A
1
GLASILO ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV I SLOVENIJE
BBBžfgg
(
\ ^
**;v. ^	ji .	;

J
... JiHi.. ■


'1
v	^
jsSbMŠ
i
k	'





L \
STT - petič in zadnjič v stečaj
Pogajanja za KP za kovinsko industrijo se lahko pričnejo
Koliko časa
se bomo še vozili z avtobusi
Trgovci pišejo Borutu Pahorju
Pogovor z Leopoldom Očkom, predsednikom SKEI v trboveljski strojni tovarni
Petič in
v stečaj
Z Leopoldom Očkom sva se srečala kar na območni organizaciji ZSSS v Trbovljah, kajti podjetje, kjer je bil Očko zaposlen kar 33 let, je te dni zaprlo svoja vrata. Delavci čakajo samo še na uradno razglasitev stečaja, da bodo knjižice odnesli na zavod za zaposlovanje. Njihove agonije s petimi stečaji v dobrih 15 letih bo konec.
Kako lahko neko podjetje gre kar petkrat v stečaj?
Strojna tovarna Trbovlje s skupaj okoli 1800 zaposlenimi je prvič zašla v težave v drugi polovici osemdesetih let. Leta 1987/88 jo je doletel prvi, še socialistični stečaj, ki se je takrat imenoval ukrep družbenega varstva.Takrat se je podjetje zmanjšalo za kar nekaj obratov od Makedonije do Sevnice. Za tretjino se je zmanjšalo tudi število zaposlenih, dobili smo novega direktorja in vse do leta 1991 delali predvsem za jugoslovanske, zlasti za bosanske in srbske trge.Vojna je stvari obrnila na glavo, saj so ti trgi razpadli in tako smo že junija 1991 ustanovili dve hčerinski podjetji, Orodjarno in STT Strojegradnjo, d. d. Septembra tega leta smo bili namreč spet v stečaju, ljudi in vse posle pa smo prenesli na STT Strojegradnjo.Takrat se je število zaposlenih z okoli 1200 zmanjšalo na vsega 650 v Strojegradnji in 50 v Orodjarni. STT je šla v stečaj in potem v prisilno poravnavo in še nekaj časa živela brez zaposlenih. Mi pa smo v okviru Strojegradnje delali dalje. Že hitro so se pokazale težave, saj trga še vedno ni bilo, s tem tudi ni bilo pravega dela, predvsem pa svojega programa zaradi blokiranih komunikacij z "jugom” nismo več mogli tržiti.Vendar smo proizvodnjo še kar vlekli naprej, plače pa so bile zato nizke, nekaj smo jih dobivali celo v bonih in podobno.To je trajalo vse do leta 1995, ko smo šli tretjič v stečaj. Ker pa smo proizvodnjo želeli še ohraniti, smo iskali rešitve. Nekdo iz prejšnje garniture vodstvenih delavcev je prevzel posle in morali smo imeti firmo, da bi lahko delali, Strojegradnja v stečaju tega ni več bila sposobna. Rešitev smo našli v tem, da je Orodjarna začasno prevzela posle. Menili smo, da je bolje, da še malo počakamo, da bomo videli, kaj bo s Strojegradnjo, ali je še možna prisilna poravnava.V upniškem odboru,
v katerem sem bil tudi sam, smo se pogovarjali z glavnimi upniki. Največji upniki smo bili delavci, kajti dolgovali so nam tri plače in še kup drugih stvari, in pripravili smo načrt za prisilno poravnavo. Leto dni pozneje, to je julija 1996, je bila ta tudi potrjena in posli so se avgusta prenesli nazaj na Strojegradnjo. Takrat nas je ostalo le še 150, kasneje se je število še povečalo do 180. Do lani spomladi smo delali brez večjih pretresov. Plače so bile redne in dobivali smo vse, kar nam je pripadalo. Potem pa se nam je "zgodil” veliki posel z Malezijo, ki nas je pokopal.
Zakaj je bil ta posel tako usoden za vašo tovarno?
Ekonomski strokovnjaki so nam govorili, da je tvegano vse staviti na en tako velik posel, vendar se je naše vodstvo tako odločilo. Preko nemškega podjetja Koch smo bili nosilci teh poslov, kot kaže pa je prišlo do nepravilnosti, svojega dela nismo opravili, kot bi ga morali, v pogodbi pa so bile tudi takšne klavzule, zaradi katerih smo propadli. S to nemško družbo nismo še rešili spora, koliko je kdo komu dolžan. Če bi ga bi rešili, šlo je za velike vsote, bi lahko po mojem ohranili našo tovarno in delovna mesta. Utemeljen sum je bil podan in zato je bila tudi vložena kazenska ovadba za ugotavljanje odgovornosti direktorja.Vendar se od takrat še ni nič premaknilo.
Podjetje že lani čez poletje ni več imelo denarja za plače in od septembra jih tudi nismo več dobili. Bili smo v brezizhodnih razmerah. Konec novembra je zato prišlo do upora zaposlenih in ustavitve proizvodnje.
Moram še dodati, da je pred tem podjetje STT Strojegradnja kot stoodstotna lastnica znotraj ustanovila še hčerinsko podjetje, to je STT IM, d. o. o.Ta je bila registrirana za vso dejavnost. Eden naših poslovnih partnerjev, inženiring biro iz Radovljice, je bil pripravljen pripeljeti posle in obdržati kar največ zaposlenih. In to smo tudi storili. S 4. decembrom
lani smo tako vsi zaposleni, razen nekaj tistih, ki so bili zaposleni za določen čas, prešli na firmo STT IM, d. o. o. Ker do spomladi letos spori z Nemci še niso bili rešeni, je bil maja uveden stečajni postopek za STT Strojegradnjo. Da bi dobili izplačila iz jamstvenega sklada, smo se spet za nekaj časa prezaposlili v Strojegradnjo in nato nazaj v STT IM.
Tudi v tem slednjem podjetju so se že maja letos začele težave. Bilo je premalo poslov, zato so bili tudi zamiki plač vedno daljši in kmalu smo spoznali, da bomo ostali vsaj brez ene plače. Potem pa je oktobra prišlo do spontane ustavitve dela in zaposleni smo sklenili, da tako več ne gre. Ker je bila firma STT IM v stoodstotni lasti podjetja STT Strojegradnja, smo poklicali lastnika, to je stečajnega upravitelja Andreja Marinca, naj nam pojasni razmere. Obljubil nam je, da bo vse pregledal in nam sporočil, ali se da kaj še rešiti. Rekel je, da bo poskušal najti tudi kakšnega strateškega partnerja ali zamenjati vodstvo, kot zadnje pa bi lahko sprožil stečajni postopek. Želel je, da mu damo za aktivnosti in premislek nekaj časa, in dogovorili smo se, da nam bo do 17. novembra sporočil svoje ugotovitve.V tem času smo še hodili v službo, dela pa je bilo malo, zato smo izrabili dopuste, proste ure in podobno. Stečajni upravitelj nam je dogovorjenega dne povedal, da še ima nekaj ponudb za najem ali odkup, zato smo mu dali čas še do 22. novembra.Takrat nam je povedal, da ponudbe niso bile realne in da nam preostane le stečaj, saj je podjetje s 136 zaposlenimi v STT IM pridelalo kar sto milijonov dolgov samo iz naslova plač. Obljubil je še, da bo stečaj izpeljal po hitrem postopku in te dni bo na oglasni deski že viselo obvestilo. Petnajst dni po odpovednem roku bomo šli na zavod. Tam nam mirujejo že pravice iz prejšnjega stečaja Strojegradnje v maju in jih bomo spet aktivirali. Radi bi prišli na zavod do 15. decembra, da bomo tako lahko že januarja dobili prva nadomestila. Decembra bomo ostali brez dohodka, zaposlenim bo pomagal le sindikat podjetja s še nekaj malega denarja, ki nam ga je ostalo, nekaj bo primaknil še republiški SKEI. S tem bomo pomagali najbolj ogroženim, seveda pa je najtežje določiti merila, kdo so ti. Ljudje se bodo morali znajti tudi sami.
Kakšne možnosti imajo delavci STT-ja za zaposlitev?
Ne prav velike, čeprav so kovinarski poklici v Sloveniji deficitarni.To pa zato, ker gre predvsem za starejše delavce. Povprečna starost naših zaposlenih je 47 let, največ nas je torej starih od 45 do 55 letVelik problem v Trbovljah je tudi, da imajo nekateri teh delavcev zakonske partnerje, ki so ostali brez službe, in tako so cele družine brez pravih dohodkov.To so velike travme. Sam sem jih tudi že doživel, ko sva leta 1995 za nekaj časa oba z ženo ostala brez dohodkov in z dvema šoloobveznima otrokoma.Travme se potem prenašajo na otroke in to za celo družbo ni dobro.

Delavska enotnost, ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinova 4.1000 Ljubljana. Za izdajatelja Milan Utroša, sekretar, tel. 01/43-41-239. Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednik Tomaž Kšela, novinarka - tehnična urednica Mojca Matoz, tel. 01/43-41-264. Naročnina, tel. 01/43-41-283. Faks 01/23-17-298. E-pošta: nde@sindikat-zsss.si-Posamezna številka stane 310 tolarjev.Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688. DTP: GALdesign.Tisk: DeloTČR d. d., Dunajska 5, Ljubljana. Ministrstvo za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. ISSN 1408-5569
Trbovljah tudi ni prave perspektive, saj ne nastaja n°beno podjetje, nobeno se tudi ne razvija. Celo lentama, ki je eno redkih uspešnih podjetij, postaja pS,e svtomatizirana in zmanjšuje število zaposlenih, . večjih problemov v naši dolini je odhod . raženih kadrov. Po študiju se mladi ne vračajo ker nimajo kam. Propadla je tudi kovinarska šola, j sm° i°v socialističnih časih imeli ob naši tovarni. a le bila za nas prava valilnica kadrov in izobraževalni t.eriter tU(:li za širše območje. Štipendirali smo inženirje, dri£S° razum^'vo P° vsa^<ern ste^aiu vse odhajali
ie to stečaj res zadnji?
kislim, da je.Težko verjamem, da se bo na tem delu trojne tovarne še odvijala kakšna kovinskopre-e ovalna dejavnost. Bil bi vesel, če se motim.
Bo Pa ta stečaj trd pristanek za nas delavce, kajti Prejšnje^ vodstvo Štrojegradnje je skoraj vse ^premičnine dalo pod hipoteko in stečajne mase ni J6 Vzeti: ^staliso le stroji, ki pa so stari, saj je Novejši star že 18 let.V stečajnem postopku bodo j1?1 P0Pktani hipotekarni upniki, za delavce bo ostalo o oialo. Po oceni stečajnega upravitelja lahko delavci Podkujemo največ deset odstotkov poplačila za Pravnine in neizplačane plače.
l0!*! delavci niti denarja ne boste vsega videli. Moje za vse to kriv?
j^kaj vzrokov iz leta 1991 je objektivnih, vse drugo Pa s° napake, ki jih je delalo vodstvo Strojegradnje
od leta 1996 naprej, predvsem zadnja in največja v poslu z Malezijo. Ker ga podjetje ni speljalo, je propadlo, če bi ga, bi bili dobički ogromni in bi uspešno delali. Za vse to nismo krivi delavci, ampak vodstvo. Zaposleni smo tisti, ki smo ostali brez treh plač, oziroma v petnajstih mesecih dela kar brez šestih plač, tri nam namreč dolguje še podjetje mati. Nekaj poslov je sicer še nedokončanih in jih zdaj še končujemo, da bi vendarle nekaj denarja še priteklo in bi lažje poplačali delavce. Tiste tri plače nam bo namreč poplačal jamstveni sklad v obliki zajamčene plače, in to šele nekje v februarju ali marcu, ko bodo vsi postopki in roki za nami. Pri tem se sprašujem, kako težko ljudje že sedaj živijo in dokazujejo, da je meja revščine lahko zelo nizka.
VTrbovljah naše težave stopnjujejo še težave okolice, kajti v relativno kratkem času je v tej dolini šlo v stečaj veliko podjetij, brezposelnost pa je že preko 20-odstotna. Trbovlje je ostalo samo, politiki le govorijo, dejanj o tem, kako preživeti in kako bo kaj boljše, ni. Naredilo se za nas ni nič.
