183. Številka. Ljnbljana, v petek 10. avgusta 1900. .♦.11! leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje m praznike, ter velja po p o iti prejeman za avstro-ogrsk« dežele za vse leto 96 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 60 h, sa jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dsžels toliko ved, kolikor znsaa Poštnina. — Posamezna številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoailjatve naročnina ae ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od stlriatopne petit vrate po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ca ae dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uradnlitvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga 8t. 12. Upravnlštvu naj se bW» govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa 8 Kongresnega trga St. 12, »Slovenski Narod" telefon St 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št. 85. „Slovencu" v premislek. (Dopis. — Konec.) Francozi so zbudili med nami nekaj življenja. Bivali pa so prekratek čas na Kranjskem. Vodnik je zapel: .Ilirija,vstani!" pa je moral hitro utihniti. S. Gregorčič! Žvr-golelo je to nebeško bitje tako ljubo sladko! — Mili duhovni sorojaki, niste ga radi poslušali, in moral je utihniti. — Aškerc! Še zdaj, ko se vam je umaknil, zariga nad njim kak vas osel. Kaj še hočemo mož iz vaših vrst šteti, ki se poznajo dalje časa, ko 24 nr? Žurnalisti ste, pa naši so bili boljši. Saj vaši živijo tudi zdaj dobro polovico od polemike z nami. Drugače bi morali moliti roženkranc Pa prepisovanje molitvenih knjig, ki jih prodajate na metrske stote, to vendar ni literatura v naših časih! Ali druga pobožna tvarina! Res, ako le res ljudstvu prija, če mu prija, potem je dobro. Ali bojimo se, da teh knjig bere malokdo. Pa nekaj, za božjo voljo, morate v času, ko se ljudje toliko šolajo, vendarle storiti, drugače res ne zaslužite tople juhe! V alumnatih se redite, drugi akademiki morajo stradati. Kmalo pridete v dobre službe. Vse to vam daje boljšo postelj. Tobaka, luči, tople peči, vsega vam je dosti, časa dovelj. In nič skrbi. Posvetni človek mora tudi za familijo skrbeti, in le državni uradnik ima sigurne dohodke, drugi ne. čitalnice so storile dosti narodne agitacije in je še store. Osnovale so se skupno s posvetnjaki. Ravno tako „Matica". Šele, ko so se posvetnjaki zbudili, je šlo z agitacijo naprej; brez teh vi sami še psa ne bi odgnali od tople peči. Mi mislimo, da nima narod nikomur hvaležen biti za to, kar se zanj stori. Dolžnost je to vsakega, posebno onih, ki jih narod dobro redi. Ali v začetku so naši posvetni proletarci storili največ dela. — Slomšek, Orožen! Agitatorji: Rajč-Zuža! Hvaležen jim spomin.' Trstenjak, ki je učil marsikaterega mladiča! Danes bi bili vsi ti na indeksu. Tudi drugod se jih najde. A vmes že doktorji Ulage, ki napo- tevajo zdajšnje korenjake. Rajči, Trstenjaki, Žuže so hoteli pridobiti meščanstvo. Začetek našega vstajenja je bil živejši na Štajerskem. Tam s« je pa mnogo grešilo. Odtujenci so ostali v tujih nazorih na štajerskem, Koroškem in v obmorjn. Že dolgo prej bi se moralo začeti na vsej progi s pridobivanjem meščanstva, in če to meščanstvo ni hotelo, moglo za duhovenstvom, potem se je moralo delati drugače in tako kakor na Kranjskem. Da ste, katoliški duhovniki, fevdalna vlast, ki se ne more sprijazniti s teženjem meščanstva, zastopnika druzega gospodarskega teženja, to vidimo po vsem drugem svetu. Na to ni nihče mislil, in tako smo prepuščali avstrijskemu nemškemu urad-ništvu naše drugo meščanstvo, ki bi se bilo dalo pred 30 leti še pridobiti. Na Kranjskem je složni boj pripravil deželni zbor v slovenske roke. To je vse, kar zamoremo v dobro šteti slogi. A tam na meji! če tam narod umrje, je Kranjska tudi izgubljena. A boji z vami na Kranjskem so nas in vas spravili do večjega delovanja. Ta boj je tudi vam kot kasti koristil, ker dal vam je iz naših vrst nekaj sobojevnikov, ki vaše duševnosti dopolnu-jejo, ki so celo vaši voditelji. To voditeljstvo je precej drago, pa ker drugače ne gre, je treba poseči v žep. Tenori so redki, zato dragi. Ni še veliko videti kulture modernega gospodarstva. A za to mi ne moremo. Stare grajske in meščanske rodo vine niso po proti-reformaciji delale mej narodom naprej. Kar je prišlo na njih mesto, ni bilo kaj dosti prida. Nič bogastva se ni nabralo iz umiranja fevdalitete, naše hoste so šle za mal denar, in moderne kmetije še ni razvil naš veleposestnik. Premogokopi so šli na večno v tuje roke. Lump, ki več da, kakor pa ima. Naš meščan je bil v vaši šoli, in to ni bilo dobro zanj. A morebiti še ni vse izgubljeno. Vsaj nekaj kapitala je v naših deželah, v nekaterih je tudi kmet hranilnični vlagatelj. Naša sreča je še, da .se naš meščan briga za povzdigo kmetijstva Naša mesta ie niso velika, naš meščan tudi po večjem kmetuje. Ni navezan samo na dohodke obrta. In to ga Se bolj draži s kmetom. Oba sta si potrebna. To prijateljstvo vam je, prečastiti duhovni rojaki, veliko zlo, zato ga nočete razdreti. Bog ve, da to ni dobro! — Ko bi to prijateljstvo stalo v obmejnih krajih, in povsod že dalj časa živo rastlo v korist povzdige kmetije ter meščanskih produktivnih obrti, danes ne bi narod hodil v Ameriko, na Vestfalsko, gor. Štajer. S tem se grobovi odpirajo. Ali smo mi, posvetnjaki tega krivi? — Pa v drugem imamo že nekaj fundusa. Imamo že precej dobre učitelje, na univerze pošiljamo mladino iu naši juristi niso najslabši v Avstriji. Naši ljudje so tudi višji sodniki in bilo bi jih še več, ko bi odtujeno meščanstvo, kakor vi, rajše tujcu, nego domačinu ne privoščilo teh dobro plačanih mest. Vedno več dobivamo zdravnikov, učiteljev poljedelstva, tudi učilnic, mehaničnih meščanskih del smo že nekaj postavili. Tehnika pa je še bolj zapuščena. Tega je vaša latinščina kriva. Pa pojde že še to. Če bi vi in mi ne bili toliko časa lenobni, če bi se bili že prej sprijeli, bilo bi dosti boljše na vsem polju narodovega razvoja. Taka je tedaj bilanca naša in vaša. Pozdravljamo Napotnika, ki zlaga nemškemu viteškemu redu na Slovenskem slavospeve, zadovoljni smo tudi z delom Bonaventure, ki hoče naše meščanstvo dreti s svedrom. Bolj ko sovražite to meščanstvo, boljše bo za ves narod. V tem ste produktivni, tega vam ne bo nihče zanikal. Morebiti pripravite s tem sovraštvom vse meščanstvo na slovenskih tleh do skupnega zavednega gospodarskega dela in iz tega pride lahko tudi kaj dražega. Farovškega dela je treba pa sto let odpraviti; pa morebiti pojde. Če pa ne, potem zapojete vi, katoliški duhovniki, na grobišču narodovem svoj „de profundis". K. S. V LJubljani, 10. avgusta. Nov fiasko politike Goluchowskega. Tako nesrečnega zunanjega ministra kakor je grof Goluchowski Avstrija že dolgo ni imela. D S!