skupinami predšolskih otrok, ki se držijo M spremstvu vzgojiteljic in varuhinj sprehajajo po Murski ^enjena šče videti malčke iz Prešernovega vrtca. Ne naključno, 0 i^a if enota vzgojno-varstvene organizacije Murska Sobota nima s $ rišča in se tako otroci igrajo v bližnjem parku ali pa so v g jSI1a igriščih drugih. Drug problem, ki tare omenjeni vrtec pa j® stItjnik streha stare, preurejene vile, s katere lahko vsak čas pade ka in poškoduje tako otroke, kot njihove vzgojiteljice in varuhinj starše. Zato razmišljanja o prenovitvi ostrešja v A- počitnic, ko je Prešernov vrtec zaprt, niso odveč, bo Abrahšm skupnosti Dobrovnik. Ker je dobršen del omenjv"'«" asfaltiran, se v krajevni skupnosti Kobilje zavzemajo, da upo1^1^ asfaltirali. Gre namreč za 1,5 km makadamske ceste, ka „9“ so lovci, gozdno gospodarstvo in nenazadnje tudi vojakiw pripri*6 Salaj” v Kobilju. Krajevna skupnost Kobilje si je zada,a..narjev. nalogo asfaltiranje te ceste in zanjo namenila 5 milijonov in*^ Med Monoštrom in . Slovensko vesjo zadnja leta raste vse več novih hiš, tako da se lahko čez čas zgodi, da se bosta oba kraja tako rekoč dotikala. J6zsefa Fororja iz Trošč (Szent-gotthardi harmadik keriilet) prav gotovo dobro poznajo telesnokul-turni delavci soboške občine, zlasti pa privrženci nogometa na Tišini. Jozsef je namreč predsednik nogometnega kluba v Troščih (večji zaselek Monoštra, nekoč pa samostojna vas) in velik zagovornik sodelovanja s Slovenijo. Tudi letos se bodo pomerili v nogometu s Tišino, njihova medsebojna srečanja pa so veliko več kot le tekma z žogo. Vse bolj namreč preraščajo v prave prijateljske stike.