<"*" VESTNIK SSPK LETO I KOPER, tO. AVGUSTA 1956 ŠTEV- 39 VSEBINA Objave občinskih ljudskih odborov Občina Postojna — Statut občine Postojna Občina Piran — Odlok o ustanovitvi kreditnega sklada za popravilo in zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Piran — Odločba o ustanovitvi iinančno-samostojnega zavoda ^Knjigovodski servise v Piranu — Sklep o določitvi števila članov šolskih odborov javnih šol v občini Piran — Odlok o občinskem proračunu občine Piran za leto 1956 Poročilo s sej svetov OLO Nekaj pojasnil o plačah v gospodarskih organizacijah Priznanje kvaiifikacij delavcem v trgovini Pojasnilo o plačevanju amortizacije in obresti od osnovnih sredstev podjetij v izgradnji Jamstvene izjave Potrjevanje zdravstvenih izkaznic Objava Tajništva za zdravstvo in socialno skrbstvo OLO Anketa Trgovinske zbornice Register gospodarskih in zadružnih organizacij Objave občinskih ijudskih odborov OBČINA POSTOJNA Na podlagi 7. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. 1. FLRJ, št. 26/55) je Občinski ljudski odbor Postojna na X. redni seji, dne 29. 5. 1956, sprej el SKLEP O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STATUTA OBČINE POSTOJNA Z DNE 19. 8. 1955, TAKO DA SE PREČIŠČENO BESEDILO TEGA STATUTA GLASI: STATUT OBČINE POSTOJNA I. OBČINA POSTOJNA 1. člen Občina Postojna je temeljna politično-teritorialna organizacija samoupravljanja delovnega ljudstva in temelj ia družbeno-goskodarska skupnost prebivalcev na območju te občine. Občina Postojna je v sestavu okraja Koper. 2. člen Območje občine Postojna obsega: Naselja: Bukovje, Gorenje, Predjama, Hrašče, Mali otok Matenja vas, Prestranek (del), Žeje (del) Orehek, Rakitnik Grobišče, Rakitnik Postojna, Vel. otok (del) Stara vas Strmca Belsko, Studeno Veliki otok, Zagon Zalog Prestranek (del, 2eje (del) L Mesto Postojna Katastrske občine: Bukovje Hrašče Matenja vas Orehek Rakitnik Postojna Stara vas Strmca Studeno Zagon Zalog Slavina (del) 2. Druge katastrske občine in naselja: Hrenovice Hruševje Landol Rakulik Razdrto Strane Studenec Šmihel pod Nanosom Velika Brda Goriče, Hrenovice Hruševje, Slavinje Landol Čermeljice, Rakulik, Sa-^ jevče Malo 'Ubeljsko, Razdrto, Veliko Ubeljsko Strane Studenec Šmihel pod Nanosom Brezje pod Nanosom, Mala Brda, Velika Brda Dolenja Planina Liplje, Planina (del) Gorenja Planina Planina (del) Kačja vas (del) Planina (del) Laže (del) Senožeče (del) 3. člen Delovno ljudstvo v občini izvršuje pravice In dolžnosti po občinskem ljudskem odboru, po krajevnih odborih in drugih organih občinske samouprave ah pa neposredno s tem, da voli predstavniške organe občine in odpoklicuje njihove člane, kakor tudi na zborih volivcev in z referendumom. Pri izvrševanju pravic občine se opirajo organi občinske samouprave na organe samoupravi) anja v gospodarskih organizacijah in zavodih ter na druge organe družbenega upravljanja. 4. člen Občina izvršuje vse pravice in dolžnosti pri vodstvu družbenih zadev, izvzemši pravice in dolžnosti, ki so z ustavo ali z zakonom določene za okraj, republiko ali federacijo, ter tiste pravice in dolžnosti, ki pripadajo samoupravnim gospodarskim organizacijam in družbenim ustanovam. 5. člen Samoupravljanje delovnega ljudstva v občini je zagotovljeno z ustavo in se izvršuje v skladu z zakoni in v okviru enotne ureditve socialistične demokracije Federativne ljudske republike Jugoslavije. 6. člen Delovno ljudstvo občine izvršuje pravice samoupravljanja v zadevah, ki so skupne občinam v okraju, po svojih predstavnikih v okrajnem ljudskem odboru in v drugih oblikah samoupravljanja. Pravice in dolžnosti organov okrajne samouprave do organov občinske samouprave so določene z zakonom. 7. člen Občinski ljudski odbor je temeljni organ oblasti delovnega ljudstva. Občinski ljudski odbor je najvišji organ oblast: v občini Postojna v mejah svojih pravic in dolžnosti. Občinskemu ljudskemu odboru so podrejeni vsi organi državne uprave v občini, kolikor za upravne organe, ki upravljajo zadeve iz pristojnosti okraja, ljudske republike ali federacije, ni z zakonom drugače določeno. Stran 350 URADNI VESTNIK Štev. 39 — 10. avgusta 1956 8. člen Občina ima zlasti tele pravice in dolžnosti: — skrbi za izravnavanje osebnih interesov posameznih državljanov s splošnimi družbenimi interesi; — zagotavlja pogoje za razvoj proizvajalnih sil in za stalno zboljševanje življenjskih in kulturnih razmer v občini; — usmerja gospodarski razvoj in porazdeljuje del v občini ustvarjenega narodnega dohodka za gospodarske, kulturne in socialne potrebe občine; — skrbi za izravnavanje interesov in dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov s splošnimi družbenimi interesi; pospešuje razvoj gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov in povečanje storilnosti dela; — upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je v splošni rabi, in drugo splošno ljudsko premoženje, ki je prepuščeno občini; varuje družbeno in osebno lastnino; — samostojno razpolaga z dohodki občine, določa obveznosti gospodarskih organizacij do občine; vpeljuje določene doklade; — ureja samostojno po lastnem preudarku zadeve, ki imajo neposreden pomen za občino; — izvršuje zakone in druge predpise, kolikor to ni izrečno dano v pristojnost drugih organov, zavodov in organizacij ; — določa organizacijo in poslovanje občinskih organov in zavodov, ter skrbi za zakonitost njihovega dela; — organizira komunalne in druge občinske službe; — skrbi za splošno zdravstveno varstvo in za zboljšanje zdravstva; — skrbi za splošno obvezno šolanje in za strokovno izobraževanje; zagotavlja pogoje za kulturni razvoj ; — skrbi za socialno varstvo; — skrbi za uresničevanje osebnih in političnih pravic državljanov in za zakonitost dela občinskih upravnih organov; — nadzoruje zakonitost dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov; — skrbi za javni red in mir v občini; — obravnava vprašanja iz pristojnosti okraja, republike in federacije ter s področja samoupravnih organizacij; daje predloge za reševanje takih vprašanj in v skladu z zakonom sodeluje pri njihovem reševanju. Pravice in dolžnosti občine Postojna izvršujejo občinski ljudski odbor in drugi organi občinske samouprave glede na delovno področje, ki je določeno z zakonom in drugimi predpisi. 9. člen Občini pripadajo za izvrševanje njenih pravic in dolžnosti lastni viri dohodkov, ki so zagotovljeni z zakonom. 10. Člen Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti občina po svojem ljudskem odboru in po drugih organih občinske samouprave: 1. samostojno sprejema družbeni plan in proračun; 2. sprejema predpise samostojno in na podlagi zakonskega pooblastila; predpisuje z zakonom določene upravne kazni za prekršitve svojih predpisov; 3. ustanavlja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in socialne zavode; 4. neposredno uporablja zakone in druge predpise s tem, da vodi upravni in upravno-kazenski postopek, izdaja odločbe na prvi stopnji in izvršuje upravna opravila, kolikor to ni dano v pristojnost drugih organov; 5. razveljavlja in odpravlja nezakonite sklepe gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, nad katerimi ima po zakonu pravico nadzorstva; 6. organizira izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti in izdaja organizacijske, upravne, gospodarske in druge ustrezne ukrepe za njihovo izvršitev; 7. zagotavlja sredstva za delovanje javnih služb v občini; 8. zagotavlja delovanje občinskih služb s tem, da postavlja strokovne uslužbence in da skrbi za njihovo izpopolnjevanje in za njihove pravice; 9. daje priporočila gospodarskim in družbenim organizacijam ter zavodom za njihovo delo; 10. vlaga ugovore za varstvo svojih samoupravnih pravic, če so s predpisom ali z drugim aktom višjih organov kršene njene, z zakonom določene pravice. 11. člen Občina Postojna ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov samo z zakonom določene pravice. 12. člen Svoje pravice in dolžnosti izvršuje občina na podlagi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov ter svojih predpisov. 13. člen Razmerja med občinskim ljudskim odborom in med drugimi organi občinske samouprave, ki izvršujejo zadeve splošnega pomena za občino, se določajo z zakonom in s tem statutom. 14. člen Zaradi kar najširšega sodelovanja državljanov pri občinski samoupravi in zaradi izvrševanja posameznih zadev, ki imajo neposreden pomen za prebivalstvo kraja, se ustanovijo na območju občine krajevni odbori. 15. člen Občinski ljudski odbor in krajevni odbori se morajo pri izvrševanju svojih pravic opirati na zbore volivcev in v skladu z zakonom uresničevati njihove sklepe. 16. člen Občinski ljudski odbor zagotavlja zakonitost pri izvrševanju referenduma volivcev. 17. člen Občinski ljudski odbor mora dajati pravno po^ oč državnim organom. 18. člen Občina Postojna je pravna oseba. 19. člen Sedež občinskega ljudskega odbora je v mestu Postojna. 20. člen Občinski ljudski odbor ima svoj pečat; pečat obsega grb in ime Ljudske republike Slovenije, ime okraja in ime ljudskega odbora. II. Občinski ljudski odbor 1. Sestava ljudskega odbora 21. člen Občinski ljudski odbor ima 31 odbornikov. Volitve odbornikov se opravijo po zakonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov. 2. Delo ljudskega odbora 22. člen Ljudski odbor obravnava temeljna vprašanja, ki imajo pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj in življenje občine; izdaja predpise in potrebne ukrepe za njihovo reševanje. 23. člen Ljudski odbor izvršuje zadeve iz svoje pristojnosti na sejah odbora, izvršilne in upravne zadeve praviloma po svojih svetih, upravne zadeve pa tudi po svojih upravnih organih. Štev. 39. — 10. avgusta 1956 URADNI VESTNIK Stran 351 Sejo ljudskega odbora skliče predsednik ljudskega odbora po lastnem preudarku ali pa če to zahteva najmanj petina odbornikov, komisija ali svet ljudskega odbora ali predsednik Okrajnega ljudskega odbora Koper. 24. člen ' Občinski ljudski odbor samo na seji: 1. sprejme statut občine; 2. sprejema odloke; 3. sprejema občinski družbeni plan in proračun in potrjuje sklepni račun o izvršitvi občinskega proračuna; 4. sprejme regulacijski načrt občine in njenih naselij; 5. obnavnava delo svetov in drugih organov ljudskega odbora in daje smernice za njihovo delo; 6. razveljavlja ali odpravlja akte svojih svetov in upravnih organov, ki so bili izdani izven upravnega postopka; 7. daje pripombe k okrajnemu družbenemu planu, proračunu in okrajnemu regulacijskemu načrtu; 8. sprejme poslovnik občinskega ljudskega odbora; 9. voli in razrešuje predsednika in podpredsednika ljudskega odbora, predsednike in člane svetov ter člane odborniških komisij; 10. voli in razrešuje sodnika za prekrške ter njegovega namestnika; 11. odloča o vprašanjih, ki so v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami odbornikov; 12. razpisuje volitve za posamezne ljudske odbornike; 13. ustanavlja gospodarske organizacije in zavode; 14. izvršuje pravice, ki so dane ljudskemu odboru glede postavitve oziroma razrešitve direktorjev gospodarskih organizacij in upravnikov (direktorjev) zavodov; 15. odloča o najetju občinskih posojil in prevzemu poroštev za posojila gospodarskih organizacij; 16. odloča o višini nagrade za predsednika in podpredsednika ljudskega odbora in o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolegijskih organov ljudskega odbora; 17. postavlja in razrešuje tajnike ljudskega odbora, šefe upravnih organov ljudskega odbora in inšpektorje; 18. odloča o organizaciji upravnih organov in o sistemizaciji delovnih mest; 19. sklepa o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic občine; 20. razpisuje občinski referendum; 21. določa območja, za katera se sklicujejo zbori volivcev; 22. opravlja druge zadeve, za katere je določeno z zakonom ali s tem statutom, da jih opravlja ljudski odbor samo na seji. 25. člen Ljudski odbor lahko ustanovi gospodarske organizacije in zavode po lastni pobudi ali na predlog krajevnih odborov, delovnih kolektivov, družbenih organizacij ali državljanov. Občinski ljudski odbor lahko skupno z ljudskimi odbori drugih občin ustanovi podjetje ali zavod, če se dajo posamezne potrebe boljše in laže zadovoljiti s skupnimi sredstvi več občin. 26. člen Ljudski odbor sklepa na svojih sejah o upravnih zadevah (upravni postopek) samo v primerih, za katere je to predpisano z zakonom ali z uredbo. Ljudski odbor odloča o upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa izda za to zadevo pristojni upravni organ ljudskega odbora. 