^ potttjka grofa Biilowa od vspeha Muravev v Aziji :n u nove pridobitve, žanje Goluchowski porazi za porazom. Naša država je na Balkanu najnepriljubnejša in o kakih vspehih na narodno-političnem polju izven Evrope pri nas niti govora ni. Sedaj pa se je odtegnila vplivu Avstrije še Srbija. Tu je protežiral Goluchowski germanizacijo ter bil najmogočnejši zaščitnik pustolovca Milana. Ko je Aleksander postavil očeta pred vrata, je hitel Milan najprej na Dunaj. Upal je, da najde tam pomoč, toda upliv Rusije na Avstrijo je bil večji kakor ljubezen Goluchow« skega do Milana. Vse besnenje židovskih in nemškonacionalnih listov ni moglo pomagati Goluchowskemu in Milanu. Aleksander se je oženil s Srbkinjo in se očitno nagnil na stran Rusije. Ruski car je prvi čestital zaročencema, zastopnik ruskega carja je bil prva priča pri poroki, ruski zastopnik je govoril prvo napitnico in kralj se je zahvalil najprej ruskemu carju. Šele proti koncu dine rja se je Aleksander skupno zahvalil tujim suverenom, a avstro-ogrskega vladarja ni omenil pri tem z nobeno posebno opombo. Goluchowskega nemška politika v Srbiji je doživela v nedeljo velikanski fiasco. V .Information" dokazuje neki jugoslovanski poslanec, kakov poraz je doživela politika grofa Goluchowskega v Srbiji in s tem na vsem Balkanu. Kolikokrat so slovanski poslanci v delegacijah opozarjali grofa Golu-chowskega, da si je treba v narodu iskati simpatij, ne pa da se naš vpliv opira Ie na oči jednega Milana. Opozarjali so ga, da je to tem dvomljivejša opora, ko more v naroda srbskem sleherni hip bukniti ogorčenje proti Milanu in ga pognati iz Srbije. In prišlo je to veliko poprej, nego so pričakovali sva-rilci sami. Milan je postavljen pred vrata, in s tem je izgubljen zadnji ostanek vpliva LISTEK. Prešeren — človek. Spisala Marica II. Čitaje „Poziv gg. sotrudnikom DLjubljanskega Zvona" v julijevi številki tekočega leta, spomnila sem se i jaz nekaterih prav zanimivih potez iz življenja našega pesnika-prvaka Prešerna. Za mojih dijaških let v Ljubljani ponujala se mi je večkrat prilika, da sem hodila s svojo nepozabno prijateljico mladostnih let na počitnice k njeni obitelji v Kranj. Njena mati, gospa P., hči bogate in ogledne rodbine v Kranju, vedela je mnogo povedati o Prešernu. Za njegovega bivanja v Kranju je bila omenjena gospa mala punica. če se ne motim, je bila v hiši njenih starišev gostilna, kamor je Prešeren rad zahajal in se sosebno rad kratkočasil z mlado Albinco. Otroke je sploh nenavadno ljubil in imel vedno polne žepe cukrčkov in drugih sladkarij za svoje male prijatelje in prijateljice, katerih sladkosnednost je kar očitno pasel po ulicah. Pa najbolj sta si bila dobra z malo Albinco. Dostikrat, ko je sedeval na njihovem vrtu, učil jo je, naj reče: „Prešeren veren, pa vendar neveren". To je morala ponavljati, da si je zapomnila in ko sta se spet sešla, bilo je prvo: „ Albinca! povej, kakšen je Prešeren, potem ti dam cukrčka !" . . . Gospa mi je pravila, oziroma svoji hčerki in meni, da je veroval v Boga in Kristusa, a Bogorodice ni častil kakor devico, ampak najvzornejšo in najbolj junaško mater, katera je izpraznila najgren-kejšo kupo trpljenja. Na smrtni postelji pa, ko je ležal v poslednjih vzdihih in so mu okoli stoječi ponujali hladne vode, ker je imel zelo sežgane ustnice od notranje vročine, niti dovolil ni, da bi mu bili le kapljico spustili v suha usta, da, celo razpokanih ustnic si ni pustil zmočiti, govoru s slabim glasom: „ Kristus je tudi na križu trpel grozno žejo, pa si je ni mogel ugasiti" . . . Ob prvi priliki smo šle: gospa P., njena hčerka B. in jaz na njegov grob. Ravno nekaj dnij pred počitnicami nam je profesor slovenščine nekako prikrito, naj rečem: tako po šolski, povedal, kakšen zločin se je zgodil s Prešernovo literarno zapuščino tik pred njegovo smrtjo. Kakor hodi maček okoli vrele kaSe in skuša lizati lepo pri kraju .. . površno in s strahom, da bi se ne opekel, tako se nam je govorilo o naših velmožeh in tako se še govori in se Se bo — Bog ve, kako dolgo, a nekatere bistre glavice so takoj uganile, kam pes taco moli: Pomagale smo si z brati visokošolci, kateri so nam pove dali marsikaj, kar je dvigalo naš greben in podpihovalo našo sveto jezo. Češ, kako pa nemški profesor dviguje in proslavlja nemške veleume in cela dolga vrsta jih koraka liki paradesoldati mimo nas, a kako dela naš profesor? Dnevopis rojstva! — Dnevopis smrti. To je bilo najvažnejše. Za rojstvom je sledila fraza, da je bil sin ubogih, no, poštenih starišev, kako se je šolal, kako pisal. — Prosim, a v zadnjo točko je bilo sprejeto samo to, kar ni imelo »nevarnega" naslova. A predaleč sem prišla od svojega smotra. Stoje ob Prešernovem grobu in drhte v mladostnem ognju in v svoji pritlika-vosti pred njegovim velikim duhom, o katerem sem bila prepričana, da plava okoli mene in s prizanesljivim smehljajem zre v kipeče srce svoje čestilke, katera je ravno par trenutkov prej slišala njegove ob smrtni ari govorjene pretresljive besede, sem snala težke misli. Te misli so se pa razvijale z leti zrelosti in postajale vedno težje. Zaničevanje, gnjev in sramota za tiste, ki so Prešernu, ne vernežu" v svoji tesnosrčnosti in nevednosti — Bog nebeški sam naj sodi — tako otežili poslednjo uro, narod slovenski pa brezdvomno oropali slave, katere nam ni mogoče dostojno oceniti Akoravno bi ustrezali slavnostni šte vilki sosebno krajši prispevki, nisem dela te snovi v njej primerno obliko, ampak jo objavljam iz različnih obzirov rajši kakor listek v BNarodu", kateremu sem poslala adreso gospe P. v Kranju, katera še živi. Od nje bi se še dalo nemara izvedeti marsikaj, a ker jaz, žalibog, nimam prilike za to, prepuščam te vrstice — kamen do kamena palača — spretnejšemu in „Ljublj. Zvona", sosebno pa Preširnove številke dostojnemu peresu. Gg. pisatelje in pisateljice si pa usojam opozoriti na omenjeno gospo, katera gotovo pozna še tega ali onega, ki je bil v ožji dotiki s Preširnom v Kranja in na razpolago ji je skoraj gotovo še precej znamenitostij iz Preširnovega življenja, katerih pa ni hotela praviti mlečnima učiteljicama, ker je jako pobožna — nota bene! — Utis, s katerim odoljeva z nami tak človek, kateri je živel kakor sovremenik genija, kateremu se klanja ves naobražen svet, je nekaj mogočnega, posebno za mlado srce. Zatorej, Ti veliki duh, katerega spomina poklanjam te skromne vrstice, ne štej mi v zlo velike smelosti, katera me je nadvladala, ko sem stala prvič ob Tvoji mogili. Dandanes bi si na istem mesta niti ne drznila misliti, da samo gledaš iz svetlih višav na mojo pritlikavost in