GEOGRAFSKI OBZORNIK udeleženec) in v višje in visoke šole (Višja šola za social- ne delavce v Ljubljani, 1 udeleženec), mentorji in sprem- ljevalci. Vseh skupaj je bilo 18. Vodja tabora je bil Jure Svoljšak. Tabor so moralno, materialno in s storitvami podprli: Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, ZOTKS (gibanje "Znanost mladini"), Republiški sekreta- riat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo (Od- bor za prostovoljno delo), Zveza društev slepih in slabo- vidnih Slovenije in meceni. Cilji raziskovalnega dela so bili: • vključitev oseb z motnjami vida v raziskovalno delo, • razvijati in vzpodbujati ustvarjalne sposobnosti, • vzgajati in učiti najosnovnejše metode terenskega dela, • spoznati geografsko okolje in življenje na Tinju kot objektivno stvarnost, • odstraniti miselne ovire, zgrajene iz napačnih pred- stav o življenju in delu oseb z motnjami vida, • razširiti krog ljudi, ki so ali bodo pripravljeni nepo- sredno ali posredno sprejeti medse tiste, ki se kakorkoli razlikujejo od drugih. Udeleženci so opravili osnovne raziskave s pomoč- jo mentorjev v geografskem, geološkem, biološkem in etnološkem delu kot osnovo za bodoče delo, ki naj pote- ka kontinuirano v različnih geografskih okoljih Slovenije. Na pridobljenih izkušnjah bo temeljilo nadaljno razisko- vanje (oblike, zgradbe, površine, teksture, strukture, slo- jevitost, razporeditev, anketiranje itd.). Geografski del (mentor Mirni Urbane, pomočnik Jure Svoljšak) jih je seznanil s prostorsko geografsko orientacijo Pohorja (reliefna karta, plastična folija), ti- pom naselja, njegovo funkcijo in s tipično pohorsko kme- tijo s pripadajočimi gospodarskimi poslopji. Socialnogeo- grafska anketa (sestavila sta jo mag. Metka Spes in Dra- go Kladnik) je bila nosilni steber raziskovalnega dela. Za anketiranje je bila potrebna temeljita metodološka pripra- va. Anketa je bila izdelana v pisavi slepih in v vidnem tisku. Slepi raziskovalec je spraševal in odgovore zapiso- val na stroj v pisavi slepih. Tudi spremljevalec je v anke- ti, napisani v vidnem tisku, zaznamoval in zapisal odgovo- re. Sprva so pri geografskem anketiranju načrtovali tudi uporabo kasetofonov, vendar se je ta metodološki pri- stop v tem primeru pokazal za manj uporabnega. Anketi- rance je bilo sprva strah brajevih papirjev v rokah razis- kovalcev, verjetno tudi njihove drugačnosti. Kasneje pa je ravno drugačen metodološki pristop k delu sprožil veder in sproščen pogovor, poln vprašanj. Udeleženci so anketirali 74 % prebivalcev na V. in M. Tinju. Anketa je bila razdeljena na več problemskih sklopov: demograf- ska problematika, kmetijstvo, oskrba z vodo, problema- tika okolja, upadanje števila šoloobveznih otrok. Pri sta- tistični obdelavi udeleženci zaradi pomanjkanja časa niso sodelovali. Mentor je dobljene vrednosti vnesel v grafi- kone na posebne plastične folije (reliefni zapis). Risar je grafikone izdelal tudi iz kombinacije materialov, s pomoč- jo katerih je vnešene vrednosti moč razločiti na otip. V fizičnogeografski ekskurziji so udeleženci posebno pozor- nost posvetili spoznavanju naravnega rezervata. Geološki del (mentor dr. Stanko Buser) raziskova- nja so udeleženci namenili spoznavanju kamnin v tem delu Pohorja. Polni novih spoznanj so si udeleženci poda- jali