Tli b est m e d i am to reach the best customers leto $3.00 1 Published semy g weekly. I Subscription $3.00 yearly. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Canal 98, I Chicago, 111. j *«*« I ZA RESNICO j IN PRAVICO. + tmmwmimmmnm*+ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER „. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. f .....................M, ŠTEV. (No.) 23. CHICAGO, ILL., PETEK, 25. MARCA, 1921. LETO (VOL.) VII. Published and distributed under permit (No. 3ao) authorized by the Act of October * 1917, on file at the Post Office of Chicago. HI. — By the Order of die President A- S. Burleson, Postmaster General. NAJNOVEJŠE VESTI. ITALIJANI SLOVESNO PRAZNUJ E J O PRIKLOPITEV SLOVENSKEGA OZEMLJA K ITALIJI. Trst, 21. marca.—V Trstu je bil danes velik praznik. Italijani so obhajali slovesno priklopitev zasedenega ozemlja k Italiji. Že na vse zgodaj so grmeli topovi, potem pa so se pomikali po mestu sprevodi raznih patriotičnih društev, ki se jim je pridružilo tudi meščanstvo. Poglavar provincije je opoldan prebral pro-klamacijo kralja Viktorja Emanuela, ki je ž njo slovesno naznanil, da spada sedaj omenjeno ozemlje pod Italijo. VOJSKA Z ITALIJO. ..Ni še dolgo, kar smo poročali, da so se spopadle jugoslovanske in italijanske čete pri Postojni. To vest smo vzeli iz "Daily American Tri-, bune". Sedaj smo prejeli avtentično poročilo, da ni bilo drugega, kakor da so dne 3. t. m. tržaški fašisti razbili v Postojni napise uglednih meščanov in zažgali baje tudi nek kozolec ; toda, če so ga res zažgali, tudi še ni gotovo. SOCIJALIZEM. M. Elizabeta: ZAVEZNIKI NADALJE OKUPIRAJO NEMŠKO OZEMLJE. Diisseldorf, 22. marca. — Posamezni oddelki zavezniških čet se nahajajo v mestih Oberhausen, Muhi-heim ob Ruhri in po raznih sosednih pokrajinah. V največ slučajih so zasedli zavezniki kolodvore in železnice kamor so prišli. Vse kaže, da mislijo še naprej prodirati. NORVEŠKA ZAHTEVA ODŠKODNINO. Chrlstiania, 23. marca.—Norveška vlada je odposlala v Washington posebno odposlanstvo pod vodstvom prejšnjega justičnega ministra Ivana Bredel, da pospeši rešitev zahteve, ki jih je stavila Norveška Združenim Državam, namreč da ji morajo plačati $14,000.000, kot odkod-nino za norveške bojne ladje, ki so jih rabile v vojski. Vsa celica je polna aleluje, raz stene se smehlja Velikanoč, na mojem oknu solnce zlato kuje, igra se ž njimi cvet škrlatnovroč. kot solnce zdaj žari odprta stran. ft? fl? fl? fl? 4? 4? 4? 4? 4? 4^ 4? 4? 4? 4^ 4? X ♦ + + + * * * * * * + + + McCORMICK SE POTEGUJE ZA AVSTRIJO. Ententa naj formelno odpusti Nemški Avstriji vso vojno odškodnino. Washington, 23. marca.—Zvezni senator Medill McCormick iz" države Illinois je včeraj poslal pismo državnemu tajniku Charles E. Hughes-u, v katerem zahteva, naj reparacij ska zavezniška—komisija kratko-malo izjavi, da se zavezniki defini-tivno odpovedo vsaki vojni odškodnini od strani Nemške Avstrije. Senator se sklicuje na to, da v Ameriki zbiramo milodare, da bi stradajoče otroke v Srednji Evropi ohranili pri Življenju, pri čemer pride predvsem Avstrija v poštev, istočasno pa reparacij ska komisija zahteva od Avstrije, naj izroči 6000 molznih krav. NOV NAČRT, kako se bo dalo veliko prihraniti pri železnicah. Washington, 21. marca.—Senatorju Cumminsu, ki je predsednik oddelka za meddržavno trgovino, je danes nacijonalna zveza železniških lastnikov predložila načrt, kako bi se dalo vsako leto pri železnicah prihraniti milijone dolarjev. Načrt meri na to, naj kongres pokliče v življenje takozvano "Railway Service Agency". Ta "Railway Service Agency" naj bi bila nakupna centrala vseh železnic za obratni materijal, ki ga naj bi potem dajala v najem posameznim železnicam in sicer po najemnih cerrah, tako, da ne bi delala pri tem nobenih dobičkov. TUDI ITALIJA PRIZADETA. Zavezniki so določili 50 procentno carino na vse blago, ki se izvaža iz Nemčije. Zaradi tega je tudi Italija zelo prizadeta, ker ne more trgovsko obratovati z Nemčijo. Tako se ne- more izogniti trgovini z Anglijo in Ameriko, kar pa za njo vsled slabe italijanske valute ni posebno ugodno. "ŠIRITE LIST "EDINOST"! 14 UR JE BIL MRTEV. Genf, 23. marca.—Iz Berna poročajo, da je bil neki tamkajšni duhovnik ur navidezno mrtev. Bil je to 50 let stari protestantovski pastor Baudenbacher, ki je imel že dolgo časa srčno napako. Nekega dne se zgrudi brezzavesten. Zdravniki, ki so bili poklicani, so konstatirali smrt in so izstavili, kakor običajno, mrtvaški list. Začeli so že z vsemi pripravami, da ga pokopljejo. Po preteku 14 ur pa se je navidezni mrlič zopet zavedel in zdravniki so izjavili, da bo še dolgo vrsto let lahko ostal pri življenju. Paris, 4. marca. Kakor socijalrzem ni bil kos sa-menili sebi ob izbruhu svetovne vojne, tako in še manj pa je zmožen najti novo pot v dobi, ki sledi svetovni moriji. Prej si je bil stavil nalogo obdržati mir in ga ni, danes -hoče mir zopet dati rn ga ne more. Globoke brazde je orala zgodovina teh kratkitf let po osušenih doktrinah K. Marksa in brutalno silo vrgla človeka-sanjača o neki bodoči zlati dobi miru in sprave na krvava tla povojne dobe. In na razvalinah, katerih socijalizem ni mogel zabra-nitr. katere je pomagal sam kopči-ti kljub vsem kongresnim sklepom, na teh razvalinah se je moderni socijalizem razsul. Vsi pojavi, kojim smo mi priča niso nič druzega, nego siloviti sunkoviti poizkusi vstajanja. Morda ravno francoski socijalisti v tem oziru dajejo lep zgled. Predvojna kompaktna masa francoske stranke internacijonalistvo se je razsula v meglo rudečega prahu, v nebroj strank in strančic, ki nosijo vse ime socijalistov in druga drugo izključujejo, druga drugo preklinjajo in psovajo, druga drugi očitajo ... . ^^^ J -1-11 t » , . , . izdajstvo. Na predsedniškem stolu ne vidim krone trnieve krog cela, oh praznem grobu duh se moj raduje r , , . , . a • - • j I 1- i t- t t^ -- /francoske republike sedi socialist, mg " 1 _ - - g.a ijUbim Jezus, Bog, živi! , , t , ____predsednik pariške vlade je socialist, vsaj bila sta oba dolgo, dolgo let. Predsednik mednarodne delavske pisarne v Ženevi A. Thomas — medvojni municijski minister, je aktiven sodrug, ki očita prvima dvema izdajstvo. In tako lahko gremo od desne proti levi mimo nebroj manj in vedno bolj dvoršenih cocijalistov — vsak svojo stranko in svoj list — do čistih boljševikov, katere njih bivši sodrug Briand zapira po desetinah. Ta celi kor se med seboj zmarja kot so se svoje dni buržo-azija in sodrugi. Poti iščejo in je ne morejo najti. Internacijonale se ustvarjajo druga za drugo, a enotne poti ne dobijo. Ali je današnji svet zrel za sodruš-ki paradiž? Ni zrel opijejo eni in VSA CELICA JE POLNA ALELUJE. Velikanoč me gleda dol z razpela . . Ne vidim več krvi, globokih ran, Vsa celica je polna aleluje, le njega gledam, Kralja vse časti; on, VESELO ALELUJO Zeli vsem našim sotrudnikom, zastopnikom in naročnikom Uredništvo in upravništvo "Edinosti J7 * + * * GARTENSTEIN PROTI SABATHU. V petem kongresnem okraju so začeli vnovič šteti glasove. Chicago, 111., 22. marca.