Ljudje so ostali brez besed.v STT-ju smo bili že nekaj časa zelo prestrašeni in nismo upali nič govoriti. Zdaj so nekateri jezni in iščejo krivce in grešne kozle v vseh, tudi v sindikatu, ki pa je v tem trenutku ostal še edini, ki jim vsaj malo lahko pomaga.
Vi ste vse stečaje doživeli kot predsednik sindikata v podjetju?
Imel sem to "srečo”, da sem postal predsednik sindikata ravno takrat, ko je bil izveden prvi stečaj
oziroma ukrep družbenega varstva in od takrat sem le z enoletno prekinitvijo to tudi ostal. Bil sem zraven pri vseh petih stečajih in se sprašujem, ali je kateri sindikalni funkcionar doživel take travme kot jaz. Rad bi ga namreč spoznal. Pridobil sem si ogromno izkušenj, sprašujem pa se, ali je dobro biti tako dolgo na taki funkciji. Še vedno mislim, da sem funkcijo opravljal pošteno in iskal kompromise med dobrim in slabim. Dopuščam možnost, da se kdaj nismo dobro odločili, vendar mislim, da bi bile druge odločitve še slabše.
Zdaj razmišljam, kaj bo naprej z mano. Zavedam se, da z 52 leti ne morem več dobiti zaposlitve, še posebej, ker nosim s sabo še pečat sindikalista. Ni mi žal, da sem vsa ta leta delal za sindikat, nanj sem ponosen, drugače tega ne bi delal. Krivice so me vedno bolele, vedno pa sem čutil tudi pripadnost sindikatu. Moti me, da sem kljub visokemu odstotku članstva v našem podjetju, vedno je bilo namreč od 80 do 90 odstotkov zaposlenih članov sindikata, prevečkrat čutil, da vsi člani niso bili pravi pripadniki organizacije, da niso stali za svojimi voditelji, ko smo se izpostavljali zanje, in so bili dostikrat premalo solidarni z drugimi. Prevečkrat se mnogi žal zapirajo vase, mislijo le nase in so celo zavistni drugim. Če bi drugače razmišljali, bi več dosegli.
Zaključujem torej to obdobje svojega življenja in ni mi žal.Vsem.ki mi sedaj očitajo, da sem se s sindikalnim delom okoristil, odgovarjam, da to ni res.
Mojca Matoz
fer„SfKE,G*eriera'
Pogajanja se khko pričnejo
c
l ^.^tiikom SKEI smo se pogovarjali zlasti o 0yjr Vn' P0g°dbi dejavnosti. Kot kaže, so glavne I,re branjene in pogajanja o tarifnem delu ko-; ^ne pogodbe bi se lahko kmalu začela. Beseda l 1 a tudi o reševanju problemov v več podjetjih ^nske in elektroindustrije, ujisija za nedvoumno tolmačenje kolektivne pogod-
zakr^ aVn°St' *e normatvni pogodbe uskladila z je ° klovnih razmerjih. Izvršni odbor SKEI verifi6 $i i1' ^ot se usl<laienl dogovor imenuje,
Verifirir,! 10	uiMdjcm uuguvui Niieiiu|e,
dgu j • '°novenibra, združenja pri GZS in sekcije Gaize ' ^ nai ^ 0 niem odločali 26. novembra, be za h z..c*08pvorom o normativnem delu pogod-
Prihai^j n P056^! zaradi tega, ker je ves čas , J o QO raznih Taniotnu
arUjim , - raznib zapletov. Delodajalci so med Ta it 23 teva^ tudi mnenje komisije za tolmačenje. ug°tovila, da za to ni pristojna. Oblikovala je
le strokovni predlog, ki je podlaga za novi aneks. Verifikacija normativnega dela kolektivne pogodbe po Gajzerjevem mnenju odpira vrata tudi za pogajanja o tarifni prilogi, ki bi se lahko kmalu začela. Do vstopa v EU bi namreč bilo dobro kolektivno pogodbo uskladiti v celoti, meni naš sogovornik.
In kaj bo SKEI uveljavljal v tarifni prilogi? Predlog so
delodajalci dobili že v juniju, vendar so pogajanja o njem zavrnili, po podpisu aneksa pa formalnih razlogov za zavračanje ne bo več. Možnosti sta le dve, ali odgovor na predloge SKEI ali nasprotni predlog delodajalcevAmbicija SKEI je izhodiščne plače približati minimalni plači, torej povečati najnižje plače. Drugi cilj je izhodiščne plače zamenjati z osnovnimi.To so na primer dosegli že sindikati v javnem sektorju in ni razloga, da to ne bi bilo mogoče tudi pri kovinarjih. Podobne načrte in probleme kot SKEI imajo tudi drugi industrijski sindikati, povezani v ZSSS. Ti so v okviru koordinacije delodajalcem posredovali zahtevo za nadaljevanje pogajanj. Tudi drugi sindikati želijo razmere urediti že pred vstopom v EU. Za pogajanja je sedaj zadnji čas, meni Gajzer.
Kako pa naš sogovornik vidi probleme delavcev v STT Strojegradnji, Iskri Kondenzatorjih, Elektroniki? Problem 130 delavcev, ki bodo ostali brez dela v Trbovljah, je zelo težak. Delniška družba in hčerinsko podjetje jim namreč dolgujeta skoraj šest plač. Denarja iz stečajne mase ne bo dosti, na denar iz Jamstvenega sklada pa bo treba čakati. Prizadetim bo tegobe malo ublažil le SKEI, ki jim bo izplačal solidarnostno pomoč. Hudo je tudi vVelenju, kjer je vrata zaprla Elektronika in odpustila 340 delavcev. Lastniki so sicer načrtovali dokapitalizacijo, vendar z njo niso uspeli.Tuja večinska lastnika sta po neuradnih podatkih našo državo zato
že zapustila. Očitno država nima mehanizmov, da bi v takšnih podjetjih intervenirala in zaščitila zaposlene, ugotavlja Gajzer. Prizadeti delavci lahko računajo le na denar zavoda za zaposlovanje, stečajna masa je velika neznanka.
Hudo je tudi v Semiču, kjer so Kondenzatorji dve leti v lastništvu nemške družbe AEG KuW (kondenzatorji in usmerniki). Gajzer je prepričan, da je sprememba lastnika nujna. Stavkovni odbor je z upravo sklenil dogovor, ki se ne uresničuje v celoti. Več kot 1070 zaposlenih prejema neto plače v dogovorjenih rokih, davki in prispevki za zadnje tri mesece
pa niso poravnani. Delavcem podjetje dolguje še letošnji regres.
Morebitni kupec (kandidata sta Iskra Holding in Hypo Alpe-Adria bank) bo moral tovarno najprej dokapitalizirati, po nekaterih mnenjih pa bo potrebno tudi kadrovsko prestukturiranje. Nemški lastniki so iz tovarne, ki ima več kot dovolj dela, očitno potegnili preveč in sedaj ne morejo zagotoviti nemotene proizvodnje. S podjetjem iz Berlina je očitno še kaj narobe, saj je Gajzer obveščen o stečaju še ene njegove tovarne v Nemčiji in težavah tovarne na Češkem.
Tudi v Semiču se je pokazalo, da država ni zmožna dovolj nadzirati dogajanj v podjetjih. Ukrepala bi lahko že zaradi tega, ker so poslovno poročilo za leto 2002 pripravili šele letos jeseni in še ni bilo obravnavano na skupščini podjetja.
SKEI si bo tudi v Semiču prizadeval, da bi čim več delavcev ohranilo delo in na njem temelječo varnost Za presežne delavce pa bo SKEI zahteval uporabo ukrepov aktivne politike zaposlovanja. O tem se je Gajzer že dogovarjal z ministrom za delo, verjetno se bo moralo vključiti tudi gospodarsko ministrstvo.
Civilna tribuna o socialnem partnerstvu (2)
niso prepovedana, le...
Drugi del civilne tribune o socialnem partnerstvu, ki so jo prejšnji četrtek sklicali predstavniki delavcev v državnem svetu, ni postregel s prav veliko odgovori na vprašanja iz prvega dela. Čeprav je bilo udeležencev, še posebej sindikalistov, nekaj več kot teden dni prej, se je predsednik GZS očitno želel izogniti nadaljevanju polemike. Podpredsedniku, ki mu je bila zaupana dolžnost zastopati zbornico, pa je ušla le izjava, da je pri GZS v službi in zato ne more govoriti drugače. Uvodničar Miha Burger je najprej citiral Ladislava Kalužo, ki je v prvem delu tribune dejal, da je največja pomanjkljivost socialnega dialoga pomanjkanje dialoga. Tisti, ki imajo moč in oblast, se pogajati ne želijo. Rešitev je po Burgerju v uvedbi zavezujočega dialoga, ki bi temeljil na moralnih načelih in spoštovanju dogovorjenega.
Korporativizem naj bi bil vprašljiv
Poslanec Nove Slovenije Janez Drobnič je najprej dejal, da mora biti parlament odprt za socialni dialog. Menil je tudi, da država z razvijanjem dialoga postaja korporativistična.V njej se razvija partnerstvo, ki ni skladno z antagonizmom, prevladujočim tržnim načelom. Je korporativizem res prava smer, se je vprašal. Poslanec je še menil, da imajo organizacije z obveznim članstvom drugačen položaj kot sindikati s prostovoljnim članstvom. Ker imajo organizacije z neobveznim članstvom boljšo moralo, se v NS nagibajo
k neobveznemu članstvu v zbornicah. Z zakonom o GZS bi tako veljalo kaj narediti. Če predstavnik organizacije z obveznim članstvom izjavi, da je socialni dialog v Sloveniji vzoren, to nanj meče čudno luč. Po Drobniču je Evropa nekonkurenčna zaradi obveznega članstva.
Jovo Labanac je menil, da je socialni dialog v podjetjih učinkovit.Tu ni tako, saj so prisotni skoraj sami sindikalisti. Kolege je zato pozval, naj odidejo še oni. Ivan Cencej iz sindikata brezposelnih je dejal, da so ti ljudje odrinjeni na rob družbe. Izrazil je tudi razočaranje nad sindikati, saj z njimi ni bilo dialoga. Miro Sotlar je najprej ugotovil, da je v Evropski uniji osem držav, ki imajo v zbornicah obvezno članstvo, v sedmih pa je neobvezno. Citiral je gradivo evropske komisije, po katerem naj bi v Sloveniji bil nerazvit le dialog za nekatere poklice. Citiral je tudi drugo točko izjave, ki jo je s predstavniki sindikatov podpisal 9. aprila. Z njo so se tudi sindikati zavezali za prenovo splošne kolektivne pogodbe, je poudaril. Poleti so podpisali kolektivno pogodbo za poštne in kurirske dejavnosti, pogajanja potekajo še o nekaterih.Več kot polovico kolektivnih pogodb so že uskladili z zakonom o delovnih razmerjih. Pri kolektivni pogodbi za kemijo je zastoj, ker sindikati nočejo uskladiti njen normativni del. Pogajanja o vseh tarifnih prilogah se lahko začnejo takoj po uskladitvi normativnih delov.
Sotlar je omenil še ugotovitev iz poročila o vstopanju v ERM2, po kateri moč sindikatov omejuje možnost zniževanja plač in da je zato naš dela nefleksibilen. Kritičen je bil tudi do države, saj ne znižuje davkov in ne skrbi dovolj za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva.
S Sotlarjem je takoj polemiziral Milan Utroša. Zameril mu je zlasti, da je iz različnih gradiv citiral le tisto, kar ustreza GZS. Izpustil je denimo stavek, da je treba spodbujati socialni dialog med organizacijami s prostovoljnim članstvom in tudi razvoj teh organizacij. ”Ne moti nas, da ima zbornica obvezno članstvo in članarino, moti pa, da sodeluje v socialnem dialogu. Na to opozarjamo in zato nas ni zraven pri splošni kolektivni pogodbi. Zbornice osmih evropskih držav ne sodelujejo v socialnem dialogu, sodeluje le avstrijska zbornica. Avstrija je edina država z delavsko zbornico in le eno sindikalno zvezo,
zaradi česar je povsem neprimerljiva z namii" je dejal Utroša.