neznatnost!... AvatroOgrske v Srbiji. Z dogodki na svat benih slavnostih se je Srbija definitivno ločila od trozveze in se postavila na stran d v o z v e z e. Pod patronanco Ru sije izvršena poroka je eklatanten poraz grofa Goluchow8kega in težko oškodovanje interesov naše monarhije. Najčrneja proro kovanja nasprotnikov politike grofa Gola chowskega so se uresničila v polni meri Grof Goluchowski pa bo moral odgovarjati v delegacijah zastopnikom avstro ogrskih narodnosti radi svoje nespretnosti. Vojna na Kitajskem. „Reut. Office" poroča iz Tsientsina 5. t. m.: „Bitka pri Pejcangu se je začela danes ob pol 4. uri zjutraj. Kitajci so bili iz svojih utrdb pregnani. Rusi so imeli 500, Angleži 50 mrtvih. Iz gube Nemcev in Japoncev še niso znane, a so menda velike. Pot do Pekina se smatra odprta." Vsekakor je ta uspeh pri Pejcangu velevažen. To so menda izprevi deli tudi Kitajci v Pekinu, kajti italijanski konzul v Šanghaju je dobil brzojavko, da so »Kitajci zopet začeli naskako-vati angleško poslaništvo. Dne 2. t. m. se poslaniki niso mogli junaško ustavljati napadovalcem". Ako se niso več ustavljali, ali so se potem udali? Težke skrbi za življenje tujcev, katerim primanjkuje živil in streljiva, so torej zopet jako opravičene. Da poslaniki vzlic pozivu kitajske vlade, naj odidejo v Tsientsin tega niso storili, tiči vzrok v njihovi bojazni, da bi jih boksarji na poti iz Pekina do Tsientsina pobili. Iz Pejcanga marširajo za vezne Čete proti Yangcunu. Iz Washing-tona poročajo, da namerava severnoame-ričanska vlada predlagati kitajski vladi, naj dovoli, da pridejo zavezne čete pod zastavo parlamenterja do Pekina, in da potem odvedejo iz Pekina poslanike in tujce. To poročilo je docela neverjetno, kajti četudi bi kitajska vlada kaj takega dovolila, bi se za njeno dovoljenje boksarji ne menili ter zavezne čete napadli. Značilna je za to prepoved taotaja, ki prepoveduje izvoz živil. Ta prepoved ima namen zaveznikom v severni Kitajski dovoz živil odrezati in spraviti jih glede prehra-nitve vojakov v čim največjo stisko. Rusi dosezajo vsak dan v Mandžuriji lepe uspehe. General Rennenkampf je vzel mesto Aigun. Kitajci so bežali. V mestu Kalgau so Kitajci porušili rusko cerkev in več hiš. Mongoli so Rusom prijazni ter se nočejo pridružiti boksarjem. Vojna v Južni Afriki. V sredo se je odgodil angleški parlament s prestolnim nagovorom, v katerem je naznanila kraljica, da se republika Oranje anektira. Transvaala govor niti ne omenja; menda se razume samo ob sebi, da se Transvaal anektira tudi. Saj je Trans-vaal zakrivil sedanjo vojno, ker se ni hotel udati angleški lakomnosti. Oranje je Trans-vaalu le tovariš. Prestolni govor pravi, da se vpelje v Južni Afriki „ dobra in pravična vlada", ki bode „jamčila jednake pravice in privilegije". Kakšna je angleška vlada, se vidi na pr. v Indiji, kjer radi neznosnih davkov vladajo strašna lakota in razne kužne bolezni. No, Angleže so uspehi v Južni Afriki že doslej stali ogromne svote, okoli 30.000 ubitih vojakov in častnikov. Nad 10 000 pa jih je neozdravno bolnih, pohabljenih ali pa leže še po bolnišnicah. No, boja pa vzlic vsemu še noče biti konec in ga še dolgo ne bo. Par sto Borov strahuje celo ogromno Robertsovo armado, ki se je že jako skrčila. Robertsovi „bojim se" in sumljivi „upam" so zopet na dnevnem redu. 8. t. m. je došla v London sledeča Robertsova brzojavka iz Pretorije z dne 7. t. m.: Bojim se, daje posadka Eland s-riverja po desetdnevnem odporu ujeta. Lord Kitchener zasleduje Deweta, ki je prekoračil včeraj, t-j. 6. t m. reko Vaal. — „DaiIy Chro-nicle" pa poroča: .Potrebne so energične odredbe radi preživljanja Pretorije, kajti Buri napadajo neprestano vse vlake". Če Buri vlake napadajo in so potrebne „energične odredbe", gotovo te vlake tuđi polove in vzamejo. In zelo huda mora že presti za živila Angležem v Preto-riji, če morajo to povedati javnosti. Listi poročajo tudi iz Pretorije: 500 Barov z dvema topoma se je pojavilo 8 milj severno Pretorije ter prišlo z angleškimi pred-stražami v dotiko. Bojimo se, da Bori v Pretoriji dohajajoče Bare podpirajo. Dalje brzojavljajo iz Londona: Reuterjev biro" po- roča iz Amersfoorta 8. t m.: General Bul ler je včeraj ponoči dospel a svojimi četami semkaj. Sovražnika, katerega je vodil Kri stjan Botha v Štirih oddelkih, je pregnal s takozvanoga Kopjekraala. ,T i m e s" pa poroča: Prodiranja Bullerju se ni stavila nobena zapreka na pot. Buri so bežali proti severju. Angleži so izgubili 25 mož. — Pač Čudno, da so izgubili 25 mož brez vsake zapreke! Očividno Angleži zopet prav grdo lažejo in so jo zopet dobili prav pošteno po hrbta! XII. skupščina „Zaveže avstrijskih jugoslov. učitej-skih društev" v Mariboru. (Izvirno poročilo.) Iz vseh slovenskih in istrskohrvatskih pokrajin je prihitelo dne 8. in 9. velikega srpana t. 1. v Maribor naše vrlo nčiteljstvo, da prisostvuje XII. skupščini svoje „Zaveže". Prekrasni mariborski .Narodni dom", ki se tako ponosno dviga iz čvrstih tal, je bil ta dva dneva poln živahnega gibanja in vese lega življenja. V naslednjem podajemo poročilo o tem vseskozi resnem zborovanju, ob katerem smo dobili vtisk, da je prešinjeno naše nčiteljstvo s svobodomiselnim duhom, z zrelostjo in neustrašenostjo. Seja delegacij. Ko je bila končana seja upravnega odbora, ki je vse potrebno ukrenil za sejo delegacij, so se sešli odposlanci in odposlanke posameznih učiteljskih društev — po številu okolo 100 — v mali dvorani „Narodnega doma' k delegacijski seji. Predsednik „Zavezin", gosp. učitelj L. Jelene, otvori sejo. V svojem nagovoru je naglašal, da. se je klerikalni zmaj izza lanske skupščine v Gorici zaganjal v naše vrste z neprimerljivo zlobo in brezobzirnostjo ter je dajal svojemu sovraštvu do naprednega učiteljstva duška z denunciranjem, opravljanjem in grdenjem. Ali ta klerikalna nestrpnost in zlobnost ni omajala pravega liberalnega čuvstva, ki vlada med učiteljstvom, katero združuje naša „Zaveza". Potem omenja nekaterih nedostatkov, ki na njih bolehajo nekatera naša učiteljska društva. Ti nedostatki bodo minili, kadar bo prešinila krepka volja delavnosti vse naše učiteljstvo. Gospod predsednik na to presrčno pozdravlja vse prisotne ter prečita nekatere točke poslovnega reda, katere je treba upoštevati pri zborovanja. Zapisnikarjem imenuje gospoda Petrička in B e r -ginca. Ko prebere aZavezin" tajnik, g. učitelj Drag. Česnik imena delegatov in dele gatinj, se preide k poročilu tajnikovem o delovanju „Zaveže" in njenih društev. Iz njegovega temeljitega poročila posnamemo, da je v „Zaveži" združenih 34 slovenskih in hrvatskih učiteljskih društev s 1504 členi. Ta društva so imela v preteklem letu 95 zborovanj s 