—V petem kongresnem okraju so začeli revidirati glasove novemberskih volitev za oba kongresna kandidata Sabatha in Gartensteina. Sabatl^ je trdil, da je bil izvoljen z 298 glasovi večine, Gartenstein pa pravi, da je v resnici zmagal on z 2500 do 3000 glasovi. Ker je bil njegov volitveni kontest pri volitvenih oblasteh brez uspeha, se j^ pritožil v Washington. To je pomagalo. Zdaj so začeli pregledovati glasove. Baje so se godile goljufije. Sabath je baje tudi socialistične glasove štel zase in v nekaterih okrajih je bilo oddanih več glasov, kakor je bilo volilcev. Radovedni smo, kakšen izid bo imela ta revizija. TRGOVSKA POGODBA MED ANGLIJO IN RUSIJO je velikega političnega pomena. London, 23. marca.—Trgovska pogodba, ki sta jo Lloyd George in trgovski minister Sir Robert sklenila z Rusijo ne oziraje se na razna nasprotovanja, je veliko večjega pomena v političnem, kakor v gospodarskem oziru. Dasiravno s to pogodbo sovjetska vlada ni priznana običajnim diplo-matrčnim potom, vendar je priznana kot vlada, ki de facto obstoja in merodajni krogi so mnenja, da bo v doglednem času prišlo do politične pogodbe med Anglijo in Rusijo. Kakor pričakujejo, bodo v krat- kažejo na mizerijo ruske revolucije^ kem angleški trgovski delegati odpotovali v Rusijo. Sedaj pa se vrše poganja z ozirom na trgovsko zve- Ali jo delavci dovolj poučeni, da morejo vzeti v roke sami vodstvo nar. gospodarstva. Niso zreli, govorijo zo z Rusijo in Nemčijo, Italijo, eni, in kažejo na sposobnost delav- Švedsko in Finsko. BATUM ZOPET V BOLJŠEVIŠ-KIH ROKAH. Konstantinopel, 23. marca.—Ruski boljševiki so zasedli mesto Ba-tum. Turški nacijonalisti, ki so ga imeli prej v rokah, so morali mesto zapustiti. V Batumu je že na površju sovjetska vlada. PLEBISCIT V GORNJI ŠLEZIJI. Berlin, 23. marca.—Pri ljudskem glasovanju v Gornji Šleziji je bilo 60 procentov vseh glasov oddanih za Nemčijo in 40 procentov za Poljsko. Nemci te svoje zmage niso posebno veseli, ker sta se ravno pokrajini Ples in Ribnik, ki sta bogati premoga, odločili za Poljsko. To je velikanski udarec za nemško industrijo, zato Nemci že premišljujejo, kako bi protestirali proti izidu plebiscita v omenjenih dveh pokrajinah. PODROBNOSTI O PADCU KRONSTADTA. Stockholm, 23. marca.—Semkaj dospeli pribežniki poročajo o grozo-vitostih, ki so jih počenjali v Kron-stadtu boljševiški vojaki pod vodstvom Leona Trotzkyja. Takoj ko je Trotzky zavzel mesto, je dal po-loviti vodje upornikov ter jih krat-komalo postreliti. Trupla so zmetali na led v Finskem zalivu in so, vratko postaviti človeški rod nazaj jim nadevali železa in svinca v že- na stališče 10 zapovedi, na socijal-pe, da se bodo koj potopila, kakor ni čut pravičnosti ljubezni, vesti in hitro se bo začel led tajati. strahu pred učenostjo, potem šele bo Kakor poročajo ubežniki, so se socijalizacija, potem bo najčistejši skih svetov, so zreli govorijo drugi in opijejo po revoluciji. Ali naj buržoazija sodeluje? Ali naj mi sodelujemo z buržujskim razredom? Ali naj skušamo izboljšati trenutno stanje delavstva z izbolj-šenjem soc. zakonodaje, ali pa naj čakamo, da pade v revščino in potem v revoluciji prime vlado v roke? Kolikor vprašanj toliko mnenj!—-Globočina tega began j a in iskanja se pa zrcali v spoznanju, ki ga je prinesla vojna in njene posledice. Ali je zadostno, da se delavski narod mednarodno zveže in da prime oblast v svoje roke? Ali je dosti, da se strokovno izobrazi za to svojo bodočnost? Zgodovina je rekla, je viknile: ne! Ni dosti! Treba je notranje preobrazbe, treba je duševno plemenitost dati nazaj i delavcu i delodajalcu, treba je godile še razne druge grozovitosti. Domače prebivalstvo je v veliko slučajih izdajalo upornike boljševikom in ti so jih potem spravili skupaj v posamezne oddelke in jih kar s strojnimi puškami postrelili. ŠIRITE "EDINOST' komunizem mogoč. Te formule socijalisti nočejo .izreči. A vidijo, da so vsi njih programi prazni in ničevi, ako z osvoboditvijo delavskega razreda ne delajo tudi na osvoboditvi od sebičnosti in mrzlega materijalizma. L. K. ..... .....•• J- IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Pueblo, Colo.—Gospica Ana Chri-stich je pustila za seboj v Pueblr ja-ko dobre vtise in od kar smo jo sH-šali, imamo upanje na boljšo bodočnost nove Jugoslavije. Miss Kris-tich je res temeljito izučena in njena izkušnja v zadnjih dveh balkanskih vojnah obširna, tedaj kar pove je jako zanimivo in trajne vrednosti. Vodniki in vodnice višjih šol in pa predstojnice raznih družbenih zvez so kmalo zvedeli, da smo imeli Jugoslovani imenitno osebc^ na obisku. Tedaj je morala imeti po štiri predavanja vsak dan. Nehote so občudovali njene izvanredne vednosti in njeno na vso moč vljudno obnašanje. Kaj pa, tudi nam je bila v kredit in lahko smo bili ponosni na to kar so poročali o njej ChicagQj IUinois. — Cenjenim ro-naši dnevniki. Imenovali so jo na- jakom v Chicagi naznanjam, da bo ravnost Jugoslovanko iz Belgrada. stavbinsko društvo "Slovenski Dasiravno je pravi ogenj za ka-ji}om» v torek dne 5. aprila v cer-toliško vero, razume nad vse takt- kveni dvorani izdalo 51. novo seno govoditi tudi pri drugovercih, tako da nikdo ni bil užaljen. V katoliških krogih je iskreno izraževa-!a svojo željo, da bi se gradila pre-potrebna katedrala v kapitolu Jugoslavije. še celo pravoslavni Srbi so Forest City, Pa. — Videla sem, ni še dolgo tega, v Pros veti dopis iz Forest City, kjer neka Micka obre-kuje našega g. župnika, da so naredili 50 tisoč dolga. To nikakor ni resnica. Dolga je, kakor je znano, 12 tisoč in ga je brio že takrat 6 tisoč, ko so g. župnik k nam prišli. Dali so popraviti župnišče, kjer je vse doli teklo in napraviti stopnice pred cerkvijo. Ostalo jim je nad tri tisoč dolarjev. Iz tega se razvidi, kake gorostasne laži priobčuje Pro-sveta. Omenjena Micka pravi nadalje, da bodo morali g. župnik faro zapustiti. V slučaju da bi šli od nas bodo šli iz lastnega nagiba. Toliko pa rečem, da ne bo nikoli več tako dobreg gospoda v Forest City, vsaj po mojem mnenju, ne, v slučaju, da nas ta zapuste. Saj vredni jih nismo, potrebni pa smo jih zelo F Naročnica. njo. Rojaki, pristopite v to prekorist-no društvo! Z malimi tedenskimi prihranki si v nekaj letih prihranite lepo svoto denarja! Stariši, prigovarjajte Vašim sinovom in hčeram, ko uče varčevati! Velike koristi je pa tudi za take, ki si mislite kupiti svoj lastni dom, hišo. Kajne, danes se jeli navduševati za to stvar, ker da pristopijo v to društvo in se ta-je tako spretno razjasnila, koliko bi pripomoglo za bratsko ujedinjenje. Svoje so-vernike je pa še ogrevala z mislijo na versko dolžnost: ločene kupiti hišo in to še v miljonskem mestu, kot je Chicago, ni lahka stvar za revnega delavca! Rojaki pri tem si Vi lahko opomorete, ako pristopite v stavbinsko društvo "Slovenski Dom". To društvo Vara bo rade volje pomagalo v tem oziru, posodilo Vam bo potrebno svoto denarja, kar boste potem odplačevali na male obroke. Dočim ako kupite hišo in se zadolžite na bankah, boste morali plačevati visoke obresti tujcem. Zato pristopite v imenovano društvo in podpirajte sam sebe! Ako želite dobiti o tem več pojasnil, se obrnite na: Mr. Joseph Zupančič, 1824 West 22nd Place, ali pa na podpisanega. John Terselich, 2300 So. Hoy ne av., Chicago. 