V BRANJE VAM PRIPOROČAMO
Andreja Žele in Matej Šekli (ur.), 2018: Slovenistika in slavistika v zamejstvu - Videm. Kongresni zbornik Slavističnega društva Slovenije. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 406 str.
Zbornik obsega 43 različnih prispevkov, od znanstvenih razprav prek preglednih in spominskih predstavitev do strokovnih poročil, na koncu so dodani še opis vodene ekskurzije po Vidmu in pisne utemeljitve društvenih nagrad in priznanj.
Začetna plenarna predavanja (Giorgio Cadorini, Roberto Dapit, Marija Bidovec, Han Steenwijk in Natka Badurina) razkrivajo nosilne teme, ki se podrobneje predstavijo s prispevki v posameznih tematskih sklopih (v oklepajih so našteti avtorji): Slovenski jezik v Videmski pokrajini (Nataša Gliha Komac, Matej Šekli, Janoš Ježovnik in Danila Zuljan Kumar), Slovenski jezik v šolah v Furlaniji — Julijski krajini (Norina Bogatec, Ester Derganc, Biserka Cesar, Vesna Jagodic, Antonio Banchig, Tadej Pahor), Pouk slovenskega jezika in književnosti na italijanskih univerzah (Lara Pižet, Rada Lečič, Karin Marc Bratina, Polona Liberšar, Sonja Pirc, Karin Radovič, Sara Tracogna, Sara Basaldella, Luigi Pulvirenti), Slovensko ustno izročilo v Videmski pokrajini (Monika Kropej Telban, Barbara Ivančič Kutin, Milena Mileva Blažič, Alenka Žbogar), Slovanski jeziki in književnosti na Univerzi v Vidmu (Giorgio Ziffer, Anna Maria Perissutti), Prva svetovna vojna v slovanskih književnostih (Namita Subiotto, Špela Sevšek Šramel, Jana Šnytova, Lidija Rezoničnik, Blaž Podlesnik), Jubilejni Cankar (Miran Košuta, Marija Pirjevec Paternu, Jožica Čeh Steger), Angel Pozabe Maje Haderlap in Francoski testament Andreia Makina (Boža Krakar Vogel, Alojzija Zupan Sosič, Nadja Dobnik), Cankarjevo priznanje v osnovnih in srednjih šolah (Jožica Jožef Beg, Igor Saksida, Tina Gačnik, Saška Horvat), Izlet po Vidmu (Danielle Della Vedova); na koncu je še povzetek vsebine občnega zbora Zveze društev Slavističnega društva Slovenije z utemeljitvami društvenih nagrad in priznanj za Ireno Novak Popov, Vero Tuta Ban, Živo Gruden, Ksenijo Majovski, Bruno Balloch, Marijo Bidovec in Roberta Dapita. (A. Ž.)
Jezik in slovstvo, letnik 63 (2018), št. 4
122 V branje vam priporočamo
ALOJZIJA ZUPAN SOSIČ
TEORIJA PRIPOVED!
Alojzija Zupan Sosič, 2017: Teorija pripovedi. Maribor: Litera. 451 str.
Teorija pripovedi Alojzije Zupan Sosič je sistematično razdeljena v šest vsebinsko zaokroženih poglavij: ta prinašajo natančna in sodobna spoznanja najnovejših mednarodno uveljavljenih literar-novednih znanstvenikov, ki jih kritično presoja in primerja, uspešno razrešuje terminološke zagate in pri tem uporablja metodološko raznolike pristope, izhajajoče iz interpretativno-analitične in primerjalne metode ter pristope post/strukturalizma, dekonstrukcije in literarne semiotike, od postklasičnih pa stališča feministične naratologije, naratologije družbenih spolov ter kognitivne, kulturne in retorične teorije pripovedi.
