" 292 Dopisi. Iz Maribora. (Vabilo,) Občni zbor mariborske či-tavnice je sklenil, da se napravi beseda v spomin neumr-lih zaslug Slomsekovih za slovenski narod na slovstvenem polji. Ta beseda se bo obhajala 24. dne t. m. v Kartinovi dvorani ob pol 8. zvečer. Zbor bo pel: ^Iskrenim Slovencem", „Ve6ernico^', „Preljubo veselje*', ,,Najbolje vince*', ,,Lahko noč^* (vse pesmi Slom še ko ve) in „Kdo je mar?" Razun tega so na načrtu: ;,Uvodni govor, samospevi, glasovir in deklamacija." K tej besedi prijazno vabimo vse, kterim je Slomšek v blagem spominu.^ — Ker bi radi s časom postavili našemu blagemu in izvrstnemu Antonu Martinu javen spominek tukaj v Mariboru, v mestu njegove najimenitnejše delavnosti, tedaj bodo čisti dohodki začetek posebne matice za ta namen. Vstopnina je določena na 40 kr. av. v. brez omeje darežljivosti za navedeni namen. Vstopni listi se dobodo zadnje tri dni pred besedo v naši čitav-nici, in 24. dne t. m. zvečer pri^kasi. Citavničin odbor. Iz Ptuja 4. sept. — V tukajšnji čitavnici bode 10. dne t. m. beseda z govorom, s šaloigro, s petjem in. plesom, h kteri so udje uljudno povabljeni. Odbor. Iz koiijiskejL^a okraja na Staj. J. S. Solz6 vam pišem, da nas je v sredo večer Bog s točo strašno pretepal, ktera nam ni samo za letos živež, temuč tudi vse upanje za prihodnje leto vzela. Njive po hribih so odrte, le kamenje s pusto nerodovito zemljo je ostalo; v vinogradih so čez sežen globoki grabni^ doline so zasute z glinom, šutom in kamenjem. Toča je pobila nekoliko vojniške ^ cerkovniške, črešniške in konjiške fare^ špitalsko, dramelsko, žiško, loško in Šentjernejsko faro pa vso. Ako ne pride od kod hitra in zdatna pomoč^ bodo ljudje še pred koncem leta začeli glada mreti. Bog pomagaj! Zima in suša ste ozimno vzele, da se je komaj, seme namlatilo; zmladletno setev je pa suša in toča čisto vzela. Svetujte nam: na koga naj bi se obrnili, da bi hitro pomoč dobili. *) Iz Koroškega 5. sept. J. R. — 25. dne p. m. se je na Dikši oblak vtrgal, in vsula se je toča in voda tako strašno z oblakov, da že od 50 let ne tako. V četrt ure je bilo vse pokončano. Pri nas v Ovbreh je pa gorske zemlje in drv na kupe; prinesli so hudournki pluge, vozove, zibelke, z eno besedo vse, kar je našla voda na gorah, je pritirala k nam. Tri mostove in pet mlinov je zelo poškodovalo. Neko bajto v kteri ste dve ženski z otrokom prebivale, je okoli zasukala; enega berača je voda vzela in ga tako hitro po grabnih tirala, da ga niso mogle rešiti in še zdaj ne vejo, kje leži.. V Ovbreh nismo na preveč nevarnem kraji, vendar nam je voda s prstjo vse povalila, po vrtih in na travnikih. Jejmene! huda bo, ni denarja, ne živeža, ne sena. Posebno trda je za učitelja v takih primerljejih* On je sploh povsod tudi mežnar in mora hudi uri zvoniti; ako se zgodi, da toča pobije, se nad njim grozijo in ga psujejo, da se Bogu usmili! Kdor ima oblast čuti nad cesarskimi postavami, naj se potegne za nas revne koroške učitelje, kajti pri nas še ne velja prepoved, da se o hudi uri ne sme zvoniti. V Trstu 22. avgusta, nfi — ,,Novicam" se piae 3. t. m. iz Trsta zastran gimnazije: ,»Slovenski govor bi pa bil skoro ostal, kjer vlani, ako bi se ne bil gosp. Stubelj poslednjo uro usmilil Slovencev, sestavil in govoril malo stvar; hvala mu! Želeti bi bilo, da bi tudi pri dijakih zginila tista indolencija, ktera prepušča vse na razsodbo poslednjemu trenutku.