111. kristjane privabiti v tesnejo zvezo Njena blaga duša je kar polna prepričanja, da nam je Bog dal priložnost svoje so-brate Srbe pridobiti za popolno zjedinjenje v sv. veri. Ona dobro pozna mrši j en je in razpoloženje svojih Srbov in tudi drugih Jugoslovanov. Seveda, ona meni, da bi mi Slovenci in Hrvati ne smeli neprijazno obsojevati napak Srbov ter jih mr-ziti, ker so vendar bili- več stoletij pod čudnim vplivom sovražnih narodov. Bližajmo se jim in sami se bodo približali! Omenjala je na vso moč prepričevalno, da so nasprotnega naziranja le odpadniki, kt odvračajo vse tri dele Jugoslavije od Boga in vsake vere. Brez vere, kaj pa, brez Boga bi radi- dosegli uspeh, blagostanje v deželi. Tako neumno, kakor če bi hotel imeti dobro zemljo, prijeten dom, brez svetlobe, brez solnca. Naprej brez vere, naprej brez Boga, to je njih vzvišena ideja. Oh, plitva misel, slabo podkovana 1 Napor, zidanje brez vse podlage! Njim se tako zdi, da je začetek in konec—edina podlaga; za njimi naj pa vsak slepo potrdi. To je povelje. Skušnja vekov uči, -da takole modrovanje ni nič boljega kakor gobe po dežju ; hitro prirastejo, hitro dozorijo, se hitro pamandrajo. Ne vidim, mi ni všeč, ne verujem: kako globoko! Malo vede, nekoliko nepristranske zgodovine, samo nekaj te svetlobe naj posveti na tvoje mračno mišlje- Mrs. Etelka Zver, ogerska Slovenka, se je 18. t- m. napotila v mesto po; važnih opravkih. Po nesreči je prišla pod cestno železnico, ki jo je tako udarila, da je bila v par minutah mrtva. Tukaj zapušča žalujočega soproga in devet otrok. Doma je iz Žižkov iz Crensovške fare. — Bog ji daj večni mir in pokoj! Drive. — Navdušenost in požrtvovalnost naših rojak za novo šolo in novi narodni dom ne pozna nobenih mej. *'Drive" se je tako ob-nesel, da je do zdaj zbranih že nad $30,000. Mr. Ivan Kušar je prejel te dni pismo iz stare domovine, ki je hodilo celih 12 let in 5 mescev, pred-no jfc prišlo v njegove roke. Pismo je bilo datirano z dne 13. nov. 1908, in nosi tudi poštni pečat istega dne. Pismo je vse prežigosano, znamenje da je romalo skozi marsikateri poštni urad. VELIKI TEDEN V ŽUPNIJI SV. ŠTEFANA, CHICAGO, ILL. CHICAŠKE NOVICE. "Tri sestre", igro v treh dejanjih, je priredilo na cvetno nedeljo društvo Marije Pomagaj št. 78. K. S. K. J. v cerkveni dvorani sv. Štefana v korist nove slovenske šole in nove dvorane. Igralci in igralke so nas naravnost presenetili s svojim izklesanim igranjem. Vsi od prvega do zadnjega zaslužijo najlepšo pohvalo. Ko bi opisovali vsakega posebej, bi nam zmankalo besed. Igrali so: g. Albin Zakrajšek, ga. Marija Blaj, ga. Minka Stare, gdč. Rozalija Vahtar, ga. Zora. Cerjanec, g. Jacob Muha, g. John Stare, ga. Helena Kushar, g. John Gradishar. V sredo večer ob sedmih se zač no takozvane "tenebrae" ali molitve velikega tedna, ki jih bomo opravili pri nas slovesno, kakor so jih opravljali doma v starem kraju. Po molitvah je križev pot. Ta četrtek je veliki četrtek. — Samo ena sveta maša in sicer ob osmih. Peta sv. maša. Med mašo skupno sv. obhajilo, h kateremu vabimo celo faro, kdorkoli ne dela. V sredo popoldne in zvečer bo spovedovanje; enako še v četrtek zjutraj. Po sv. maši procesija. Presv. Rešnje Telo se bo preneslo k oltarju Matere Božje, kjer bo ostalo celi dan. Ta dan je dan ustanovitve presv. Zakramenta in dan Jezusove molitve na Oljski Gori. Vsaj eno uro molitve naj bi opravil vsak katoličan ta dan. Otroci bodo celi dan opravljali stražo pred sv. Rešnjim Telesom. V četrtek zvečer ob sedmih zopet molitve, po molitvah pa pridiga in pobožnost. V petek je veliki petek, spomin smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa. Zjutraj ob osmih se začne pobožnost. Veliki petek zvečer ob sedmih zopet molitve, po molitvah pa pridiga in pobožnost. V soboto velika sobota. Blagoslov ognja in pobožnost se začne že nico eden izmed detektivov in pustil škatljo kot določeno. Potem se je pa še nekoliko obotavljal in opazoval čevljarja pri njegovem delu. — Čevljar je položil škatljo v razlož-beno okno in kmalu je prišel eden izmed zarotnikov in skupno sta jo s čevljarjem odprla a na svoje razočaranje sta našla samo kup- papirja, narezanega v obliki bankovcev. Policija, ki je bila na straži je takoj oba aretirala, pozneje pa še enega. Rev. John Miklavčič je došel pretekli teden iz stare domovine v Cleveland. Bil je župnik 16 let pri Sv. Treh Kraljih nad Vrhniko. Pokojni elev. škof mu je še decembra poslal sprejemnico za potovanje v Ameriko. Rev. Miklavčič ostane začasno pri župniku Rev. Ponikvarju. Na cvetno nedeljo je imel sv. mašo ob 6. uri. Želimo mu obilo uspeha v novi domovini! George Kaušek, 2122 Hamilton a v, je bil obsojen od sodnika Stevens na $100, ker je imel pri sebi rozino-vec. "Delavec sem, in od časa rabim malo krepčila", je dejal sodniku, "toda odslej bom pil samo vodo". V pondeljek zjutraj pretekli teden je dospel rojak Mat. Krivec iz Richmwood, W. Va., na Union postajo v Clevelandu, kjer sta mu dva lopova na rafiniran način izmaknila $340, denarja. Rojak Krivec sumi neke rojake tatvine. Tat je bil šest čevljev visok, mlad, bolj suh. Rojaki naj se pazijo. Kdor bi mogoče izsledil tatu, je rojak Krivec obljubil $50 nagrade. Njegov naslov je Mat. Krivec, Camp 63, Richwood W. Va. OGLASI V "EDINOSTI" IMAJO NAJVEČ VSPEHA! Cast komur čast! . . , . , Odveč bi bilo ocenjevati naše i- nje in kakor strupene gobe se vse (T„,,a , . * ... , - • a xT i n gralke, ki so nastopile v tej igri. skrči in razpade. Nekoliko potru- - ... . . / r* j. * . A v. .. f |V se so ze vec ali mani rutinirane v diti se je treba in spoznali bomo, kako trdno podlago ima sv. vera, kako trdno debelo. Veda, zgodovinsko stara kakor človeški rod, vse potrjuje. Vera, širja kot vse druge vednosti, sega povsod kjer živi človeški rod. Ljudje vseh krajev, vseh časov, tudi oni med najučenejšimi jo spoštujejo in jo ljubijo. Veliki mogočneži je niso mogli zatreti; kruti, grozoviti sovražniki je niso mogli pokončati. Vse nasprotstvo proti njej je le kakor srdito lajanje psičkov na luno, le kakor besnega sovražnika streli proti solncu. jatelj, kdo bo odnehal? Pri- i Da bi ji ne mogel nikdo kaj nepoštenega spodtikati, noče sama nobenih darov za katedralo sprejemati. Tukaj je naprosila Rev. P. Ciril ^Zupana, na bi si pridobil nekaj rojakov za odbor, ki bi odpošiljal milo-dare. Mil. škof denverški Tihen je veselo začel, ted daroval sto dolarjev. Če kaj damo ali ne damo, njen 1 igranju, zato vedno že naprej vemo, da se jim bo posrečilo. Toda, kolik igralski talent je skrit v osebi našega Mr. Albina Zakrajšek, to smo šele pri tej predstavi spoznali. — Mr. Gradisharju že ni drugega treba, kakor da se pokaže in vse občinstvo izbruhne v smeh. Mr. Jack Muha igra tako lepo, simpatično, da ga je veselje gledati. — Želimo si, da bi doživeli še več takih večerov, kakor smo ga na cvetno nedeljo! — To pot je bil naš režiser Mr. Ča-.gran lahko zadovoljen s svojim /uspehom. Naš župnik Rev. Kazimir Zakrajšek se je povrnil iz misijonov, ki jih ie vodil pretekli teden v Ambridge, Pa., in Canonsburg, Pa. Dolgo časa