Posebnost in odlika pričujočega dela je, da hkrati prerašča klasična teoretična dela s področja literarne vede, saj ga lahko uporabimo tudi kot sodoben strokovni priročnik, kazalke ob posameznih pojmih namreč omogočajo sledenje pojmov in področij skozi zaključena poglavja. Ob branju knjige se tako nenehno zavedamo, da izhaja iz avtoričinega 20-letnega ukvarjanja s pripovednimi besedili, ne samo znanstveno-raziskovalnega, temveč tudi pedagoškega, zato so še posebej dragoceni primeri in literarni odlomki, ki so sveže izbrani, upoštevajoč različne vidike domače in svetovne književnosti. Knjigo zaključuje Geslovnik, ki prinaša zgoščeno razlago abecedno urejenih pojmov, natančneje prikazanih v osrednjem delu knjige, in je tako tudi neke vrste slovar naratoloških pojmov.
Inovativna struktura knjige omogoča njeno dostopnost različnim naslovnikom: literarnovednim znanstvenikom, študentom humanističnih smeri, učiteljem slovenščine v osnovni in srednji šoli idr., pri čemer avtorica izhaja iz zavedanja, da pripoved ni prisotna samo v umetnosti, ampak tudi v vsakodnevnem življenju, čeprav je seveda v središče zanimanja postavljena literarna pripoved. (M. P. B.)
Franca Buttolo, Irena Selišnik, Jožica Čeh Steger, Aleksander Bjelčevič, 2017: Skrivnost Fanny Haussmann. Ur. Emica Antončič. Maribor: Aristej. 79 str.
Skupinska monografija Skrivnost Fanny Hausmann je izšla ob dvestoletnici rojstva domnevno prve slovenske pesnice nemškega rodu Franziske Marie Elisabeth Haussmann (1818-1853), bolj znane pod imenom Fanny Haussmann. Ob štirih razpravah so v pričujoči knjigi natisnjeni še prepisi objavljenih slovenskih pesmi in tokrat prvič tudi faksimile rokopisa njene edine do zdaj znane nemške pesmi Zum Nahmensfeste (1852) z lastnoročnim podpisom pesnice, njen prepis in slovenski prevod. Avtorice in avtor monografije so odgrnili nekaj tančic s te še zmeraj skrivnostne pesnice, vendar avtorstva devetih slovenskih pesmi, objavljenih z njenim imenom v Celjskih slovenskih novinah in Sloveniji med letoma 1848 in 1849, niso mogli dokončno potrditi. Na podlagi primerjalne motivno-tematske in verzološke raziskave slovenskih pesmi in omenjenega rokopisa nemške pesmi, ki ga hrani Univerzitetna knjižnica Maribor, se nagibajo k ugotovitvi, da gre ob objavljenih slovenskih pesmih z imenom Fanny Haussmann najverjetneje za prevode njenih nemških pesmi. (S. B.)
122 V branje vam priporočamo
Blanka Bošnjak, 2015: Med sodobnostjo in tradicijo. Maribor: Založba Pivec. 197 str.
Monografija Med sodobnostjo in tradicijo Blanke Bošnjak prinaša literarne študije kratkih proznih form. V prvem delu monografije (Sodobnost) se avtorica ukvarja s sodobno slovensko literarno krat-koprozno produkcijo, njen fokus je usmerjen na avtobiografskost, potopisnost, fantastične elemente, minimalizem in tematizacijo nasilja v izbranih besedilih. V drugem delu (Tradicija) pa je avtoričina raziskovalna pozornost namenjena nekaterim starejšim slovenskim literarnim in polliterarnim krajšim zvrstem, od kratke proze, feljtona in reportaže do pridige.
Monografija Med sodobnostjo in tradicijo želi približati izbrani korpus tekstov sodobnih in preteklih ustvarjalnih zgibov, tudi v smislu didaktične uresničitve recepcijskega povezovanja starejših tekstov s sodobnimi, in je namenjena vsem, ki jih zanima krajša diskurzivna praksa slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev. (S. B.)