27. člen Ljudski odbor lahko veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina njegovih članov, sklepe pa spre- jema z večino glasov navzočih članov, razen v tistih primerih, za katere je zakonom ali s tem statutom predpisana posebna večina. Občinski statut sprejme ljudski odbor z večino glasov vseh odbornikov. 28. člen Ce obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi člani sveta, ki niso ljudski odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju. 29. člen Natančnejše določbe za svoje delo na sejah predpiše ljudski odbor s poslovnikom. 30. člen Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora ter odredbe njegovih svetov se objavljajo v 'Uradnem vestniku okraja Koper*. V tem listu se objavljajo tudi sklepi o izvolitvi organov ter o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, imenuje, oziroma razrešuje ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov. 31. člen Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora začnejo veljati z dnem objave, če ni v samem predpisu drugače določeno; ne more pa biti določeno, da začne veljati predpis prej, kot je bil objavljen. Družbeni plan in proračun veljata za vse leto, za katero sta sprejeta, če v njih samih ni drugače določeno. 3. Odborniške komisije 32. člen Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov, izvrševanje anket in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti, sestavi ljudski odbor iz svojih članov stalne in začasne komisije. Vsaka zadeva, ki se predloži ljudskemu odboru, da o njej odloči na seji, mora biti prej obravnavana v pristojni odborniški komisiji, če ljudski odbor v skladu s poslovnikom drugače ne sklene. 33. člen Občinski odbor ima tele stalne odborniške komisije: 1. mandatno imunitetno komisijo, ki ima tri člane; 2. komisijo za volitve in imenovanja, ki ima pet članov ; 3. komisijo za gospodarstvo, ki ima pet članov; 4. komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, ki ima pet članov ter 5. komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima tri člane. Ljudski odbor lahko ustanovi tudi druge stalne komisije. 34. člen Mandatno-imunitetna komisija obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov, s prenehanjem odborniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odborniška mesta in z verifikacijo mandatov na novo izvoljenih odbornikov ter o tem poroča ljudskemu odboru. Komisija za volitve in imenovanja proučuje oziroma daje predloge za volitve in razrešitve vseh organov, ki jih voli oziroma razrešuje ljudski odbor, ter predloge za imenovanja oziroma postavitve in razrešitve uslužbencev, ki jih imenuje, postavi oziroma razrešuje ljudski odbor, in o tem poroča ljudskemu odboru; razpisuje natečaj za uslužbence ljudskega odbora in postavlja tiste uslužbence, ki jih ne postavi ljudski odbor. Komisija za gospodarstvo obravnava predloge občinskega družbenega plana in sklepnega računa ter predloge predpisov in ukrepov s področja gospodarstva in financ in o tem poroča ljudskemu odboru. Stran 352 URADNI VESTNIK Štev. 39 — 10. avgusta 1956 Komisija za predpise in organizacijska vprašanja obravnava vse predioge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema ljudski odbor, razen tistih, ki spadajo v delovno področje drugih komisij; obravnava organizacijska vprašanja in sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih ljudskega odbora in o tem poroča ljudskemu odboru. 35. člen Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih pošljejo ljudskemu odboru državljani, organizacije in zavodi. Komisija za prošnje in pritožbe v zvezi z vloženo prošnjo ali pritožbo lahko zahteva od občinskega organa potrebna pojasnila, preizkusi delo upravnega organa v taki zadevi in predlaga ustrezne ukrepe. Komisija za prošnje in pritožbe mora sporočiti vlagatelju, kaj je ukrenila v zvezi s prošnjo oziroma pritožbo. 36. člen Predsednik in podpredsednik ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejo biti člani stalnih od-borniških komisij. 4. Predsednik ljudskega odbora 37. člen Predsednik ljudskega odbora se voli izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj pet odbornikov. 38. člen Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbor in zastopa občino kot pravno osebo. Predsednik sklicuje in vodi seje ljudskega odbora, skrbi za izvrševanje njegovih sklepov ter vsklajuje delo svetov in komisij ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od sveta ali komisije ljudskega odbora, naj postavi na dnevni red svoje seje posamezna vprašanja iz svojega področja. Svet oziroma komisija mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati. Predsednik opravlja tudi druga zadeve, ki spadajo po posameznik predpisih v njegovo delovno področje. 39. čien Predloge predpisov in drugih aktov pošiljajo sveti ljudskemu odboru po predsedniku, predsednik pa jih da v obravnavo pristojni odborniški komisiji. 40. člen Ce misli predsednik občinskega ljudskega odbora, da kakšen predpis ali drug sklep sveta, ki je bil izdan izven pravnega postopka, nasprotuje zakonu, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet predpis oziroma sklep ponovno obravnava. Ce ostane svet pri svojem stališču, predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev predpisa oziroma sklepa in predloži sporno vrašanje ljudskemu odboru, da o tem odloči na svoji prvi prihodnji seji. 41. člen Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od tajnika ljudskega odbora, naj mu poroča o administrativnem poslovanju upravnih organov in pripravi o posameznem vprašanju iz svojega področja'poročilo za sejo ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali upravni organ ljudskega odbora izven upravnega postopka, in predlaga ljudskemu odboru, da o njem odloči. 42. člen Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od šeiov upravnih organov ljudskega odbora, bodisi po tajniku ali pa naravnost od njih samih, potrebne podatke ali poročilo o posameznem vprašanju iz njihovega področja aii pa jim naroči, naj o posameznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo ljudskega odbora oziroma sveta. 43. člen Predsednik ljudskega odbora lahko v nujnih primerih imenuje člane upravne komisije, katere delovno področje je določeno s predpisom višjega državnega organa. Tako imenovanje mora predložiti v potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi prihodnji seji. * 44. člen Predsednik ljudskega odbora ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo sveta, če je predsednik sveta odsoten ali če je na njegovo zahtevo predsednik sveta ne skliče. Predlog za dnevni red seje da v tem primeru predsednik ljudskega odbora. 45. člen Predsednik ljudskega odbhra izdaja ljudski milici naloge za vzdrževanje reda in miru v občini in naloge za zavarovanje upravne izvršbe posameznih aktov ljudskega odbora in njegovih organov. Predsednik ljudskega odbora lahko pooblasti tajnika ljudskega odbora, da izdaja naloge ljudski milici ljudskega odbora in njegovih organov. 46. člen Predsednik ljudskega odbora sproži disciplinski postopek zoper tajnika ljudskega odbora in zoper sodnike za prekrške ter določi, kdo bo zastopal obtožbo. 47. člen Predsednik ljudskega odbora podpisuje akte, ki jih je sprejel ljudski odbor na seji, in akte, v katerih zastopa občino kot pravno osebo. Predsednik ljudskega odbora podpisuje skupno s predsednikom sveta odredbe sveta. 48. člen Ljudski odbor ima podpredsednika; ta sa voli na enak način kot predsednik. Podpredsednik nadomešča predsednika, če je ta začasno odsoten ali zadržan. Podpredsednik opravlja določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja, v mejah, ki jih določi ljudski odbor. 49. člen Za svoje delo v ljudskem odboru ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade; ta se mu plačuje mesečno vnaprej. Predsednik ima pravico do plačanega letnega dopusta, ki znaša 30 dni. Stalna mesečna nagrada in plačan letni dopust pripadata tudi podpredsedniku, če je stalno zaposlen z opravljanjem svoje dolžnosti. 5. Sveti 1) Sestava in področje 50. člen Občinski ljudski odbor Postojna ima za opravljanje izvršilnih in določenih upravnih zadev iz občinske pristojnosti tele svete: 1. Svet za splošno upravo in notranje zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov; 2. Svet za družbeni plan in finance, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov; 3. Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov; 4. Svet za stanovanjske zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov; 5. Svet za delo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov; 6. Svet za šolstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov; 7. Svet za prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov; 8. Svet za zdravstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov; t 9. Svet za socialno varstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov; 10. Svet za varstvo družine, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov; Štev. 39. — 10. avgusta 1956 URADNI VESTNIK Stran 353 11. Svet za turizem in gostinstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov; 12) Svet za urbanizem, ki ga sestavljajo predsednik In 6 članov; 13. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov; 14. Svet za telesno vzgojo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov. 51. člen Svet za splošno upravo in notranje zadeve opravlja zjadeve s področja organizacije in dela upravnih organov ljudskega odbora, razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe, zadvee varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja in pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni. Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa dokončen predlog občinskega družbenega plana, občinskega proračuna in sklepnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ. Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, lova in ribolova, gradbeništva, prometa in cest ter druge komunalne zadeve. Svet za stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic državljanov. Svet za delo opravlja zadeve s področja dela in posredovanja dela. Svet za šolstvo opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje in predvojaške vzgoje v šolah. Svet za prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja ljudske prosvete in druge zadeve s področja prosvetnega in kulturnega dela. Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva. Svet za socialno varstvo opravlja zadeve s področja splošnega varstva, skrbništva in druge zadeve socialnega varstva. Svet za varstvo družine opravlja zadeve s področja varstva družine. Svet za turizem in gostinstvo opravlja zadeve s področja turizma in gostinstva. Svet za urbanizem opravlja zadeve s področja urbanizma. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo opravlja zadeve s področja kmetijstva in gozdarstva. Svet za telesno vzgojo opravlja zadeve s področja telesne vzgoje in športa. 52. člen Predsednika in člane svetov voli ljudski odbor. Najmanj dva člana sveta izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, druge člane sveta pa izmed državljanov, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu sveta. Ljudski odbor lahko zahteva od gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, da mu dajo predloge za člane svetov. Ce predsednik sveta ni odbornik, lahko sodeluje pri delu ljudskega odbora, če je na dnevnem redu vprašanje s področja sveta, nima pa pravice glasovati. Predsednik, podpredsednik in uslužbenci ljudskega odbora okraja Koper in občine Postojna ne morejo biti člani sveta. Nihče ne more biti član v več kot dveh svetih. 2) Pravice in dolžnosti 53. člen Sveti ljudskega odbora na svojem področju: 1. skrbijo za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov in smernic, ki so jih izdali za to upravičeni organi za izvrševanje teh predpisov, skrbijo, da se izvršujejo predpisi občinskega ljudskega odbora in njegove smernice za izvrševanje teh predpisov; 2. izdajajo odredbe in upravna navodila za izvr- ševanje predpisov ljudskega odbora; odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov izdajajo le, če in kolikor so za to pooblaščeni; 3. obravnavajo načelna vprašanja iz svojega delovnega področja, usmerjajo delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvrševanje svojih sklepov; 4. predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpise in druge akte in da odredi potrebne ukrepe; 5. dajejo komisiji za volitve in imenovanja predloge za volitve, imenovanja, nastavitve in razrešitve, če so za to pooblaščeni; 6. predlagajo ustanovitev, združitev in ukinitev zavodov; 7. dajejo predpisano potrditev oziroma pritrditev iz pristojnosti ljudskega odbora, razen če spada to v izključno pristojnost ljudskega odbora ali drugih organov; 8. opravljajo druge izvršilne in upravne zadeve, ki so z zakoni ali z drugimi predpisi višjih državnih organov, s tem statutom ali z drugimi predpisi ljudskega odbora dane'v njihovo področje. Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru. Ljudski odbor lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta, vsak drug akt sveta, razen če je bil izdan v upravnem postopku, pa lahko spremeni s svojim aktom ali pa naroči svetu, naj svoj akt spremeni sam po danih smernicah. Pri sprejemanju novega akta se mora svet držati smernic, ki mu jih da ljudski odbor. Če ljudski odbor odpravi smernice, ki jih je izdal svet, lahko ljudski odbor tudi sam izda nove smernice. 54. člen Sveti odločajo v upravnem postoku samo, če so za to pooblaščeni z zakonom ali s predpisom, izdanim na podlagi zakonskega pooblastila, z odlokom okrajnega ljudskega odbora ali z odlokom občinskega ljudskega odbora. Z odlokom okrajnega oziroma občinskega ljudskega odbora se samo za take upravne zadeve, v katerih se odloča po prosti presoji, lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku. Svet odloča s sklepom v upravnih zadevah, upravno odločbo pa izda upravni organ ljudskega odbora, ki je pristojen za te zadeve. 55. člen Predlog družbenega plana in predlog proračuna se objavita, ' da se omogoči organom upravljanja gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodom, zborom volivcev in krajevnim odborom, da dajo svoje pripombe in predloge. Pripombe in predloge, ki jih pri sestavi končnega besedila družbenega plana ali proračuna ne upošteva, mora svet za družbeni plan in finance predložiti občinskemu ljudskemu odboru skupno s predlogom družbenega plana oziroma proračuna. 56. člen Ce kakšna zadeva s področja enega sveta spada ali posega v področje drugega sveta, mora svet pred odločanjem povprašati za mnenje drugi svet. če je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, da o tem, kateri svet naj rešuje tako zadevo, mnenje predsednik ljudskega odbora. Svet, ki se ne strinja zvnnenjem predsednika, lahko zahteva, naj o tem odloči ljudski odbor. 3) Delo svetov 57. člen Sveti ljudskega odbora opravljajo zadeve iz svojega delovnega področja na sejah. Predsednik sveta obvesti o sklicanju seje predsednika ljudskega odbora. Vabilo na sejo sveta se obenem s predlogom dnevnega reda in z gradivom dostavi članom sveta najmanj tri dni pred sejo. Seje sveta se . lahko udeležijo tudi člani ljudskega odbora, ki niso člani sveta. Ti imajo pravico sodelovati v obravnavi, nimajo pa pravice glasovati. URADNI VESTNIK Štev. 39 — 19. avgusta 1956 Stran 354 Seje sveta se mora udeležiti šef ustreznega odseka oziroma šef ustrezne organizacijske enote; svet pa lahko pokliče na sejo tudi druge uslužbence ljudskega odbora zaradi potrebnih pojasnil. 58. člen Predsednik sveta lahko za potrebe sveta zahteva od šefa odseka oziroma od šefa ustrezne organizacijske enote, naj poroča o deiu organizacijske enote ali da posamezno vprašanje s področja sveta pripravi za sejo sveta. 59. člen O seji se vodi zapisnik; podpišeta ga predsednik sveta in zapisnikar. En izvod zapisnika je treba najpozneje dva dni po seji po tajniku ljudskega odbora dostaviti predsedniku ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora določi, kateri uslužbenec bo pisal zapisnik o sejah sveta in opravljal drugo administrativno delo v zvezi z delom sveta. 60. člen Zapisnik o delu sveta obsega podatke o številu navzočih in odsotnih članov sveta, dnevni red seje, iprejete sklepe in posebna mnenja posameznih članov sveta. 61. člen Od časa do časa, najmanj pa enkrat vsakega pol leta, mora svet v okviru svojega področja obravnavati delo ustreznega upravnega organa. 62. člen Pri opravljanju zadev s svojega področja sodeluje svet z gospodarskimi in družbenimi organizacijami ter zavodi, ki delajo na tem področju. Te organizacije in zavodi'imajo pravico dajati svetu predloge in pripombe o posameznih vprašanjih iz njegovega področja. Svet mora take predloge in pripombe obravnavati na svoji prvi prihodnji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih sklepih. 63. člen Svet daje ljudskemu odboru redna poročila o izvrševanju zadev in o drugih vprašanjih iz svojega delovnega področja, splošno poročilo pa mu mora predložiti najmanj enkrat letno. 64. člen Svet lahko sprejme svoj poslovnik; poslovnik sveta potrdi občinski ljudski odbor. 65. člen Svet lahko ustanovi komisije za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravljanje predlogov za svet. Komisija sveta ne more izdajati odločb. 6. Upravni organi 1) Vrsta in pravice 66. čien Za neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelavo in pripravo aktov ljudskega odbora in njegovih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje administrativno-tehničnih zadev iz svoje pristojnosti ima ljudski odbor upravne organe; upravni organi so lahko: oddelki, odseki, uprave, inšpektorati, direkcije, upravni zavodi in komisije. Temeljni upravni organi se ustanavljajo, odpravljajo ali združujejo s statutom, ali v mejah statuta z odlokom ljudskega odbora. Inšpektorati se lahko ustanovijo le, če je to določeno z zveznimi ali republiškimi predpisi. Za opravljanje komunalnih služb in posameznih upravnih zadev lahko ljudski odbor ustanovi posebne zavode ali takim zavodom poveri te službe in zadeve. 67. člen Pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja, izdajajo upravni organi odločbe v upravnem postopku, nadzorujejo izvajanja zakonov in drugih predpisov, opravljajo upravna dejanja in izvršujejo upravne ukrepe, za katere so pooblaščeni. 68. člen Upravni organi občinskega ljudskega odbora opravljajo vse upravne zadeve iz pristojnosti ljudskega odbora, razen tistih posameznih zadev, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov ali s tem statutom dane v področje ljudskega odbora, sveta ali drugega posameznega organa občinskega ljudskega odbora. 69. člen Zadeve s svojega področja opravljajo upravni organi samostojno na podlagi in v mejah zakonov, predpisov višjih državnih organov in predpisov občinskega ljudskega odbora ter v skladu s splošnimi smernicami, ki jih da občinski ljudski odbor in njegov svet. Pri izvrševanju posameznih upravnih opravil in ukrepov izven upravnega postopka se morajo upravni organi ravnati po navodilih ljudskega odbora in njegovih svetov. Občinski ljudski odbor in pristojni svet lahko razveljavita ali odpravita vsako odločbo upravnega organa občinskega ljudskega odbora, razen če je bila izdana v upravnem postopku. Pri izdaji novega akta se mora upravni organ ravnati po smernicah, ki mu jih da ljudski odbor oziroma svet. 70. člen Vsi upravni organi občinskega ljudskega odbora sodelujejo drug z drugim pri opravljanju zadev iz svojega področja. Administrativno poslovanje upravnih organov vsklajuje tajnik ljudskega odbora. 71. člen Notranje organizacijske enote temeljnih upravnih organov so lahko odseki, referati in krajevni uradi. Notranjo organizacijo temeljnih upravnih organov predpiše občinski ljudski odbor z odločbo, ki jo potrdi okrajni ljudski odbor. 2) Ta jnik ljudskega odbora 72. člen Tajnik ljudskega odbora načeljuje administraciji, organizira njeno delo in nadzoruje njeno poslovanje. Tajnik pomaga predsedniku pri pripravljanju sej ljudskega odbora in pri vsklajevanju dela posameznih svetov in komisij ljudskega odbora. Tajnik lahko v sporazumu s predsednikom ljudskega odbora zahteva, naj svet ali upravna komisija ljudskega odbora postavi na dnevni red seje posamezno vprašanje s področja poslovanja uprave ter personalna vprašanja s področja sveta oziroma komisije. Če svet oziroma komisija to odkloni, sporoči to tajnik predsedniku ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora je za svoje delo odgovoren ljudskemu odboru in predsedniku ljudskega odbora. 73. člen Tajnik ljudskega odbora opravlja zlasti tele zadeve: 1. skrbi za organiziranje in za redno, pravočasno in pravilno poslovanje upravnih organov ljudskega odbora ter vsklajuje delo posameznih odsekov, uprav in drugih upravnih organov po njihovih starešinah; 2. daje o pomembnejših vprašanjih pravno mnenje ljudskemu odboru in njegovim svetom; 3. udeležuje se sej ljudskega odbora, lahko pa tudi sej svetov in sodeluje pri obravnavanju, nima pa pravice glasovati; poroča predsedniku ljudskega odbora, če misli, da kakšen akt sveta ni v skladu z zakonom, z drugimi predpisi višjih državnih organov ali z odloki ljudskega odbora; 4. poroča ljudskemu odboru o poslovanju upravnih organov ljudskega odbora in o ukrepih, ki jih je storil zaradi odprave pomanjkljivosti; Štev. 39. 10. avgusta 1956 URADNI VESTNIK Stran 355 5. razporeja v skladu s predpisi uslužbence ljudskega odbora v posamezne osnovne organizacijske enote ljudskega odbora; . 6. izdaja odločbe oziroma odloča o uslužbenskih razmerjih glede uslužbencev, za katere je pristojen po določbah tega statuta; odloča o delovnih razmerjih delavcev; 7. odloča o kaznovanju uslužbencev ljudskega od-^ bora za disciplinske nerednosti; sproži disciplinski postopek zaradi prestopkov uslužbencev in določi, kdo bo zastopal obtožbo; odloča o kaznovanju delavcev za disciplinske prekrške; 8. določa razpored letnega dopusta za uslužbence in delavce; 9. opravlja druge zadeve, ki spadajo po predpisih višjih državnih organov in ljudskega odbora v njegovo delovno področje; pravico kaznovanja za disciplinske nerednosti lahko tajnik prenese na starešine temeljnih upravnih organov. 74. člen Tajnik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanih aktov upravnih organov občinskega ljudskega odbora, Če ugotovi, da so v nasprotju z zakonom, mora pa o vsakem takem primeru takoj obvestiti predsednika sveta in predsednika ljudskega odbora. Ce misli tajnik ljudskega odbora, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka nepravilen ali da bi lahko z izvršitvijo akta nastala škoda, sporoči to predsedniku sveta in predsedniku ljudskega odbora. 75. člen Tajniku ljudskega odbora pomaga potrebno število uslužbencev pri opravljanju upravnih in strokovnih zadev iz njegovega področja ter zadev v zvezi s pripravljanjem sej ljudskega odboTa in z delom odborniških komisij. 3) Upravni organi občinskega ljudskega odbora a) Temeljni upravni organi 76. člen Občinski ljudski odbor Postojna ima tele odseke: — odsek za splošne zadeve, — odsek za finance, — odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve. 77. člen Samostojni občinski inšpektorat je sanitarni inšpektorat. 78. člen Občinski ljudski odbor ima upravne komisije za izvajanje posameznih upravnih nalog. Občinski ljudski odbor ima tudi komisije, ki predvidene z zakoni ali s predpisi višjih državnih ,9. ehm Na čelu posameznega oddelka je načelnik oddelka, na čelu drugih upravnih organov pa šef. Delo komisije vodi predsednik komisije. b) Delovno področje 80. člen Oddelek za splošne zadeve opravlja splošno pisarniško službo; opravlja zadeve narodne obrambe; opravila zadeve v zvezi s krajevnim redom m mirom z varnostjo krajevnega prometa^ s podaljševanjem dejavnega časa v gostiščih; vodi knjigo državljanskih s^nj sprejema odjave in prijave bivanja; opravlja zadeve v zvezi z organizacijo požarne varnosti m s s^J^.tiietaskega varstva; opravlja upravne zadeve s področja šolstva, kulturnih zavodov, prosvetnih M kiUturnih delavnosti ter telesne in predvojaške !Loie in vse druge upravne zadeve, ki ne spadajo v dt^nJ področje drugih oddelkov. Daije oprav ja unravne zadeve s področja zdravstva, socialnega var-s^a (socialne pomoči, varstva družine, skrbništva m podobno) in invalidskega varstva. Oddelek za splošne zadeve izvršuje nasproti občinskemu sanitarnemu inšpektoratu pravice in dolžnosti, ki so določene v 59. členu Zakona o upravnih organov v LRS. 81. člen Oddelek za finance spremlja finančno izvrševanje občinskega družbenega plana in upravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in državljanov do družbene skupnosti ter dohodkov družbenih skladov; na področju pripravljanja in izvrševanja občinskega proračuna ter proračunsko-raču-novodskega poslovanja državnih organov, zavodov in skladov na področju finančnega poslovanja gospodarskih in družbenih organizacij in na področju pre-moženjsko-pravnih razmerij glede zemljišč ter evidence in varstva splošnega ljudskega premoženja. V sestavu oddelka za finance je občinska uprava za dohodke. 82. člen Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve opravlja upravne zadeve s področja gospodarstva (industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, gozdarstva, gostinstva in turizma, prometa, gradbeništva, vodnega gospodarstva, lova in ribolova), urbanizma, komunalnih zadev, socialnega zavarovanja, dela in posredovanja dela. V sestavu oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve sta občinski tržni inšpektorat in občinski gradbeni inšpektorat. 