194 predavanji. V svojem poročilu je povdarjal hrup, ki so ga zagnali klerikalci v svojem časopisju zavoljo imenovanja častnim členom „Zaveže" gg. Ivana Hribarja in dr. Ivana Tavčarja. Poročilo govori nadalje o preuredbi listov, ki jih izdaje „Zaveza" — .Popotnika" in .Učiteljskega Tovariša" ter o ustanovitvi novega mladinskega lista .Zvončka". .Zaveza" ima torej sedaj tri svoje liste, ki ji delajo Čast in bodo našemu učiteljstvu prinesli mnogo duševne in gmotne koristi. Ves klerikalni boj proti tem našim listom je bil vkljub hudi (!) konkurenci .Slovenskega Učitelja" — seveda brezuspešen. V naslednjem poroča tajnik o dragih važnih korakih in ukrepih, ki jih je storilo vodstvo. „Zaveza" je bila zastopana pri shodu vsega avstrijskega učiteljstva na Dunaju ter je tudi zlasti po zaslugi občinskega sveta ljubljanskega in upravnega odbornika g. Dimnika poskrbela, da dobi šolski muzej v novem šolskem poslopja ljubljanske dekliške osemrazrednice primerne in lepe prostore. — .Zaveza" je tudi vplivala na dalmatinsko učiteljstvo, da si ustanovi svoja društva, ki naj pristopijo k .Zavezi". Vse delovanje .Zaveze" temelji na določilih državnega šolskega zakona, ki ga je sankcioniral cesar sam. Na tej podlagi bo delovala .Zaveza" Se dalje. „Zaveza" bo hodila po ravnem poti naprej, da pri-x>ri v sebi združenemu učiteljstvu lepšo bodočnost. To poročilo, polno krepkega in odločnega duha, ki ga priobči ▼ celoti .Učit. Tov.", je sprejela delegacija z bornim odobravanjem. K poročila tajnikovema se oglasi gosp Dubrovič* od Svetega Mateja v Istri ter z vznesenimi besedami naglasa, da vlada med istrskim učiteljstvom in tamkajšnjo duhovščino najlepša sloga A ono, kar govori tajniSko poročilo o kranjskem klerikalizmu, naj se debelo natisne in razširi med ljudstvo! — Blagajnik, nadačitelj g. Fr. Laznar, poroča o .Zavezinem" gmotnem stanju. .Zaveza" je imela vseh dohodkov 118980 K in 1166 85 K stroškov, torej 22 05 K pre bitka. Poročilo je bilo odobreno. Tudi poročilo v ^Popotniku" (poročevalec g. Fr. Luznar), o .Učit. Tovarišu" (poročevalec g Fr. Črnagoj) in o .Zvončku* (poročevalec g. L. Jelene) je bilo enoglasno in odobruje vzeto na znanje. O šolskem muzeju sta poročala gg. Dimnik in Jelene, in tudi to poročilo je delegacija s priznanjem odobrila. Pregledovalcema računov so bili izvoljeni na predlog g. Porekarja gdč. Janja Miklavčič ter gg. Roji na in Rus. Po utemeljevanju „Zavezinega" blagajnika in po raznih opazkah gg M a tavica, Tomana, Strmška,Černeja in Strelca so ostali letni doneski „Zaveži-nih" členov isti. Ko prebere g Porekar vzpored za glavni zbor, kakor ga je določil upravni odbor, utemeljuje g. ravnatelj I. Lapajne iz Krškega tele predloge: 1 .Zaveza" naj posreduje, da se na Koroškem ustanovi vsaj eno slovenske učiteljsko društvo, n. pr. za celovško okolico. 2. „Zaveza" naj priredi prej ko prej glavno skupščino .Zaveze" v Celovcu. 3. .Zaveza" naj s pomočjo slovenskih rodoljubov širi svoje liste in drugo slovensko slovstvo brezplačno med slovenskim učiteljstvom na Koroškem. Vsi predlogi so se po nekaterih opazkah gg. Strmška, Strelca, Matavida, Jelenca in Černej a enoglasno sprejeti. Delegacija je potem sprejela nekaj predlogov, oziroma nasvetov celjskega učit. društva, g. Jarca in g. Pečovnika ter je izvolila enoglasno predsednikom „Zaveže avstr. jugoslovanskih učit. društev" gosp. L. Jelenca, I. tajnikom gosp. Drag. Česnika in blagajnikom gosp. Fr. Luznar j a. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 10 avgusta. — Osobna vest. Gospod dr. Emil Papež, sekundarij v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu, je imenovan operaterjem na operacijskem institutu dvornega svetnika Chrobaka na Dunaju. Mesto sekundarja v imenovani bolnici bo s 15. septembrom prosto. — Odlikovanje. Cestar A. Šabec v Hrastju je bil odlikovan s srebrnim križcem za zasluge. — Banket učiteljske „Zaveže" v Mariboru. Spričo obilice gradiva smo mogli prinesti danes le začetek poročila o zborovanju učiteljske .Zaveze". Poročilo končamo jutri. Danes omenjamo le še banketa, ki se je začel ob 1. popoldne. Najprej je napil cesarju predsednik .Zaveze", g. učitelj Luka Jelene, gostom je na zdravil g. učitelj Lasbacher, g. učitelj Strm še k je nazdravil častnima členoma Zaveze", g. deželnemu odborniku drju. Iv. Tavčarju in g. županu Hribarju, g. Pa pače k je napil slovanski vzajemnosti, g. župan Hribar je napil „Zaveži", g. učitelj Česnik češkemu narodu in g. dr. Tavčar naprednemu učiteljstvu. Zborovalci so priredili govornika prisrčno ovacijo. Natančnejše bomo poročali tudi o teh govorih v jutrajšnji številki. — Sankoioniran deželni zakon. Cesar je potrdil v deželnem zboru kranjskem sklenjeni zakonski načrt, s katerim so se izpremenile nekatere določbe zakona z dne 29. aprila 1873. — Ferijalno društvo „Sava" je na svojem izrednem občnem zbora dae 4. t. m. izvolilo g. lekarnarja, župana in ces. svetnika Karola Savni k a v Kranja za zasluge za narod in društvo z v s k 1 i k o m častnim članom Na mesto odstopivših odbornikov so bili izvoljeni med. Gabrijel Hočevar, blagajnikom, in phil. Miklavž Omrza upravnikom za Gorenjsko okrožje. — Žalovanje tržaških Irredentovcev je bilo včeraj nečuveno demonstrativno. .Edinost" poroča: Dovršeno je! Hvala Bogu! Zdaj bo pač skoro konec nervozni vzrajanosti, v kateri se trese ves Trst že nad teden dni. Žalost je dospela do vrhunca. Trgovine, gostilnice in kavarne zaprte. V svetilnicah gori ob belem dnevu plinova ali električna luč, s svetilni pa vise črni floria Po ulicah se vse tre radovednega občiaetva. Prostor pred cerkvijo sv. Antona novega je natlačen. Vse doli na rndečem mosta stoje radovedneži. Množica redarjev — v paradi — se vadi v moderni masaži, da dela prostor nest h. tim kočijam, ki privažajo .pobožni" narod v cerkev. Seveda brez listka italijanskega konzula ne moreš v svetišče. Ob 9. uri so se začeli privažati vozovi, vsi nakičeni b črnim florom, iz večine gorijo tudi na njih luči. S cilindrov koči jaze v so tudi viseli črn: flori. In prihajali so tržaški židje, konzuli vseh držav in državic, gospodje mestni očetje, gospod magnifico s svojimi lakaji v rudečih frakih; tudi c. kr. uradi si bili zastopani polnoštevilno; da ni manjka! ekscelenca g. namestnik, to se pač samo po sebi razume. Le vojaškega dostojanstvenika ni bilo nobenega. Ob 10. uri so bili gospoda zbrani v cerkvi. V hipu je ljudstvo udrlo čez spraznjeni prostor proti cerkvi. Vsi redarji ga niso mogli zadržati. Ob glavnem uhodu pa so se postavili občinski »levi" — jekleni in en zlat mej njimi. Vrata cerkve so zaloputnili in zaklenili. Zdaj bi bilo vse dobro, a neki konzul je bil tako nepreviden, da se je zakasnil. Po