kamnine iz dlani v dlan in drug drugemu s čutili odkri- vali njim doslej neznan svet (plastovitost, zrnavost, zao- bljenost, ostrino, gladkost, hrapavost, vonj, okus, krh- kost, trdnost in kristale). Biološki del (mentor Albin Savli) raziskovanja je bil namenjen spoznavanju gozdne vegetacije in živalstva na poti od Tinja preko Svetega Vrha do Maroltove jelke. Etnološki del (mentor Veronika Aljančič, pomoč- nik Jure Svoljšak) raziskovanja je bil namenjen spoznava- nju domačih pesmi, noše, fantovskemu vasovanju, spozna- vanju dogodkov in običajev ob poroki, rojstvu, krstu, spoznavanju ohranjenega kmečkega orodja in notranjosti tipične pohorske hiše. Udeleženci so imeli tudi več srečanj z zunanjimi sodelavci, obiskali so nekaj umetnostnozgodovinskih spomenikov, predzadnji dan pripravili glasbcnorecitacij- ski nastop 'Trenutek svetlobe", zadnji dan pa so predsta- vitev osnovnih pripomočkov, ki jih uporabljajo v vsak- danjem življenju, popestrili s kulturnim programom. V sproščenem srečanju so krajani poudarili, da so se tudi oni veliko naučili od mladih raziskovalcev. Udeleženci so se aktivno vključili v raziskovalno delo, razvili raziskovalne sposobnosti, spoznali najosnov- nejše metode dela in s proučevanjem spoznali geografsko okolje in življenje tega koščka naše dežele kot objektivno stvarnost. Albin Savli, ki že vrsto let dela z učenci, prizadeti- mi na vidu, je o udeležencih prvega raziskovalnega tabo- ra za slepo in slabovidno mladino, Tinje 1990, dejal: "Pre- senečen sem spoznal, s kolikimi sposobnostmi zmorejo prizadeti na vidu raziskovati, kako se spremeni njihov odnos do spoznavanja in znanja zunaj šolskega okolja in kako vplivajo topli medčloveški odnosi na mlade in okoli- co, v kateri so.". TELETEKST Drago Pcrko Obveščamo vas, da je v aprilu Televizija Slovenija v sodelovanju z Zvezo geografskih društev Slovenije in 36 GEOGRAFSKI OBZORNIK Zvezo geodetov Slovenije uvedla rubriko z naslovom GEOGRAFIJA IN GEODEZIJA in to na strani 360 s praktično neomejenim številom podstrani. Rubrika je namenjena vsem geografom, geograf- skim in sorodnim institucijam, geografskim društvom in vsem ostalim, ki bi s svojimi obvestili, novicami in zani- mivostmi želeli sodelovati. Izvršilni odbor Zveze geo- grafskih društev je za urednika geografskih in geodetskih podstrani izvolil Marka Krevsa z Oddelka za geografijo na Filizofski fakulteti, ki dvakrat tedensko zbira prispev- ke v Zemljepisnem muzeju Slovenije na Trgu francoske revolucije 7 v Ljubljani in to v ponedeljkih in četrtkih do 12.00. Prispevke je potrebno oddati najmanj teden dni (priporočljivo še prej) pred objavo na teletekstu. Prva podstran vsebuje kazalo, na ostale podstrani pa je razmeščena vsebina. Vsako sporočilo naj bo z na- slovom vred dolgo največ 14 vrstic s po 40 znakov v vr- stici, kolikor je prostoro na tipični strani geografskih stra- ni teleteksta, le izjemoma so sporočila lahko dolga dve strani (28 vrstic). V mesecu aprilu in maju smo imeli od 8 do 10 podstrani. Objavili smo novice o novih geograf- skih publikacijah s kratko predstavitvijo vsebine (Geo- grafski obzornik 1 in 2, Zbornik Geomorfologija in geo- ekologija, Zbornik Primorje itd.), vabila na predavanja in ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva, vabila na različna predavanja na geografskih institucijah, vabila na razne predstavitve, razstave in podobno in celo vrsto geografskih zanimivosti (npr. združitev Jemnov, najbolj revne države, meje Slovenije, nepismenost v svetu, geo- grafsko znanje v šoli itd.). Vsebina naj bo torej taka, da bo zanimiva za čim širši krog ljudi. Vse informacije o geografskih straneh na teletekstu lahko dobite osebno ali po telefonu (061 332-611, Filizof- ska fakulteta) pri uredniku Marku Krevsu. 