Splošne ve$«. INTERVENCIJE SOKOLA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE GLEDE UČITELJSKIH IMENOVANJ. Na VI. seji izvršnega odbora Saveza SKJ, ki se je vršila 31. avgusta t. 1. v Beogradu, je stavil član saveznc upr.ave brat d". Riko Fux sledeči predlog: Ker se posamczna sokolska društva, oziroma poedini sokolski funkcionarji še vedno obračajo z raznimi intervencijami ncposredno na državne in samoupravne ob= lasti in to največkrat za osebe in stvari, ki naše intervencije niso vredne in ker so takc intervencije lc v kvar sokolski organizaciji, predlagam: 1. Nobeno sokolsko društvo ne sme in= tervenirati pri nobeni oblasti in v nobenem slučaju. Če je v kakem primeru potrcbna savez* na intervencija, naj to javi društvo Savezu preko svoje župe, ki mora dati o predmctu svoje mišljenje. Intervencija se izvrši šele tedaj, če se Savez uvcri, da je resnično p-jtrebna. 2. Ravno tako je prepovedano vsem so= kolskim funkcionarjem, da bi kot Sokoli intervenirali bodisi pri poedinih oblastih ali pri njihovih predstavnikih. 3. Če se obračajo poedini člani sokolskc organizacije z intervencijami na svoje prija^ telje pri poedinih oblastih. ne smejo storiti tega kot Sokoli ali pa v imenu sokolske edi= nice, marveč samo kot privatniki. 4. V vseh primerih se je ravnati po 1. odstavku tega sklepa. 5. Proti društvom, župam in poedincem, ki bi se ne ravnali po gornjih sklepih, se bo disciplinsko postopalo, a vse oblasti bodo zavrnile vsako intervencijo, ki ne bo dospela preko Saveza. Predlog je bil v celoti sprejet in bo od* poslan v obliki okrožnice vsem župam, društvom in četam s posebnim opozorilom, t!a ga najstrožje izvajajo — »Jugoslovenče«. Novi mladinski list »Jugoslovenče« je dotiskan. Prva številka. ki obsega 20 strani, je natisnjena v 50000 iz* vodih, ker približno toliko znašajo dosedanja naročila. List je tiskan v cirilici in latinici na zelo dobrem papirju in stane naročnina letno 10 Din ali za vsako številko 1 Din. Naročnino z a list naj poberejo upravitelj* stva in jo nakažejo na upravo lista — Beograd, Kralja Milutina 66. Eventuelna zakas= nela naročila za list se bodo lahko upošte= vala, ker bo stavek za list ohranjen toliko časa, da bo ugotovljeno točno število naročnikov. — Vse tovariše in tovarišice dosedanje dopisnike »Prosvete« obveščam, da izide prva številka IV. letnika tega mesečnika v oktobru Zato naprošam vse dosedanje do= pisnike, da eventuelne dopise za to številko čim prej pošljejo uredništvu. Zelel bi pa, da se poleg dosedanjih oglasi s svojimi do* pisi tudi čimveč novih. Uredništvo »Prosvete«. — Odlikovanje z redom sv. Save. Dne 22. septeinbra t 1. jc pozvalo mestno načclstvo — prosvetni referat v Ljubljani v pi* sarno mestnega načelnika tovarišicc in to"a = riše: Marijo Grošljevo, Marijo Detelovo, Janka Polaka, Miroslava Repovša, Stanka Legata, Josipa Kobala in Tita Grčarja Mestni načelnik g. dr. Dinko Puc je odlikovance pri« merno nagovoril, jim čestital in izročil odlikovanja. V imenu odlikovancev se je zahvalil tov. Polak in prosil g načelnika, naj spo roči zahvalo za odlikovanje na najvišje mesto. Končno je čestital vsem še šolski nad« zornik za mesto Ljubljano tov. Grum ter jih vzpodbujal k nadaljnjemu vztrajnemu šols skemu in nacionalnemu delovanju — Spisek uprave in članov za Beograd. Vsa društva opozarjamo na »uput« izvršne* ga odbora JUU v Beogradu s prošnjo, naj se točno drže navodila. Po tem je treba predvsem vpisati člane upravnega in nadzornega odbora. Upoštevajte to ! Sekcija JUU. — Poštninska prostost. Vse tovariše predscdnike sreskih društev prosimo, naj na ovitke za sedaj še napišejo, da je društvo poštnine prosto V kratkem prcjmejo za= devno štampiljiko. — Sekcija JUU. NOVI ZVEZKI ZA OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE ŠOLE. Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvczki izdelani po predpisih, kakor jih je ugotovila ko» misija v ministristvu prosvcte v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov. Zvezki so sledeči: 1 Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitek.) 2. Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.) 3. Lepopisnice z napisanimi vzorci v cirilici. (Rjav ovitetk.) 4. Okrogla pisava. 5. Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek) 6. Vežbanke za računanje. (Moder ovi= tek.) 7 Risanke. (Siv ovitek.) Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pisalnega papirja ter opremljeni s pivnikom. Šolska upraviteljstva in učiteljstvo nas prošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvez= kov, le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki. Šolska upraviteljstva so prejcla podros ben prospekt in opis zvezkov. Uvedite nove zvezke v svoje razrede! Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svo= jemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja! Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — »Šolski radio«. Njegovo bistvo, raz* voj drugod in možnosti pri nas. Prcgled: Na pot. . Uvod: (Tehnika. — Problematika našega časa. — Kaj je radio? — Zakonitosti radia. — Radio — nov element našega življenja). I. Bistvo šolskega radia. (Radio in rokotvorni pouk — Radio kot nadomestilo učitelja. — Radio kot učilo. — Šolski radio — pouk. Oblike oddaj. — Namen oddaj. — Predpogoji šolskih oddaj. — Nasprotje z delovno šolo? — Ne preveč! — Osebnost pre^ davateljev). — II. Organizacija šolskega radia (Vodstvo. — Urnik. — Teksti. — Stiki s postajo — Stiki s prosvetno oblastjo. — Stiki s šolami. — Skrb za tehnično plat). — III. Šolski radio drugod. (Nemčija. — Anglija. — Francija. — Švica. — Holandska. — Združcne države Amerike). — IV. Šolski ras dio pri nas (Prve pobude. — Prve oddaje. — Odbor za šolski radio. — Tečaji. — Kako začeti z našim šolskim radiem? — Kakšen bo naš šolski radio? — Gmotne okoliščinc. — Ugovori. — Samo šolski radio?). — V. Primcri in dokumenti. (Urnik. — Oddaje. —¦ Sprejem. — Literatura). — Opombe. — Po naročilu odbora za šolski radio pri JUU, sekciji za Dravsko banovino. napisal Niko K u r e t, suplent na državni realni gimnaziji v Kranju, član odbora za šolski radio pri JUU Knjigo, ki izide prve dni v oiktobru, prejmejo vsa ravnateljstva in upraviteljstva srednjih, strokovnih, meščanskih in osnovnih šol. Ker jc knjiga šolam in učiteljstvu nujno potreb= na, da se seznanijo z bistvom šolskega ra= dia upamo, da bo vsaka šola za knjižnico prevzela en izvod. Učitelji, ki žcle knjigo, jo lahko naroče v Učiteljski knjigarni, Ljub; ljana, Frančiškanska ulica 6. Delo izide prve dni oktobra. — Veliko število novih šol v Grčiji. Od 1928. leta je bilo sezidanih 3000 novih šol? skih poslopij, kar pomeni dvakrat vcč nego preje v 18 letih. Od 1910. do 1920. leta je bilo sczidanih vscga 500 šol, a od 1920. do 1928. lcta tisoč. V delu je šc 207 osnovnih šol, 64 gimnazij, pet licejev in štiri učiteljišča, za kar se bo potrošilo 480 milijonov drahem. — V članku »Pedagoški tečaj v Mariboru« sta sc vrinili dve pomoti. V 3. vrsti 4. odstavka I. kolone čitaj: Ondi sta priča* kovala posctnike tečaja tov. Haberman in Martinc. V 1. vrsti 3. odstavka II. kolonc čitaj namesto trajen — trojen. Nove kniige. —k Davorin Trstenjak (studija) od Saliha Ljubunčiča. Knjiga je štampana povo^ dom desetgodišnjice smrti Trstenjakove. To je potpun i svestran prikaz Trstenjaka kao narodnog učitelja. Sa potpunim poznava= njem stvari i sa oduševljenom privrženošču za rad narodnog učitelja, pisac