To, kar se je dogajalo po koncu pogajanj o kolektivni pogodbi za kemijo, je zavajanje, je diktat, ni dialog, je menil Janez Justin. Podpisati bi morali 6. novembra 2002, sedaj pa se sklicujejo na pogajanja o prenovi splošne kolektivne pogodbe. Oktobra smo v koordinaciji industrijskih sindikatov ponovno pozvali k pogajanjem in še je čas, da jih začnemo, je menil Justin.
Strah pred Kitajsko
Vrnil sem se v socialni dialog in srbel bom, da bo združenje delodajalcev prepoznavno, je udeležence pozdravil Samo Hribar, novi sekretar združenja delodajalcev. Skrbel bom da bo vsebina pomembnejša od formalnih vprašanj.
"Premalo se zavedamo, da bi morali biti delodajalci in predstavniki delavcev večji zavezniki. Da bi preživeli, bomo namreč morali stopiti skupaj.
Leta 2008 večina gospodarstva ne bo več v naših rokah. Podjetja bodo vodila mednarodna finančna združenja. Politika bo zaradi tega izgubila svojo moč Ker bodo delali boljše in ceneje, bo Kitajska postala velesila.
Tu ni tistih, ki držijo škarje in platno v rokah. Živeti z minimalno plačo je težko.Vendar večji del slovenske industrije kmalu ne bo imel več dela, kar 20 odstotkov delavcev v njej je nekvalificiranih. Kondicija gospodarstva je vse šibkejša. Letos podpisanega socialnega sporazuma pa ne izvajamo," je sklenil Hribar. Pobudo za pogajanja o prenovi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo je prišla šele 30. julija.To pomeni, da so imela zbornična združenja od 9. aprile do konca julija (skoraj štiri mesece) prepoved pogajanj, je ugotovil Srečko Cater.V teh razmerah je smešn® omenjati podpis kolektivne pogodbe za pošto. Zakal usklajenega normativnega dela kolektivne pogodb® za živilsko industrijo ne nesete v objavo na Uradni list, je vprašal.
Drago Gajzer je najprej kritično dogovora o uveljavitvi novega plačnega modela. Žara®1 tega je menil, da delodajalci niso partnerji sindikati in tudi njihovi zavezniki ne morejo biti. Če bomo vt; postavili dobre partnerske odnose, bomo lahko tu®1
Bezniki, je menil. Kritičen je bil tudi do Sotlarjevega T^ja o nemožnosti zniževanja plač. Izkušnje kažejo, a ^^ost 20-odstotnega zniževanja plač, veljala je Pretl leti, ni rešila nobenega podjetja, še posebej ne more ^šiti slabih podjetij. Slabi zgledi ne omogočajo Postavljanja fleksibilnega trga dela. abo je, da podjetja ne spoštujejo določila kolektivnih Pogoab o plačilnem dnevu. Čeprav izplačajo plače z p^ojih GZS ne opomni.
0 Kajzerju so socialni konflikti v Avstriji nastali šele P° poskusu, da bi zarezali v socialne pravice. Sicer Pa 1® minimalna plača v tej sosednji državi približno onaka povprečju vseh naših plač. atrnen Leban je najprej citirala predsednika z oženja delodajalcev, ki je za Dnevnik pred časom ^avil,da ne želi biti bogat med slabo plačanimi delavci, menila je tudi nizke plače natakarjev, ki jih ni mogoče zn|zevati,saj tedensko delajo tudi po več kot 200 ur. »®.zel'mo si Amerike in njenega zdravstva ter revščine, Ze 'mo si Švedske, je poudarila. Če narejenih izdelkov jje moremo prodati, so krivi menedžerji in ne delavci. 0 besedah Bojana Hribarja od zunaj zgleda, kot a v lavnem sektorju poteka socialni dialog in je vse z naPePŠem redu. dejansko pa lahko vlada ureja zadeve tostranskimi ukrepi. To ni dobro za razvoj plahega partnerstva, je menil.
°bre gospodarske razmere so tudi v interesu de-avtv in sindikatov, je menil Dušan Semolič. Ob Propadu podjetij namreč delavci izgubijo daleč največ, e Pa dobijo druga dobro plačana mesta. Prizadevanja uspešnost podjetij bi morala delodajalce in sindikate tževati, vendar to ni mogoče, če se želi konku-ttost izboljšati z zniževanjem tako in tako nizkih
plač.Vse preveč ljudi po Semoliču prejema prenizke plače.
"Kondicija gospodarstva je po oceni vlade dobra, saj se sicer ne bi odločila za hitro vstopanje v evropsko monetarno unijoTo nam daje možnost, da odpravimo tudi druge probleme. Kredibilni socialni partnerji to zmoremo.
Tisti pri koritu si sprememb ne želijo
V	vladi in EU se zavedajo, da je pripravljenost slovenskih sindikatov za dialog prednost, ne nas siliti, da bi uporabili druge metode. GZS je cokla razvoja socialnega partnerstva in to moramo odpraviti. Ključen problem je pri državi, ki je sprejela takšen zakon o GZS. Ker je država rekla, da naj GZS sklepa tudi kolektivne pogodbe, je to paradržavna organizacija. Pritisniti moramo na vlado, da bo krepila prostovoljna združenja delodajalcev.
V	ozadju so tudi velike igre. Čisti dobiček v Mercatorju je v devetih mesecih porasel za 96 odstotkov in tisti, ki so ga deležni, si ne želijo, da bi bilo kaj drugače. Upajo si celo trditi, da bi deset tolarjev več za uro dela delavcev vodilo k propadu firm. Ob tem pa so nagrade članov uprav zaščitene bolj kot kočevski medvedi," je zaključil Semolič.
Osebno sem predlagal, da bi obvezno članstvo podjetij v GZS ukinili, vendar to ni bilo sprejeto, je dejal Leo Šešerko. V naši državi bi morali znižati davke in prispevke, saj so delovna mesta med najdražjimi in gospodarstvo ne more biti konkurenčno.Vendar tega
dinarska konferenca vodstva ZSSS
Za trinajsto tlačo in božičnico
. uovinarski konferenci ZSSS ta ponedeljek so ^Usan Semolič, Milan Utroša in Metka Roksandič sJv,ec °,esed namenili socialnemu partnerstvu. Menili nar 2 - ne rnore biti več socialni partner, saj je p,3 rzavna institucija. Brane Mišič pa je razložil ^rj^iodajalcem.naj bi še letos izplačali čim več
naše° 'Z.^U^tv' ^ iz kroga socialnih partnerjev v tokrat ClS0P'su Poročamo tudi na drugih mestih, taradi ° .v^amo poudarke s konference. GZS je Cokl ,svol'b ravnanj in obveznega članstva postala je £2$' Zav'ra razvoi socialnega partnerstva. Država Uredila ta status in ima v njenem nadzornem
svetu svojega predstavnika. Prek njega se lahko vpleta v bipartitno socialno partnerstvo, kar ni dobro. ZSSS pričakuje, da bo vlada pripravila predlog sprememb zakona o gospodarski zbornici in s tem odpravila problem. To je tudi dolžna, saj je reprezentativnost sindikatov uredila že pred desetimi leti, o reprezentativnosti delodajalcev pa še ni rekla ničesar. Država mora to narediti tudi zaradi tega, ker delodajalci mislijo, da je z njihovo reprezentativnostjo vse v redu in naj bi tako tudi ostalo. Obvezno članstvo v zbornici je obratno sorazmerno z odgovornostjo za njeno ravnanje.
Slovenija je v pogajalska izhodišča za vstop v EU zapisala tudi, da naj bi GZS svojo vlogo socialnega partnerja prepustila prostovoljnim delodajalskim organizacijam. Sedaj pred vstopom v EU je zadnji čas, da to tudi uresničimo.
Izplačilo 13. plače in božičnic omogočajo tako splošna kolektivna pogodba kot pogodbe dejavnosti. Izplačilo 13. plače ureja tudi dogovor o politiki plač za obdobje 2002-2004. Božičnico je treba razumeti zlasti kot darilo delodajalca delavcem za pripadnost podjetju. Trinajsto plačo pa zahtevajo zlasti sindikati, saj je treba zanjo plačati tudi prispevke in se tako šteje tudi v pokojninsko osnovo. Trinajsto plačo lahko štejemo tudi kot udeležbo zaposlenih pri ustvarjenem
ne bi smeli narediti tako, da bi ukinili socialno državo. Tuje firme pri nas so sposobne dobičke skriti. Od obremenjevanja plač bi zato morali preiti na obremenjevanje posledic za okolje in porabo energije. Plače so le eden od treh dejavnikov konkurenčnosti. Poleg njih je treba upoštevati tudi sposobnost menedžerjev in naravne danosti. GZS na primer ni niti odgovorila na zaprosilo, naj se udeleži konference o drugem tiru proge Koper-Divača.Če drugim razlagajo, kaj je prav, bi v GZS morali tudi sami kaj narediti, je menil Šešerko.
Boris Mazalin je menil, da bi bilo treba dobiček socializirati in pri tem voditi socialni dialog. Po besedah Toneta Rozmana o viziji socialnega dialoga (ki je v naslovu tribune) ni mogoče govoriti, ker nekaterim zadošča, da sindikate nadzirajo, opozoril je tudi na povečevanje proračunske porabe in vprašal, kdo to plačuje. Ker to ne more trajati v nedogled, bo mogoče prišlo do državljanske nepokorščine, komu bo mogoče tudi počilo, je menil Rozman.
Strinjate se, da je neto plače treba povečati, stopimo torej skupaj, je zaklical Sotlar. Za socialne transfere daje Slovenija kar 120 milijard tolarjev, med prejemniki so tudi ljudje, ki niso v tako slabem gmotnem položaju. Pogajanj v dejavnostih nismo prepovedali. Ce umaknete stop za pogajanja in kolektivno pogodbo objavite v Uradnem listu, se z vami strinjam, je odvrnil Čater.
Predsedujoči Doro Hvalica je po končani razpravi lahko le ugotovil, da bo pred morebitnim tretjim delom javne tribune potreben krajši premor.
Franček Kavčič
dobičku. ZSSS je to plačo začela zagovarjati leta 1996, ko jo je prejelo kakšnih dva odstotka zaposlenih.V lanskem letu je trinajsto plačo prejelo 14 odstotkov zaposlenih. Če bi maso denarja za to izplačilo razdelili na vse delavce, bi posameznik povprečno prejel po 14.519 tolarjev. Največje zneske so lani izplačali v kemični industriji, in sicer po 130.500 tolarjev. Podjetja, ki nas oskrbujejo z vodo, elektriko in plinom, so izplačala povprečno po 66.000 tolarjev, banke in zavarovalnice pa po 50.840 tolarjev. Zaposleni v predelovalnih dejavnostih so prejeli le po 16.230 tolarjev, v lesarstvu po 705, v usnjarski industriji po 420, v tekstilni industriji pa po 1137 tolarjev. Božičnico, ki znaša od 5000 do 10.000 tolarjev, izplačuje manj podjetij kot 13. plačo. Božičnica in 13. plača skupaj pa sta daleč največji v kemični industriji, kjer znaša seštevek povprečno 450.000 tolarjev. Zanimivo je še to, da so 13. plače deležni tudi tisti z individualnimi pogodbami, v povprečju so prejeli po 535.000 tolarjev, v kemični industriji kar po 1.200.000, v bankah in zavarovalnicah pa po 908.000 tolarjev.
Brane Mišič pričakuje, da bo letos 13. plačo izplačalo še več podjetij kot lani, še posebej vsa dobra podjetja.
EK.
Pogovor s Klemente Luketo, predsednico sindikata SDPZ v tolminskem Avtoprevozu
trn
brez zapletov oodpisali novo volektivno pogodbo


Klementa Luketa je računovodkinja v družbi PSC ter predsednica združenega sindikata podjetij Avtoprevoz, PSC in Avtocvet iz Tolmina. Avtoprevoz ima okoli 130, PSC 60,Avtocvet pa osem zaposlenih, skoraj tri četrtine jih je članov Sindikata delavcev prometa in zvez (SDPZ). Povedala nam je marsikaj o razmerah v dejavnosti prevoza blaga v cestnem prometu in v podjetju Avtoprevoz, kjer so pred slabima dvema tednoma podpisali novo kolektivno pogodbo.