83. člen Občinski sanitarni inšpektorat opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju sanitarnega nadzorstva, kolikor niso posamezne zadeve s tega področja dane v pristojnost drugim upravnim organom. 84. člen Na področjih, za katera so ustanovljeni inšpektorati, opravljajo inšpekcijsko službo občinski inšpektorji. Inšpektorji samostojno opravljajo zadeve, ki so jim naložene z zakonom. Ce ni posebnega inšpektorata, opravljajo inšpekcijsko službo uslužbenci občinskega ljudskega odbora, ki jih za to pooblasti pristojni svet okrajnega ljudskega odbora: pooblaščeni uslužbenci opravljajo kot inšpektorji v imenu okrajnega ljudskega odbora vse ali določene zadeve inšpekcije iz delovnega področja tega ljudskega odbora. Ljudski odbor lahko pooblasti uslužbenca ustreznega upravnega organa, da nadzoruje izvrševanje službe, ki je urejena s predpisi ljudskega odbora. 85. člen Upravni zavodi so lahko zavodi in uradi- Upravni zavodi proučujejo in raziskujejo oziroma strokovno obdelujejo vprašanja z določenega področja in pripravljajo gradivo za občinski ljudski odbor in njegove svete ter za zvezne, republiške in okrajne upravne organe. . , Upravnemu zavodu se lahko poleg strokovnih zadev z zakonom ali statutom dodelijo tudi posamezne druge upravne zadeve. Pri opravljanju teh upravnih zadev ima upravni zavod pravice in dolžnosti uprave, ceni z zakonom, s predpisom, izdanim na podlagi zakona, ali s statutom drugače določeno. ' 86. člen Direkcije se ustanovijo za opravljanje takih upravnih zadev in z njimi zvezanih gospodarskih zadev, ki zahtevajo posebno organizirano službo in samostojnosti pri opravljanju službe in poslovanja. Direkcije so lahko samostojne ali v sestavu ustreznega tajništva. Direkcije imajo pri opravljanju upravnih zadev položaj ter pravice in dolžnosti uprave. S statutom ali z odlokom, s katerim se ustanovi, se lahko direkciji da lastnost pravne osebe. 87. člen Komisije se ustanovijo za opravljanje določenih upravnih zadev, ki imajo pomen za dvoje ali več Stran 356 URADNI VESTNIK Štev. 39 — 10. avgusta 1956 upravnih organov, oziroma upravnih zadev, ki spadajo v področje posameznega upravnega organa občinskega ljudskega odbora, pa zahtevajo po svoji naravi kolektivno reševanje. Komisije imajo položaj ter pravice in dolžnosti uprave, če ni s statutom drugače določeno. Komisija je kolegijsko telo: zadeve iz svoje pristojnosti rešuje samo na sejah. Oddelek, v katerega splošno področje spadajo pretežno zadeve iz pristojnosti komisije, opravlja strokovno in administrativno službo za komisijo in izvršuje njene sklepe. 88. člen Občinski ljudski odbor lahko pooblasti upravne komisije, ki jih ustanovi za izvajanje posameznih nalog, za vodstvo upravnega postopka ali za izdajanje določb samo v takih zadevah, za katere je to določeno s predpisi občinskega ljudskega odbora, če se odloča po prosti presoji. 89. člen Upravne komisije občinskega ljudskega odbora, ki so določene s predpisi višjih državnih organov, opravljajo zadeve, ki so jim naložene s temi predpisi. 4) Načelniki oddelkov in šefi drugih samostojnih upravnih organov 90. člen Načelniki oddelkov in šefi drugih samostojnih upravnih organov na svojem področju: 1. vodijo upravni postopek in izdajajo odločbe; postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravni zadevi ljudski odbor ali svet; 2. organizirajo službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta. V zadevah, v katerih je v upravnem postopku odločil ljudski odbor ali svet, izda odločbo načelnik oddelka. Ljudski odbor lahko za izdajanje odločb v upravnem postopku pooblasti šefa notranje organizacijske enote občinskega upravnega organa, po potrebi pa tudi druge upravne in strokovne uslužbence. ' 91. člen Načelnik oziroma šef poroča tajniku ljudskega odbora o poslovanju in o ukrepih, ki jih je storil za izboljšanje dela. 7. Posebni občinski organi Sodnik za prekrške 92. člen Upravni kazenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinskega ljudskega odbora ter o vseh prekrških, določenih z drugimi predpisi, za katere ni pristojen okrajni sodnik za prekrške ali kakšen drug državni organ, vodi na prvi stopnji občinski sodnik za prekrške. 93. člen Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje ljudski odbor. Za sodnika za prekrške in za njegovega namestnika je lahko izvoljen, kdor ima pravno fakulteto ali Višjo šolo zveznega državnega Sekretariata za notranje zadeve. Do konca leta 1958 se lahko izvoli za sodnika za prekrške tudi oseba, ki nima pravne fakultete ali Višje šole zveznega državnega Sekretariata za notranje zadeve, če ima vsaj dve leti upravne prakse, vendar pa taka oseba lahko ostane občinski sodnik za prekrške samo, če v enem letu od izvolitve napravi strokovni izpit. 8. Krajevni uradi 94. člen Da bi bile določene občinske upravne službe bližje prebivalstvu ima občinski ljudski odbor tele krajevne urade: 1. v Hruševju za naselja: Hruševje, Slavinje, Hrenovice, Goriče, Landol, Črmelice, Rakulik, Sajevče, Malo Ubeljsko, Razdrto, Veliko Ubeljsko, Strane, Studenec, Šmihel pod Nanosom, Brezje, Mala Brda, Velika Brda; 2. v Planini za naselja: Planina, Liplje. 95. člen Krajevni urad opravlja tele zadeve: 1. vodi matične knjige, državljansko knjigo in volilne imenike ter izdaja izpiske iz njih; 2. izdaja živinske potne liste; 3. opravlja poslovanje za krajevni odbor; 4. sprejema vloge državljanov za občinski ljudski odbor; 5. opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži občinski ljudski odbor. 96. člen Krajevni uradi delajo po navodilih tajnika občinskega ljudskega odbora, v strokovnem pogledu pa tudi po navodilih pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora. Krajevni urad opravlja poslovanje za krajevni odbor po navodilih krajevnega odbora. 9. Uslužbenci ljudskega odbora 97. člen Uslužbenci ljudskega odbora so državni uslužbenci. Status uslužbencev ljudskega odbora je določen z zakonom. Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo delo, ki jim je odkazano. Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo službo samostojno in obt osebni odgovornosti v mejah določenega delovnega področja in pravic; pri tem se morajo ravnati po zakonih in navodilih pristojnih organov. Uslužbenec ni dolžan izvršiti nezakonite smernice ali naročila. V takem primeru mora uslužbenec opozoriti na nezakonitost izdane smernice oziroma naročila; če pa organ, ki je izdal tako smernico ali naročilo, tako izvršitev pismeno ponovi, jo je uslužbenec dolžan izvršiti, razen če bi izvršitev pomenila kaznivo dejanje ali če bi se s teh hudo oškodovali državni interesi. V takem primeru pa mora uslužbenec obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora ter predsednika ali tajnika Okrajnega ljudskega odbora Koper. 98. člen Delovna mesta in pogoje glede strokovne izobrazbe za posamezna delovna mesta pri organih občinskega ljudskega odbora predpiše občinski ljudski odbor s pritrditvijo Okrajnega ljudskega odbora Koper. Ce v dveh mesecih ni izdana odločba o pritrditvi, se šteje, da je pritrditev dana. 99. člen Za tajnika občinskega ljudskega odbora se lahko postavi, kdor ima dovršeno pravno fakulteto, strokovni izpit in najmanj pet let strokovne prakse. Ce se na razpis za mesto tajnika občinskega ljudskega odbora ne javi nihče, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se imenuje za tajnika oni uslužbenec razpisa, ki je najprimernejši za to službo. 100. člen Uslužbenci se lahko postavijo samo na sistemizirana delovna mesta. 101. člen Uslužbenci občinskega ljudskega odbora se postavljajo na podlagi razpisa. Natečaj razpiše komisija za volitve in imenovanja. Komisija iz prejšnjega odstavka presoja, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom in z razpisom, ter predlaga za postavitev oziroma postavi izmed kandidatov, ki izpolnjujejo te pogoje, tistega, ki je najprimernejši za posamezno službo. Komisija mora v svojem predlogu za postavitev navesti imena vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje. Na podlagi izida razpisa postavi občinski ljudski Štev. 39. — 10. avgusta 1956 URADNI VESTNIK Stran 357 odbor tajnika, starešine osnovnih upravnih organov in inšpektorje, druge uslužbence pa postavi komisija za volitve in imenovanja. Kdor se je potegoval za razpisano mesto aii je njegov pravni interes prizadet, se lahko pritoži zoper akt o postavitvi, če misli, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, ali da postavljeni ne izpolnjuje pogojev, ki so predpisani z zakonom in razpisom. Ce organ, ki odloča o pritožbi, ugotovi, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, razveljavi akt o postavitvi in razpis, v drugih primerih pa razveljavi samo akt o postavitvi. 102. člen Za postavitev tajnika občinskega ljudskega odbora, starešin osnovnih upravnih organov in zavodov ter inšpektorjev občinskega ljudskega odbora je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora. Za postavitev uslužbencev občinskega ljudskega odbora, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe, ki je določena za delovno mesto, za katero se postavijo, ali izpita, na podlagi katerega se ta izobrazba prizna, je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora. Uslužbenci, ki nimajo določenih pogojev glede strokovne izobrazbe, se smejo postaviti na doiočeno delovno mesto samo kot vršilci dolžnosti. Zoper odločbo personalne komisije, s katero se odreče pritrditev iz prejšnjega odstavka, je dovoljena pritožba na državnega sekretarja za občo upravo in proračun LRS. 103. Člen O razrešitvi uslužbenca, ki ga je postavil ljudski odbor, odloči ljudski odbor, o razrešitvi drugih uslužbencev pa komisija za volitve in imenovanja. Za odpoved uslužbencem ljudskega odbora je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora Koper. 104. člen Odločbo o postavitvi in razrešitvi tajnika ljudskega odbora, starešin temeljnih upravnih organov in inšpektorjev, izda predsednik ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora izda tudi druge odločbe o službenih razmerjih teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno. III. Krajevni odbori 1. Sestava in volitve 105. člen Na območju občine Postojna se ustanovijo krajevni odbori za tale krajevna območja: Krajevni odbori za naselja 1. Bukovje Bukovje 2. Hrašče Hrašče 3. Mali otok Mali otok 4. Veliki otok Veliki otok 5. Zagon Zagon 6. Studeno Studeno 7. Planina Planina 8. Orehek Orehek 9. Matenja vas Matenja vas 10. Razdrto Razdrto 11. Grobišče Grobišče 12. Prestranek Prestranek in Žeje 13. Zalog Zalog 14. Landol Landol 15. Šmihel pod Nanosom Šmihel pod Nanosom 16. Hruševje Hruševje in Velika Brda 17. Mala Brda Mala Brda in Slavinje 18. Hrenovice Hrenovice 19. Studenec Sutedenc 20. Veliko Ubeljsko Veliko Ubeljsko 21. Strane Strane 22. Malo Ubeljsko Malo Ubeljsko in Brezje 23. Stara vas Stara vas 24. Predjama Predjama 25. Belsko Belsko 26. Sajevče Sajevče 27. Goriče 28. Strmca 29. Gorenje 30. Rakitnik 31. Rakulik . Goriče Strmca Gorenje Rakitnik Rakulik, Črmelice 106. člen Krajevni odbor sestavljajo tisti odborniki občinskega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na območju, za katero je ustanovljen krajevni odbor in določeno število članov, ki jih izvolijo volivci tega območja na zborih volivcev. Krajevni odbor ima pet do devet članov. Steviio članov določi občinski ljudski odbor. 107. člen Ce se opravijo za območje krajevnega odbora zbori volivcev po posameznih deiih krajevnega območja, določi občinski ljudski odbor število članov krajevnega odbora, ki jih volijo volivci na posameznem zboru, in sicer sorazmerno s številom prebivalcev z območja posameznega zbora volivcev tako, da se voli vsak član krajevnega odbora na enako ali približno enako število prebivalcev. 108. člen Za člana krajevnega odbora je lahko izvoljen vsak državljan, ki je vpisan v volilnem imeniku in stalno živi na območju krajevnega odbora. 109. člen Za izvolitev članov krajevnega odbora skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora. Kandidate za tiste člane krajevnega odbora, ki jih voli zbor volivcev, lahko predlaga vsak na zboru navzoči volivec. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ glasov. Glasuje se javno z dviganjem rok. Predsedstvo zbora volivcev vodi glasovanje in ugotavlja izid glasovanja. 110. člen Zbor volivcev, na katerem se volijo člani krajevnega odbora, se lahko opravi samo, če je navzočih vsaj desetina vseh volivcev z območja, za katero se opravi zbor, najmanj pa 30 volivcev. 111. člen Tisti člani krajevnega odbora, ki jih voli zbor volivcev, se volijo na novo po vsakih splošnih volitvah v občinski ljudski odbor. Zbor volivcev lahko vsak čas razreši člana krajevnega odoora, ki ga je izvolil in izvoli namesto njega drugega. 