svestrano prikazuje u kojima je prilikama živio i radio Davorin Trstenjak i kako se postepeno ra_ vijalo njegovo učiteljsko i narodno djelo. U knjizi upoznajemo Trstenjaka kao učite= lja u Karlovcu, Kostajnici i u Gospiču. Upoznajemo ga kao pisca, kao mislioca i pučkog propovjednika. Ali ono što najviše osvaja, to je Trstenjak kao učitelj i kako narodni prosvjetni radnik. Zato je pisac u jednom opsežnom poglavlju, pod imenom Trstenjakova škola, dao sve bitno iz Trstenjakove pedagogije, što zaista može ostati temelj na čemu bi se mogao zasnovati sav naš kon = struktivni i napredni školski rad Cijena jc knjizi Din 25, a naručuje se kod pisca, Zagreb, Djordjičeva ul. 17. —k Maksimir Rožman: Strejepisje za trgovske in njim sorodne šole, kakor tudi za samouke. Strokovne kritike ocenjujcju dclo slcdeče: Od prevrata že prieakujemo učne knjige za strojepisje. Mriogo je dobrih stro jepiscev, dobrih muhanikov iri fudi učiteljev, ali dobre Lične knjige snno pogrešali vedno. Učiteljska tiskarna je žaložila v riaslovii imenovanb delo, ki je baš tp, kar pogrešajd trgovske in njiin sorodne šole. Knjiga je delo, ki priča, da je avtor s poscbno ljiibez* nijo proučil strojepisni pouk, da je pra'ktik in kar je glavno, da je pedagog. Prepotrebni zgoddvinski uvod, njirh slecicči teoretski del, med tišk uvrščehe rizbe, praktičhi del z barvno tabelo ter lep jezik so bistveni deli knjige. Okusna oprerria, klišeji in žunaiija oblika, pa dajo knjigi poseben sijaj. Knjiga jc strokovhjaŠko delo in bo gotovb uvedena v vse trgovske in njim sorodne šole kot obvezna učna knjiga zi strojepisni bredmet. Učiteljem bo z njo olajšan učni posel, učcneem pa bo najboljši učni pripomoček. Prav posebno pa je treba poudariti, da se je poslužil avtor tvijboljše rrieiode, da opožarja na tako važen takt v pisanju vaj, držo telesa ter da je sestavljena knjiga tako, da jo lahko uporabljajo sattiduki. Khjiga ni na hitbo roko hapisanih nekaj tisOtovnih pol, temveč ju sad vzdižnega, vztrajnega dela in resnega poglabljanja v učrii predrrict. Elastis citeta prstov, število u{3orabljivih črk sloven; skega teksta, psihološki moment učenca, so bile smernict.' avtorja-pedagpga, zato je to prvovrstno delo kar najtopleje priporoeati Prav prcpričan sem, da bo našla nova uena knjiga povsodi odziv in hvalcžnost naročnikov. — Prof. F. S. »Nam na ogled poslano izdajo »Stroje* pisje« srho prejeli tcr priznamo da nas je dovršena učna knjiga naravnost presenetila. Poučen opis zgodovine pisalnega stroja od primitivnih začetkpv do modernega, popolnega stroja, posebrio pa ofiis hieh-anizma in funkcija posamezhiH strojnih delov, je mojstrsko dovršen. Skrbho sestavljehc vaje iri nalogc v rcsnici oniogočajo hitro priučenje pravilne_'a strojepisja. Najboij šb n,as pa presenetili popijlnjma novi __ res slovensti izrdži ža posarhežne strojne dele. Preipričani smo, da bo Sudaj ž loy*enjem in prestavljanjem ražnih sti;okoVnih izrazov iz angleščine in ncrhščihe konec in da se bodo novi slovenski iztazi hitro udomačili. Vaše delo zasluži vso .pohvalo in prizng= nje ne samo od strani zasebnikov, ampak posebnt> še od šolske oblasti 2elimc), da bi našli povsod pravo raz= umevanje in upoštevanje truda, ki §te ga imeli s to lepo knjigo.