Kakšna je bila pot do nove podjetniške kolektivne pogodbe v Avtoprevozu?
Takoj ko so me z Dalmatinove obvestili, da je panožna kolektivna pogodba za prevoz blaga v cestnem prometu odpovedana, smo pri nas začeli pospešeno delati na tem, da bi še letos podpisali podjetniško kolektivno pogodbo. Direktor temu ni nasprotoval. S pomočjo strokovnega sodelavca SDPZ, Braneta Mišiča, smo jo po posnetku dejanskega stanja v podjetju tudi sestavili, pregledala jo je še moja namestnica, ki je pravnica. Direktor je njenemu pregledu zaupal in kolektivno pogodbo brez težav tudi podpisal.Vse je šlo tako gladko skozi, da nisem mogla verjeti, saj sem pričakovala kakšne odpore. Mene je vodila predvsem misel, da uredimo vse kar najbolje za delavce in zaščitimo njihove interese. Družbi Viator Vektor, ki je večinski lastnik Avtoprevoza od začetka lanskega leta, ne zaupam povsem.
Družba Prevoz, ki je bila sestavljena iz podjetij Avtoprevoz, PSC in Avtocvet, je imela več kot 50-
letno tradicijo in precejšen ugled na našem koncu. Matična družba in firma Avtoprevoz sta se avgusta lani združili in ohranili ime Avtoprevoz.Ob združitvi je lastnik Viator Vektor desegel delni odpis dolga do države in se s tem zavezal, da bo naslednjih pet let vlagal v družbo. Letos avgusta je družba Viator Vektor od Avtoprevoza zahtevala, naj odproda delež v PSC-ju. Kupec je bil Gimpex, del PSC-ja pa ima v lasti tudi Zavarovalnica Triglav.
Ljudje so do takšnih združevanj in lastninskih preoblikovanj ponavadi skeptični, ker so izkušnje marsikje slabe.Tudi o obstoju našega podjetja smo se enkrat že odločali.To je bilo leta 1993, ob lastninjenju.Takrat je bilo vprašanje, ali bomo šli pod sklade ali bomo sami poskrbeli zase. Odločili smo se za slednje in povedati moram, da v teh letih praktično nismo imeli programa odpuščanja, razen nekaj mehkih variant, upokojevanja. Tudi sedaj se močno zavedamo, kaj lahko zahtevamo in kako se moramo pogovarjati z direktorjem. Z glavo skozi zid pač ne gre. Letos je bilo v Avtoprevozu vprašljivo celo izplačilo regresa. Dobili smo ga s pomočjo vodstva SDPZ, ki je pri Delavski hranilnici dalo garancijo, da smo lahko najeli kredit. Na PSC-ju in v Avtocvetu pa zaenkrat teh problemov še nimajo.Toda nikoli se ne ve, kajti vsi smo na trgu.
Sindikat smo ohranili združen in zaenkrat ni nobenih ovir za to. Zavedamo se, da smo skupaj močnejši.
In kako ste zadovoljni z novo kolektivno pogodbo?
V podjetniški kolektivni pogodbi smo ohranili večino določil odpovedane kolektivne pogodbe dejavnosti v cestnem prometu, ki je bila ena zelo dobrih in jo dobro poznam, saj sem bila tudi sama v pogajalski skupini.Večji problem za naše podjetje je izpolnjevanje tarifnega dela kolektivne pogodbe, ker naš finančni položaj ni na ravno visoki ravni in tega se zaposleni tudi zavedamo.Tako je naš sindikat v imenu zaposlenih podpisal dogovor, da imamo malenkost nižje plače glede na rezultate in s tem ohranjamo vsa delovna mesta. Točno namreč vemo, da ta populacija, to so
predvsem šoferji, nima možnosti nove zaposlitve.
Kakšne pa so nasploh zaposlitvene možnosti no Tolminskem?
Praktično jih ni, zato je vsako delovno mesto drago; ceno. Poleg Avtoprevoza in PSC-ja je ostalo le nekaj večjih firm, recimo AET, ki je v holdingu Hydrija. Metalfleks,ki ima tujega lastnih, TKK Srpenica, Iskra iz Bovca,Javno podjetje Komunala in mislim, da je to vse.Tudi struktura zaposlenih je takšna, da se glede na veljavni pokojninski zakon delovna mesta ne bodo kmalu toliko sprostila, da bi mladina imela kmalu večje zaposlitvene možnosti. Na novo se ne gradi praktično nič. Naša populacija se zato stara, saj mladi odhajajo. Posoški razvojni center se sicer trudi, da bi se mladi vračali nazaj, vendar se tisti, ki odhajajo študirat drugam, nimajo kam vračati, pa tudi plače so nižje kot v osrednji slovenski regiji.
V vaši dejavnosti je eden hujših problemov, ki jemlje zaslužek, delo na črno. Kako je s tem na vašem območju?
Povsod v naši dejavnosti sta tako delo na črno kot nelojalna konkurenca privatnih prevoznikov velika problema. Podjetje mora poslovati strogo po zakonskih kriterijih, medtem ko samostojni podjetniki delajo marsikaj mimo zakonov.Tudi teh pojavov je na našeo1 širšem področju, vse do Idrije, kar precej. To s® predvsem podjetja, ki imajo velike kamione in so nam huda konkurenca, saj mi ne moremo poslovati brez računov, ker si tega že zaradi revizij in davkarije ne moremo privoščiti in bi preveč tvegali, jaz osebno imam rada mir in red v računovodstvu in ne želim nezakonitega poslovanja.Vem sicer, kako se da peljat' poslovanje mimo zakonov.
Kakšni pa so vaši odnosi z direktorjem?
Sem umirjena oseba in se trudim kar najbolje s°' delovati, kar mislim, da mi tudi uspeva. Opažam p3, da ima direktor Avtoprevoza veliko spoštovanje tj0 sindikata in se zaveda, da brez njega ne more. Ker je
'fcina zaposlenih članov sindikata, je očitno spoznal, a kaj hitro lahko poruši njegov mir in je lahko . ion ogrožen. O vsaki odločitvi v zvezi s plačami !P pravicami delavcev se posvetuje s sindikatom. u® v PSC-ju do sedaj ni bilo krize v odnosih vodstva s sindikatom, vendar sem nedavno začutila, da se stvari malo drugače obračajo.Takoj sem stopila v stik predsednikom sveta delavcev, tako da bova skupaj kovala. Moja želja je, da bi tudi v tem podjetju Podpisali podjetniško kolektivno pogodbo. Plače obračunavamo na podlagi dveh kolektivnih pogodb, trgovske in drobnega gospodarstva. Bojim se, da ne 1 eekega dne sedanji lastnik kakor koli nasprotoval tesitvam in da bi zaradi nižjih rezultatov bilo kaj jiarobe. Sedanji direktor želi, da bi bilo delavcem čim bolje, in to želim izkoristiti, da bi kolektivno pogodbo oniprej spravili pod streho in zaščitili delavce.
Icer pa sta oba direktorja domačina in imata do ^Poslenih odgovoren odnos.Toda direktor v PSC-|u nima več veliko do upokojitve in kaj lahko na nlegovo mesto pride kdo, ki ne bo imel dobrega °dnosa do sindikata in zaposlenih. Prav zaradi tega sem, ko je Avtoprevoz kupil Viator Vektor, pospešila ustanovitev svetov delavcev v teh dveh podjetjih. Prej Potrebe po delavskem soupravljanju ni bilo čutiti, euaj pa se mi zdi, da je pametno, da imamo te stvari urejene.
Koko pa sindikat sodeluje s sveti delavcev?
^elo dobro.Trudili smo se tudi, da so sveti delavcev •^stavljeni zvečine iz članov sindikatov. Jaz sicer nisem otela prevzeti predsedovanja v svetu delavcev na ^Hu. Ni se mi zdelo prav, da se izpostavljam v obeh vl°gah. Že tako mi je včasih težko uskladiti raču-novodsko in sindikalno delo. Nemalokrat se moram
zares potruditi, da z dobro mero razuma delujem na eno in drugo stran, in premisliti, koliko lahko zahtevam kot sindikalistka, če kot računovodkinja vem, kakšne so v resnici številke. Mislim, da se je direktor Avtoprevoza kar malo ustrašil moje izvolitve za predsednico sindikata, vendar je bil zadovoljen, ko sem mu povedala, da želim igrati z odprtimi kartami, če bo tudi on delal tako. Mislim, da je spoznal, da nisem ekstremen človek in da lahko dobro sodelujeva.
Kakšne pogoje za delo ima vaš sindikat?
Težav nimamo, saj nas ne ovirajo.Tudi na republiškem SDPZ mi veliko pomagajo. Dobro je, da se imaš na koga obrniti. Želim si, da bi nam Brane Mišič pomagal sestaviti tudi kolektivno pogodbo za PSC. Strokovna pomoč je namreč vedno dragocena.
Kot opažam, je pri članih sindikata premalo znanja. Če bomo hoteli učinkovito delovati tudi v Evropi, se bomo morali bolje oborožiti z znanjem in predvsem znati videti še kaj več kot svojo potrebo po zvišanju plače.V SDPZ sicer ogromno izobražujemo, vendar je vse to še premalo, zlasti zato, ker imamo v naši dejavnosti posebno strukturo ljudi. Šoferji so namreč prav posebni ljudje in včasih jim je težko dopovedati karkoli. Opažam tudi, da je interesa za sindikalno delo med člani vse manj. Seveda bi bili vsi radi zaščiteni, ko pa bi bilo potrebno kaj konkretnega storiti, pa za to niso pripravljeni.Tudi izpostavljati se mnogi ne želijo ali ne upajo.
Kako pa gledate na vse te avtoprevoznike afere z dovolilnicami, ki odmevajo po Sloveniji?
Tem razpletom seveda sproti sledim po medijih. Na problem v dejavnosti opozarjamo že dolgo. Tudi v Avtoprevozu smo imeli težave, saj nam je lani sredi
novembra popolnoma zmanjkalo dovolilnic. Izpad dohodka se nam je poznal še letos, skoraj pol leta, ker ni bilo realizacije in takrat nismo imeli prilivov. In ker vozimo predvsem čez mejo, zlasti v Italijo, smo imeli težave. Pomagala nam ni niti matična družba Viator Vektor.
Torej vaše podjetje vstopa v Evropo ne bo boleče občutilo, saj že zdaj pretežno vozite v Italijo?
Kar zelo se bo poznalo, ker je sedaj ogromno čakanja na meji in bo to seveda z njeno odpravo odpadlo. Vprašanje pa bo, kakšna bo takrat konkurenca v naši dejavnosti, pa cene na domačem trgu in podobno. Sprašujem se tudi, kako se bo obnašal Viator Vektor, ki nadzira našo komercialno politiko.
Glede vstopa v Evropo nisem optimist, saj bomo spet hlapci. Pozitivno je le to, da se bo odprla meja.
Želite za konec še kaj dodati?
Pravzaprav bi želela poudariti, da bi naša država končno že lahko začela voditi pametno prometno politiko. Naše ministrstvo za promet je pod kritiko, to kar zapišite, ker se očitno ne zavedajo, da vstop v Evropo ne bo enostaven. Predvsem pa bile mnoge težave manjše, če se politika ne bi več vmešavala in vplivala na gospodarstvo. Dokler pa bo to tako, gospodarstvo ne bo moglo biti zdravo in dobro. Zanj bi morali skrbeti strokovnjaki in ne politični gospod-je.Tako tudi do raznih afer, kot je tista z dovolilnicami, ne bi prihajalo.Trenutno pa te afere po mojem mnenju prihajajo na dan le zato, da bi se pozornost prebivalcev obrnila v drugo smer in bi pozabili, da je njihov položaj vsak dan le slabši.
Mojca Matoz
Posve
tavanje SDPZ Slovenije
Sindikati so prispevali k socialno naravnani tranziciji
fthB?'*ki °^or Slikata delavcev prometa in zvez ' . pZ) Slovenije je konec prejšnjega tedna v Mariboru PriPravil dvodnevno posvetovanje na temo Sindikat si j^a^no partnerstvo. Udeležilo se ga je okoli 60 'likalnih zaupnikov in gostov. Udeležence sta najprej I dravila predsednik in generalna sekretarka Srečko 0renčak in Cvetka Gliha, nato pa je o sindikatih in ocialnem partnerstvu govoril dr. Miroslav Stanojevič akultete družbenih ved v okviru ljubljanske univerze.