2. Področje krajevnega odbora 112. člen Krajevni odbor obravnava zadeve, ki imajo neposreden pomen za kraj in za občino in daje občinskemu ljudskemu odboru predloge in mnenje za rešitev takih vprašanj. Ce gre za pomemnejše vprašanje, ga mora krajevni odbor poprej predložiti zboru volivcev v obravnavanje. 113. člen Krajevni odbor samostojno opravlja tele zadeve: — skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih objektov v kraju kot na primer: krajevnih cest in ulic, javnih vodovodov in vodnjakov, napajališč, javne razsvetljave, parkov in podobno; nadzoruje, da se uporabljajo ti objekti v skladu s predpisanim redom; — upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je dano kraju v uporabo; — skrbi za pravilno izkoriščanje krajevnih pašnikov in za to, da se pašniki uporabljajo po določenem redu, izterjuje predpisano pašnino; — nadzoruje delo poljskih čuvajev; — skrbi za čiščenje in vzdrževanje krajevnega trga, uiic in uličnih kanalov v kraju; nadzoruje izvrševanja obveznosti, ki iz tega izvirajo za državljane; — skrbi za upravljanje krajevnega pokopališča; Stran 358 URADNI VESTNIK štev. 39 — 10. avgusta 1958 — skrbi za organiziranje ukrepov zoper požar, popiavo in druge elementarne nesreče; organizira izvrševanje ukrepov za zavarovanje pred takimi nesrečami. Občinski ljudski odbor da lahko s pritrditvijo Okrajnega ljudskega odbora Koper s posebnim odlokom v delovno področje krajevnega odbora tudi druge zadeve. Pri upravljanju splošnega ljudskega premoženja in pri opravljanju služb lahko krajevni odbor odreja potrebne ukrepe. Ce krajevni odbor katere od naštetih zadev ne izvrši ali ne izvrši pravočasno, jo lahko izvrši občinski ljudski odbor sam. 114. člen Krajevni odbor sodeluje pri izvajanju zakonov in drugih predpisov na svojem območju. V ta namen krajevni odbor: — pomaga občinskemu ljudskemu odboru oziroma njegovim organom pri organiziranju in izvrševanju vseh zadev, ki jih opravlja občinski ljudski odbor na območju krajevnega odbora; — seznanja državljane na zborih volivcev ali pa neposredno z odloki in drugimi predpisi občinskega ljudskega odbora in njegovih svetov ter s predpisi drugih državnih organov; spremlja izvajanje teh predpisov in predlaga občinskemu ljudskemu odboru ukrepe, s katerimi naj bi se zagotovilo pravilno izvrševanje teh predpisov; — na zahtevo občinskega ljudskega odbora, njegovih komisij in svetov daje mnenja in predloge J posameznih vprašanjih iz njihove pristojnosti; — predlaga skrbnike za maloletne in druge osebe, ki se postavijo pod skrbništvo; — spremlja delo uslužbencev krajevnega urada ter drugih uslužbencev občinskega ljudskega odbora, kadar delajo na območju krajevnega odbora, in predlaga občinskemu ljudskemu odboru ukrepe za izboljšanje njihovega dela. 115. člen Vse zadeve iz svojega področja opravlja krajevni odbor na podlagi predpisov, zadeve, ki niso urejene s predpisi, pa v skladu s krajevnimi običaji. ' 116. člen Občinski ljudski odbor nadzoruje delo krajevnega odbora. Občinski ljudski odbor ima pravico razveljaviti ali odpraviti nezakonite in nepravilne akte, ki jih izda krajevni odbor izven upravnega postopka. 117. člen Krajevni odbor odloča v upravnih zadevah v mejah svojega delovnega področja s sklepom, upravno odločbo pa izda krajevni urad. Krajevni odbor lahko, namesto da bi se izdala upravna odločba, sporoči stranki svoj sklep o upravni stvari tako, da ji da v pogled sejni zapisnik, v katerem je vpisan sklep. S podpisom na izvirniku sejnega zapisnika in s pristavkom dneva potrdi stranka, kdaj ji je bil sklep sporočen. Če območje krajevnega odbora ne spada v območje krajevnega urada, sporoči krajevni odbor stranki svoj sklep o upravni stvari po določbi drugega odstavka tega člena. Zoper odločbo oziroma sklep po prejšnjih odstavkih ima stranka pravico do ugovora na občinski ljudski odbor v osmih dneh potem, ko ji je bila odločba dostavljena oziroma sklep sporočen. Na podlagi ugovora izda pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora odločbo in jo dostavi stranki, ki je vložila ugovor. Zoper to odločbo ima stranka, ki z njo ni zadovoljna, pravico do vseh pravnih sredstev, ki so po veljavnih predpisih dovoljena zoper odločbe, izdane v upravnem postopku na prvi stopnji. 118. člen Sredstva za izvrševanje nalog krajevnega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu. Krajevni odbor ima lahko predračun dohodkov in izdatkov, ki je sestavni del občinskega proračuna. Od- redbodajalec za izvrševanje predračuna krajevnega odbora je predsednik krajevnega odbora. Občinski ljudski odbor lahko določi, da se dohodki od krajevnih pašnikov, del občini pripadajočih dohodkov od komunalnih zavodov na območju krajevnega odbora in tudi del drugih občinskih dohodkov, ki se dosežejo na območju krajevnega odbora, uporabijo samo za potrebe kraja. Krajevni odbor mora predložiti zboru volivcev v obravnavanje predlog za porazdelitev in uporabo (načrt razdelitve in uporabe) sredstev iz proračuna krajevnega odbora. 119. člen Z dohodki iz posebnega krajevnega prispevka, ki je na zakonit način vpeljan za potrebe kraja, razpolaga krajevni odbor. 3. Način dela 120. člen Krajevni odbor dela na sejah. Na prvi seji si izvoli krajevni odbor predsednika. Predsednik pripravlja, sklicuje in vodi seje. Dnevni red seje določi krajevni odbor na predsednikov predlog. Krajevni odbor sprejema sklepe z večino glasov svojih članov. 121. člen Krajevni odbor mora dati najmanj enkrat letno občinskemu ljudskemu odboru poročilo o svojem delu. 122. člen Dolžnost predsednika in članov krajevnega odbora je častna družbena služba. 123. člen Upravno izvršbo sklepov krajevnega odbora izvršuje občinski ljudski odbor praviloma po krajevnih uradih. Krajevni odbor lahko izvršuje svoje sklepe tudi sam. IV. Zbori volivcev 124. člen Na območju občine Postojna se sklicujejo zbori volivcev praviloma za območja krajevnih odborov (105. člen statuta). V mestu Postojna se sklicujejo zbori volivcev po volilnih enotah. S sklepom občinskega ljudskega odbora se lahko določi, da se na posameznih območjih, naštetih v prejšnjih odstavkih, sklicujejo zbori volivcev po posameznih delih krajevnega območja. 125. člen Občinski ljudski odbor mora najmanj enkrat letno, krajevni odbor pa najmanj vsakega pol leta enkrat poročati zboru volivcev o svojem delu. 126. člen Odborniki občinskega ljudskega odbora morajo najmanj enkrat letno poročati o svojem delu in o delu občinskega ljudskega odbora na zborih volivcev v volilni enoti, v kateri so izvoljeni. Poročati morajo tudi, če zahteva to od njih zbor volivcev ali najmanj desetina volivcev. Ce skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora, ga začne in vodi do izvolitve zbo-rovega predsedstva predsednik sam ali pa odbornik, ki ga on določi; če skliče zbor volivcev krajevni odbor, ga začne in vodi do izvolitve zborovega predsedstva član krajevnega odbora, ki ga določi krajevni odbor. O zboru volivcev se napravi zapisnik, ki se mora takoj poslati občinskemu ljudskemu odboru. 127. člen Zbor volivcev skliče predsednik občinskega ljudskega odbora po potrebi, najmanj pa enkrat vsake tri mesece. Zbor volivcev lahko skliče tudi krajevni odbor. O sklicanju mora obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora. Štev. 39. — 10. avgusta 1956 URADNI Predsednik občinskega ljudskega odbora oziroma krajevni odbor mora sklicati zbor volivcev, če to zahteva najmanj desetina volivcev ali okrajni ljudski odbor. 128. člen Krajevni odbor skrbi za izvršitev sklepov zbora volivcev in poroča o tem na prihodnjem zboru volivcev. V mestu Postojna skrbi za izvršitev sklepov zborov volivcev občinski ljudski odbor. Na vsakem zboru volivcev je treba po izvolitvi predsedstva zbora prebrati zapisnik prejšnjega zbora volivcev. 129. člen Občinski ljudski odbor lahko predloži posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti v obravnavo zboru volivcev. Občinski ljudski odbor mora, preden odloči o pomembnejših vprašanjih iz svoje pristojnosti, zahtevati mnenje zbora volivcev, zlasti preden sprejme odlok: 1. o občinskem družbenem planu in proračunu, 2. o regulacijskih načrtih, 3. o vpeljavi občinskih doklad in taks. 130. člen Občinski ljudski odbor oziroma krajevni odbor mora vzeti sklepe zbora volivcev brez odlašanja v obravnavo in mora o svojih sklepih poročati zboru volivcev na njegovem prihodnjem sestanku. V. Referendum 131. člen Občinski ljudski odbor lahko razpiše občinski referendum zato, da posamezne odloke in ukrepe, ki imajo neposreden pomen za življenje in razvoj občine, predloži v potrditev volivcev ali pa zato, da se volivci vnaprej o njih izjavijo. Referendum razpiše občinski ljudski odbor po lastnem preudarku ali na zahtevo petine volivcev v občini; tako zahtevo lahko dajo volivci pismeno ali pa na zboru volivcev. Občinski ljudski odbor razpiše referendum po prejšnji pritrditvi okrajnega ljudskega odbora. Ce zahtevajo referendum volivci, ga mora ljudski odbor razpisati najpozneje v 10 dneh potem, ko je dobil pritrditev okrajnega ljudskega odbora. VI. Končna določba 132. člen Ta statut začne veljati, ko ga potrdi Okrajni ljudski odbor Koper s pritrditvijo komisije za statute Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, uporablja pa se od 1. septembra 1955. Štev. 01/2-236/2-56. Predsednik Postojna, dne 29. maja 1956. Jože Baša, 1. r. OBČINA PIRAN Na podlagi 4. člena Zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLRJ št. 57-615/55), z uporabo določb uredbe za izvrševanje tega zakona (Uradni List FLRJ št. 6-39/56) in na podlagi 10. in 2. točke 24. člena Statuta občine Piran je Občinski ljudski odbor Piran na svoji seji dne 22. junija 1956 sprejel ODLOK O USTANOVITVI KREDITNEGA SKLADA ZA POPRAVILO IN ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ NA OBMOČJU OBČINE PIRAN 1. člen ' Ustanovi se Kreditni sklad za popravilo in zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Piran — v nadaljnjem besedilu: Kreditni sklad. Kreditni sklad je pravna oseba. 2. člen V kreditni sklad se stekajo sredstva iz naslednjih virov: a) stanovanjski prispevek po 2. členu zakona o stanovanjskem prispevku, VESTNIK Stran 359 b) dohodki, ki jih določajo drugi predpisi, c) darila in drugi dohodki, d) obresti od sredstev sklada, ki so naložena pri Komunalni banki, e) obresti od posojil, ki so dovoljena iz sklada. 3. člen Sredstva sklada se uporabljajo za dajanje posojil za popravila, zidanje, dozidavo in dovršite v stanovanjskih hiš. 4. člen Posojiia po prejšnjem členu se v mejah razpoložljivih sredstev dajejo: 1. stanovanjskim zadrugam, 2. gospodarskim organizacijam, 3. stanovanjski skupnosti za popravila, gradnjo, dograditev ali do vrši te v obstoječih stanovanjskih hiš, 4. hišnim svetom v isto svrho kot pod toč. 3, razen za gradnjo, 5. zavodom, ki jim je priznana lastnost pravne osebe, 6. politično teritorialnim enotam in njihovim pooblaščenim organom, 7. delavcem, uslužbencem in drugim osebam, ki se na njihove plače plačuje stanovanjski prispevek. Posojilo iz sklada se sme dovoliti samo interesentom, ki vložijo v zidanje tudi del lastnih sredstev. 5. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki ga imenuje Občinski ljudski odbor. Upravni odbor ima 9 članov. 6. člen V upravnem odboru morajo biti zastopani: a) občinski ljudski odbor, b) občinski sindikalni svet v Piranu, c) podjetja, zadruge in družbene organizacije. 7. člen Upravni odbor predpiše pravila, s katerimi določi način poslovanja sklada in pogoje za razpolaganje z njegovimi sredstvi. Pravila veljajo, ko jih potrdi občinski ljudski odbor. 8. člen Sredstva sklada se nalagajo na poseben račun pri Komunalni banki v Piranu. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper. Štev.: 0131-2452/1 Predsednik Piran, 22, julija 1956. Ferligoj Davorin, i, r. Na podlagi 13. točke 24. člena Statuta občine Piran in 2. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. list FLRJ it. 51/53) je Občinski ljudski odbor Piran na svoji sej: dne 22. junija 1956 sprejel ODLOČBO O USTANOVITVI FINANČNO SAMOSTOJNEGA ZAVODA ..KNJIGOVODSKI SERVIS« V PIRANU 1. člen Ustanovi se .KNJIGOVODSKI SERVIS« v Piranu kot finančno samostojen zavod. 2. člen Ime zavoda je «KNJIGOVODSKI SERVIS« s sedežem v Tiranu Zavod je pravna oseba. 3. člen Zavod opravlja po naročilu in za plačilo knjigovodstvo za gospodarske organizacije in zavode. 4 člen Zavod gospodar: s premoženjem, ki mu ga dodeli občinski ljudski odbor Piran ter s premoženjem, ki ga zavod pridobi s svojim poslovanjem. 