^^ — Ker ne moremo verjeti, da je hotel g. dopisnik s temi besedami naša gimnazijo zarad slovenščine žaliti, zato mislimo, da je prejel iz kalnega vira sporočilo , ktero je vzel za resnično ter ga oznanil slovenskemu svetu. Ni res, da se je gosp. Štubelj usmilil Slovencev i sestavil slovenski govor; tudi ni res, da je bil na zadnjo uro sestavljen, pa tudi nihče, kdor resnico ve i ljubi, ne more očitati slovenskim našim učencem indolencije. Kar je v Trstu *) Kar je storil kranjski deželni poglavar za uboge nase No-tranjce, bi utegnil storiti tudi stajarski deželni glavdr za ra^ siromake. — Do gosp. dr. Kovača pa je treba se pismeno obrniti, da se na drobno pogovorite, kako in kaj. Pisma se mu pobiljajo v Kragujevac. Vred. 293 gimnazija, bili bo trije slovenski govori i sicer vsi zadnjih pet let; predlanskim ga zato ni bilo, ker je učenec, ki ga je imel govoriti, zadnji dan iz Trsta šel; vlani ga tudi ni bilo; ali bilo tudi ni niti nemškega, niti laškega, ker je stari, v pokoj djani vodja sam veliko govoril. Letošnji o pravem času sestavljeni govor se je dal v roke najizvrstnejsemu učencu g. Mahorčiču, ker pa njega ni bila volja govoriti ga, prišel je v roke g. Štubeljnu, ki je sicer res nekoliko vrstic v sredo govora vvrstil, ker se mu je prekratek zdel, sestavil pa ga on ni. Govor je povdarjal, kako potreben, kako častitljiv je materni jezik, i da imajo učenci sveto dolžnost, temeljito se ga naučiti, i ni bil krajši od laškega. — Kaka indolencija pa je med slovenskimi našimi učenci? Kdor koli jih poznd, gotovo jim tega ne bode očital, ker mora soditi po celoti, ne pa po izjemkih, kteri se nahajajo povsod. Koliko lepih nalog, koliko prostovoljnih prevodov iz laškega so učenci med letom spisali! Imamo izmed njih cel6 take, ki pred tremi leti še brati niso znali, zdaj pa pišejo boljše, nego tu ali tam kak učitelj, ki na gimnazii slovenščino uči, če tudi se tukaj slovenščina le v prostih urah razlaga in še le od tretjega razreda, v vsakem po 2 uri na teden. V tretjem oddelku se je do letos celo le 1 uro na teden učilo; slovenski učitelj pa je, spoznavši, daje to premalo, po dovoljenji visoke vlade eno uro pridal. Za-stran šolskega programa naj bode toliko rečeno, da je bil zadnja leta vselej kak slovensk sestavek za-nj pri- Eravljen, ali ni se natisnil, kakor smo culi zato, ker je ilo — preobilo druzega gradiva. Tudi letos je imelo priti nadaljevanje laškega slovstva v program; ali še le poslednji čas je bilo odpovedano, ker je pisatelj zbolel in umrl; zato je tudi slovenski sestavek kratek. Namenjenega je bilo toliko gradiva, da bi se bilo moralo prositi dovolitve zarad tiskarnih stroškov. Prav pa ima dopisnik, ko pravi, da je bilo več Slovencev na gimnazii, nego jih kaže program. Tako je v osmem razredu zapisanih 8 Slovencev, 6 Lahov in dva Nemca; v resnici pa je bilo 14 Slovanov i le 1 Lah; i še tega dedje so iz Kranjskega, menda iz Loke dom^. Ako se * nekteri Slovenci, na pr. Godina (ne vemo, kako je to, da sin tako izvrstnega Slovenca, ki se trudi na vse kriplje za slovenstvo, neče biti Slovenec, ampak, kakor mu sploh vsi slovenski učenci očitajo, Italijan !) vpisujejo za Lahe, ker so vsi vneti za laško kulturo, in ne-čcjo učiti se slovenščine, vendar zarad tega še niso Lahi. AU tudi to se vprihodnje gotovo na boljše obrne, ker sta sohki nadzornik i vodja, ktera oba sta še le med šolskim letom nastopila sedanji službi i dobro slovenski znata, vrla , poštena i pravična moža , slovenščini prav tako prijatelja, kakor vsacemu druzemu predmetu. Iz Gorice. — Za predsednika c. k. naše okrožne sodnije je izvoljen gosp. baron Karol Codelli, bivši predsednik v Rovinji. Nadjamo se, da bode gosp. predsednik, ki po obilnih skušnjah