1 rj nas je v sindikate v ključenih 'eliko delavcev
$ocM ^ v 0kv'rih industrijske demokracije in obria!neSa Partnerstva posebno pozorno razčlenil Slov° - tranziciie-To je bilo po njegovih besedah v tra enii'za delavce manj boleče kot v vseh drugih P°datk'<^ava^’ kar dokazujejo tudi empirični 1 'z različnih raziskav.To, da je bil v Sloveniji
prehod iz enega v drug sistem bolj socialen, je med drugim tudi posledica dejstva, da so bili pri nas delavci dobro sindikalno organizirani, vseskozi pa so bili najbolj množični, vplivni in močni ravno Svobodni sindikati, medtem ko je bil najbolj radikalen sindikat Fides.
V Sloveniji je bilo na začetku tranzicije v sindikate vključenih kar okoli 90 odstotkov vseh delavcev, do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja pa se je ta odstotek zmanjšal na 50 do 40 odstotkov.V sindikalnih vrstah so ostali zlasti delavci, medtem ko so jih mnogi uslužbenci in drugi zapustili. Sedaj je v Sloveniji vključenih v sindikate nekaj več kot 41 odstotkov zaposlenih.V drugih tranzicijskih državah so razmere precej drugačne. Na Poljskem in v Estoniji je denimo v sindikate vključenih samo IS odstotkov zaposlenih, na Madžarskem 20 odstotkov, na Češkem in v Litvi pa okoli 30 odstotkov zaposlenih.V tistih državah, kjer so bili sindikati močnejši, je bila tranzicija
bolj socialna, medtem ko je bila v deželah s šibkimi sindikati zelo liberalistično naravnana.
V	Sloveniji imamo kar 74 odstotkov velikih podjetij, v katerih je v sindikate vključenih več kot 50 odstotkov zaposlenih. Na Poljskem je takšnih velikih podjetij samo 8,3 odstotka, v Estoniji 4,7 odstotka, na Madžarskem 19,3 odstotka, v Bolgariji in na Češkem pa 47 odstotkov. "Kadar se kot sindikalisti počutite šibki, se spomnite na te številke,” je v šali dejal Stanojevič.
S kolektivnimi pogodbami so "pokriti" domala vsi delavci
Zaradi moči in vplivnosti sindikatov je tranzicijo v Sloveniji nenehno spremljal socialni dialog. Prva faza je trajala do leta 1994, ko je bil ustanovljen eko-nomsko-socialni svet, druga pa od tega leta naprej.
V	tem času ni bil v nobeni tranzicijski državi socialni dialog tako razvit kot v Sloveniji. Prav tako v nobeni
tranzicijski državi ne poznajo takšnega sistema kolektivnih pogodb, ki zagotavlja skoraj stoodstotno "pokritost” vseh zaposlenih s kolektivnimi pogodbami. Zato postaja Slovenija bolj podobna skandinavskim in nekaterim zahodnoevropskim državam z razvitim koordiniranim tržnim gospodarstvom, medtem ko v mnogih drugih tranzicijskih državah še vedno vlada precej divji liberalizem.
Zaradi tega bo vstop nekaterih držav v Evropsko unijo delavcem prinesel veliko novih socialnih pravic, medtem ko so socialne pravice delavcev v Sloveniji že danes na evropski ravni, tu in tam pa celo nad njo. Za našo tranzicijo lahko torej rečemo, da je bila med vsemi tranzicijskimi državami najbolj socialno usmerjena. Po Stanojevičevih besedah je bila zanjo značilna počasnost. Čeprav so nas zaradi tega Mednarodni monetarni fond, Svetovna banka in podobne tuje institucije kritizirale, se je počasnost v našem primeru izkazala za kori$tno.V vseh državah, kjer so se odločili za ”šok terapijo”, so bili rezultati slabši.
Za našo tranzicijo je značilen tudi specifičen način privatizacije, saj smo del nekdanjega družbenega premoženja razdelili med vse državljane. Med drugim je tudi to vplivalo na večjo uporabo notranjih virov, saj so bili delavci bolj motivirani za uspešno delo in poslovanje podjetij.
V Sloveniji so oblasti v času tranzicije namenile več denarja za blažitev socialnih napetosti (socialni tran-sferji).V zvezi s tem je Stanojevič spomnil na zgodnje upokojevanje (2 + 3), na čakanje na delo, na sklade dela in podobno. Politične elite so budno spremljale razpoloženje med volivci, med katerimi je najbolj množično delavstvo.
Za tranzicijo v Sloveniji je značilen tudi skromen dotok tujega kapitala, kar verjetno ni bilo povezano samo z njenim značajem, temveč tudi z bližino vojne na Balkanu. Dejansko so pri nas investirale samo tuje družbe, ki so imele svoje naložbe tukaj že prej. Med naše značilnosti sodi tudi upočasnjena liberalizacija kapitalskih tokov in finančnega trga, ki se začenja šele sedaj.
Stanojevič je spregovoril tudi o soupravljanju delavcev. Naš zakon je sicer na las podoben nemškemu, vendar pa so se pri nas v podjetjih ohranili tudi močni sindikati, ki v nemških podjetjih ne delujejo.Tako smo pri nas dobili dualni sistem delavskega vplivanja, ki poteb preko svetov delavcev in preko sindikatov. Poleg tega pa pri nas ni bilo nobenih odporov proti ustanavljanju svetov delavcev, saj imamo v tem pogledu vendarle določeno tradicijo.V mnogih tranzicijskih državah so moč svetov delavcev oslabili tudi različni odpori proti njihovemu ustanavljanju oziroma delovanju.
Pomembna vloga sindikatov in še zlasti ZSSS
Sindiblni zaupniki in funkcionarji so marsikdaj precej kritični do lastnega dela in včasih celo malce malodušni, češ da njihovi napori ne dajejo ustreznih rezultatov. Podatki in ugotovitve, ki jih je nanizal Stanojevič, kažejo, da je bilo sindikalno delo v minulem obdobju
Dr. Miroslav Stanojevič Med vsemi tranzicijskimi državami je bila tranzicija v Sloveniji najbolj socialna.
Razprava je pokazala, da sindikalni zaupniki še niso zadovoljni z doseženo ravnijo socialnega dialoga.
jraidarle zelo pomembno, saj je v veliki meri prispevalo °0'j socialno naravnani tranziciji pri nas. Še zlasti ^embno vlogo pri tem pa je odigrala velika družina slndikatov v okviru ZSSS, ki je bila in je še daleč ^močnejša sindikalna centrala pri nas. eprav sodi Slovenija med najbolj uspešne tranzicijske Snp?6'^ razPrava na Posvetu pokazala, da zaupniki
rZ z doseženo ravnijo socialnega dialoga še vedno qS0 Nevoljni, še manj pa s položajem zaposlenih.
Pozorili so, da tudi soupravljanje pri nas ni tako 1 ealno, kot kažejo podatki, saj so sveti delavcev ^rsikje bolj podaljšana roka uprave kot resnični varuni delavskih pravic.Tudi plače so pri nas še vse Pre| kot evropske.
je tekla beseda o soupravljanju, je Brane Mišič °PWoril, da imajo člani ZSSS po nekaterih podatkih Vecino v kar 88 odstotkih svetov delavcev. Stanojevič le dodal, da lahko sveti delavcev uresničujejo svoje z jskonom določene naloge samo, če obstaja medvojno sodelovanje med sveti delavcev in sindikati podjetjih.
Oprava se je dotaknila tudi vloge Gospodarske ornice Slovenije. Razpravljavci so menili, da zbornica
Zanimiv kulturni program je pripravil igralec Silvo Safran.
ne more biti socialni partner pri sklepanju kolektivnih pogodb, ker je članstvo podjetij v njej obvezno po zakonu. Sicer pa bo o tej temi pri nas kmalu tudi
mednarodna konferenca, saj na ta problem Slovenijo opozarja tudi Evropska komisija.
Po posvetu so udeleženci obiskali enoto Telekoma v Mariboru, kjer so se seznanili z delom sindikalne podružnice.
T.K.
Prava tema ob pravem času
Po posvetovanju smo za mnenje in oceno o njem povprašali predsednika in generalno sekretarko SDPZ Srečka Lorenčaka in Cvetko Gliha. "Posvetovanje je zelo uspelo, saj je bila tema o sindikatih in socialnem dialogu zares aktualna, še zlasti sedaj, ko so pred nami pogajanja s socialnimi partnerji o kolektivnih pogodbah. Pričakujem, da se bo socialni dialog v naši panogi nadaljeval," je dejal Lorenčak. Cvetka Gliha pa je dodala, da so posvetovanja SDPZ že tradicionalno uspešna, kar dokazuje tudi iz leta v leto večje število udeležencev.
^liko časa se bomo še vozili z avtobusi
Ukrepati pred 1. majem 2004
Akcija za javni prevoz potnikov v Cestnem prometu je prejšnjo sredo Podstavila probleme pri linijskih POvozih z avtobusi in predlagala nekaj rešitev. Predsednica sekcije Ana J°vanovič se je zaradi nazadovanja v dejavnosti uvodoma vprašala, kako ;ol§o bodo potniki za vožnjo lahko Se uporabljali avtobuse. Rešitev je P° mnenjih organizatorjev onference v ustanovitvi več javnih P^jetij, ki bi vsaj polovico prihodkov Pridobivala od države in lokalnih skupnosti.
zniaivf3^ ^avcev prometa in zvez Slovenije so na oPoziSepnje števila potnikov in avtobusnih linij d|a J311 ze več let. Državi so med drugim so pre-P0I'’ nai sPrejme program prometne politike. ^ n|kom kolektivnih pogodb so predlagali, naj
spremenijo prakso in zaposlenim povrnejo le stroške prevoza z javnimi prometnimi sredstvi.Vse te sindikalne predloge je sekcija upoštevala in jih vgradila v svoja gradiva in Cvetka Gloga je zato s sporočili konference zadovoljna.
Ana Jovanovič je med drugim ugotovila, da je položaj podjetij, ki se ukvarjajo z linijskim prevozom potnikov, čedalje bolj zaskrbljujoč. Število potnikov in zaradi tega tudi linij vztrajno nazadujejo nazadovanje je tudi v škodo državljanov, ki ne morejo uporabljati avtobusnih prevozov. Zmanjševanje dejavnosti na svoji koži občutijo tudi zaposleni, ki so v čedalje slabšem položaju in jih je vedno manj.V letu 2002 so avtobusna podjetja pridelala osemkrat več izgube kot dobička.
Po podatkih sekcije so avtobusi povprečno stari skoraj deset let. Nove lahko nabavljalo le na lizing, kar je zelo drago. Podjetja obračunavajo le štiriod-stotno amortizacijo, morala pa bi dvakrat večjo. Podjetja so skupaj vredna kakšnih 44 milijard in imajo za 33 milijard obveznosti.To pomeni, da so bolj ali manj zrela za stečaj.
država se več kot deset let ni zmenita za opozorita o nujnosti sprejetja prometne politike. Šele leta 2001 je spoznata, da mora zagotavljati minimum javnega prevoza, vendar glede tega še ni ukrepata, je menita Jovanovičeva.
Po besedah Jožeta Verena iz Avtobusnega prometa Murska Sobota so v Bruslju sprejeli belo knjigo, ki vsebuje 60 ukrepov prometne politike. Med drugim so tudi ugotovili, da je javni potniški promet prava alternativa prevozu z osebnimi avtomobili. Slovenska politika pa prometno politiko enači z gradnjo avtocestnega križa.
V EU v prometu ne veljajo le tržna pravita. Uvajajo možnost nakupa letnih vozovnic, ki veljajo za vsa
prevozna sredstva. Spoznali so, da porabijo avtobusi trikrat manj energije kot osebni avtomobili. Še večje razlike so pri uporabi parkirišč in gostoti prometa. Povrh je prevoz z osebnimi avtomobili tudi najbolj nevaren.