2. NATEČAJ Z A G E O G R A F S K O FOTO- G R A F I J O IN VIDEOPOSNETEK Drago Pcrko Vse tiste, ki v današnji številki pričakujete razpis 2. natečaja za geografsko fotografijo in videoposnetek obve- ščamo, da se je Ljubljansko geografsko društvo zaradi velikega zanimanja odločilo, da bo povečalo število kate- gorij, med drugim tudi za učence in dijake, in uvedlo še nekatere novosti, tako da razpisa ni v tej številki, ampak bo objavljen v četrti številki letošnjega letnika Geograf- skega obzornika, ki bo izšla predvidoma v septembru. Tudi tokrat naprošamo učitelje geografije, da na natečaj opozorijo svoje učence in dijake, saj si bo žirija prav njihova dela ogledala še s posebnim veseljem. R E O R G A N I Z A C I J A KOMISIJE Z A G E O G R A F S K O V Z G O J O IN I Z O B R A Ž E V A N J E Borut Drobnjak Pedagoške delavce v osnovnih in srednjih šolah ter na obeh slovenskih univerzah obveščamo, da je IO ZGDS na 1. seji 27. 3. 1991 sprejel pobude in predloge predsednika komisije za geografsko vzgojo in izobraže- vanje o njeni reorganizaciji. Komisija je po novem orga- nizirana na dveh nivojih: • ožji nivo: sekretariat (predsednik, podpredsednik in tajnik) in vodje delovnih skupin: 1. delovna skupina: problematika vzgoje in izobra- ževanja v osnovni šoli, 2. delovna skupina: problematika vzgoje in izobra- ževanja v srednji šoli, 3. delovna skupina: didaktika in metodika - teorija in inovacije, 4. delovna skupina: didaktična sredstva in pripo- močki, 5. delovna skupina: popularizacija geografije v javnosti; • širši nivo: sestavljajo ga na pobudo sekretariata izvo- ljeni delegati posameznih regionalnih geografskih druš- tev, ki bodo zadolženi za problematiko vzgoje in izobra- ževanja v geografskih društvih. Ožja komisija bo izdelala programske zasnove, v okviru katerih se bodo izvajali različni projekti (geograf- ske ekskurzije, priročniki, geografsko tekmovanje itd.). Realizacija projektov bo odvisna od kvalitete dela v posa- meznih geografskih društvih in njihovih nosilcev. S tak- šnim načinom organizacije bo ožja komisija koordinirala delo v posameznih geografskih društvih, podajala meto- dologijo, smernice in navodila za posamezne projekte in nadzorovala njihovo realizacijo. Vsi učitelji osnovnih in srednjih šol v Sloveniji so vabljeni, da se aktivno vključijo v delovanje šolske sekci- je v okviru svojih geografskih društev, lahko pa se tudi neposredno vključijo v delo ožje komisije, ki se sestaja vsako prvo sredo v mesecu ob 17.30 v prostorih Zemlje- pisnega muzeja Slovenije na Trgu francoske revolucije 7, Ljubljana. Podrobnejše informacije daje predsednik komi- sije Borut Drobnjak (telefon: 061 326-307). JUR I J K U N A VER: OB BREGOV IH SOČE Drago Pcrko Knjižico je v zbirki Pelikan na začetku leta 1991 izdala in založila Mladinska knjiga. Na naslovnici je barv- 37