dolgem suvanju je dospel do uhoda v cerkev. Morali so mu odpreti. Ko se je to zgodilo, je ljudstvo udrlo v oerkev. Vsi .levi" ga niso mogli zadržati. — Drug* nesreče ni bilo. — Okna bližnjih hiš so zasedli fotografi, novinarji in izbrano občinstvo. Zdaj še le vemo, zakaj je magistrat tako hitel z dovrševanjem svoje palače na oglu ulice Caserma nasproti cerkve sv. Antona. Kje bi pa sicer stali in gledali njegovi ljubljenci . . .! Po maši se je vsula množica po bližnjih ulicah. Redarji so hitro zaseli vse ulice, ki vodijo do italijanskega konzulata. Očividno so hoteli preprečiti vsako demonstracijo. Niso se motili. Kmalu je skušalo par stotin „patrijotov"udreti pred kon s u I a t, a redarji so zavrnili ta navi' Pred cerkvijo sv. Antona novega je nadaljevalo vrvenje, kajti vedno so prihajale nove množice v cerkev, ogledovat si žalno dekoracijo in storiti, kar niso mogle storiti mej mašo. Po vseh ulicah se je srečevalo v črno oblečene ljudi — moške in ženske. Če že ne druzega, vsaj črne ovratnice so imeli. Kakor posebnost naj navedemo še, da je v ulici Rossetti, v najbližji soseščini znamenitega konservativnega agitatorja in namestniškega računarskoga svetovalca, Ivana Follie, vihrala lepa italijanska trikolora . . .! — Žalovanje v Gorici. Ko je umoril italijanski anarhist avstrijsko cesarico, ni bilo v avstrijski Gorici nič vsega tega, kar se godi zdaj, ko se je pripetila enaka usoda kralju Umbertu italijanskemu. Da avstrijske oblasti vse to žalovanje pospešujejo, je njihova reč. Bojimo se le, da bo od tega žalovanja še glava bolela marsi-kakega avstrijskega diplomata. Toda že danes povemo, da vse to žalovanje daje resno misliti nam ne kot Avstrijcem, marveč kot — Slovencem. Na naših tleh se mirno vrše ultrairreden-tovske demonstracije, katerih ne moremo mirno gledati! Ob 10. uri je bila slovesna maša zadušnica, katero je orga-nizovala .radi lepšega' kolonija laških podanikov, katerih živi od slovenskih grošev — nad 3000! S kolikim pompom je bilo vse uprizorjeno! To je bil lusso, to svečanost, da ni bilo še take! Vse ob sodelovanju avstrijskih oblastij! To smo si zapomnili! Ali kolik terorizem i na one, ki nikakor niso istega mišljenja! .Gioventu italiana" je izdala kar parolo, da morajo biti med mašo zaprte vse atacune! In celo slovenskim trgovcem je došel ta .ukaz" z napisom vred „ P e r 1 u 11 o nazio-n a 1 e ". Kolika predrznost! Zapomnili smo si jo! Na slovenskih tleh vse to! Tako poroča .Soča". — Občinski odbor kranjski je v zadnji svoji seji sklenil, da se ima 70Ietnica cesarja Frana Josipa L proslaviti na primeren način. Na konca seje je utemeljeval in priporočal občinski svetovalec g. dr. Val. Štempihar naslednji nujni predlog: .Naroča se županstvu, da se obrne na o. kr. postno ravnateljstvo v Trstu s profinjo, naj nemudoma ukrene potrebno, da se uredi dostavljanje poSiljatev na pošti v Kranju primerno z lokalnimi in prometnimi razmerami, da 5e posebno zaukaže, da se imajo vse poštne pošiljatve dostaviti tekom jedne ure potem, ko so prišle v Kranj". Občinski odbor je soglasno pritrdil temu predlogu. _ Nasledki Slomšekove slavnosti v Marenbergu. Krojač Povoden je štirim pomočnikom odpovedal službo, ker so bili na „stari pošti" in pri Slomšekovi slavnosti delavskega društva. Sploh so Nemci in nemškutarji delali na vse kriplje, da bi bilo malo udeležencev, — a zaman. — Baron Schneider. Prijatelj našega lista nam piše: Te dni sem izvedel, da je 4 t m. v Celovcu umrl blagorodni gospod Karol baron Schneider pl.Arno. Pri tej priliki se mi zdi umestno, da tudi Vaš list spoioči o njem, kajti pokojnik je skoro ves čas svojega službovanja preživel med slovenskimi vojaki in cenil visoko njih hrabrost in spoštoval njih jezik. Govoril je gladko slovenščino. Pripomniti je še, da je njegov ded, kot polkovnik (1809) dobil plemstvo s pridevkom „ArnoB, to je od „Amo lds tein" (Podkloštra), s pomočjo koroških slovenskih kmetov iz Podkloštra in okolice s tem, da so ga krepko podpirali in mu dali volov v pri-prego ter je tako veliko število avstrijskih topov rešil pred sovražnikom, Česar se je tudi ranjki rad spominjal. Bil je pri c. kr. 7. lovskem bataljonu, in sedaj pri celovškem domobranskem polku. Med slovenskimi vojaki je širno poznan in si je ohranil blag spomin! Lahka mu slovenska zemlja! Bivši c. kr. lovec 7. bataljona. — Odbor „Narodne čitalnice" v Kranju je sklenil, da priredi v nedeljo, dne 16. septembra t. 1., večjo slavnost v proslavo stoletnice Prešernovega rojstva. V hišo, kjer je genialni pesnik d!je časa stanoval in umrl, vzidala se bo bržkone na ta dan spominska ploča. Potrebna pogajanja se že vrše. Natančneji vspored objavimo skoro. Prosijo se slavna narodna društva, da se pri prireditvi svojih veselic ozirajo na ta dan. — Vojaške vaje. 13. t. m. odrine tukajšnji divizijski topničarski polk št. 7 na vaje na Notranjsko ter bo prenočeval na sledečih postajah: 13. avgusta štab in bateriji št. 3. in 4. v Logatcu, 14. t. m. v Vipavi, 15. t m. v Skrbini, oziroma na Gorjanskera pri Komnu; bateriji št. 1. in 2. pa 13. t. m. v Logatcu, 14. t. m. v Postojni in 15 avgusta v Sežani, oziroma na Razdrtem- — Narodna čitalnica v Ribnici priredi v nedeljo, 12. avgusta z blagohotnim dovoljenjem preblg. g. dr. T. Rudescha izlet na Ugarje, 20 minut od Ribnice odddaljeni gozd, ki je gotovo še vsem lanskim izletnikom v najprijetnejem spominu. Odhod iz trga se prične po končanem cerkvenem popoldanskem opravilu. V korist prazne društvene blagajne ter družbe sv. Cirila in Metoda prevzele so postrežbo telesnim potrebam iz posebne prijaznosti v svojo oskrbo nekatere tukajšnje odlične dame, navdahnene z narodnim ponosom. Utainiški pevski zbor izvajal bo razne pevske točke, katere bo vodil marljivi g. Hol m ar, a tudi ljubiteljem plesa bo s primerno godbo ustreženo. Ker se niso izdala posebna vabila, vabi odbor tem potom zlasti rodoljube iz bližnjih Vel. Lašč, So-dražice in Dolenje vasi k mnogobrojni udeležbi. — Jako cenena vožnja. Pišejo nam: Kdor hoče potovati preko Budjejo-y i c na Homec pri Kamniku, naj vstopi na ljubljanskem južnem kolodvoru, kjer plača za H. razred le 92 vinarjev. Tako morem vsaj soditi po vozni karti štev. 0105, kise je izdala 20. julija 1900 s tem-le tiskanim napisom: Laibach. Siidb. Hometz viaBud-^eis2.Cl. Pers.