« — Fran Mravljak. — Velik prirastek šolskih poslopij v Vrbaski banovini. Uradno poročilo prosvet* negfc oddelka Vrbaske banovine o stanju šol izkazuje, da je bilo v tej banovini do 6. januarja 1929. leta vsega 324 šol, ki so jih sezidali kmctje večinoma sami z malenkost* nimi državnimi podporami. Po tem datumu je narastlo število šolskih poslopij tekom enega leta za 125 in to v onih krajib, kjer jih še sploh ni bilo. Nadaljnjih 57 šol je v dclu. Veliko število novih šol nam kaže lcp uspeh delovanja tamkajšnje banske upravc za dvig narodnega šolstva. —Ali ste že naročili stensko šolsko učno sliko »Bled in okolica«, ki obsega v barva= nem reliefu ves Gorenjski kot s Triglavom in Karavankami? Naročite jo pri Učiteljskcm domu v Mariboru potom UGP! — t Majcen Alojzij. V Selnici ob Dravi je pretekli tcden prcminul naš tovariš Alo.h zij Majcen po težji daljši bolezni. Pokojnik je bil v javnosti dobro znan kot narodni obmejni borec. Pred prevratom je namreč služboval 17 let na obmejni postojanki pri Sv. Duhu na Ostfem vrhu, ki je vzdržala pod njegovim vodstvom vse napade nasprotnikov in ostala v slovenskih rokah. Zavedne* mu narodnemu borcu in tovarišu bodi ohranjen časten spomin! —g V spomin pokojnemu tov. Majcenu je darovala Učiteljskcmu domu v Mariboru družbica njegovih tovarišev znesek 70 Din. iDarovali so: Čepe, Tomažič, Robič, Šijanec in Hren. Naj bi se spomnili na tak način šc drugi znanci in prijatelji blagopokojnika! — Štampiljke. Enotne štampiljke za sreska društva smo izročili v delo za vsa ti= sta društva, ki so nesporna — DOPISOVANJE. Vse članstvo opo= zarjamo, da bo sekcija odgovarjala le na one dopise, ki bodo prihajali potom pristojnega društva. -— UČiteljski dom v Ljubljani. Sresko društvo Ljubljana-mesto je nakazalo 1740 Din kot letni prispevek a 1 Din od svojega član* stva. Ljubljansko učiteljstvo je s tem poka= zalQ, da se zaveda velike koristi, ki bi jo imel Učiteljski dom zlasti za podeželsko učiteljstvo. Razen logaškega sreskega društva ni poslalo nobeno drugo društvo dinar* skega prispevka. Tovariši in tovarišice, zganite se! — Josip Kobal, blagajnik. — Zahvala Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se ob završitvi nad vse lepo uspele 42. velike skupščine v Laškem kar najiskreneje zahvaljuje ondotni CirilMetodovi podružnici za ves trud in izredno požrtvovalnost, ki jo je izkazala za to slavje. Prav posebno pa se zahvaljuje g. predsedniku podružnice Iv. Četini, g. dr. Fr. Rošu, žu> panu v Laškem, njegovi gospe soprogi, bla= gajničarki gdč. J. Stegenškovi in celokupnemu odboru. Prisrčno se zahvaljujemo za lep sprejem p. n. učiteljstvu in šolski mladini, mali Sokolici Brinarjevi za ganljiv pazdravni govor, laškemu Sokolu, gasilnemu društvu in ravnateljstvu radio-termalnega kopališča za prcpustitev dvorane v svrho zborovanja. Iskrena hvala vsem delegatom in družbenim članom, ki so prišli od daleč počastit veliko skupščino Topla zahvala zavednemu prebivalstvu laškega mesta za nepričakovano pozornost in hvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je 42. velika skupščina tako veličastno izvršila — Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani. — Sadjarji! V dneh 25., 26. in 27. oktobra t. 1. se bo vršil v prostorih Ljubljanskega velesejma velik sadni sejem. Vsi sad* jarji so vabljeni, da se s svojim pridelkom udeleže tega sejma. Kdor namerava sodelovati, mora do 1. oktobra t. 1 prijaviti svojo udeležbo na naslov »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« v Ljubljani, Resljeva cesta 24/11. V tej prijavi je točno navesti, katere sorte se bodo poslale, koliko od vsake sorte, v kakšni posodi in koliko sadja od vsake sorte (razen tistega, kar namcrava poslati) ima do= tičnik sploh naprodaj, oziroma doma v zalogi. Skrbelo se bo namreč po možnosti za odjemalce ne samo za tisto sadje, ki bo po* stavljeno na sejem, ampak tudi za zaloge, ki jih imajo doma. V poštev pride samo trpež< no pozno jesensko in zimsko. skrbno izbra= no namizno sadje, zlasti jabolka in hruške, in sicer samo tistih vrst, ki se nahajajo v sadnem izboru za Dravsko banovino. — Vsa nadaljnja pojasnila daje »Sadjarsko in vrt= narsko društvo v Ljubljani«.