že hodi na misijone po Ameriki, vendar je rekel, da tako uspešnega in lepega misijona še ni doživel. Zbolela je Mrs. Rosie Banich. — Žel imo ji, da bi čim prej okrevala! Mrs. Mary Skulj iz Jolieta, 111.. To so besede, ki so najprimernejše za naslov vrstic, s katerimi se naj zahvalim našim blagim dobrotnikom, naročnikom in vsem našim rojakom in rojakinjam v Clevelandu, Lorainu in Barbertonu, Ohio. Kaj je potovanje in agitiranje za razne liste, ve le oni, ki je že kaj enakega poizkusil. Marsikateri izmed takih popotnikov pravi, da ta pot m posejana s žlahtnimi rožicami. Vsaj tako sem večkrat čul od marsikaterega enakega popotnika. Toda, kar se pa tiče mojega popotovanja in agitiranja za naše katoliške liste "Ave Maria", "Edinost" in "Glasnik P. S. j:\ pa moram reči, da je bilo to agitiranje prava zabava. Cleve-lansko naselbino nazivljajo slovensko metropolo — drugo belo Ljubljano. Ta naselbina pa ne prednjači pred drugimi naselbinami samo radi številnih naših rojakov, ampak tudi po svoji velikodušnosti in katoliški narodni zavednosti. To lahko izjavljam, ker številni novi naročniki, ki so pristopili v krog naših naročnikov lista "Edinosti", dokazujejo in potrjujejo dosledno mojo izjavo. List "Edinost" postaja močnejši in v kratkem bo zahajal po trikrat na teden v naše bujne in krasno napredujoče slovenske naselbine v Ameriki. Ne bo pa dolgo, ko bo "Edinost" stala vsaki dan na straži zavednega katoliškega slovenskega delavstva v Ameriki. Nikdar bi se ne upal kaj takega napisati, toda ko sem pa govoril ustmeno 3 tisoči naših naročnikov v vseh delih države Ohio ter slišal njih prošnje za skorajšni katoliški dnevnik, sedaj pa trdim iz lastnega prepričanja, da je stvar mogoča in "Edinost" mora in bo postala v najkrajšem času dnevnik in obenem steber slovenskega delavstva v Ameriki. Do tega cilja moramo in tudi bomo prišli, to nam potrjuje nova junaška četa novih naročnikov v državi Ohio. Če nam ostale naselbine po Ameriki odgovore le na polovično kar nam je država Ohio, bo začeti z dnevnikom prav lahka stvar. To sem omenil le mimogrede. Namen moj je danes da se zahvalim našim tisočerim dobrosrčnim rojakom v Ohio. Dovolj se Vam itak zahvaliti ne morem, vendar, dovolite mi, da se Vam zahvalim vsaj deloma za Vašo gostoljubnost in prijaznost! dv,nAk? bL h0tel- ZahVaHti VSakega P^ameznega bi napolnil najmanj dvanajst izdaj našega lista. Vendar si ne morem kaj. da ne bi nekate- ^wTnt°m lmenOVal: Zat° 56 V prV1' VrSti najPr'srčneje zahvalim Mr. ob sedmih. Blagoslov krstne vode "unadolniku ,n njegov, družini v Clevelandu. ker mi. je dal na razpola-in velikonočne sveče. Ta dan naj! " °Je Prostore' kjer sem imel svojo zalogo knjig- itd. Za prijaznost /o j o blagoslovljeno! ™ Pos.trezb° *e pa Vam itak dovolj zahvaliti ne morem. Istotako se naj. j zlijejo na vrt v toPIeJf ^hvaljujem Rev. J. Ponikvarju, župniku sv. Vida. ker mi e dovolil, da so deck, prodajali pred cerkvijo Mohorjeve knjige in naše liste V soboto popoldne je blagoslov , . T™ neumornem« zastopniku Mr. Strnišu, za nje. velikonočnega jagnjeta in sicer ob1 V !?■ " mS"° tek°m m°jeSa bivanja v Clevelandu. Za- dveh, treh, štirih in petih in zvečer! -* "a,P"srcne'e naši -stopnici Mrs. Gaspari za nje- !oo vstaieniu. i 'Zb°rn° PostJ^o, kjer sem stanoval nad mesec dni. Kje pa naj do- bim primerne besede, da bi se ž njimi zahvalil Rex-. J. J. Omanu slov župniku v Newburghu, za njegovo gostoljubnost in prijaznost. Poleg tega da ste pr,poročili naše liste, ste mi pomagali še drugače. Father bodi Vam naj iskrenejša in najprisrčnejša hvala za vse kar ste storili za rase I.ste in naše podjetje! Hvala tudi našemu tamošnjemu zastopniku Pesniku, k, mi je pomagal iskati naročnike v Newburghu. Zahvaliti se moram tudi Rev. Jos. Škurju v Collimvoodu za njegov prijazni spre. jem. Istotako tud, najprisrčneje zahvaljujem našega marljivega zastopnika John Mesca v Collimvoodu, za njegovo izborno postrežbo in njegov , trud, ko je hodil ob večerih z mano agitirati za naše liste. Vso zahvalo pa zaslužijo naši vrli "Lorainčanje". Njih gostoljub »ost. in prijaznosti ne bom nikoli pozabil. Posebno se zahvaljujem naši vrli zastopnici Miss Frances Bombach, ki mi je šla na roko in mi izkazo-vala največjo prijaznost. Največjo pohvalo in zahvalo pa zaslužijo naši zavedni rojaki v Barbertonu, O. Predvsem me veže .dolžnost, da se najtopljeje zahvalim Mr. J. Leksanu, ki se je toliko trudil, da me je popeljal v sleherno hišo v bar-bertonski naselbini. Istotako se zahvaljujem Mr. Okolišu in Mr Fr Zupančiču, našemu zastopniku za barbertonsko naselbino. Zahvaljujem se pa tudi vsem posameznim družinam za gostoljubnost in prijaznost Nekaj dni predno sem se podal proti domu, sem prejel od doma ča-stitke radi velikega vspeha, ki sem ga dosegel med našimi vrlimi "Ohaj-cani \ Toda teh čestitk nisem vreden jaz, ampak Vi, rojaki v Clevelandu, Lorainu in Barbertonu in drugih delih države Ohio Da je bilo meni mogoče z mojim uspehom -over the top", je pripomogla, predragi rojaki, Vasa požrtvovalnost, katera priča da Vi zahtevate na vsak način svoj dnevnik čimprej je to mogoče. Predno končam se še enkrat najlepše in najprisrčneje zahvaljujem in velikonočne sveče. v?i prenovijo sv Ivodo. Staro naj zemljo. po vstajenju. Veliko soboto smete jesti meso že opoldne, ker se neha post ob 12. opoldne. Veliko soboto zvečer ob osmih slovesno vstajenje. Najprej slovesne molitve, potem procesija. . . Prihodnja nedelja je velikonočna nedelja. — Vstajenje Gospodovo.— Svete maše kakor po navadi. Ob pol enajstih velika sv. maša. Na veliko nedeljo bo služba božja po starem času, kakor je bilo to do sedaj. Kako bo v prihodnje, bo že pravočasno naznanjeno. Rev. Kazimir Zakrajšek, župnik. -o- CLEVELANDSKE NOVICE. Izsiljevalci, ki so poslali grozilna pisma rojaku John Flajšmanu na 64. cesti in Et. Clair Ave. in T. S. Popoviču na 2537 St. Clair ave. so po poklicu čevljarji. Njih imena so Martin Curbav, 1076 E. 76th St.; George Zumas, 1027 E. 71st St., in Harry Ben, 2577 E. 59th St. obisk nam ostane v prijaznem spo-jie bila v nedeljo na obisku v Chi-—P. Cyril Zupan, O. S. B. » cagi pri svoji sestri Mrs. Augustin. minu. Policija jim je prišla prav zlahka na sled, # # * — ----"-»v "uj^^jv, ni uajjjiiaiv^ucjc z,a.iivaijujcm kajti kot vidi še niso mojstri svoje-^vsem družinam, kakor tudi posameznikom za gostoljubnost in prijazni T3 sprejem v Clevelandu, Lorainu in Barbertonu in po drugih delih države Ohio. Za vse naj Vam bo Bog obilni plačnik! In Vam rojakom, ki prebivate po drugih slovenskih naselbinah v Ameriki, naj bodo za vzgled naši požrtvovalni Ohajčani! Pridružite se nam in stopimo krepko vsi na delo za naš lastni katoliški dnevnik, ki bo naša last. ki bo pisal za skupne interese, ki mu o v prvi vrsti za našo stvar, ' za vero, dom in narod"!. Le kadar bomo imeli tak dnevnik, tedaj in samo tedaj bomo v stanu braniti svoja načela pred sovražniki ka-toličanstva! * John Jerich. ga novega poklica. Popoviču se je v pismu ukazalo, naj lepo dene v škatljo za čevlje $10.000 na pokrov naj napiše neko ime in naj jo nese v navedeno popravljalnico čevljev na St. Clair ave. Popovič je seveda takoj ko prejme pismo obvestil policijo in na dan, ko je imel Popovič prinesti denarso e napotil v čevljar- Y0JNIMIR ALI POGANSTVO IN KRST. - (Spisal Josip Ogrinec.)