5. Člen Zavod ima tele sklade: a) sklad za nagrade, Stran 360 URADNI. VESTNIK Štev. 39 — 10. avgusta 1956 b) sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in velika popravila, c) rezervni sklad. 6. Men Organa zavoda sta upravni odbor in upravnik. Dve tretjipi članov upravnega odbora imenuje občinsks ljudski odbor, eno tretjino pa izvoli delovni kolektiv izmed uslužbencev zavoda. Natančnejše določbe o sestavi in številu članov upravnega odbora ter o plačilu za posamezne storitve, ki se plačujejo po posebni tarifi, se določi in predpiše s pravili zavoda. 7. člen Predstojnik zavoda je upravnik, ki ga imenuje in razrešuje občinski ljudski odbor. Upravnik je po svojem položaju član upravnega odbora zavoda. 8. člen Plače uslužbencev zavoda se določajo s pravilnikom o plačah uslužbencev .KNJIGOVODSKEGA SERVISA«, ki ga izda občinski ljudski odbor Piran. 9. člen Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za gospodasstvo občinskega ljudskega odbora Piran. 10- člen Ta odločba velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. julija 1956. štev. 2323/1. Predsednik Piran, 22. 6. 1956. Ferligoj Davorin 1. r. Na podlagi 9. in 10. člena Splošnega zakona o vodstvu šol (Uradni list FLRJ št. 11-84/55), 22. točke 24. člena Statuta občine Piran ter 12. člena in 25. točke Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) na predlog sveta za šolstvo v zvezi svojih sklepov od 6. 10. 1955 in 23. 3. 1956 je Občinski ljudski odbor Piran na svoji seji dne 22. 6. 1956 sprejel SKLEP O DOLOČITVI ŠTEVILA ČLANOV ŠOLSKIH ODBOROV VSEH JAVNIH ŠOL OBČINE PIRAN IN SICER: 1. Za Slovensko gimnazijo v Piranu 11 članov, od katerih imenuje občinski ljudski odbor 3 člane, zbor volivcev Piran 5 članov, učiteljski zbor 3 člane. 2. Za Italijansko gimnazijo in italijansko osnovno šolo v Piranu 9 članov, od katerih imenuje občinski ljudski odbor 2 člana, zbor volivcev Piran 5 članov in učiteljski zbor 2 člana. 3. Za Slovensko osnovno šolo v Piranu 9 članov, od katerih imenuje občinski ljudski odbor 2 člana, zbor volivcev Piran 5 članov in učiteljski zbor 2 člana. 4. Za Slovensko osnovno šolo Portorož 9 članov, od katerih imenuje občinski ljudski odbor 2 člana, zbor volivcev Portorož 5 članov in učiteljski zbor 2 člana. 5. Za Slovensko in Italijansko osnovno šolo Sv. Lucija 13 članov, od katerih imenuje občinski ljudski odbor 3 člane, zbor volivcev Sv. Lucija 7 članov in učiteljski zbor 3 člane. 6. Za Slovensko in Italijansko osnovno Šolo Strunjan 9 članov, od katerih imenuje občinski ljudski odbor 2 Člana, zbor volivcev Strunjan 5 članov in učiteljski zbor 2 člana. 7. Za Slovensko osemletko Sečovlje 11 članov, od katerih imenuje občinski ljudski odbor 3 člane, zbor volivcev Sečovlje 6 članov in učiteljski zbor 2 čiana. 8. Za Italijansko osemletko Sečovlje 9 članov, od katerih imenuje občinski ljudski odbor 2 člana,* zbor volivcev Sečovlje 5 članov in učiteljski zbor 2 člana. 9. Za Osemletko Raven 11 članov, od katerih imenuje občinski ljudski odbor 3 čiane, zbor volivcev Raven 6 članov in učiteljski zbor 2 člana. 10. Za Osnovno šolo Padna 7 članov, od katerih imenuje občinski ljudski odbor 2 člana, zbor volivcev Padna 4 čiane in učiteljski zbor 1 čiana. 11. Za Nižjo glasbeno šolo Piran 7 članov, od katerih imenuje občinski ljudski odbor Piran 2 člana, zbor volivcev 3 člane in učiteljski zbor 2 člana. Štev.: 2394 Piran, 22. junija 1956. Predsednik Ferligoj Davorin, 1, r. Na podlagi 10. člena in 3. točke 24. člena Statuta občine Piran ter 11. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Piran na svoji X. redni seji dne 30. maja 1956 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PRORAČUNU OBČINE PIRAN ZA LETO 1956 1. člen Predlog občinskega proračuna občine Piran za leto 1956 obsega: I. občinski proračun: z dohodki v znesku.............din 86,586.000 in izdatki v znesku............din 86,586.000 II. predračune finančno samostojnih zavodov: z dohodki v znesku.............din 38,771.517 in izdatki v znesku............din 44,513.517 primanjkljajem ................din 5,742.000 III. predračune posebnih skladov: z dohodki v znesku.............din 550.000 izdatki v znesku...............din 1,844.000 in primanjkljajem..............din 1,294.000 2. člen Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih fi-nančno-samostojnih zavodov v znesku din 5,742.000 se krijejo z dotacijami občinskega proračuna. 3. člen Presežki izdatkov-nad dohodki v predračunih posebnih skladov v skupnem znesku din 1,294.000 se krijejo z dotacijami občinskega proračuna. 4. člen Finančno-samostojni zavodi, ki po svojem predračunu nimajo planiranega presežka dohodkov nad izdatki, razdelijo doseženi presežek dohodkov nad izdatki takole: a) v sklad za nagrade največ 50 % presežka z omejitvijo, da ta znesek ne sme presegati 1/12 zneska rednih izdatkov za leto 1956; b) v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka. Ce ima finančno-samostojni zavod po odločbi o ustanovitvi še kak drug sklad, določi svet za gospodarstvo, kolikšen del doseženega presežka dohodkov nad izdatki, ki preostane po plačilu v sklad za nagrade, gre v letu 1956 v posamezne druge sklade. Presežek dohodkov, ki jih finančno-samostojni zavod ne doseže na način, določen v 1. odstavtku tega člena, bo razdeljen z odločbo o zaključnem računu o izvršitvi občinskega proračuna za leto 1956. Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, veljata odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ št. 14/53) in odredba o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list LRS št. 17/55). 5. člen Predračune novoustanovljenih občinskih organov in zavodov, kakor tudi izdajo novih predpisov, ki imajo za posledico povečanje izdatkov, potrjuje ljudski odbor občine. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od I. januarja 1956 dalje. Štev. 0224-1285/10 Predsednik Piran, 30. maja 1956. Davorin Ferligoj. 1. r. štev. 39. — 13. avgusta 1956 URADNI VESTNIK Stran 361 Poroči!o s sej svetov OLO 25. seji Sveta za gospodarstvo, ki je bila 31. julija, so razen članov Sveta prisostvovali tudi predsednik in podpredsednik OLO Albin Dujc in Fran Klobučar, načelnik za gospodarstvo Alfonz Dol her in drugi. V začetku seje so razpravljali o poročilu direktorja Vodne skupnosti Koper Danilo Petrinja. Gre namreč za plačilo strojieiv za izvedibo melioracijskih del v koprskem zalivu, kt so bili nakupljeni v Angliji in je treba določiti soudeležbo Okrajnega ljudskega odbora pri tem plačilu. In. vesticijski program melioracijskih del zajema približno 320 ha melio racijške površine, zato so ste nekateri člani Sveta zavzemali, naj Vodna s kup nos e izdela vrseni red, po katerem se bodo posamezna dela izvajala. Vodna skupnost bo letos intera 24,181 tisoč dinarjev dohod-ikov in skoraj prav toliko izdatkov. Za sodelovanje okraja pri najetju kredita za nakup strojev, za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov, za izredna popravila nasipov in kanalov, ki sb bili poškodovani med letošnjimi poplavami ter za izvajanje prve etape novih melioracij bo treba Vodni skupnosti zagotoviti letos kredit približno 120 milijonov dinarjev. Določili bo treba višino prispevka, ki ga morajo vpla-čati gospodarske organizacije, ki imajo neposredno ali posredno korist od Vodne skupnosti. Predlagali so, da bi gospodarske organizacije plačevale vodni prispevek od 2 do 3 promilov 'brutto produkta. V nadaljevanju je direktor Vodne skupnosti Danilo Petrinja seznani! člane Sveta s tem, da je Vodna skupnost najela večje število strokovnjakov, ki so se že lotiti izdelave programov in načrtov za posamezna melioracijska področja. Nato pa jie poročal o nekaterih začetnih težavah Vodne skupnosti. Najbolj občutno je vprašanje stanovanj za strokovne uslužbence. Strokovnih moči Vodna skupnost ne bo dobila^ če to vprašanje ne bo ugodno rešeno. Hudo je tudi z upravnimi prostori, transportnimi sredstvi in podobno. Po obširni razpravi so skleniti, naj Vodna skupnost pripravi temeljito analizo prve faze pripravljalnih del za izvajanje melioracij, posebno v zvezi s finančnimi vprašanji, ki so povezana z nadaljnjim delom. Zatem pa so sklepali še o vodnem prispevku gospodarskih organizacij in o raznih tehničnih vprašanjih Vodne skupnosti. Ko so se člani Sveta v nadaljevanju seje seznanili s poročitom komisije za perspektivni program razvoja gospodarstva v okraju, so sprejeli priporočilo, naj komisija naveže tišje stike s strokovnimi združenji in drugimi organizacijami, ki imajo že SVET ZA GOSPODARSTVO osnovne podatke svojih obdelane strok. Zatem so, na predlog predsednika Svata za turizem in gostinstvo Jožeta Žižka, razpravljali o vprašanju nagrajevanja v gasit inski h obratih. Sklenili so, naj nekatera podjetja s L avgustom letos začnejo, zaradi boiljšei stimulacije svojih uslužbencev, le-ite poskusno nagrajevati po novem načinu plačevanja. Po novem sistemu bo plača sestavljena ,iz dveh delov: stalni del bo obsegal približno 30% dosedanjih prejemkov po tarifnem pravilniku, višina gibljivega dela pa se bo ravnala po ustvarjenem prometu, V nov sistem nagrajevanja so vključeni vsi uslužbenci gostinskega podjetja, ki bodo soudeleženi na ustvarjenem prometu po določenem ključu. Člani Sveta so menili, da bo novi način nagrajevanja spodbuden pri- spevek k reševanju vprašanja plač v gostinstvu. Sklenili so tudi, naj Tajništvo za gospodarstvo prouči možnosti podobne spremembe nagrajevanja v trgovini. Predlog za novi način nagrajevanja v gostinstvu jiet izdelan le v oisnovl in ga je zato treba še izpopolniti. Na predlog Tajništva za gospodarstvo so člani Sveta po krajši razpravi sklenili predlagati Okrajnemu ljudskemu odboru, naj prevzame jamstvo za investicijska posojila Kmetijski zadrugi Črni kal, Kmetijski zadrugi Prem, šolskemu posestvu Nižjie kmetijske šole Ravne in trgovskemu podjetju !)Prerad<(, Portorož, za nakup tovornih avtomobilov in kmetijskih strojev. Po odobritvi investicijskih programov šestnajstim gospodarskim organizacijam, bO ob koncu seje razpravljali in sklepali ša o nekaterih upravno-pravnih vprašanjih. SVET ZA POMORSTVO IN RIBIŠTVO Na 10. seji, hi je bila 1. avgusta, so etani Sveta za pomorstvo in ribištvo razprav ljali med drugim o poročilu komisije, hi je proučila sedanji sistem šolanja ribičev v ribiški šoli v Piranu in predlagala nekatere ukrepe za njegovo izpopolnitev. V skladu z zaključki komisije so bili člani Sveta mnenja, da je treba učni sistem čimbolj prilagoditi potrebam ribiških podjetij tako glede na izbiro gojencev in na njil huvo število, kakor tudi glede na časovno razporeditev teoretičnega pouka in prakse na ribiških iadjah. Taka razporeditev je nujno potrebna, ker Ribiška šola nima Se lastne šolske ladje ter mora zato pošiljati gojence na vežbanje na ladje ribiških podjetij. Podjetja naj določijo, koliko gojencev bodo postala v šolo. Pri tem naj upoštevajo sedanje potrebe kakor tudi potrebe, ki bodo nastale z razvojem ribištva v prihodnjih letih. V ta namen naj podjetja čimprej objavijo razpis za sprejem novih gojencev v šolo. S poukom bodo pričeli letos 1. oktobra, gojenci ki so že vkrcani na ladje, pa so bodo vrnili v šolo 15 novembra, t. j. po končani glavni ribiški sezoni. Člani Sveta so tudi skleniti, naj postane komisija za vzgojo ribičev sta len organ Sveta, ker je vprašanje kadra eno najvažnejših za nadaljnji razvoj ribištva na našem območju. V nadaljevanju seje so člani Sveta razpravljali o predlogu Instituta za jadranske kulture v Kopru, da bi razširili delo njegovega oddelka za pomorsko-biološko službo s tem, da bi ustanovili posebno obmorsko biološko postajo. Člani Sveta so sklenili podpreti ta prediog, vendar so bili mnenja, da bi morala biti postaja tesno povezana z ribiškimi podjetji, ker bo teoretično delo bolj uspešno, če bo vsklajeno s konkretnimi potrebami. Po tem vprašanju bodo člani Sveta stopili v stik z znanstvenimi delavci ljubljanske Univerze. Člani Sveta so nato razpravljali o predlogu nekaterih grrpodarskih organizacij, da bi pristopili k usmerjevanju pomorskega prevoza nekaterih vrst blaga iz zaledja in v zaledje v pristanišča koprskega okra- ja. V poročilu, ki je bilo v ta namen izdelano, je bilo ugotovljeno, da imamo ob morju precejšnje možnosti vskladisčenja blaga in da razpolagamo z zadostnim številom avtomobilov za prevoz tovora. Možnost skladiščenja je zlasti važna, ker v LRS na splošno primanjkuuje skladiščnih prostorov. Tudi rentabilnostni račun izkazuje, da nekatere vrste blaga, ki jih sicer prevažajo z železnico, prenesejo stroške kamionskega prevoza. Naša pristanišča dovoljujejo pristajanje ladij za sredozemsko manipulacijo s tovorom. Večjo oviro za izvedbo tega načrta predstavi j a le pomanjkanje primerne mehanizacije v pristaniščih in