živo poznd- potrebo, da pri sodnijah veljd enaka pravica vsacemu jeziku, in ki dobro zna slovenski in hrvarški jezik, skrbno čul nad tem, da se slovenskemu narodu nikjer in nikoli ne bode krajšala ravnopravnost. Dobro došel nam tedaj! Iz notranjske Bistrice. — Slavil se je 20. avgusta v čitavnici naši rojstni dan Njih Veličanstva pre-svitlega čara, ob enem pa se je tudi obhajala obletnica čitavničinega rojstnega dneva. Eno leto in dan stara naša narodna čitavnica prav krepko stoji, čeravno so ji pred letom nekteri nemškutarski našinci prerokovali pogin, čudno se je sicer narodnjakom našim to dozdevalo , da bi vsahnilo kadaj domače drevo, ktero je v zračji slovenskem vsajeno, in jo oživlja čista sapa do-:: morodna. Molčali so raji, kakor da bi se bili branili, ter si mislili (kar se zdaj že nekako potrjuje) da se kaj takega le primeriti more na pravam, ktere niso „na8e gore listi." Take naprave re s čedalje bolj hirajo, tako, da menda kmali izginejo iz z emije slovenske. — Beseda 20. avgusta je bila krasna. P rečastiti gospod predsednik je v prijetnem govoru povdarjal namen svečanosti, pa tudi namen čitavnice, kteri se je sčm ter tj6 nekako prezirati začel. Namen njen je izobraževanje; zato je živo priporočal branje slovenskih knjig in časopisov in prosil domorodce, naj bi blagovolili posoditi ali darovati čitavničini knjižnici dobrih knjig, kterih bi si udje tudi izposojevati mogli. Ni ne poglavni namen, povdarjal je g. govornik dalje, le razveseljevanje, kakor se nekterim dozdeva, in ki so le takrat zadovoljni, kadar si dobro pet6 nabrusijo. — Petje je vodil g. France Grbe C po svoji novi skušnji, ktero si je pridobil v praški konservatorji. Reči moramo, da veselje je slišati njegov krepki in čisti glas, ki sladka čutila v slu-šavcih izbuja, in jim razodeva lepoto mojsterskih del slovenskih skladateljev. Viiharjeva igra „8ervus pete-linček" je bila prav dobro dovršena. — Naj naznanimo pri ti priliki še nekaj smešnega slovenskemu svetu, da izv6, kako preljubeznjive prijatle da imamo. Ker smo, kakor lansko leto, obhajali rojstni dan Njih Veličanstva presvitlega čara, nam je nekdo hotel to svečanost za-braniti, češ, da s tem bomo — risum teneatis amici! — razodevalj, da vlečemo z Magjari, kteri isti dan slavijo sv. Štefana! Za božjo voljo, kako bi moglo kaj takega nam le v misel priti, ker nam je preveč znano, kako ljubezen imajo Magjari do nas Slovanov sploh. Povemo pa vendar tistemu možeku enkrat za vselej, če se tudi na glavo postavi, da Slovenci bodo rojstni god Njih Veličanstva vedno slavili, ko zvesti njegovi podložni. Nekterim pa konečno še naročamo, bolj previdno o čitavnici govoriti, sicer bojo v časnikih marsikaj jim neljubega izvedeli. — Pred enimi tednije tukaj gad pičil mlado deklico, ktera je že čez eno uro umrla. Naj si to žalostno dogodbo zapomnijo vsi tisti, kteri blodijo, da gadov pik ni nevaren! — V saboto 19. dne t. m. je na polji strela ubila pastirja, okoli kterega jo bilo mnogo živine, ktera pa ni bila cel6 nič poškodovana. — V naši Bistrici je novo društvo, ako se more novo imenovati, ktero se imenuje „bravno društvo!" — Z Bogom! Tako imate danes novic na kupe, veselih in žalostnih, ^smešnih in resnih. Variatio delectat! Pri St. Jurji pod Kumom 1. sept. L. G. — 30. dnč velikega srpana ob poli osmih zvečer se je med strašnim viharjem vsula ko oreh debela toča, ter je blizo 20 minut neusmiljeno divjala; čisto vse nam je pokončala; nič druzega nam ni pustila kakor krompir v zemlji zakopan. Zraven tega je pa še strašni naliv rodovitno zemljo z njiv odplavil, jih s peskom in kam-njem nasul, tako da je ubog kmet še za pozneji čas hudo udarjen. 