-. I.—del. Poganstvo. HH i. Ratibor, slovenski stare&ina.. Dežela je bila poteptana in oropana, stanovanja človeška požgana in razrušena, ko so se Slovenci, o-četje naši, naselili preko današnjih slovenskih pokrajin. Huni namreč, ljud divjega in grozovitega značaja, so poplavili nekaj let popred Evropo od vzhoda do zapada ter vrače-vaje se pokončali napredek in dela človeških rok tudi po tamošnjih krajih. Ali naši pradedi, miroljubni in slovenski narod, bili so bridki dnevi j vse in pravo veselje na svetu. V\ in Bog ve, kdaj bi jih bil konec, pa — naenkrat vstane mož poln navdušenosti za svobodo in blagor svojih rojakov, mož slavnega spomina, Samo po imenu. L~-ta je hodil od kraja do kraja med Slovani, tolažil je, prigovarjal jim poguma in skrivaj jim razodeval svoj naklep, da naj bi vsi skupoma planili nad le-te tatarske vrage, . In res, njegova blaga misel je bila vsem tako všeč, da so se nemudoma zložili v tisti vzajemni namen. V kratkem pripravljeni na boj, so zavihteli zviškoma meče nad Obre ter jih užugali. kaj so jih potolkli, ostale pak poti-rali iz slovanskih dežel v njih vzhodne kraje, v azijatske pustinje. (Obri ... . i- j i • • • so ostali še zmeraj v ogrskih ravni- marljivi poljedelci, so si iznova P°" i naj1 q 'd") Po tej slavni zmagi jim pesoglav-ni ljud dolgo časa ni sile prizadeval. Zakaj, četudi se je za časa Samu kralju sledečih knezov spet kdaj pri-tepel, strahovale so ga združene moči vselej zlahka in hitro. In tako si Slovenci iznova oddahnejo, popravijo razdrta pohištva, poteko s plu- krogu le-te svoje male družine ni nikoli ničesar pogrešal, pri njej mu je bil najkrajši čas, pri njej je bival skoraj neprenehoma in najraje, ob njej so se mu prihodnji dnevi kar najprijazneje smehljali. Prav tako vedra zadovoljnost mu je tudi sijala z obraza, kadar se je ozrl s Predoselj doli v ravnino. Tam doli so stanovali kmetje v velrko vaseh po rodovitnih poljanah, marljivo obdelovali polje pa odrejali si čede ter mirno vživali sad svojega truda in prizadevanja. Te, podložne svo-Ne- je, ki so ga ljubili kakor očeta in on nje kakor svoje otroke, obiskal je prav pogostoma pa prijazno moževal ž njimi; vesel je brl njihovega blagostanja, obilnega pridelka in čed- stavili pohištva, napravili si priročno orodje za kmetovanje ter jeli v miru pa v potu svojega obraza vži-vatr sad svojega truda. Toda dnevi zlatega miru in blagostanja so bili Slovencem le kratki. Zavidljivi, sovražni in bojaželjni sosedje so od vseh strani prežali nanje. Očetje naši so bili kmalu primorani mejah, pomračil se mu je hipoma j njemu ni levi žena Radoslava, v resni obraz in ozrl se je precej ne- | naročji nežno Orinico, pred njima' na miren v negotovo prihodnost, kakor j stezi pa triletni Vojnimirček, ukvar-kmetič v sivi oblak, ko se nad rume-ijaje se, kako bi iz kamenčkov hišico no strn drevi in daljen grom izza juga žuga nevihto. V takih prilikah se ga je tudi bojazljiva Radoslava strahoma oklepala in prav tesnega srca tožila mu svojo pravično skrb za mala, nedolžna otročiča. On pak je vselej tako in tako skušal tolažiti jo in prigovarjati jej poguma, češ, da se pred nedavnim skoraj dodo-brega potolčenih Obrov posihmal ni treba tolikanj bati; četudi bi se zdaj, ko vlada mogočni slovenski knez Borut, drznili trumoma privreti v njegove dežele, bi jih že spotoma po-klestili združeni kmetje, katere bi neustrašeni starešine, kakor on sam, braniti svoje imenje in silo odbija- na polje, skratka, povrne se jim ti s silo. In le njih hrabra pest jim je spet pripomogla, da so zapored strahovali trojne sovražnike, ki so jih bili napadli; četrti pak, Obri, so strašni že po imenu, naj-krvoločnejši in številni," kakor listja in trave, ti so jih preplavili, da je bila še tako junaška bramba Slovencev zastonj, da so se morali vdati. Mnogo let so potlej naši predniki ječali pod težkim jarmom teh grozovitih sovražnikov, ki so bili povsem enaki poprejšnjih Hunom : že po vnanji podobi grdi in strašni, po duhu pa sirovi in razdivjani. Zgodovinarji pripovedujejo o njih, da je bil ta poganski ljud brez vere in morda tudi brez človeških čutov. Živili so se o potepinstvu in ropu. Podložnim Slovencem, ki so jim bili sužnji, jemali so brez vesti katerikoli imetek, davili brez usmiljenja njih žene, oskrunjevali hčere, metali o-troke psom, odrasle in mladeniče pa silili, da so drugod ropali in vojskovali se zanje. Poleg teh in še drugih neštevilnih grozovitosti pak so tudi na tisoč in tisoč slovenskih družin zarobili ter je s sabo v vzhodne kraje odpeljali v mučno suženstvo. Naši pradedi, ki si tako dolgo niso mogli srda ohladiti nad temi grozovitimi trinogi, imenovali so je primerno in pravično "pesjanarje" ali "pesoglavce" in dandanašfiji še sprehaja človeka groza, ko čuje ta priimka iz slovenske pravljice. To je bila pač nemila usoda za ves nekdanja srečnejša doba. Za teh časov je kneževal Borut, slovenski vojvoda. On sam je bival na Koroškem, svoje poročnike, starešine in župane, da dele pravico pritoževalcem, da čuvajo nad varstvom slovenskih mej in da so mu o sleherni količkaj nevarni zgodi vsak s svojo zadrugo kar najhitreje na pomoč, — take može pak je imel po različnih krajih razdeljene. Eden izmed znamenitejših tistih starešin je bil Ratibor. Naselil se je bil na kranjskem Gorenjskem, ne daleč od savskih bregov, vrhu prijaznega holmca, kateremu je gosto smrečje obrobljalo severno stran, krotek potoček pak omival južno vznožje. Na planem površju mu je stalo mično selce, majhen gradič, Predosle po imenu. Razgled ž njega je bil daljen in krasen : :na zgornjo plat sinje gorovje mogočnega Grintovca, na spodnjo pešščeni posavski prod, po katerem se je valila peneča reka, in potlej prostrane poljane preko južno-zapadne ravnine. V ondašnjih pomirjenih Časih, ko se tudi naša povest začenja, je živel Ratibor kaj zadovoljno in prijetno tam gori. Pod lastnim ostrešjem, v prelepem domu na Predosljah, se mu je razcvitala ravno najjasnejša družinska sreča. Mlada žena Radoslava in dva ljubeznjiva otročiča, sinek Vojnitnir in nekaj mlajša hčerka Torina, njemu na strani, to mu je bilo ne prireje, žalosten pa, če se je ka- vodili proti njim; saj so vsakčas pripravljeni, da junaško branijo sebe, imetje in blagostanje svoje in svojih starešin. Poleg tega jo tolaži tudi s tem, da imajo Slovenci — ta-čas so bili večidel še pogani in ma-likovalci — zlasti na kranjskem Gorenjskem mogočne bogove, ki jih varujejo sovražnikov: proti zapadu boga Triglava, ki jih zaslanja, proti severu boga Velesa, ki čuva njih čede, proti jugu pak boginjo Mora-no, ki bo pomagala moriti hude pro-tivnike. Tako je dobri mož le človeški sreči in namišljenim malikom zaupaval usodo svojo in svojih izročencev.