skladiščih. Člani Sveta so bili mnenja, da je ta predlog zelo koristen, tako glede na razvoj pomorstva na našem področju, kakor tudi glede na splošne potrebe jugoslovanskega pomorstva. Glavni namen tega načrta je razbremeniti reško luko s tem, da se izkoristijo zmogljivosti manjših pristanišč v severnem Jadranu. Predlog pa je potreben še podrobnejše obdelave, zlasti glede na vprašanje rentabilnosti cestnih prevozov. Na koncu seje so člani Sveta sklepali Še o nekaterih pomorsko-upravnih zadevah. SVET ZA TELESNO VZGOJO Na osmi seji Sveta za telesno vzgojo, ki je bila 1. avgusta letos, so v glavnem razpravljali o vprašanjih gradnje malih igrišč in telovadišč? Za izvedbo teh det je bil ustanovljen štab, ki ga sestavljajo zastopniki posameznih občinskih ljudskih odborov. Komisija je namreč ugotovila, da je možno v 47 krajih urediti taka mala telovadišča in igrišča. V petih vaseh so jih že zgradili, v 17 krajih pa so z deti že začeli. Svet se zavzema, da bodo vsi objekti kon-< čani najpozneje do 1. septembra, zato se bodo morale občinske komisije bolj lotiti operativnega dela, Stran 362 Štev. 39 — 10. avgusta 1956 URADNI VESTNIK medtem ko bo okrajna komisija nudila občinskim potrebni nadzor in pripravila dokumentacijo za posamezne objekte. V nadaljevanju so razpravljali še o poročilu Primorskega taborniškega sveta. Le-ta združuje štiri taborniške enote z nad 450 člani. Pripravljajo še ustanovitev naborniških enot v Izoli in Divači. Največja letoš- Osma seja Sveta za cestni pro met je bila v ponedeljek 30. julija. Razen članov Sveta so seji prisostvo vali zastopniki Tajništva za notranje zadeve, avtobusnih podjetij)) Slavnika in nPrimorjeK, potovalnega urada MAdriaa in Zavoda za plan OLO. Razpravljali so o nakupu avtobusov in razvoju avtobusnih podjetij ter potovalnega urada nAdrla«, nato pa seznanili s sklepi konference pri Sekretariatu za promet LRS. Ko so načeli vprašanje združevanja avtobusnih podjetij s turističnimi uradi, po vzorcu nekaterih podjetij v ostali Sloveniji, je Svet zavzel stališče, naj vsako podjetje izvršuje tisto dejavnost, za katero je bilo ustanovljeno, kajti pri tem se vsiljujejo vprašanja rentabilnosti in rednega izvrševanja osnovne naloge ter pravilnega izvrševanja družbene vloge podjetja, za katero je bilo leto osnovano. Z ozirom na posebnosti našega področja in tukajšnjega turističnega in potniškega prometa je mišljenje Sveta, da moramo obdržati dejavnost potovalnega urada na dostojni višini. V primeru združeva- nja manifestacija naših tabornikov bo partizanski pohod v Kumrovec, kjer bo četrti zlet Združenja tabornikov Slovenije. Za ta pohod se je prijavilo že nad sto članov. Sli bodo po poteh XIV. divizije. Svet za telesno vzgojo je sklenil Primorskemu taborniškemu svetu za l)3to& dotirati 50 tisoč dinarjev za otroške organizacije. nja pa bi ena ali druga dejavnost bila podrejena, kar pa glede na močno razviti potniški promet in tudi glede na določila mednarodnih sporazumov, ki zadevajo naše področje, v nobenem primeru ne bi bilo umestno. Prav pa je, da bodo prizadeta podjetja kar najtesneje sodelovala. Vprašanje ali naj imamo pri nas dvoje avtobusnih podjetij ali eno samo, je ostalo zaenkrat še odprto. O tem bo Svet še razpravljal. Pri Sekretariatu za promet LRS je bila 29. julija konferenca, kateri so prisostvovali predstavniki Tajništev za gospodarstvo okrajev. Namen te konference je bil zbrati celotno problematiko prometa v Sloveniji. Na tej konferenci se je Izkazalo, da je koprski okraj ubral pravilno pot glede na reševanje vprašanj prometa s tem, da je imenoval Svet za cestni promet. Sekretariat za promet LRS bo priporočil vsem okrajem, naj osnujejo ustrezne organe za urejanje prometa celo pri občinah. Okrajni sveti za promet pa naj bi v svojem delokrogu združevali vso prometno dejavnost. Poleg cestnega prometa naj bi se ti sveti ukvarjali z vprašanji in problemi PTT službe, železnice, nadzorovati bodo morali tudi delo o-krajnih uprav za ceste, zaradi specifičnosti našega področja pa je mnenje Sveta, da je nujno pri tem zajeti tudi probleme obalnega pomorskega prometa. Ustrezno spremembo bo Svet za cestni promet predlagal Okrajnemu ljudskemu odboru. c Ko so razpravljali o voznem redu potniških prometnih zvez za okraj Koper, ki ga je pripravil uredniški odbor Sveta za cestni promet, so se člani Sveta zavzemali, da morajo avtobusna podjetja brezpogojno izpolnjevati potrjeni vozni red. Svet zato apelira na občinstvo, da ga pri tem prizadevanju podpre in mu sporoča vse morebitne nerednosti na komisijo za pritožbe pri Svetu. S tem v zvezi so podrobneje načeli tudi vprašanje lokalnih pomorskih zvez. Ugotovili so, da je povezava med Koprom in Ankaranom neustrezna, kajti tisti, ki jim je bila ta naloga poverjena, se niso dovolj resno lotili dela. Grajan je bil tudi dosedanji način upravljanja z novo ladjo Pinko Tomažič, ki je, kot kaže, prepuščena upravi gostinskega podjetja in so zato sprejeli sklep, da bo Svet to vprašanje v kratkem ustrezno rešil; s tako dragim objektom naj upravlja podjetje, ki se strokovno ukvarja s pomorskim prometom. Nepravilno je tudi, da se upravitelji ladje ne pridržujejo določenega voznega reda, ki so ga objavili po radiu; ladjica pelje kadar pelje. SVET ZA CESTNI PROMET Nekaj pojasnil o plačah v gospodarskih organizacijah Zvezna komisija za piace je izdala naslednja pojasnila o tarifnih postavkah, ki so določene v razponu po 23. in 85. členu Uredbe o plačah delavcev In uslužbencev gospodarskih organizacij: 1. Za delovno mesto, za katero je določena tarifna postavka v razponu in na katerem je bilo zaposleno več oseb, se povprečna postavka določi po stanju dne 31. marca letos. Za primer, da so bile takrat, ko je bil sprejet tarifni praviihik, na nekem delovnem mestu osebe z višjimi in nižjimi postavkami v mejah razpona, med letom pa se je število delavcev z nižjimi postavkami zmanjšalo in so ostali delavci z višjimi postavkami, velja tole načelo: seštejejo se tarifne postavke vseh oseb na tem delovnem mestu dne 31. marca 1956 in tako ugotovi raven, ki se upošteva v letošnjem letu. Da bo bolj razumljivo, dajemo primer: na delovnem mestu s tarifno postavko od 40 do 50 dinarjev je bilo ob sprejemu tarifnega pravilnika zaposlenih pet delavcev in so znašale njihove tarifne postavke 40, 42, 45, 47 in 50 dinarjev. Povprečna tarifna postavka je znašala 44,8 dinarjev. 31. marca letos so ostale na tem delovnem mestu samo osebe s tarifno postavko 45, 47 jn 50 dinarjev. Skupni znesek tarifnih postavk, ki se priznava v tem primeru, se ne izračuna z množenjem povprečja s številom oseb na tem delovnem mestu dne 31. marca 1956 (44,8 X 3), temveč se ta znesek dobi s seštevanjem tarifnih postavk 45, 47 in 50 dinarjev. Ti zneski namreč odgovarjajo ravni v letu 1955. Ce pa se je število oseb z višjo tarifno postavko med letom povečalo, se skupni znesek tarifnih postavk ne določa po prejšnjem načinu, to je s seštevanjem tarifnih postavk oseb po stanju dne 31. marca 1956. V tem primeru se povprečna postavka po ta- rifnem pravilniku pomnoži s številom oseb po stanju 31. marca letos. Naknadne vmesne postavke smejo biti določene le v taki višini, da seštevek teh postavk za vse osebe, ki so se 31. marca 1956 nahajale na tem delovnem mestu, ne presega ravni tarifnih postavk za prejšnje leto, to je, ne presega zneska, ki se dobi, če se število oseb na tem delovnem mestu pomnoži s povprečno tarifno postavko za to mesto. Cim je tarifni pravilnik dopolnjen z vmesnimi postavkami za mesta, kjer je bil prej predviden razpon v tarifnih postavkah, ni več za gospodarsko organizacijo obvezen skupni znesek tarifnih postavk, določen na podlagi povprečneag zneska tarifnih postavk iz prejšnjega leta za določeno delovno mesto. Za gospodarsko organizacijo so obvezne sedaj novo določene vmesne postavke; skupni znesek vseh tarifnih postavk pa je lahko večji ali manjši od skupnega zneska tarifnih postavk dne 31. marca 1956, ki so bile podlaga za določitev vmesnih postavk, če se je na primer število zaposlenih oseb spremendo. Ker se v gospodarskih organizacijah plače obračunavajo in izplačujejo za nazaj, je treba plače po naknadno določenih kriterijih obračunati od 1. julija letos in jih izplačati v juniju oziroma juliju, kakor je pač odrejeno po tarifnem pravilniku. 2. V 84. členu Uredbe o plačah je določeno, da ostanejo v letu 1956 v veijavi tarifni praviiniki iz ieta 1955. S tem ni razveljavljen 29. člen iste uredbe, po katerem se smejo tarifni pravilniki spremeniti in dopolniti na koncu leta za naslednje leto, izjemoma pa tudi po preteku trimesečja v teku leta. Ne smejo pa se spreminjati zneski tarifnih postavk v tarifnih pravilnikih iz minulega leta, ker je to izrecno prepovedano v prvem odstavku XVIII. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956. Nepravilno je tedaj mnenje nekaterih komisij za plače, da se smejo spremeniti tarifne postavke ali izmenjati njihovi medsebojni odnosi v osviru skupnega zneska tarifnih postavk po tarifnem pravilniku. Iz določb zveznega družbenega plana jasno izhaja, da se tarifne postavke, določene v tarifnih pravilnikih za leto 1955 ne morejo v nobenem pogledu spreminjati v letu 1956. Izjemoma lahko spremenijo tarifne pravilnike tudi v pogledu zneskov tarifnih postavk, oziroma sprejmejo nove tarifne pravilnike samo kmetijske organizacije (Odlok o delitvi dela dohodka za plače kmetijskih organizacij, Uradni list FLRJ št. 21/56). 3. Po 44. členu Uredbe o plačah so dolžne tudi gospodarske organizacije, ki po predpisih o delitvi celotnega dohodka oblikujejo piačni skiad (trgovina, gostinstvo) izločiti iz doseženega sklada plgč znesek za plačevanje premij. Med predpisi 44. in 45. člena Uredbe o plačah je navidezno formalno nesoglasje. Po 44. členu se sredstva za premije Izločijo iz sklada za piače, ki preostane po izplačilu plač po tarifnih postavkah. Po 45. členu pa se višina teh sredstev odreja v odstotku od doseženega plačnega sklada, ki ostane po izplačilu plač po tarifnih postavkah. Zaradi tega se sredstva, ki so namenjena za premije v trgovini in gostinstvu, odrejajo v tarifnem pravilniku v odstotku od doseženega skla- Štev. 39- — 10. avgusta 1956 URADNI VESTNIK Stran 363 da plač na ta način, da se od ostvar-jenega plačnega sklada odbijejo plače po tarifnih postavkah, nato se pa odstotek za premije uporabi na ostanek doseženega sklada plač. Če je na primer plačni sklad znašal sto tisoč dinarjev, odstotek za premije 15% in plače po tarifnem pravilniku 70 tisoč dinarjev, znašajo sredstva za premije 15% od zneska 30 tisoč dinarjev, t. j. 4.500 dinarjev. (100.000 — — 70.000 ^ 30.000; 15% od 30.000 ^ 4.300). 4. V 45. členu Uredbe o plačah je določeno, da gospodarske organizacije obvezno izločijo iz dobička sredstva za premije. Ta dei dobička se sme uporabiti samo za plačilo premij. Pod nobenim pogojem se torej ne morejo dajati nagrade iz sredstev za premije, temveč samo iz dela dobička za plače, ki je namenjen za splošno deiitev (6. člen Uredbe) in še to samo v primerih, če je tak način delitve plač iz dobička predviden v tarifnem pravilniku. 