-Zug. Ganz K 0 92. — Odbor za ljudsko veselico v logu na Grobškem pri Postojni se mnogo trudi, da se bode veselica prav dobro vršila. V logu delajo se že ves teden razne tope ter strelišče in plesišče. Okolica se jako zanima in se že tudi prav pridno karte za tombolo kupujejo. Nadejati se je prav mnogobrojne udeležbe iz bližnje in daljnejše okolice. Ker so dobitki pri tomboli večinoma koristne stvari za polje in dom in je čisti dohodek namenjen gasilnemu društvu — enemu najpotrebnejših in koristnejših društev — je odborovo upanje na mnogobrojen obisk popolnoma opravičeno. V slučaju, da bi dne 12 t. m deževalo preloži se veselica na dan 19 avgusta. — Predstojniitvo meščanske korporacije v Kamniku, sporazumno z vod stvom lovišča v kamniški Bistrici, naznanja, da bode dne 13. in 14. avgusta t. 1. v kamniških planinah lov na divje kozle. Da se zabranijo vsaktere nesreče, so hribolazci prošeni, naj dne 13. avgusta opuste hojo v okrožju Bele doline (Ojstrica, Škarje, Planjava, Zelenica, Erzenik), dne 14. avgusta pa v okrožju „Bistriškega izvirka" (od Ko-kerškega sedla do Kamniškega sedla). — Šola na Muti se bo z drugim šolskim letom v dvorazrednico razširila. — Posojilnica v Ribnici. Mesesa julija t. 1. vložilo je 171 strank 57 918 K 99 vin., vzdignilo 82 strank 26.522 K 29 vin., posojila pa se je izplačalo 25 strankam 31950 K 06 vin. Promet za mesec julij iznaša 240616 K 96 vin. — Nesreča. Andrej Ilinčič, 60 let star mož iz Dolja pri Tolminu doma, je kosil s svojim 161etnim sinom travo blizu globokega prepada. Veter je odnesel starčku klobuk in hoteč ga uloviti, je stekel za njim in padel v skoraj 400 m globok prepad. Njegov sin mu je pritekel na pomoč in našel očeta še živega, a kmalu za tem je starček umrl. Nesrečnež je zapustil 6 otrok, najstarejši ima 20 let. — Požar. Dne 2. t m. ob pol 3. uri zjutraj se je vnel senik posestnice M. Petrič na Bregu pri Kranju. Ogenj je uničil tudi poleg stoječi skedenj z deteljo, senom in slamo. Nadalje sta zgorela dva voza in trije stroji. Škode je za 4200 kron. Ogenj je moral kdo zanetiti iz hudobnosti. — Toča. Dne 30. julija proti 10. uri ponoči je bila toča v občini Št. Jernej nad Vrbovci in Drčo ter napravila v vinogradih in na polju za 8000 kron škode. — Nesreči. V Savi utonil je dne 25 pr. m. šolar, sin posestnika A Gabriča na Žigerskem vrhu. Šolarji so se kopali; ko pa je šel Gabrič nekoliko bolj na gio boko, ga je prijel krč in potopil se je. Čez poldrugo uro so dobili že mrtvega na suho. — Tisti dan pa je žena posestnika Antona Perca, četrt ure od Sevnice, gn»!?. vola na vodo; ker pa slučajno ni pazila, da vol bode, se vol zakadi v njo in ji trebuh čisto razpara. Prihiteli so hitro duhovnik in tudi zdravniška pomoč. Dne 20. pr. m. v nedeljo so jo odpeljali v deželno bolnico v Brežice. — Železnica na Slatino. Vse predpriprave so malodane izgotovljene. Le zavoljo kolodvorov na Mestinju, Slatini in Rogatcu se bo še določilo natančneje. — Voditelj zobozdravniškega ateljeja, Špitalske ulice 7., dr. Rado Frlan si je nabavil vse aparate za brezčutno ruvanje zob z dušikovim oksidulom. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 29. julija do 4. avgusta kaže, da je bilo novorojencev 22 (= 32.67 %0), mrtvorojenec 1, umrlih 18 (=18 210/eo)i mej njimi jih je umrlo za jetiko 3, za različnimi boleznimi 15. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=27*7 %), iz zavodov 6 (=33 3 %). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 1, za tifu-zom 3, za trachomom 2 oseba. * Jezikovno vprašanje in orožniki. „Nar. Politika" poroča, da je 27. junija t. 1. poveljnik češkega orožništva, obristlajt-nant Weitenweber izdal razglas, v katerem je naznanil, da je dobil orožniški če to vodja Kari Kus tri dni zapora, ker je pri neki sodni obravnavi izpovedal in se podpisal v češkem jeziku. Obristlajtnant ukazuje, da se sme orožnik pred sodišči posluževati le uradnega, nemškega jezika, in če sodnik nemščine ne zna, mora orožnik sam skrbeti za to, da se napravi protokol v nemškem jeziku. Ubogi orožniki na češkem! * Vereščagin v Parizu — odbiti Slavnega ruskega slikarja Vereščagina je francoska slikarska jury odklonila ter njegove slike zavrnila z razstave. Vereščagin misli, da je tega kriva njegova serija slik, ki kaže Napoleonovo vojno na Ruskem. Morda pa je tudi — zavist! Vereščagin je pač le jeden na svetu. Zato ga na razstavi v Parizu niti treba ni. Pozna ga vendarle vsak izobraženec. * „še 12 Savoycev na razpolago1*. Vojvoda Aosta je sprejel Častnike rimskega topničarstava, ki so mu prišli radi smrti! kralja izrekati sožalje. Aosta je pri tej priliki dejal! .Anarhistični morilci naj vedo, da jim je v hiši Savovoev še 12 členov na razpolago!" S tem je hotel reči, da rodbine kralja Humberta ne bodo mogli zatreti tako kmalu. * Justifikacija v Dol. Tuzli. Ahmed Begovid je živel v bosenskem mestu Olovo v koči brata Redže. Plačeval ni ničesar. Nakrat se je Redže izmislil, da bo dal kočo v najem ter je zato prišel iz Sarajeva v Olovo in to sporočil bratu Ahmedu. Ahmed pa je ponoči Redžo ubil ter ga s pomočjo nekega človeka nesel v neko jamo. Pes neke družbe, ki je napravila izlet v okolico Olova, pa je truplo zasledil. Sodišče je kmalu našlo morilca ter ga obsodilo na vislice. 28. julija je bil Ahmed Begovid obešen v Dol. Tuzli. * Usmrtila se skupno s psom. 55-letna gospodična C. iz ulice Bredow v Be-rolinu je bila strastna prijateljica živali j. V trenotku melanholije se je odločila umreti. Odpeljala se je s svojim psom v Nieder-Schoneweide, privezala psa nase ter skočila v vodo. Ker ni imela pri sebi nobenega znaka, so dognali njeno ime po pasji marki, ki je bila pod vratom psa, privezanega na njeno truplo. * Zastrupljeno mleko. V Nov. San-decu je kupila trgovka Ivana Mandelik na trgu 3 litre mleka. Liter ga je prepustila trgovki Leopoldini Boschi. Dva vnuka Man-delikove in 2 letna hčer Bosche so umrli, a tudi trgovki bodete menda umrli. Mleko je bilo zastrupljeno z volčjimi jagodami. * Premogov dim. Največji vzrok, da je zrak v velikih mestih toliko slabši, kakor na deželi, je pač kurjava s premogom po mestih. Žganje kamenega oglja je v mnogem oziru zelo nezdravo. Prvič se porabi s tem za naše življenje neobhodno potrebni kisik, potem napolnjuje zrak z zoperno oglenovo kislino in oglenov plin, kateri je za Človeška trupla pravi strup. K temu se pridružijo na milijone broječi drobni in kakor steklo ostri delci ne3ežganega premoga in fini pepelni prah, katerega sopemo v svoja pluča, in ki nam omaže perilo in bivališča. Naravnost ogromne so množice Škodljivih plinov, katera provzroča sežiganje premoga po velikih mestih. V Novem Yorku n. pr. se ceni poraba premoga na 6, 00 0. 