— Ali opolzla in nestanovitna, kakor malokatera druga reč, je pozemska sreča človekova in pomilovanja vreden je tisti, ki se, dokler je srečen, ka nezgoda kateremu pripetila. To se ve, da sta mu taka priljudnost in tolika skrb za srečo in blagor njemu izročene zadruge priklonili splošno vdanost, da so ga vsi vprek iz vsega srca ljubili, spoštovali in posebno radi spoznavali za svojega starešino in gospodarja. Vse to je storilo, da je Ratibor najraje ostajal pri svojih ljubih doma in njemu poverjeni zadrugi pred očmi. Le če je sovražna nevarnost kdaj zažugala od kod, — pesjanarji so namreč tudi še za njegovih časov prežali iz svojih daljnjih zakotij in zdaj tu, zdaj tam ropajoč in poži-gajoč prihrumeli v katero slovensko vas, — takrat je brž za^en dan ali dva pohitel h knezu Borutu na Koroško, sporočat mu, kaj se godi, in posvetovat se ž njim, kaj v naglici ne uči, kaj se pravi trpeti; dvakrat početi. Kot starešina namreč je bil on tudi vojvoda v vojnih časih. Odkar je brl tako starešina na Predosljah, mu še nobena oblačica znatno ni skalila vedrega obzorja njegove pozemske sreče in nikakšna gren-kobna težava, ki tako pogostoma spremjavajo človeka na tem pozem-skem popotovanju, ni še vsekala čutljivih ran njegovemu srcu. Le sem ter tje, če so sovražniki, zlasti tisti Obri, zakrozili na slovenskih ubog, komur ni dano, da bi ob času bridkih skušenj zajemal dušni mir in tolažbo iz preblaženega studenca, kateri je edino le prava, živa in sveta vera. 2. Slovo. Prijazen pomladni popoldan je bil, solnce se je že nagibalo za gore. Mil zrak je privabil srečno družino s Predoselj venkaj na prosto. Nekaj korakov pod gradičem pod košato lipo na klopici sedi starešini Ratibor naredil in prenaredil. Prav mikalo je gledati tu dol, kako križem po polju veseli kmetici sejejo, orejo in z branami zavlačujejo brazde, pa poslušati, kako čed-nikom rog trobi na paši, kako pastirjem piščalke piskajo in kako pa-stirice sladke pastirske prepevajo.— Ratibor je ravno blagroval srečne kmeti ške ljudi, ki se pač res v potu svojega obraza trudijo za svoj vsakdanji kruh, pa so vendar zmeraj tako veseli in zadovoljni. Voščil jim je, posebno svoji zadrugi, naj bi le v neprestanem miru in pokoju srečno uživala sad svojih žuljev. Kar prisopiha v tistem trenutju popoten človek po bregu navzgor, in predno se še dobro oddahne, praša zelo zbegan: 4'Zdravi, — Vi ste starešina Ratibor?" 4'Da. jaz", potrdi starešina in koj nekako vznemirjen s klopi vstane. Tujčev obraz mu nič dobrega ne o-beta. (Dalje prih.) Zmotila se je. — Debela gospa vstopi v natlačeno polno cestno železnico. Vse zasedeno. V gneči stopi enemu izmed gospodov na kurje oko. Ta takoj vstane iz svojega sedeža in ga ponudi omenjeni dami. "O, kako ste Vi vljudni' vi debela gospa. "O, saj nisem storil tega iz vljudnosti, temveč v silobranu", odvrne gospod. mu pra- KDO SE POSLUŽUJE P AIN-EXPELLERJA ? Delavec se ga poslužuje, da odpomore svojim bolečim mišicam, ki so se mu pre-tegnile pri težkem dnevnem delu. Firmer ga uporablja in noče biti brez njega. Pain-Expeller zavzema častno mesto v vsaki farmarski hiši, kjer se pojavljajo hitri napadi, nesrečni dogodki in druge stvari. Tovarnaršlci dclavcc uporablja Pain-Expeller, če napadejo njegovo moč in en energijo revmatične bolezni, lumbago, nevralgijo in druge nepriiike v njegovem težavnem poklicu. Majnar potrebuje Pain-Expeller pri revmatičnih boleznih, bolečinah v križu, nevrsr?jiji ali vreh boleznih, katere oslabijo telo in odvzamro vso energijo. Gospodinja uporablja Pa:*n-Expeller, če otroci padejo ter sc ranijo, zoper pike muh in vbodijaje drugih žuželk in kjerkoli je potreba dobrega linimenta. Vsakdol uporablja PAIN-EXPELLER SLOVENCEM V JOLIETU! Naznanjamo, da kdor si želi v Jolietu in tamkajšni okolici Mohorjevih knjig, raznih molitevnikov ali drugih povestnih knjig in karkoli spada v področje našega podjetja, naj se obrne na nara tamkajšna zastopnika: MARKO BLUTH, 505 N. Bluff St., JOLIET, ILL. JOSEPH MUfflč, 506 Summit SL, JOLIET, ILL. Oba gg. zastopnika proporočamo kar najbolje cenjenemu občinstvu v Jolietu in okolici. SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, 1849 W. 22nd St. -:- -:- CHICAGO, ILL. PODPIRAJTE M0ŽA: KI VAS PODPIRA. FRANK SUHADOLNIK eliko stori za "Ave Maria" in "Edinost," zato ker je navdušen za kato-iški tisk. On je zastopnik zrn ta dva lista. Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem on ima VELIKO ZALOGO OBUVAL. Ljubeznjiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. ROJAKOM V SHEBOYGAN, WIS.! Kadar želite poslati denar v staro domovino se obrnite na rojaka MIHAEL PROGAR 1621 N. gth STREET - SHEBOYGAN, Wis. Varno in zanesljivo pošilja denar v stari kraj, vsaka pošiljatev je jamčena. SLOVENCEM V CLEVELAN-DU, OHIO! Slovencem v Clevelandu in ta mošnji okolici naznanjamo da ima v zalogi letošnje "Mohorjeve knjige" za leto 1921, naš zastopnik Frank Suhadolnik, 6*07 St. Clair Ave., Cleveland, O On ima tudi v zalogi vse knjige, ki jih prodaja naša tiskarna. Za naročila in vse stvari, ki se tičejo nas se lahko obrnite vsakokrat na nje ga. Vsem ga najtoplejše priporo čamo. Slovenian Franciscan Press, Chicago, 111. Pozor! — Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce, raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! A. M. KAPSA (General Hardwe store) * - 2000 - 2004 Blu Island Ave Cor. 20th St CHICAGO, ILL. SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da—popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JANDOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne Ave., Chicago, EL Tel.: Canal 4108 Telefon: Canal 6319. MATH KREMESEC Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico. Vsaki dan trei« tudi — prave doma del e vedno na razpolag«. 1912 W. 22nd St., Chicago, III. Av/, "KDENOST" TT EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Iz jaha dvakrat na teden. NASLOV: Slovenian Franciscan Press, <849 W. 22nd St. Telephone Canal 98. Chicago, I1L ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 3and St., CHICAGO, ILL Entered as second-class matter Oct. n, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Velike misli velikega tedna. Največja resnica, ki nas na njo spominja veliki teden, je ta, da s smrtjo ni vse končano, temveč, da se šele po smrti začne pravo življenje. ""Ali nismo sinovi vstajenja? Ako Duh tega, ki je obudil Jezusa od mrtvih, v vas prebiva, bo on, ki .je obudil Jezusa Kristusa od mrtvih, oživil tudi vaša umrljiva telesa, zavoljo njegovega Duha, ki v vasprebiva(Rim. S. 11.) Mi ne smerna objokovati umrlih kot oni, ki nimajo nobenega upanja več. Gotovo, ločitev je mukepolna. Udarec, s silo prizadejan, seže včasih v globino bitja in razbije življene za vedno. Živiš brez misli, omamljen od bolesti, duh se obotavlja premišljevati, srce čuti strašno zapu-ščenost. Vprašaš se, zakaj še živiš, če je onim, ki so na onem svetu, dobro, zakaj še govoriš, zakaj še delaš . . . Za trenotek se vzbudi pri gotovih dušah, ki niso dosti krščanske, mrmranje, obup; hip pozneje brezbrižnost, pobitost, popolna onemoglost. Take neizrekljive bolesti so velike ovire krščanskemu življenju. Marsikdo bi dosti rajši sam umrl, kot da bi pripustil smrt drugih. Kdo še ni doživel takih žalostnih ur, ko se vse skupaj v neredu vrti pred očmi, ko leži ničevost človeških nagnjenj na dlani! Glej tu bitje, ki si ga ljubil, srce, ki je