5. Določbe 26. čiena Uredbe o plačah je treba razumeti tako, da se iz sredstev za premije izplačujejo premije za izvršene racionalizacije samo v primeru, če gre za manjšo racionalizacijo, ki se uporablja samo na delovnem mestu delavca-raciona-lizatorja, to se pravi, ako samo njemu omogoča, da ustvarja večji delovni učinek in s tem tudi večjo plačo. Predpisi 26. čiena Uredbe o plačah , se ne uporabljajo, če je racionalizacija večjega obsega in presega okvir delovnega mesta racionalizatorja, tako da se uporablja na več ali na vseh delovnih mestih v podjetju. V tem primeru pripada racionalizatorju rfamesto premije nagrada, ki se izplačuje iz sredstev za samostojno razpolaganje oziroma iz sredstev za racionalizacije, če je podjetje tak sklad ustanovilo. Višina odškodnine se določi sorazmerno s koristjo, ki jo je imela gospodarska organizacija od racionalizacije. Trgovinska zbornica za okraj Koper je že v Uradnem vestniku štev. ji z dne 20. januarja 1956 opozorila v trgovini zaposlene delavce, da je izšel pravilnik o strokovni izobrazbi le-teh, S tem ie želela Zbornica opomniti prizadete, naj se pripravijo na ureditev tega vprašanja, ki je tokrat zaupano posebnim komisijam pri zbornicah samih. Dne 20. julija 1956 je Trgovinska zbornica s svojo okrožnico štev <129/4-56 ponovno opozorila vsa podjetja v okraju na ta pravilnik. Vsem podjetjem je bilo pojasnjeno, katere dokaze bodo morali delavci v trgovini predločiti komisiji, ki jih bo nato razvrstila v odgovarjajoči naziv. Tako pridobljeni naziv bo posebne važnosti v trenutku, ko bo delavec v trgovini postavil svoje zahteve glede višine pokojnine. Višina pokojnine bo vsekakor odvisna od naziva in grupe, v katero bo de-lavec razvrščen. Na to okrožnico je Trgovinska zbornica že prejela nekaj odgovorov. Odgovori so večinoma nepremišljeni in netočni. Na splošno se namreč glase: wNìmamo zaposlenega o-sebja te stroke in za nas ta okrožnica ne pride v postevi. Predvsem moremo vedeti, kdo sploh pride v poštev za prevedbo. Tega seveda niso upoštevali tisti, ki so dajali nagle in netočne odgovore. V poštev za prevedbo pridejo prav vsi tisa 6. Ce se združi dve ali več podjetij, se po 21. členu Uredbe sprejme nov tarifni pravilnik, za katerega tvorijo podlago tarifni pravilniki spojenih gospodarskih organizacij, v tem primeru se za nove gospodarske organizacije ravna po predpisih odloka o določitvi ravni tarifnih postavk (Ur. list FLRJ št. 19 in 22,56). Tarifne postavke za posamezna delovna mesta je treba določiti v mejah razpona za ista delovna mesta v drugih gospodarskih organizacijah, v primeru pripojitve ostane v veljavi tarifni pravilnik gospodarske organizacije, h kateri so se ostale organizacije pripojile, dopolni pa se z delovnimi mesti, če je prišlo do spremembe v strukturi delovnih mest. Ce so pripojene organizacije vkij učene kot novi obrati, tarifne postavke priključenih gospodarskih organizacij pa ne ustrezajo tarifnim postavkam v tarifnem pravilniku gospodarske organizacije, h kateri so bile pripojene, in to zaradi spremenjene strukture ali značaja delovnih mest v sklopu nove gospodarske organizacije, se lahko tarifni pravilnik dopolni po postopku za sprejem tarifnih pravilnikov. V tem primeru se je treba ravnati po prejšnjem odstavku teh navodil. 7. Ce se ustanovi nov obrat, se do- ločijo tarifne postavke za delovna mesta v novem obratu z dopolnitvijo tarifnega pravilnika v soglasju s tarifnimi postavkami v obstoječih obratih. V kolikor v prejšnjih obratih ni istih ali podobnih delovnih mest, se višina tarifnih postavk za takšna delovna mesta določa po tarifnih postavkah za ustrezajoča delovna mesta v istih ali podobnih podjetjih na območju okraja oziroma republike in po postopku, ki je predpisan za določitev tarifnih postavk v novo ustanovljenih gospodarskih organizacijah. Tarifni pravilnik se dopolni po postopku za sprejem tarifnih pravilnikov. \ Tajništvo za delo OLO Marnu v ttcmiai delavci, ki imajo pri svojem delu opravka z biagom (ki z biagom manipulirajo), ter morajo pri tem imeti določeno strokovno znanje (razločevanje Piaga po vrsian m kvaliteti itd ). Sem spadajo vsi delavci in tudi uslužbenci, ki manipulirajo z blagom (skladiščniki, pomožni sklediščniki, ekonomi, prodajalci, poslovodje itd ). Pravilno organizirano podjetje ne more poslovali brez strokovnega osebja, ki manipulira z blagom. Negativni odgovor teh podjetij je torej v resnici nepremišljen in neodgovoren. Delavci ali uslužbenci — manipulanti z blagom — se bodo upravičeno vprašali, kdo je povzročil, da jim ni priznan naziv v stroki, ki jim pripada. Opozarjamo podjetja in tudi ustanove, da je rok kratek ter da po preteku tega roka drugih možnosti za prevedbo (posebno za starejše delavce) ne bo več. Nadalje ugotavljamo, da so nekateri kvalificirani delavci v trgovini trenutno zaposleni v raznih ustanovah kot skladiščniki, ekonomi*itd. Tudi ti, posebno ,e se bodo prej ali siej želeli vrniti v trgovino, morajo biti pravilno prevedeni, sicer izgubijo pravico opravljati delo v tej stroki. V obmorskih predelih je nešteto delavcev v trgovini, ki sicer že leta in leta opravljajo svojo službo, nimajo pa nobenih uradnih dokumentov o kvalifikaciji. Večina teh bo morata opraviti strokovni izpit. Skrajni rok za opravljanje izpita je 31. decembra 1957. Trgovinska zbornica za okraj Koper bo organizirala razne strokovne tečaje, na katerih naj bi prizadeti dobili osnovno teoretično znanje (praktično so pridobili že z delom samim). Po končanem tečaju bodo izpiti. Tečaji se bodo začeli takoj po izidu programov za izpite, najkasneje pa letos jeseni. Prizadete opozarjamo, da pozneje ne bodo mogli več ukrepati in upoštevati želje zamudnikov. Iz Trgovinske zbornice za okraj Koper POJASNILO o plačevanju amortizacije in obresti od osnovnih sredstev podjetij v izgradnji V zvezi s pojasnilom Uprave za dohodke Državnega sekretariata za finance LRS št. V-2071 od 19. VII. 1956 dajamo naslednja navodila: Podjetja v Izgradnji praviloma ne plačujejo amortizacije in obresti od osnovnih sredstev. V primerih, da se podjetja v izgradnji že ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, pa morajo od tistih osnovnih sredstev, ki jih uporabljajo v tej dejavnosti v smislu pojasnila bivšega Državnega sekretariata za gospodarstvo FLRJ št. 7642/54 obračunavati in plačevati amortizacijo in obresti od osnovnih sredstev. Od strojev, ki jih podjetje uporablja za preizkušanje in proučevanje tehničnih pomanjkljivosti svojih proizvodov, mora torej podjetje obračunavati in plačevati amortizacijo in obresti od osnovnih sredstev. S tem bo podjetje tudi nabralo potrebna sredstva za zamenjavo izrabljenih strojev in naprav. Poleg teh sredstev lahko podjetje uporabi za zamenjavo tudi izkupiček za prodane rabljene stroje in naprave. V kolikor sredstva ne zadoščajo za nakup novih strojev za nadomestitev izrabljenih, je treba razliko kriti ali iz sredstev za samostojno razpolaganje ali pa iz investicijskih sredstev podjetja. BIVŠI OKRAJNI LJUDSKI ODBORI KOPER. POSTOJNA IN SE2ANA TER SEDANJI OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KOPER SO DALI GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM RAZLIČNE JAMSTVENE IZJAVE ZA KRATKOROČNE KREDITE. VEČINI LE-TEH JE VELJAVNOST ZE POTEKLA OPOZARJAMO GOSPODARSKE ORGANIZACIJE, NAJ PREGLEDAJO JAMSTVENE IZJAVE; V KOLIKOR SO TE JAMSTVENE IZJAVE SE POTREBNE, ROK VELJAVNOSTI PA JE 2E POTEKEL, NAJ ZAPROSIJO ZA PODALJŠANJE. PROŠNJE MORAJO BITI UTEMELJENE IN PRAVILNO KOLKO-VANE. TAJNIŠTVO ZA FINANCE OLO C:2C Stran 364 URADNI VESTNIK Štev. 39 — 10. avgusta 1956 Potrjevanje zdravstvenih izkaznic V zdravstvenih izkaznicah je na strani 63 pod točkami 3 in 4 opomba, da mora imetnik izkaznice !e-te overiti glede na zaposlitev, če je prejšnja overitev starejša od 30 dni. To navodilo smo spremeniti v naših pojasnilih v Uradnem vestniku št. 24 od 27. aprila letos, ko smo objavili, da se morajo organi zdravstvene službe prepričati, ali ni zadnja overitev v primerih prenehanja zavarovanja starejša od 30 dni. Iz gornjega pojasnita torej sledi, da delodajalci ne potrjujejo veljavnost izkaznic vsak mesec, ampak ob začetku oziroma prenehanju delovnega razmerja. V primerih, da ni vpisano prenehanje delovnega razmerja, je to širjenje pravic do zdravstvenega varstva imetniku izkaznice, kar smatramo za prekršek in odgovarja za vso nastaio škodo pristojni uslužbenec v podjetju aii ustanovi. Overitev zdravstvenih izkaznic je za uveljavljanje pravic do zdravstvenega varstva potrebna po 30 dneh v primerih, kadar imetnik zdravstvene izkaznice zahteva zdravstveno zaščito izven področja tukajšnjega okraja. Izjemoma se v takih primerih more uveljavljati zdravstveno varstvo tudi s potrdiloma o zaposlitvi, ki se priloži zdravstveni izkaznici. Okrajni Zavod za socialno zavarovanje Koper S sklepom OLO Koper štev. 5541/1 od 11. julija letos, objavljenim v 36. številki Vestnika, je Dom počitka Rodik v Rodiku v likvidaciji z 31. julijem 1956. Priglasitveni rok za prijavo terjatev je 30 dni od te objave. Koper, 10. avgusta 1956. Tajništvo za zdravstvo in socialno skrbstvo OLO Anketa trgovinske zbornice Prejšnji teden je Trgovinska zbornica za okraj Koper razposlala trgovskim in industrijskim podjetjem okrožnico z anketnimi vprašanji, po katerih naj bi ugotovili dejansko stanje knjigovodstev pri gospodarskih organizacijah. Na osnovi zbranih u-gotovitev bodo pristojni organi mo-gii učinkovito ukrepati, kajti v glav-nem gre za kvalitetno in številčno okrepitov kadrov v knjigovodstvih. S tem je povezano tudi vprašanje zvanj in nazivov uslužbencev v knjigovodstvu; še letos moremo pričakovati namreč, da bodo na osnovi skiepov prvega kongresa knjigovodij Jugoslavije izdani predpisi o zva-njih v knjigovodski stroki. Pravta-ko lahko pričakujemo tudi predpise, ki bodo urejali vprašanja glede na izobrazbo in strokovne izpite knjigovodskega kadra. Podjetjem zato priporočamo, naj skrbno izpolnijo dostavijene obrazce in jih pravočasno vrnejo Trgovinski zbornici. Skupno z vprašainimi poiami o knjigovodskem kadru so podjetja dobita tudi vprašalne pole o pravni službi. Ponekod je pravna služba zares šibka in zato marsikatero podjetje svojih pravnih razmerji nima tako urejenih, kot bi moralo. V imo-vinskih sporih podjet* pogostokrat prav zaradi slabe pravne siužbe izgubljajo pravde in podobno, razen tega pa imajo neprimerno visoke stroške zaradi zaviačevanja razprav. Zbornica je pripravljena takim podjetjem pomagati in zato naj podjetja vprašalno polo skrbno izpoinijo in jo kar najhitreje vrnejo. !z Trgovinske zbornice za okraj Koper Register Molskih in zatirmnit! SPREMEMBE: Zadr b 1 72/1 OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA zadruga z omejenim jamstvom Koper * Poslovni predmet in naloge Zveze so naštete v čl. 3. pravil. Zadružni delež znaša 1.500.— din. Vsak član zveze mora plačati za vsakih začetih 100 članov po en delež. Jamstvo je desetkratno na vplačane deleže. Upravni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik in 9 do 13 odbornikov. Za zvezo podpisujeta dva člana upravnega odbora ali za to po upravnem odboru določeni uslužbenec. Člani upravnega odbora so: Ivan Knez, predsednik, Albin Simčič, Sežana, podpredsednik, Savo Merljak, Koper, Pribac Pavel, Šmarje, Narcis Bil osla v, Škocjan, Ivan Požar, Sv. Lucija, Danilo Helkov, Koper, in. Herman Vouk, Sežana, Darko Vouk, Kovčice 5 (Materija) Franc Cerkvenik, škofije 27, Milan Zakrajšek, Postojna, Anton Čehovin, Postojna, Jože Urbančič, Ilirska Bistrica, Lovrenc Tomšič, Postojna. Izbrišejo se naslednji člani upravnega odbora: Stanko Čok, Vladimir Petrič, Stanko Horvatič, Jakob Apolonio, Bruno Stipančič, Valerij Benčič, Silvester Vatovec, dr. Stanko Kovačič. Na podlagi sklepov občnih zborov Okrajne zadružne zveze Postojna z dne 21. 5. 1955, O' rajne zadružne zveze Sežana z dne 23. 5. 1955 in Okrajne zadružne zveze Koper z dne 13. 5. 1955 v zvezi z odločbo Okrajnega ljudskega odbora v Ko- pru z dne 26. 10. 1955. št. 11/2-395/1, se deli Okrajnih zadružnih zvez Postojna in Sežana pripojijo O-krajnt zadružni zvezi z z. o. j. v Kopru. V posledku pripojitve se izbrišeti: Okrajna zadružna zveza Sežana pod Zadr III 46 in Okrajna zadružna zveza Postojna pod Zadr III 57. Reg b 16/6 SPLOŠNA PLOVBA PIRAN Na podiagi sklepov Delavskih svetov Ladjedelnice Piran z dne 19. 5. 1956 in Splošne plovbe, Piran z dne 21. 5. 1956 v zvezi s sklepom Občinskega ljudskega odbora Piran z dne 22. 6. 1956, št. 61/1-2044/1 in 2, o potrditvi sklepov Delavskih svetov se podjetje LADJEDELNICA PIRAN pripoji k pod-jeaju SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Poslovni predmet podjetja se razširi in glasir 1. dolga plovba, ? nhaltia nlovha za nrevoz blaga in potnikov, 3. agencijsko poslovanje in transporti, a) gradnja in popravilo ladij, o-preme in ladijskih strojev, b) gradnja raznih metalnih kon- strukcij. Nov podpisnik je: Stanko Jenko, namsetnik šefa ra- čunovodstva. Izbriše se: Vera Plesničar. Po pripojitvi se izbriše podjetje LADJEDELNICA PIRAN pod vi. št. 3 na strani 5. Reg b I 37/2 TRGOVSKO PODJEJE ^JESTVINA" KOPER Poslovalnica št. 3: Sedež poslovalnice se prenese iz Benatijevega trga 13 v Novo tržnico v Kopru. Imena poslovodij: Poslovalnica št. 2: Avgust Hrvatin, Poslovalnica št. 5: Silvano Faust, Poslovalnica št. 6: Janko Živec, Poslovalnica št. 7: Jože Frank. Izbrišejo se: pri poslovalnici št. 2: Luc j an Cuk, pri poslovalnici št. 5: Janko Živec, pri poslovalnici št. 6: Nicolo Apollonio, pri poslovalnici št. 7: Avgust Hrvatin. Reg b I 45/3 GOSTINSKO PODJETJE .HOTEL HELIOS" PORTOROŽ Nov računovodja je: Aleksander Pavlin, izbriše se dosedanji računovodja: Ruža Jurkovič. Nadaljnji objekti za poslovanje podjetja: Kavarna Istra, Restavracija Portorož. Izbriše se objekt: Kavarna JLA. Reg b I 206/56-1 OBRTNA DELAVNICA .ŠPORT" KOPER Poslovni predmet: Opravljanje, obtrnih storitev iz mehanične stroke. Ime poslovodje: Milan Mikolič. Delavnico je ustanovil: Ljudski odbor mestne občine Koper dne 15. 4. 1955, št. 1863/1-55. ' Delavnica je v kolektivnem upravljanju delavcev. Prevzem po delavcih — konstituiranje izvršeno dne 7. julija 1956. Izdaja časopisno podjetje .Slovenski Jadran* — Tiska tiskarna .Jadran* — Ureja uredniški odbor OLO Koper Odgovora: urednik Jote Ropot ar