Zgled za določitev naše prometne politike bi lahko iskali zlasti v Belgiji (posebno dober naj bi bil flamski model), kjer je za avtobusni promet organizirana javna službaJa pridobiva polovico prihodkov s prodajo vozovnic, polovica pa priteka iz proračuna. S tem in drugimi ukrepi so v Belgiji število potnikov na avtobusih precej povečali in hkrati zmanjšali gnečo na cestah. Posebej privlačne cene vozovnic imajo za dijake in študente.V Belgiji izhajajo iz teze, da ima vsak državljan pravico do javnega prevoza. Svojo prometno politiko tudi ustrezno promovirajo.
Po besedah Izidorja jekovca iz jeseniškega Integrala so dosedanji ukrepi ljudi odvračali od uporabe avtobusov. Na Jesenicah so pred leti prodali 4500 mesečnih kart, sedaj jih le še 45. Opozoril je tudi na zmanjševanje števila šoferjev, ki imajo dovoljenje D kategorije. Mlajših od 25 let naj bi bilo v Sloveniji le 92. Železnica dobi od države desetkrat več subvencij kot avtobusna podjetja.
Roman Plesec iz LPP (Ljubljanski potniški promet) je menil, da bi država morata financirati osnovne medkrajevne in krajevne avtobusne povezaye.Vanje bi bilo treba vključiti tudi šolske prevoze. Če naj bi država prispevata polovico cene prevoza, bi za subvencioniranje javnega avtobusnega prevoza morata letno dajati najmanj osem milijard tolarjev, sedaj daje desetino tega.
Prometno politiko in ukrepe na njeni podlagi moramo sprejeti do I. maja 2004. Ko bomo enkrat v EU, bo za ukrepanje prepozno.
EK.
Pogovor s predsednikom Glose v SNG Maribor Božidarjem Kovačičem
S prenovo gledališke zgradbe do normalnih pogojev dela
"Delovni pogoji za 310 zaposlenih v mariborski drami, operi in baletu so se po 25 letih obnove zgradbe končno normalizirali,” pravi predsednik podružnice Sindikata Glosa v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Maribor Božidar Kovačič. ” Z otvoritvijo Stare dvorane in Komornega odra je tudi drama dobila svoj matični oder. Na boljšem je tudi naša cenjena publika, za katero delamo in ustvarjamo.
Evropsko primerljivi pogoji za umetniško ustvarjanje
Mariborski gledališčniki sedaj nimajo samo evropsko primerljivih prostorskih pogojev za delo. Kakor je na slovesnosti povedal direktor SNG Danilo Rošker, je ta ustanova ob razumevanju ministrstva za kulturo in mestne občine uspela urediti svoj status, saj je ustanoviteljstvo prevzela država. Poleg tega pa se je uspešno končala tudi sanacija zavoda, ki je bil vrsto let v rdečih številkah. Sedaj se bodo lahko vsi v gledališču zares v celoti posvetili umetniški ustvarjalnosti ter publiki in umetniškim kritikom pokazali, kaj resnično znajo in zmorejo.
"Zaposleni smo za prenovo gledališča veliko žrtvovali, saj so predstave potekale v zelo slabih pogojih in na začasnih odrih.To ni terjalo veliko naporov samo od umetniških ansamblov, temveč tudi od tehnike, saj je bilo treba kar naprej nekaj improvizirati.V minulih 25 letih je marsikateri dinar namesto v žepih zaposlenih končal v zidakih,” pojasnjuje Kovačič. "Najhujša pa je cena, ki jo je moral za prenovo plačati nekateri umetniški ustvarjalec. Marsikateremu se umetniška kariera izteka manj bleščeče, kot bi si glede na izkazan talent in vloženo delo zaslužil. Tako publika kot umetniška kritika namreč marsikdaj nista mogli ustrezno ovrednotiti umetniške veljave predstav, ki so potekale v slabih pogojih.”
”Res pa je, da je kolektiv zavoda vedno z dobro voljo prenašal vse težave, saj je šlo pri obnovi zgradbe SNG Maribor za največjo investicijo v slovensko kulturo po gradnji Cankarjevega doma v Ljubljani.
Božidar Kovačič Socialni dialog v našem zavodu je zelo dobro razvit
Veselili smo se, da bomo v Mariboru pridobili pogoje za nemoten razvoj vrhunske kulturne ustvarjalnosti.” Ob tem Kovačič opozarja, da investicijski projekt še vedno ni v celoti končan, saj ideje o gradnji scenskih delavnic, gledališkega hotela in nekaterih drugih prostorov še živijo.
"Naš zavod je bil v rdečih številkah celo desetletje. Izguba je bila tudi posledica določenih programskih odločitev, ki so presegale finančne zmožnosti zavoda,” pojasnjuje Kovačič. ”Na srečo so ti časi mimo.” Kljub težkim pogojem dela so mariborski gledališčniki v zadnjih letih dosegali pomembne umetniške uspehe. ”V opernem ansamblu smo prepričani, da je naša opera trenutno vodilna v Sloveniji, čeprav je po številu zaposlenih skoraj za polovico manjša od ljubljanske. Mariborska opera se je v minulem obdobju na številnih gostovanjih od Italije in Portugalske do Tajvana uveljavila v mednarodnih okvirih. Med našo stalno publiko je veliko obiskovalcev iz Avstrije, ki jih navdušujejo naše klasične postavitve. Naša opera je skupaj z Radiem Maribor in Narodnim domom sodelovala pri ustanavljanju Mariborske filharmonije (Kovačič je njen predsednik - op. a.), ki vsako leto pripravi osem simfoničnih koncertov, enkrat do dvakrat pa v program vključi tudi zbor.Tako opera na eni strani prispeva k razvoju koncertnega življenja v mestu, po drugi strani pa dviga kakovost lastnega orkestra. Za operni orkester je pomembno, da stopi iz svojega mesta pod odrom tudi na oder.” Ansambel mariborske opere šteje okoli 160 ljudi. Okoli 60 jih je zaposlenih v orkestru, 45 v zboru in 30 v baletu.V operi je zaposlenih tudi 12 opernih in devet baletnih solistov. "Naša opera ni dovolj bogata, da bi lahko imela v rednem delovnem razmerju vse režiserje, dirigente in soliste, ki jih potrebuje. Zato za posamezne projekte angažira zunanje ustvarjalce in umetnike.To pritegne tudi operno publiko, ki rada sliši nove glasove. Pravzaprav je na področju operne in baletne umetnosti vse več poklicev, ki jih je mogoče opravljati samo kot svobodne. Zelo dobre in odmevne so tudi baletne predstave, s katerimi redno sodelujemo na različnih festivalih.”
Kovačič opozarja tudi na uspehe mariborske drame, ki je v lanski sezoni na festivalih doma in v tujini prejela kar šest priznanj. Po Pandurjevem obdobju je drama, v kateri je zaposlenih okoli 30 ljudi, sicer zabredla v krizo, vendar se je ponovno postavila na noge.To drami omogoča, da vabi k sodelovanju tudi najbolj eminentne zunanje rešiserje, igralke in igralce, od Štefke Drolc do Poldeta Bibiča. "Seveda pa ne smemo pozabiti na uspešno delo tehnike, v kateri je zaposlenih okoli 100 ljudi vseh poklicev - od odrskih in tonskih mojstrov do šivilj, krojačev, električarjev in drugih.”
Plače in druge pravice po zavodski kolektivni pogodbi
"Zaposleni v SNG Maribor prejemamo plače po zavodski kolektivni pogodbi. Naš zavod je bil leta 1995 med prvimi, ki je imel lastno kolektivno pogodbo. Nekateri primerljivi zavodi je denimo še danes nimajo,” pravi Kovačič. "Socialni dialog je v naši hiši dobro razvit. Sindibt Glosa ni imel nikoli nobenih problemov s pogajanji s katerokoli upravo. Vse uprave so spoštovale pravice delavcev, določene s kolektivno pogodbo. Zaradi rdečih številk smo v preteklosti sicer imeli težave s plačevanjem nadurnega dela, vendar smo probleme uspeli rešiti. Delovni proces ni nikoli trpel.”
Zaposleni v SNG Maribor prejemajo redno tudi vse dodatke k plači, regres za malico in regres za letni dopust, zavod pa jim v celoti vrača tudi stroške prevoza na delo in z dela. Poleg tega zavod prispeva sredstva za decembrsko srečanje z upokojenci ter za tradicionalni junijski piknik celotnega kolektiva, ki ga skupaj organizirata vodstvo zavoda in Glosa. Zavod stoji ob strani tudi vsem, ki se izobražujejo.
V zavodu imajo blagajno vzajemne pomoči, pri kateri lahko zaposleni dobijo 250.000 tolarjev brezobrestnega kredita za eno leto. Na predlog sindikata zavod s solidarnostnimi sredstvi pomaga delavcem v stiski. Glosa ima za nekaj ur tedensko v najemu športno dvorano za mali nogomet, ki jo zaposleni radi uporabljajo. Glosa nudi svojim članom tudi brezplačno pravno pomoč in novoletno obdarovanje otrok. "Od 310 zaposlenih v SNG jih je v Gloso vključenih 170,” pojasnjuje Kovačič. "Doslej smo imeli zaposleni tudi svoje predstavnike v treh strokovnih svetih v zavodu. Po novem ustroju pa bosta v zavodu delovala samo en strokovni svet in nadzorni svet. Predstavniki sindikatov smo bili doslej vedno in redno vabljeni na seje gledališkega sveta, kjer so prisluhnili našim vprašanjem, težavam in predlogom. Upam, da bo tako tudi ostalo.”
Velik ugled Glose med kulturniki
Člani Glose v gledališču z zanimanjem spremljajo tudi uresničevanje zakona o plačah javnih uslužbencev. "Upamo, da bomo zaposleni v kulturi glede na študij, naravni talent in ustvarjalno delo končno dobili status.
1 Jiani pripada. Pričakujemo, da se bo ekonomski P° ozai klavcev v kulturi izboljšal. Res je, da so pri nas povprečne plače višje kot v mnogih drugih pod-|e I1 ’ven^ar moramo upoštevati izobrazbeno strukturo zaposlenih. Ko sem se sam zaposlil v SNG anbor, sem bil prvi akademsko izobražen godalec onkestru, danes pa glasbenika brez akademije v potnem orkestru skorajda ni več.”
'cer pa Kovačič opozarja, da so kulturni delavci e 1 o prispevali k osamosvojitvi Slovenije, sedaj pa
je slovenska država do njih precej mačehovsb. "Sicer pa sem optimist, saj se ekonomski položaj kulturnih delavcev ne more še poslabšati. Kulturniki nasploh ne moremo biti črnogledi, saj brez optimizma ne bi mogli stopiti na oder."
Kovačič je kot predsednik Glose v Podravju tudi član konference območne organizacije ZSSS v Podravju. "Območna organizacija našim članom nudi pravno pomoč, poleg tega pa preko nje dobivamo veliko strokovnih in drugih informacij, ki jih potrebujemo
pri delu. Res pa je, da razmere v območni organizaciji ZSSS niso rožnate, saj se je število članov Svobodnih sindikatov zaradi številnih stečajev precej osipalo. Gospodarska kriza na našem območju je bila najhujša v Sloveniji.”
"V podružnici Glose v mariborskem gledališču si prizadevamo, da bi bil gmotni in socialni položaj zaposlenih v kulturi čim boljši," pravi Kovačič. "Zato ima Glosa tudi ugled v kolektivu.”
Tomaž Kšela
Pismo Borutu Pahorju
*>
|m'(ls('<liiiku (Ii7ii\ iii'ii;i zbora
Na vas, spoštovani gospod predsednik državnega «>ora,se v imenu naših članov obračamo s prošnjo, a Pospešite nadaljevanje parlamentarne obravna-^ zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trgovini.
Po uspešnem izidu referenduma o obratovalnem času Dgovin smo vas seznanili z našimi pričakovanji, da bo P11 spremembah in dopolnitvah zakona o trgovini upoštevana na referendumu izražena volja volivcev, dostavili smo vam tudi naše predloge o takšni u^ditvi obratovalnega časa trgovin, ki bo zaščitil ntei ese zaposlenih v trgovini. O tem smo se pogovar-
jali tudi pred pričetkom prvega jesenskega zasedanja državnega zbora, ko ste sprejeli predstavnike ZSSS. Pričakovali smo, da se bo že v oktobru ali novembru nadaljevala razprava o predlogu sprememb in dopolnitev zakona o trgovini, ki ga je v parlamentarno proceduro vložil poslanec mag. Janez Drobnič. Naša pričakovanja so temeljila tudi na tem, da smo 6. oktobra predsedniku odbora za gospodarstvo državnega zbora na njegovo zahtevo posredovali mnenja oziroma stališča o vprašanjih oziroma nejasnostih, ki se odpirajo ob prevedbi referendumske odločitve v zakonodajne rešitve.