bilo s teboj združeno, oči, iz katerih si bral želje, usta, ki so se odpirala dan na dan, da so ti izražala prijetne misli, obraz, na katerem si spoznal vsak izraz, kjer so se izdajala najmanjša razburjenja tvojim skrbnim očem! Živel si v tem življenju kakor v lastnem: ljubezen, strah, up, vse vama je bilo skupno. Zdelo se vama je, da nikakor ne moreta biti ločena ali vsaj niti trenotek nista mislila na kaj takega. Sedanjost vama je zadoščala in sreča vajinega prijateljstva vaju je zazibala v vrljivo brez- ' skrbnost. Bil je brat, sin, prijatelj ; bila je ljubljena hči, mati, sestra, soproga Smrt je šla mimo; surovo je s svojo krvavo koso uničila to bitje, iztrgala iz tvojega naročja srčno ljublenega, razorala tvoje srce z mrzlo kot bodalce nabrušeno ostrino. Ko je prišla, si zadrževal solze, da ne bi razžalostil umirajočega, s pomočjo od zgoraj si mu mogel v njegovi zadnji uri zatisniti oči, na veke zapreti ljubljene ustnice, skleniti njegove oslabljene roke okoli križa, ki sprejme zadnji dih. Ali ni res, uboga duša: z močmi že pri kraju, si padla na kolena in nisi vedela kaj povedati; molitev je dihala iz tvojih ustnic. Zadnje molitve, pogrebno petje v cerkvi, dolga pot do pokopališča, odprti grob in krsta, ki je zdrknila prav na dno, v 'temo, v vlažnost, v strašno zapuščenost, kjer mrliča ne čaka drugega kot črvi, vse to se je godilo pred tvojimi očmi ko sanje. Bilo ti je predolgo in prekratko, ker so se menjali različni občutki, ki so se ti zdeli nasprotujoči . . . Potem si se mnogokrat vrnil na pokopališče in zvesto prihajal na grob. Pred belim mrzlim kamenom si jecljaje molil, vselej si se vrnil domov s srcem, polnim brikosti, nisi upal vprašati, kaj je z dragim mrtvecem pod zemeljsko odejo v hladnem grobu. Podobo, bledo podobo smrti, bleščečo se ko slonova kost, ki je počivala v velikem miru, obdana od sveč za umrle, v pobožnem molku mrtvaške sobe, si imel pred očmi. Podoba je pa z leti počasi zatemnela ali se vsaj omilila, počasi je leglo zagrinjalo pozabljenja in zavilo najdražje spomine v meglo. Tako ■dela čas. Novi smrtni slučaji zabrišejo stare. /Zakon narave in zakon srca je tak. Toda morebiti si ti izjema v tem zakonu in tvoje zvesto srce žari ko zlata svetilka, ki gori v polmraku v sveti krrpti, posvečeni od Boga samega, v neugasnem plamenu .spomina. Prešla so leta, tvoje čelo so razorale gube, tvoji lasje so osiveli, ne toliko vsled let kolikor vsled bridkosti, tisoče občutkov je omajalo rahločutnost tvojega srca, toda podoba ubogega mrliča je še vedno ostala. Odtis je vsled rabe že otopel, obrisi so izgubili nežnost, natančnost prvih ur; toda vedno je še isti obraz in bo ostal isti do konca; dokler boš živ, ne bo nihče nikdar iztrgal pobožnega spomina iz tvojega srca. Pri taki veliki bolezni je tolažba ničevna, neznosna; ona utruja in je muka za onega, ki je dolžan tolažiti, in breme za onega, ki mora — dasi nerad — poslušati. Nikdar se ne čuti bolj pomanjkanje izražanja, ničevost besedi. Molčati, potočiti solzo, sočutno stisniti ponujeno roko, izmenjati pogled sočutjk, to je prav vse, kar je mogoče narediti. Popoln molk je trpečim sladek, samota je za njihovo ranjeno srce skrit balzam; toda molk^mora biti pristopen božji besedi in samoto mora razsvetljevati njegova navzočnost. Uspešna tolažba pride le od zgoraj, Bog, ki je prizadel rano, jo lahko ozdravi. Toda zdravilo ne učinkuje živahno in trenotno; t*eba je tednov, mesecev, mnogokrat let, da prodre do globine srca. Vedno pa še ostane neka mirna in grenka bolest, ki pa ni brez tolažbe; človek se drži misli, da je v pregnanstvu, živi za preteklost, še bolj pa v gotovosti vedno bolj bližajočega se svidenja. Čim bolj se mu okrepčuje vera, raz-ločneje vidi nebesa, z večjo gotovostjo jih pričakuje, z večjo navdušenostjo se bliža onim, ki so odšli pred njim s sveta. Duša ne umrje, torej tudi njihove duše niso umrle. Res je, da tu doli ne bomo več videli tega obraza, ne slišali naglasa njegovega glasu, nikdar več ne srečali njegovega dobrega pogleda. Smrt je ubila srce, uničila^) življenje, tako živo, tako milo, toda duša še živi, duša sliši, vidi, razumeva, se spominja in še ljubi. Ali ne plava nevidna, toda navzoča -nad prizorom žalovanja, nad zapuščenim stanovanjem ? Ali ne prihaja ob bridkih urah, v bolesti na pomoč onim, ki so ostali in jim šepeta na uho: "Pogubi!"? Ali ni morebiti ona drugi angel varih, na veke zvezana z zvestim srcem ? Na vsa ta vprašanja vera ne brani c dgovoriti z "da". Vsekako pa nam kaže duše, kako sedaj ljubijo Boga, ga razumevajo, ga uživajo, so zamaknjene v njegovo pričujočnost; kaže nam jih umirjene in vesele v njegovem naročju, daleč od hrupa sveta, daleč od vseh nevarnosti. One so z Bogom, « njim na veke; njihova blaženost je popolna. Ti, ki ostanejo na zemlji, so večjega pomilovanja vredni. — Ločitev traja slednjič malo časa, osamljenje bo hitro končano, v nebesih se bomo enkrat vsi zopet našli. Celo telo, pokopano v dno zemlje in razjedeno od črvov, to telo ni popolnoma izgubljeno. Angel vstajenja čuje nad posmrtnim zagrinja-lom in ko bo prišel sodnji, od Boga naznačeni dan, veliki dan Gospodov, takrat bodo vsi mrliči prišli iz svojih grobov, razpršene sestavine telesa se bodo zopet združile. To je naše nepremaglivo upanje in eno poglavje naše vere. Gospod bo poveličal telo, umito s krstno vodo in ob- 't0 tako "narodno" blago prav ta- CLARA PACTA BONI AMICI. ^Zadnjič je naš urednik na svojo roko par kranjskih "primojdušov-cev"' spustil na svoj korner, vsled česar je nastalo veliko pohujšanje v dolini. Morda je naš urednik pristaš nove slovenske leposlovne stru-je, inaugurirane po Dom in Svet-ovcu Dr. Preglu, ki pravi, da je tudi kletev ena markantnejših potez narodnegfa značaja, ki Je ne sme manjkati, če hočemo našega človeka orisati kakoršen mnogokrat je. Mi nismo taki estetski modernisti, ker po t^h nazorih bi mi kak slovenski oče-primojdušovec lahko rekel, da s kletvijo otroke narodno vzgaja. Za- darjeno z milostmi, telo, ki je bilo tempelj Svetega Duha in taberna-kelj Evharistije. Poveličal bo človeško naravo, ki jo je božji Odreše-nik nase vzel, ude, ki so trpeli muke, ki so delali v svetniki pokroro, ko ogorčeno odklanjamo kot pobožni prebrvavci doline . . . Le to se nam čudno zdi, kako pride eden iz- bili čisti in lepi v devicah in v vseh velikih kristjanih; obnovil bo jezik, 'mej pohujšanih do tega, da zvrača ki je nekdaj oznanjal njegovo slavo in poveličeval njegovo ime. Poroštvo resnice nam je vstajenje našega Odrešenika Jezusa samega. S tem, da je vstal iz groba, je stri za sebe in za druge vrata smrti. Njegovo vstajenje ni samo podoba, ono je gotovo poroštvo našega vstajenja. Če ne bi bilo tako, bi bili mi največjega pomilovanja vredni ljudje, krivdo na modroslovje in bogoslovje okrog "Edinostf". Po / našem mnenju je to mogoče le po taki logiki, kakor če bi mi za kakega pijanega kranjskega Janeza škofijo de- ker bi zastonj podvrgli naša telesa trdemu jarmu in se zastonj odtegnili^lali odgovorno. — Gospoda, kdo je pa odgovoren za slavospev, ki ga isti list v isti številki poje novemu predsedniku Slovenije Dr. Baltiču? Če človek