000 (tona 10 met. stotov) na leto, za užganje te množioe premoga je treba 16.000.008 ton kisika, a sežiganje te množice premoga napravi 22 000 000 ton oglove kisline, katera kvari mestni zrak leto za letom. Telefonska in brzojavna porodila. Dunaj 10. avgusta. Ogrski ministrski predsednik pl. Szell, ki je bil včeraj dopoldne v Išlu pri cesarju v avdijenci, je dospel danes semkaj. V Ausseeju je posetil barona Clumeckega. Trst 10. avgusta. Včeraj popoldne so se pripetile na borznem trgu demonstracije, ker sta bili dve prodajalnici odprti. Policija je demonstrante šiloma razgnala in zaprla 11 oseb. Rim 10. avgusta. Med včerajšnim sprevodom kralja Humberta se je pripetilo več nesreč. V bolnišnico San An-tonis so prinesli deset oseb s polomljenimi udi. V Turinski cesti je padel nekdo s strehe ravno na bajonete spodaj stoječih vojakov. V Via nazionale se je podrla tribuna ter je bilo ranjenih mnogo oseb, žensk in otrok in sicer prav takrat, ko je šel mimo kralj Viktor Ema-nuel. Nastala je velika panika. Bežeče ljudstvo je prodrlo vojaški kordon in sprevod. Splošno se je mislilo, da se je zgodil nov anarhističen atentat. Knez Nikita črnogorski je potegnil meč in princi so hiteli z golimi meči h kralju, da bi ga branili. Tudi generali so potegnili sablje. Kralj pa je ostal miren ter ukazal, meče spraviti. V Via Ser-penti je bilo ranjenih in pohojenih 50 oseb. Teško ranjenih je bilo okoli 20 oseb. Pred avstrijskim poslaništvom v palači Chigi so irredentovci nagnili demonstrativno zastave z venci. Ljudstvo je protestiralo in nastal je tepež. Policija je imela ves dan mnogo opravka. Rim 10. avgusta. Škof v Parmi ni hotel razobesiti črne zastave na polovico droga in je prepovedal med pogrebom kralja Humberta zvoniti. Množica je zategadelj šiloma razobesila zastavo na Škofovi palači ter sama zvonila po vseh cerkvah. Rim 10 avgusta. Oficiozna „Agen-zia Italiana" javlja, da je kardinal Rampolla izjavil, da se stališče Vatikana napram Kvirinalu tudi poslej ne izpremeni, kajti sedanjih razmer papež absolutno ne akceptira. Vatikan je nespravljiv. Milan 10 avgusta. Obravnava proti Bresciju se bo vršila 29. avgusta tukaj ter se bo dokončala v enem dnevu. Berolin 10. avgusta. Policijski ravnatelj je izdal razglas, da bode radi anarhistov poslej policija strožje pazila na tujce. Bruselj 10. avgusta. Med Belgijo, Francijo, Italijo in Španijo se vrše pogajanja, da se ustanovi skupna policija za anarhiste. Stroške bi pokrivale države skupno. Beligrad 10. avgusta. Ministrski predsednik Nikolić je imenovan državnim svetnikom, sestra kraljice Draginje pa je bila imenovana dvorno damo. Berolin 10. avgusta. V Poznanju se bo vršila v nedeljo poljska telovadna slavnost. Vlada je prepovedala nošenje sokolske obleke in zastav. Inozemci na slavnost sploh ne smejo priti, sicer bodo aretovani in izgnani. VVeimar 10. avgusta. Vlada je prepovedala neki shod, na katerem se je hotelo obravnavati o izgonu prote-stantovskih duhovnikov iz Avstro-Ogrske in o gibanju pod geslom „Los von Rom". Pariz 10. avgusta. Francoski poslanik v Pekinu, Pichon, je poslal potom kitajskega poslanika v Parizu zunanjemu ministru Delcasseju obvestilo, da morejo poslaniki in tujci samo takrat zapustiti Pekin, ako pride ponje dovelj močna mednarodna eskorta, ki bi mogla ščititi 800 tujcev, med temi 200 žensk in otrok, 50 ranjencev ter 3000 kitajskih kristjanov. Kitajski eskorti pa na noben način ni zaupati. To poročilo je napravilo v Parizu globuk vtisk. Berolin 10. avgusta. General grof Waldersee odrine na Kitajsko 2?. avg. in dospe 22. septembra v Šanghaj. Berolin 10. avgusta. Berolinska vlada je dobila obvestila, da je kitajska vlada naročila Lihungčangu, naj začne mirovna pogajanja. Nemška vlada pa namerava odgovoriti, da se bodo operacije nadaljevale, in da se morejo začeti mirovna pogajanja šele takrat, ko dospe mednarodna armada v Pekin. Beroiin 10. avgusta. Nemške čete za Kitajsko se pomnože še za 15.000 mož. Čas odhoda še ni določen. London 10. avgusta. Sem je došla vest, da se. je 30 vardov nad Tientsi-nom zbrala velika kitajska armada. Zategadelj se bodo morale mednarodne čete, ki prodirajo proti Pekinu, bržčas vrniti, da ščitijo Tsientsin, kjer je ostala premajhna posadka. Bruselj 10. avgusta. V Pekinu je nastala velika panika, ko se je izvedel izid bitke pri Pejcangu. Po ulicah se vrše skoraj neprestani boji med pristaši princa Tuana in cesarja Kvvangsu. Cesar priporoča, naj se nemudoma sklene s tujimi državami mir, da ne pridejo tuji voji v Pekin. V obrambo Pekina se zbere ogromna kitajska armada, ki bo štela 100.000 mož. Bruselj 10. avgusta; Lihungčang je sporočil konzulom v Šanghaju, da se neha revolucija le tedaj, če zapuste Kitajsko vsi misionarji, in če se zajamči integriteta cesarstva Sicer revolucije ne bo konec. London 10. avgusta. Cesarica-vdova je poslala 28. julija štiri voze živil angleškemu poslaništvu v Pekinu. London 10. avgusta. V ponedeljek se je vršila ob Yangtsunu velika bitka, ki je trajala štiri ure. Kitajci so bili premagani. Zavezne čete so imele 322 mrtvih in ranjenih. London 10 avg. Iz Pretorije je došla vest, da so zasledili veliko zaroto, katere namen je bil, pomoriti vse angleške častnike in ujeti lorda Robertsa. Deset zarotnikov so zaprli. Proti zobobolu in gnjilobi zob izborno deluje Melnsina listna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo is ust. Cena 1 steklenici s rabilnim navodom SO kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po posti razpošilja se vsak dan dvakrat. Jedina zaloga (10—32) lekarna M. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mosta. Umrli so v Ljubljani: Dne 7. avgusta: Bruno Petauer, drogistov sin, 3 mee., Nove ulice 5t. 5., Črevesni katar. Dne 8. avgusta: Emanuel PopoviC, Crkostav-Cev sin, 3 mes., Sredina št. 14.. vnetje sopil. Dne. 0. avguata: Anton Je raj, delavcev sin, 14 mes., Karolinška zemlja St. 21., jetika. Meteorologicno poročilo. Vliln» nad morjem locira. Bt«dnjl mnoai tlak 718'Omii. > < Cas opazovanja Stanje barometra v mm. is? ■ _ Vetrovi Nebo 9. 9. zvečer 737-0 151 si. jug jasno 10 ■ 7. zjutraj 2. popoL 736-6 7353 118 sr. iJVzh. 24*8 si. svzhod i megla jasno II 00 Srednja včerajBnja temperatura 15-6', nor-male: 193 \ ID-u.2a.aJs.lrs1 borza dne 10. avgusta 1900. Skupni državni dolg v notah .... 9755 Skupni državni dolg v srebra .... 97 10 Avstrijska zlata renta....... 116'— avstrijska kronska renta 4% .... 97*50 Ogrska zlata renta 4n,0....... 11535 Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 90 70 A.v8tro-ogrske bančne delnice .... 1706 — Kreditne delnico......... 666*— London vista . . ........ 242-82V, •Samski drž. bankovc sa 100 mark 30 mark .... 80 frankov . . . -italijanski bankovci C. kr. cekini. 118-477, 2369 19-32 90 35 1141 Železninarja izurjenega strokovnjaka, kateri bi bil sposoben tudi za potovanje, išče večja trgovina z železnino. (1559—3) Ponudbe pod šifro T. M. upravništvu ,Slovenskega Naroda". Poštna upraviteljica ▼sprejme se takoj. Ponudbe na o. kr. poštni urad v Srednji vasi v Bohinju. (1589—2) Cn. kr. lutrijski jfe držam žtltznlct. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1900. leta. Odhod la laJabUane jnž. kol. Prog-a 6em TrMft. Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; cez Selzthal v Anasee, lil, Bolnograd, Zeli ob jezera, Lend - Daste in, Inomost; 6es Klein - Keifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amatetten. — Ob 7. ari 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-sensfeste, Ljubno, Dunaj; ees Selzthal v Solnograd, Inomost, cez Klein - Reifling v Line, Budejence, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; Cez Amatetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni »lak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. Eo peludne osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, jubno; Cea Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cuhh, Genevo, Pariz; cez Klein-Beifling v Stevr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amatetten. Ob 7. uri 9 min. zve cer osobni vlak v Jesenice, Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v NoTomesto In T Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod ▼ Izubijano ju«, kol. Proga te Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stejra, Isla, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic — Ob 11. uri 16 m. Jop o lud ne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oasteiua, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zeusfeate, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta- Krope. — Proga te Novega mesta ln Ko6evja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob S. uri 48 m. zvečer. — Odhod te LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob ?. ari 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob Ji. ari 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Ljubljano drž. kol. Is Kamnika. Ob 6. ari 4» m. zjutraj, ob 11. ari 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1305.) Prostovoljno se proda na-Bledu (Zagorice) lepa, nova hiša oziroma vila sestoječa iz 9 sob, 2 kuhinj, jedilne shrambe in velike kleti. Sadni vrt okrog hiše meri blizu orala. Več se izve pri J. Peternel-u, županu na Bledu. (1599—2) Na drobno. P, Na debelo. trgovina z železnino „Merkur" Celje, Graške ulice štev. 12 (1558—3) priporoča različne poljedelske stroje priznano najboljšega izdelka, kakor: nilatilnice, slamoreznice, čistilnice za žito, milne za žito vejati, stiskalnice za sadje in grozdje itd. Vedno velika zaloga cementa, najboljega gornještajerskega železa, stavbenih potrebščin, traverz, okovov, samo-kolnlc, poljskega orodju, kuhinjske priprave, štedilnikov, peči in sploh vsega v to stroko spadajočega blaga. SI. občinstvo vabimo najuljudneje, si pri priliki ogledati našo trgovino in zalogo. Cene nizke. Postrežba točna. Dovršen šestošolec sprejme se kot (1584—2) praktikant v lekarno A. Šušteršiča v Krškem. Po nizki ceni se proda na Glincah pri Ljubljani. Hiša je na lepem prostoru in ima 8 stanovanj. — Več se izve v upravništvu (1606—1) .Slov. Naroda". Firm. 222. Einz. I. 315 1 Bekanntmachang. Beim dem k. k. Landes- ala Handelagerichte in Laibach wurde die Eintragung der Ertheilung der Einzeln- Procura von Seite des Firmainhabers Robert Jungkunz an Helnrlch Friedrich, Kaufmann in Regensburg und Alberd Relsweck, Kaufmann inRegenaburg, im Register fur Etnzelfirmen bei der Firma: „Lustthai- Videmer Farbvverke J. H. Finck's Eidam" vollzogen. (1597) K. k. Landes- als Handelsgericht Laibach, Abth. III., am 2. August 1900. (Razglas. Pri c. kr. dež. kot trg. sodiSCu v Ljubljani se je vpisala podelitev posamezne pro-kure imetelja tvrdke Roberta Jungkunza, Henriku Friedrichu, trgovcu v Reznem (Regensburg) in Albertu Reiswecku, trgovcu v Reznem, v register za posamne tvrdke pri tvrdki „Lustthai- Videmer Farbwerke J. H. Finck's Eidam (Dol- Videmska tovarna za barve J. H. Fincka zet). — C. kr. dež. kot trg. sod. v Ljubljani, odd. III., 2. avgusta 1900.) Bdttger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr. se dobiva samo (1393— 5) v deželni lekarni pri Mariji pomagaj M. Leustek-a v Ljubljani. Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfurt 11. februvarja 1899. Ij. M.rei9, mlekarija. -s§f Gospodje vsakega stanu, kateri so znani v mestu in v okolici, dobe" pri malem trudu trajen in dober zaslužek. O-BM) Povpraša naj se od 9.—12. ure dopoludne v Florijanskih ulicah št. 50, I. nadstr. Stanovanje z dvema sobama in pritiklino odda se v hiši št. 8 v Gradaških ulicah. Več se izve istotam v I. nadstropji, na desno. (1609—1; Trgovski pomočnik ki ima tudi zmožnost in veselje za potovanje, vsprejme se s 1. ali 15. septembrom t. I. (1598—2; Kje? pove upravništvo „Slov. Nar." Išče se takoj gostilno v najem v mestu ali na deželi. Naslov: J. S., Dolenjska cesta št. 4, I. nadstr. (1604> 2 Čevljarska pomočnika sprejmeta se takoj ali v teku 14 dnij. Plača i< dogovoru. — Sprejme se tudi vajenec. zanesljiv in dobrih starišev. (1590—3) Anton Omerzu, čevljar v Krškem. Trgovski pomočnik dobro izurjen v špecerijski in železninski stroki, sprejme se takoj. Ponudbe z referencami na A. Časa grande, Ajdovščina (Primorsko). (1587—2; Izprašana poštna in brzojavna upraviteljica išče službe. ~WJ Ponudbe se prosi na upravništvo „SIo-venskega Naroda" pod ,,A. Z.". (1682—2 Fredstojništvo meščanske korporacije v Kamniku, sporazumno z vodstvom lovišča v kamniški Bistrici, si usoja naznaniti, da bode dne 13. in 14. avgusta t. 1. v kamniških planinah lov na divje kozle. V ogib vsaktere nesreče so p. n. hribolazci uljudno prošeni, da naj dne 13. avgusta opuste hojo v okrožju Bele doline (Ojstrica, Škarje, Planjava, Zelenica, Erzenik), dne 14. avgusta pa v okrožji »Bistriškega izvirka" (od Koke: škega sedla do Kamniškega sedla). (1613-1, V Kamniku, dne 9. avgusta 1900. ©I@l©l©l©l® © © © © © © © © NA \S m m m m m &i m tsa :m c^jg B M v krasni in zdravi legi pod Rožnikom, četrt ure oddaljena od Ljubljane, z lepim, senčnatim parkom in z vsemi udobnostmi, Posredovalci izključeni. dr. Josip Natančna pojasnila daje advokat xr Ljubljani. © ©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l® M Furlan, ]§4 (»81-4) j| MM ©I© C £ — (0 «0 « OO o. N Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava Styria kolesa s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča. Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. STYRIA" (123-61) da mi Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo li bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati. Ceniki poštnine prosti, -gaj Filiala v Kamniku: Janko Pohlin. Spoštovanjem Franc Čuden, urar na Velikem trgu nasproti rotovža. r-—1 crcq os Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".