80 do 90 gospodarjev St. Jurske duhov-nije je ta strašna nevihta zadela. Malo klaje, prav malo strnenega žita, zdaj pa še ta nesreča! Berači smo popolnoma! Brez kake pomoči nam ne bo mogoče se obraniti gladu; kdo bo pa davke plačeval? Bog se usmili I Iz Ljubljane, (spomini iz Dunaja.) Poklican na Dunaj v mednarodni zbor zdravnikov, kteremu je važna naloga, da se posvetuje o živinskih kugah in drugih človeštvu nevarnih, pa tudi zastran kupčije pomenljivih bolezin, se je vrednik „Novic" pri tej priliki, kot deželni odbornik, poklonil tudi Njih eksc. državnemu mi-nistru grofu Belkredi-u in ž njim marsikaj govoril o zadevah, ki se tičejo slovenskega naroda. Poleg druzih zadev mu je odkritosrčno odkril, kar pogrešamo v šolah in v uradnijah , ki imajo z ljudstvom opraviti, in da peticija Slovencev še zmiraj milo čaka — rešitelja. Prijazni gospod minister se je rad spustil v pogovor, reksi^ 294 da kakor je deželnim zborom treba v e č e g a okrožja za njih delovanje, se mu ravnopravnost narodna zdi prevažna podlaga srečni Avstrii; obljubil je pomoči, pa tudi željo izrekel, da ga deželni zbori in vsi domoljubi avstrijski podpirajo v poslu njegovem, ki je na mnogo stran zel6 težaven, ves vesel in dobrega upanja, da se bojo obljube tudi v djanji izpolnile, je vrednik zapustil ministra;, pri kterem je pozneje še dvakrat bil. To upanje je pa toliko bolj opravičeno, ker tudi to, kar je gospod minister rekel županu našemu gosp. dr. Costa-tu, ko mu je tri dni potem izročil zaupnico mesta ljubljanskega, jasno kaže, da ves drugačen duh veje zdaj pri naj visi vladi naši. Rekel mu je, daje trdna volja Njih Veličanstva pre-svitlega cesarja, da bode avtonomija resnica postala; svobodna srenja je glavna podlaga zdravega državnega napredka; napak je, ako se od zgoraj začne zidati. Da se pa dobra stvar srečno dovrši^ treba nekoliko časa; na vrat na nos ne gre, zlasti ako niso še povsod ustanovljena velika zastopništva srenjska. Dobro vem — je rekel grof Belkredi — da ima mini-sterstvo nasprotnikov dokaj, vendar je pritrdil, da ga to ne straši o izpeljavi tistih imenitnih pravil, ki jih je prejel od Njih Veličanstva. — Tudi župan je ves radosten zapustil gospoda ministra, kakor se je tudi iz pogovora z gosp. dr. Helfertom prepričal, da bi sreča bila za avstrijske Slovane, ^ko bi on postal minister nauka. Nemški centralisti se boje Slovanom pravičnega mož4, zato se dero na vse grlo, da ne bi bil minister. Gosp. župan dr. Gosta je bil tudi pri Njih Veličanstvu zahvalit se, da so ga potrdili župana. Preprijazno so ga blagovolili sprejeti in milostljivo so omenili tudi pri tej priliki vedno verne vdanosti Ljubljančanov. Županu in vredniku „Novic" ostane v vsem preblag spomin na Dunaj , od kterega sta se tudi zato težko ločila, ker sta mnogokrat srečna bila v družbi vrlih svojih rojakov, ki bivajo ondi. Da bi se izpolnile pravične želje! — Gosp. župan dr. Gosta se je na Dunaji še dalje mudil, da je ogledal mestno gasilno napravo, veliko trgovnico, mesnice itd. — O novi trgovnici bomo prihodnje obširneje govorili, ker ta dunajska naprava bo tudi nam Kranjcem, Primorcem, Stajarcem itd. na velik dobiček. — jjTriglav'"^ po „Tagesp." piše, da so Kočevarji tako srečni, da so zdaj pod novim ministerstvom v 14 dneh dosegli, kar niso dosegli popredpo večletni prošnji: njih C k. okrajni predstojnik g. M. Pintar je djan v pokojni stan. Vse je veselo. — Gosp. dr. vitez Miklošič je prišel včeraj v Ljubljano.