Zato Sindikat delavcev trgovine Slovenije pričakuje, da boste storili vse za takojšnjo obravnavo in sprejem navedenega zakona. Pričakujemo tudi, da boste v duhu socialnega partnerstva našemu sindikatu zagotovili sodelovanje in ustrezno obveščenost.
V Ljubljani, 26. novembra 2003
Franci Lavrač, predsednik SDTS Ladislav Kaluža, sekretar SDTS
j s Vzajemna
zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. Jaz zate, ti zame.


2^^
Imam:
• končano šoto i • nove kavbojke
. teinc smta. Vinu vedno
skačejo po g'av>
'	• psa z dioptrijo
Nimam se -
.dopolnita^
wv“f„T,UvanŠ»
istveneg”
.svojega*
Vcrcdiin
redne slnaivi in
••sesr.«
Pogovor z Brankom Pintarjem, predsednikom ljubljanskega območnega odbora Sindikata upokojencev Slovenije (SUS)
Več kot gašenje požarov
Branko Pintar je dolgoletni sindikalist in čeprav je v pokoju, se sindikalnemu delu ni odpovedal, še več, nedavno je postal predsednik območnega odbora SUS za Ljubljano in okolico. Z njim smo se pogovarjali o trenutno najbolj perečih problemih ljubljanskih in vseh slovenskih upokojencev.
Katere naloge so pred vami?
SUS ima v svojih programih zastavljenih več nalog. Predvsem pa se trudimo reševati vprašanja, ki zadevajo ekonomski in socialni položaj upokojencev. Letos smo se soočili s problemom valorizacije pokojnin. Ugotavljamo, da te bistveno zaostajajo za rastjo plač, na katere so vezane. Po uveljaviti pokojninske reforme leta 2000 je bilo že nekaj valorizacij pokojnin, vendar vedno s precejšnjo zamudo. Ni nam bilo predvsem jasno, kako Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) usklajuje pokojnine s plačami, saj so se v tem času menjala pravila in metode usklajevanja, ki pa nam jih nihče ni pojasnil. Da stvarem moramo priti do dna, so nas opozarjali naši člani, ki niso verjeli, da je valorizacija lahko tako nizka, saj plače in življenjski stroški rastejo veliko hitreje kot pokojnine. Ugotovili smo, da so pokojnine, ki bi morale dosegati 85 odstotkov plače posameznega upokojenca, oziroma največ štirikratnik najnižje pokojnine za polno delovno dobo, bistveni nižje od tega odstotka. Ideje, da bi morali pri pokojninah še stisniti pasove, je zgrešena, saj smo prišli že do minimalne točke, ko to ni več možno, saj del upokojenske populacije živi že na meji revščine. Država vseskozi poudarja, da ni dovolj sredstev za pokojnine, vendar to ni pošteno do tistih, ki so plačevali vso svojo delovno dobo, da bi na starost bolje živeli. Država meče v isti koš starostne pokojnine s polno delovno dobo, teh je okoli 300 tisoč in druge pokojnine, ki naj bi jih zagotavljala država, teh pa je okoli 200 tisoč.To ni prav in pošteno, saj država pozablja, da je sama sprejela vrsto zakonskih podlag, ki dajejo upravičencem sredstva za preživetje v obliki pokojnine.
Zaživeti pa bi morala tudi medgeneracijska pogodba, po kateri smo upokojenci svoje pravice že vplačali. Menim, da je v interesu vseh, da imajo vse generacije dobre in poštene možnosti. Naša recimo še ni mogla plačevati v dodatne pokojninske stebre, ker jih ni bilo.
V Ljubljanskem območju sp statistično višje plače kot drugod po Sloveniji. Živijo upokojenci tega območja zato kaj bolje kot tisti drugod?
Stroške imajo upokojenci prav gotovo višje kot drugod, saj so zlasti v mestu Ljubljana stroški bivanja višji. Ostali stroški pa so najverjetneje podobni. Prednost našega glavnega mesta pa so gotovo dobro založena tržnica in trgovine s prehrano. Celi vrsti težav upokojencev na območju Ljubljane, ki so za nas še zanimiva, pa nismo do sedaj posvečali dovolj pozornosti. Prav zato smo na območnem odboru sklenili, da pripravimo akcijski program in začnemo konkretne akcije.
Ena od težav so tako domovi za ostarele, predvsem dolge čakalne dobe za sprejem vanje, ki lahko trajajo leto in večTo je problem, še posebej, če gre za inkon-tinentne osebe in tiste, ki zaradi različnih vzrokov, ne morejo več skrbeti zase. Spoznali smo, da bomo morali izdelati mrežo socialno-varstvenih ustanov in nekako prodreti v njihovo strukturo, bodisi z našimi ali v dogovoru z drugimi predstavniki, tako da bi tako lažje vplivali na izboljšanje socialnega statusa upokojencev in seveda vseh ostarelih, ki potrebujejo to pomoč.
Da se ne bi dogajal Črni les in afere s plenicami za inkontinenco?
Tudi zato. Predvsem slednje so posledica pretirane želje po varčevanju na račun ostarelih in bolnih. Ne glede na spremembe pričakujemo od države, da bo socialna.
Ravno to je poanta našega dela na območnem in v republiškem odboru.Težiti moramo za tem, da bodo pomoči deležni vsi tisti, ki so je potrebni, in socialno ali varstveno ogroženi.
Vključili ste se tudi v razpravo o beli knjigi v zdravstvu. Kaj ste ugotovili?
O reformi v zdravstvu smo razpravljali tudi na območnem odboru in dali podporo vsem stališčem, ki jih je sprejel naš republiški odbor sindikata. Ugotovili smo, da je reforma v zdravstvu potrebna in da ima
bela knjiga tudi vrsto pozitivnih elementov. Zlasti je to ukinitev tako imenovanega prostovoljnega zavarovanja, ki to že dolgo ni več. Menimo sicer, da je prav, da se zavarovanje plačuje v odstotkih, vendar problem nastaja, ker je upokojenska populacija bolj obremenjena, saj je 4,06 odstotka od neto pokojnine bistveno več kot 1,95 odstotka od plače, ki jo plačujejo zaposleni, pa čeprav delodajalci plačajo še en del, predvsem za tiste zaposlene, kjer je tveganje za nesreče večje.Ta princip je diskriminatoren in o tem smo stališča posredovali tudi predsedstvu ZSSS, ministrstvu za delo družino in socialne zadeve in Desusu ter drugim političnim strankam. Ugotovili smo tudi, da je potrebno vrsto stvari v beli knjigi bolje definirati, zlasti tam, kjer gre za uvajanje drugih oblik prostovoljnega zavarovanja, da je ta del potrebno ločiti od rednega, da se spet vse ne zameša, da ne bi uporabniki zavarovanja spet zapadli v neugodne položaje, da bi recimo mesta v čakalni vrsti prepuščali tistim, ki imajo denar.
Kako sodelujete z drugimi upokojenskimi organizacijami?
Ko smo razmere primerjali recimo s sosedi Italijani, smo ugotovili, da imamo pri nas težavo, ki jo lahko imenujem preorganiziranost upokojencev. Imamo namreč društva upokojencev, ki se ukvarjajo predvsem z izleti, kulturnimi dejavnostmi in tekmovanji, imamo čisto politično organizacijo, stranko Desus, in potem je tu še SUS.V nekaterih delih se naše dejavnosti podvajajo ali celo potrojijo. Problem je zato, da se upokojenci težje odločilo, kje naj čutijo svoj interes in ga zapolnijo. Največji problem pa je, da se upokojenec prepusti stihiji, nedejavnosti in se vda v usodo, ne da bi bil aktiven do svojega življenja in celotne populacije upokojencev in na koncu koncev tudi naroda. SUS se mora zato ukvarjati tudi s problemi vseh, saj bodo tisti, ki imajo sedaj nizke plače in si ne morejo plačevati drugega stebra, ali tisti, ki delodajalci zanje ne plačujejo prispevkov, nekoč tudi upokojenci in njihova starost bo revna. Zavedati se moramo, da se nas upokojencev tičejo problemi vseh generacij, v nasprotnem primeru bo naše delo le gašenje požara’
Kako pa na območnem nivoju poteka sodelovanje z dngimi upokojenskimi organizacijami?
Na območnem odboru smo se o tem samo še P°govarjali. Začetni impulz je bil dan na republiški ravni'na območni tega še ni bilo. Morali pa bomo p3!11' Povezave, če bomo hoteli zadeve premikati. ^ vsem pa bomo morali sodelovali z območnimi ° °r|vPanožnih sindikatov in izboljšati povezavo z republiškim odborom, kjer se sicer redno srečujemo Se retarii območnih odborov. Na vseh območjih niti
še nimamo organiziranih območnih odborov SUS-a. Delujejo že v Ljubljani, v Podravju, na Ptuju, v Celju, v Trbovljah, na Gorenjskem, Velenju, Novem mestu za področje Dolenjske in Bele krajine. Predvsem je bolj aktivno področje Štajerske.
Se ukvarjate še s kakšnimi posebnimi problemi življenja upokojencev v mestu, kot je recimo osamljenost?
Do sedaj se kaj dosti nismo, smo se pa dogovorili na zadnji seji, da bomo posamezne probleme izločili in
jih spremljali ter na tem gradili naš akcijski program. Ta mora vsebovati še marsikaj drugega, kot je recimo izobraževanje upokojencev. Nedavno smo sicer sodelovali na festivalu za tretje življenjsko obdobje, zavedamo pa se, da se bomo morali tudi v te aktivnosti bolje vključiti, saj bomo le tako lahko aktivno reševali naše težave v dobro vseh, ne le upokojencev.Te pa seveda najbolje lahko rešujemo združeni v ZSSS, kjer smo vseskozi aktivni in se solidarnostno udeležujemo vseh akcij, od razprav do protestnih shodov.
Mojca Matoz
Območni odbor sindikata KNG v Podravju
Delavci
množično
podpisujejo
zahteve
sindikata KNG
prostorih podjetja Messer Slovenija v Rušah je bila Jsnji teden seja območnega odbora sindikata ke-PoHne’ne^°V'ns e 'n 2um»arske industrije (KNG) za ki DrV 6 ^'re^tor^bert Žerdin je predstavil podjetje, p0j.0lzvaia tehnične pline in zelo uspešno posluje. š0 tve ie y 91 -odstotni tuji lasti in ima najsodobnej-VjSoi nc"0ško opremo, kar zagotavlja varno delo in 0 kakovost proizvodov. Predsednik podružnice
Dušan Detiček:V Podravju zahteve sindikata KNG poleg naših elanov množično podpisujejo tudi drugi zaposleni.
KNG v podjetju Stanko jamnikar je dodal, da je v podjetju dobro razvit socialni dialog. Zelo dobro je tudi sodelovanje med sindikatom in svetom delavcev. Trenutno se pripravljajo na podpis podjetniške kolektivne pogodbe, pred kratkim pa so sprejeli dogovor o plačah. Sicer pa so plače v tem podjetju nad kolek-
tivno pogodbo, spoštujejo tudi vsa druga njena določila. Podjetje vsako leto delavcem izplača tudi 13. plačo in božičnico.
Člani odbora so spregovorili tudi o zbiranju podpisov v podporo zahtevam sindikata KNG za podpis tarifnega dela h kolektivni pogodbi za kemično in gumarsko industrijo in za nadaljevanje pogajanj o kolektivni pogodbi za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin. Razprava je pokazala, da člani v podjetjih zahteve sindikata KNG množično podpisujejo, marsikje pa so se jim pridružili tudi delavci, ki niso člani KNG.To po besedah sekretarja območnega odbora KNG v Podravju Dušana Detička dokazuje, da imajo zahteve KNG široko podporo med vsemi zaposlenimi v panogi.
Območni odbor KNG je vsa podjetja pozval, naj delavcem izplačajo 13. plačo. Razprava je pokazala, da s tem v večini podjetij na območju ne bodo imeli težav, saj so se sindikalne podružnice z upravami o tem izplačilu skoraj povsod že dogovorile.
Člani območnega odbora so se seznanili tudi s ponudbo Delavske hranilnice ter se dogovorili, da bodo v začetku decembra pripravili posvet o odprtih vprašanjih pri uresničevanju novega zakona o delovnih razmerjih za vse sindikalne zaupnike iz podjetij.
T.K.
Območni odbor VIR Domžale o Pokojninskem zavarovanju
dodatnem
ywJ.1 te(kn se je sestal območni odbor sindikata sinditaf1 0°. evania- Sekretar republiškega odbora s pred a Bojan Hribar je člane podrobno seznanil za Za °|Stmi kolektivnega pokojninskega zavarovanja Službe* enei/ 'n izobraževanju in druge javne mesti|nnCe' ^ot ie znano> je to zavarovanje nado-rastio ji!? av^st°vsko uskladitev izhodiščnih plač z ni bi|a lahlf11 stroal<ov- ^ot ie povedal, odločitev ie bilo vlož3 'n ^ za^tevala veliko preudarnosti, vanjo
Tudi tenab^7™' l)0?aiania 0 pokojninskem načrtu. ^Vne» zn*’3-6 Ze'° ^b^vna,potrebno bo veliko stro-ania s Področja pokojninskega zavarovanja,
naložbene politike in nadzora nad finančnimi sredstvi. Sekretar je člane odbora seznanil tudi z aktivnosti za nov plačni sistem in z rešitvami vprašanj, ki zadevajo zaposlovanje na področju vzgoje in izobraževanja. Z 13. avgustom je namreč začela veljati novela zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, objavljena v Uradnem listu RS št. 79/3, Novela ureja delovna razmerja na področju vzgoje in izobraževanja, in sicer:
•	enostranskih sklepov delodajalca ni več, ni več tudi instituta razporejanja delavcev,
•	kadar so podani elementi delovnega razmerja, dela ni dopustno opravljati na podlagi pogodb civilnega prava,
• zakon o delovnih razmerjih ukinja dvostopenjski postopek odločanja o pravicah delavcev pri delo-v dajalcu.
Člani odbora so se dogovorili, da bo konec novembra izobraževalno srečanje vseh članov sindikata vzgoje in izobraževanja, namenjeno predstavitvi kolektivnega pokojninskega zavarovanja. Širša predstavitev dodatnega zavarovanja je nujna, saj članstvo o njem premalo ve in to slabi zaupanje v pravilnost odločitve o zamenjavi avgustovske uskladitve izhodiščnih plač za premije pokojninskega zavarovanja.
Justi Arnuš
SINDIKALNA LISTA
november 2003


H J Ml »II4
1.	DNEVNICE_________________
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur)
2.	KILOMETRINA
(od 16.9.2003)
(od 14.10.2003)
(od 25.11.2003)
3.	LOČENO ŽIVLJENJE
4.
5.
Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo)
3.500.00
1.750.00
1.218.00
55,11 55,71 55,98 100.081,00

Javni sektor*
(nekdanje negospodarstvo)
4.511.00
2.254.00
1.570.00
55,H 55,71 55,98 65.845,00 .
PRENOČIŠČE - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
REGRES ZA PREHRANO (od 1.7.2003)
- po SKPGD (na delovni dan)	725,00	725,00,
		
1. JUBILEJNE NAGRADE		
po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu)		55.354,00
-za 10 let	71.171,00	
- za 20 let	106.757,00	83.031.00 110.708.00
- za 30 let	142.342,00	
2. ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI	500.406,00	754.446,00
	oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje	oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje
3. SOLIDARNOSTNE POMOČI			—-—l
po SKPGD - ob smrti delavca	150.122,00	110.708,00
- ob smrti v ožji družini	75.064,00	/ 110.380,00
4. MINIMALNA PLAČA (od 1.8.2003)	110.380,00	
5. ZAJAMČENA PLAČA (od 1.8.2003)	52.177,00	52.177,00
6. REGRES ZA LETNI DOPUST		'-''■'J I
- minimalni regres za leto 2003	132.170,00	132.170,00 70 % povprečne slovenske plače
- najvišji regres za leto 2003	176.037,00	
* I. javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97).
2.	V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba.
3.	Regres za letni dopust v negospodarstvu je določen z Anebom, Uradni list RS št. 99/01.
Izhodiščna plača za I. tarifni razred v Splošni kolektivni pogodbi za negospodarstvo za januar 2003 znaša 52.473 SIT na mesec.
Osnova za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja od (.januarja 2003 znaša na mesec bruto 173.374 in neto 110.708 SIT (podatek za nekdanje gospodarstvo).
Strokovna služba ZSS$
□DEDQDDIIDQMannUDDl3
Primerjava realne rasti bruto domačega proizvoda v evro področju in državah pristopnicah
		
2001	1,6	2,4
2002	0,9	2,3
2003	0,4	3,1
2004	1,8	3,8
2005	2,3	4,2
Vir: Banka Slovenije
* Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija
4.5
4.0
3.5
3.0
2.5
2.0
1.5 1,0 0,5
0
20012002200320042005

n®.s!a 'z današnje nagradne križanke napišite na kupon, ga izrežite in na dopisnici llte na naslov:
^2a obodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p. p. 97.
našlo °krat na§rada 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega ki h ja,™vdne številke in davčne izpostave. Upoštevali bomo pravilne rešitve, odo Prispele do ponedeljka, S.decembra 2003.
LmAl!«3 r.?šitev gesel iz 39. številke Delavske enotnosti:
bohm, sekretarka, smrt
agrado prejme: DUŠAN BIHAR, Ahacljeva 25,2000 Maribor
GESLA:
DE4I

ooooooooo
Piše:Tomaž Kšela
Iz dnevnika delavca Jožeta - ČRNI LES
Sonja i)re'^nevi Pri malici v naši tovarniški menzi vzkliknila je zarežal	raziezi'0, ^si rdeča kot kuhan rak!" se
"Kaj neok i 0^a v ^rnem lesu.” je skozi zobe rekla Sonja.
,P0vPrašalVili|n^a ^56 V <'rnem 'eSU''' ma'omamo
^^^ečeno vp^-V|njm na 2m0 de'Uie dom starostnii<ov'" ie
Podjeie ipiZam^n''z r^oVili. "Pri nas tako in tako vsako drugo ana čmo ali pa vsaj na črno zaposluje delavce.”
'Vendar pa v Črnem lesu nimajo ustreznega odnosa do starostnikov in nemočnih bolnikov,” je nadaljevala Sonja.
"Pa kaj!" je zamahnil z roko Vili. "Če bi imeli ustrezen odnos do starostnikov v bolnišnicah, centrih za socialno delo in družinah, jih v takšen dom sploh ne bi pošiljali."
"V Črnem lesu starostnikom ne zagotavljajo niti zdravstvenega varstva,” je vztrajala Sonja.
"Pa kaj!” je zamahnil z roko Vili. "Za zdravje starostnikov enako kot za vse druge prebivalce v okolici skrbijo isti zdravniki.Tudi če bi bili doma, ne bi bili glede zdravstvenega varstva nič na boljšem." "Vili, ali ne uvidiš, da dom v Črnem lesu ne spoštuje niti odločb
inšpekcijskih služb!" je vzkipela Sonja.
"Pa kaj!” je ponovno zamahnil z roko Vili. "Kdo pa v tej državi še spoštuje odločbe inšpekcijskih služb."
"Vili, ne morem razumeti, da si lahko tako brez srca! Ali te nič ne boli srce za starostnike, ki živijo v Črnem lesu!" je skrušeno dejala Sonja.
"Sonja, seveda me boli srce, pa ne samo za starostnike v Črnem lesu, temveč za vse nas," je dejal Vili. "Glavni problem ni Črni les. Resnični problem je v tem, da vsi običajni smrtniki v tej državi živimo tako - kot v Črnem lesu!"
naročilnica
Naročamo___________izvodov priročnika za sindikalne zaupnike Osnove ekonomije in plačnega sistema avtorja braneta Mišiča.
Cena izvoda je 1500 tolarjev (DDV vključen v ceno).
Naročamo ___ izvodov knjige Dokumenti 4. kongresa ZSSS.
Cena izvoda je 1500 tolarjev (DDV vključen v ceno).
Naročene priročnike in/ali knjige pošljite na naslov;___________________________________________________________________
Naslov plačnika:________________________________________________________________________________________________________
Naročilnico pošljite na naslov: ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p. p. 97, ali po faksu 01/430-91-75.
Davčna številka plačnika:
Če želite priročnik in/ali knjigo prevzeti osebno ali po pošti obkrožite:
(Osebno) fPo pošti~)
Žig in podpis odgovorne osebe:
/resa Sroboditih SluiUkalor Slovenije
Pripravljamo novo knjižico Braneta Mišiča:
21. člen
Priročnik za sindikalne zaupnike
(1)	Tujec ali oseba brez državljanstva lahko sklene pogodbo o zaposlitvi, če izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom, in pogoje, določene s posebnim zakonom, ki ureja zaposlovanje tujcev.
(2)	Pogodba o zaposlitvi, sklenjena v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je nična.
Komentar:
Za tujce oz. osebe brez državljanstva je treba poleg pogojev, ki jih določa ZDR, upoštevati še omejitve, ki jih prinaša Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT, Ur. I. RS, št. 66/00). S tem zakonom je določeno, pod katerimi pogoji se tujec lahko zaposli ali dela v Republiki Sloveniji, če ni z mednarodnimi sporazumi drugače določeno. Zakon velja za vse tujce (tj. osebe, ki nimajo slovenskega državljanstva), razen določenih izjem.
Glavni pogoj, ki ga mora tujec izpolnjevati za zaposlitve v RS, je pridobitev delovnega dovoljenja.
msm
DELOVNIH
Delovno dovoljenje je po definiciji ZZDT dokument, na podlagi katerega lahko domači ali tuji delodajalec sklene pogodbo o zaposlitvi s tujcem. Izda se kot osebno delovno dovoljenje, dovoljenje za zaposlitve ali dovoljenje za delo. Osebno delovno dovoljenje se izda za določen ali nedoločen čas, praviloma na
Oris nastajanja kolektivnih pogodb in sodainih sporazumov.
Izšla bo predvidoma decembra!
vlogo delodajalca, izda pa ga zavod za zaposlovanja Posebnost pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s tujcem ali z osebo brez državljanstva, je še v tem, da p°W drugih načinov njenega prenehanja,preneha velja11 po samem zakonu z dnem prenehanja veljavnost1 delovnega dovoljenja (glej 2. odstavek 119. člena)-
naročilnica
Naročamo____________izvodov Priročnika za delo sindikalnih zaupnikov - Komentarja zakona o delovnih razmerjih,
avtorjev Katarine Lam Marenče in Gregorja Cerarja, univerzitetnih diplomiranih pravnikov iz strokovne službe ZSSS. Cena izvoda priročnika je za sindikalne organizacije in njihove člane, povezane v ŽSSS, 3000 tolarjev, za vse druge pa 6000 tolarjev (DDV je v vključen v ceno). Naročniki lahko priročnik prevzamejo osebno na Dalmatinovi 4 v Ljubljani in ga tam tudi plačajo.Tistim, ki priročnik želijo prejeti po pošti, bo dostavljen v tednu dni po plačilu računa.
Naročene priročnike pošljite na naslov: Naslov plačnika:_______________________
C,
Naročilnico pošljite na naslov: ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p. p. 97, ali po faksu 01 /430-91 -75.
V priročniku so komentirane novosti v novem zakonu o delovnih razmerjih.
Priročnik je nepogrešljiv za vse sindikalne zaupnike, saj so v njem strokovni odgovori na vprašanja, ki jih bodo morali reševati pri svojem delu.
Davčna številka plačnika:
Če želite priročnik prevzeti osebno ali po pošti obkrožite:
(Osebno) (Po pošti)
Žig in podpis odgovorne osebe:
Sem član sindikata dejavnosti (vpiši sindikat)