v katoliškem listu bere tako glorijo o njem, bi mislil hvala vsem nasladam. Tudi sveti apostol Pavel ima to versko resnico v svojem nauku za najvažnejšo resnico in Cerkev nam jo kliče neprenehoma v spomin in na naše ustnice, ko molimo apostolsko vero: Verujem . . . v vstajenje mesa in večno življenje. Toda, morebiti je oni, ki si ga izgubil, umrl brez vere, ali vsaj brez znamenja spokornosti, morebiti ga je nanagloma zadela kap in ga polo- Bogu, da se je Slovenija oddahnila, žila v grob in tebi se izvije krik: "Kaka misel! kaka muka! na veke je ko je dobila tacega moža! V res- izgubljen. Ista misel, ki bi me morala tolažiti, me vznemirja, me sprav- niči je pa Dr. Baltič večji Srb, kot ija v obup. Gorje! gorje! ali premore kaj moja molitev? Ali ni njego- Srbi sami in kulturnobojni general va usoda nepreklicno zapečatena?" za Slovenijo, radi česar je v ime- Kaj veš? Kdo pozna skrivnost zadnje ure, skrite namene božje? nu katoliške Slovenije Dr. Korošec Kdo je že raziskal njegovo neskončno usmiljenje? v Belgradu protestiral proti njego- Mi ne vemo, kaj se dogodi v zadnjem trenutku, ko človek leži v smrt- vemu imenovanju. Na čegav račun nem boju. v dveh ali treh zadnjih trenotnih vzdihih. Morebiti, da se t0? Le Ponizni tedaJ bodite, duša tedaj zbere, morebiti Bog zadnjič pozove grešnika in položi' v nje- kakor ste iH doslej' pa bom° prija' gove roke odrešenje za eno sekundo. Dognana je presenetlijva bistro- <4elj1' in frne emm fmah fratres su" umnost v gotovih, s smrto grozečih nevarnostih. Kdo ve? Bog nima samo ene^a pota, da rešuje duše. Ena vrata so vedno odprta upanju. Naj bo že, kakor hoče, neprevidene smrti, ločitve brez priprave imajo svoj nauk, ki ga moramo obrniti v svoj prid. Nagle in neprevidene smrti, reši nas, o Gospod! Končne nespokornosti, reši nas, o Gospod! Nebo, daj nam, da sebomo znali okoristiti z nauki smrti! Francoski modroslovec Descartes je pokazal na človeško okostje niso moH,e sv- rožnega venca, am-rekoč: "To je moja knjiga!" Resnično, smrt je svetlikajoč svetilnik, pak ,so. se začeIe Pfav nemarno za-ki razsvetljuje pot. klin jati, kakor so čitatelji sami bra- Mrliči nam govore iz globočine svojih grobov in nas uče. ^ Vsled tega pa je nastal° v dolL * 'Včeraj", pravijo, "sem odpotoval jaz; jutri boš ti!" Nič ni goto-vejšega kot smrt, nič neizogibnejšega^ Žalibog, nihče ne računa s tem. "Mi vemo", govori neki mislec "da moramo umreti, toda mi ne verujemo". Nič ni bolj gotovega. Naredimo kakršnekoli varnostne naprave, zadnjo besedo ima vseeno smrt. Treba je čuti brez prestanka, da se obvarujemo, ker nas vedno oblega. Pred njo bežimo brez prenehanja, 'izpreminjajoč utrdbe. Vedno korakanje — je smrt, prevelik napor pri dušnem delu — je smrt, prevelika ljubezen — je smrt. Smrt nas zalezuje vsak dan in ne neha nikdar s svojimi zasedami. Ta odgovor "smrt" je bolesten, pa kako zdravilen! mus. ♦ * * V pojasnilo. — V predzadnji številki Edinosti sem peljal čitatelje med veselo družbo kranjskih Janezov. Mogoče je bil še kateri drugi med njimi, ki sem ga pozabil omeniti. Naj oprosti! Seveda, nerode ni . . . veliko pohujšanje. Ali je do-tični urednik že res tako daleč v svoji "popolnosti" in misli, da podobne vrste ljudje začno svoje seje s križem in molitvijo? Prepričan sem, da ražen dotičnega urednika v Jolietu ni najti v celi Ameriki tako neumnega človeka, da bi se pohujševal nad d£>tičnimi besedami, ako jih najde v taki zvezi, kakor smo jih priobčili mi. — Res pa je, da je iz estetičnega stališča morda bolje, da Sv. Francis.ek Asiški je sedel nekoč v spremstvu brata Leona, ka- se opuščajo tudi v takih slučajih. CTfi 1 A Tlri/li n 1 ______1 _ t* ! >1 ^ «* - ____. - terega je zaradi njegovega čutečega srca zelo ljubil, *blizu cerkve Kraljice angelov. Pred njim se je razprostirala razsvetljena čarobna pokrajina, odkoder je ljubki čopič slavnega italijanskega slikarja Perugina zajel toliko mojstrskih del. Nikdar še ni razvila bujna Umbrija podzemnim, starim mestnim zidovjem toliko čarov. Svetnikova, popolnoma umetniška, za dobro navdušena duša je živo čutila vso veličino in čar dela božjega. Globoko je ljubil naravo; oko mu je žarelo, vstal je in zapel: "Moj Bog, bodi zahvaljen za našega brata, solnce. Gorko je, deli dobrote, razfširja življenje in rodovitnost, čara naravo. Bled, pa vendar dober odsev je tvoje neugasljive luči---" Potem je zaslišal harmonično šumljanje potočka, ki se je vil in pretakal po bleščečem kremenu. "Gospod, bodi zahvaljen za našo sestro vodo, prozorna je, sveža je, čista je, čedna je". V tem trenutku se sliši oddaljeno pozvanjanje samostanskega zvončka ; s prestrašenim obrazom priteče brat in naznani smrt nekega vernika. Frančišek se vzdigne, solze se zasvetijo v njegovih očeh. Potegne pokrivalo z glave v znamenje žalosti ter povzdigne svoje shujšane roke: To je pa nekaj drugega. Sicer mi je zelo hudo, da je treba v dvajsetem stoletju kaj takega pojasnjevati in to ljudem, ki bi bilo od njih pričakovati, da imajo nekoliko več soli v glavi. Kadar se začne tako dlakoceplje-nje. je vsega konec. Čitatelji berejo radi bistroumne zabavljice, gotovo pa jim ne ugaja, da bi kdo otrobe vezal, kakor delajo gotovi listi. Ko bi bilo po mojem, na take in podobne napade sploh ne bi odgovarjali, ker je preotročje in premalenkostno. V lastnih vrstah ne potrebujemo na-sprotstev in zabavljanja temveč skupnega nastopa proti našim nasprotnikom. Od svoje strani ne bom vlačil na oder ne kranjskih Janezov O Bog., hvaljen bodi za našo sestro smrt f Na pogled je ostudna" E* • ^^ T° PrePustimo pretresujoča; toda ona je dobra in prinaša dobiček človeškemu srcu' tF™.' „ . ker je poslanica Tvoje večnosti!" ' V odg°v<>r Glasu Naroda. — Ni Smrt nam kaže na dlani ničevnost šasnih dobrot. Bogastvo razve j5*™0 skrajno bedasto> temveč tudi seljevanje, -časti, zlati gradovi se razblinijo pred njo ko pene ' ' iV najvisj! men krivično, da vlačite Smrt nas uči, da naj ne obožujemo svojega telesa, ki je namenjeno l^6 ^ ZakraJška v zadevo' s ka" da strohni v grobu. ' tero nima popolnoma nič opraviti in Kako primeren je nauk groba: "Rekel sem črvom- 'Vi ste moii iZJ"*Vi °Seb' S° V tCm na^boIj-bratje', in trohnobi: Izpreobrnil se je in postal velik svetnik |SC .poucene> tudl nikoU ni imel °Pra- Koliko ljudi je našlo v misli na poslednji cilj začetek svoje izpre- ^ ^ °sebnostl v Edinosti nima-obrnitve. Smrt nam odkril ceno in pravo vrednost življenja Z u^pe 1™° prostora' zato tudl nismo hom nam oznanja, naj dobro porabimo čas. Ne izgubimo' nobene mi- IZT'JL dotlCm dopis. ^ Ako W ho-nute, ker jutri morebiti ne bomo več mogli delovati! "Vsak dan umi-ram", govori sv. Pavel. Te besede so postale pp učiteljih današnje vede modroslovno pravilo: Življenje ni nič drugega kakor napor vseh mo-e ne- či, da se branimo smrti. Claude Bernard, ki je opazil, da je življenj prestane razkrajanje, zaključuje: "Življenje je smrt!" O smrt, ti sodiš tudi tiste, ki iščejo zadovoljnosti v svetnem blagu. Prišla boš ko tat, da jih odneseš, ker nihče ne ve ne ure, ne dneva. Ti jih boš ločila od vsega in ti, mogočna, jih boš vrgla v večnost. Presrečen vedno pripravljen kristjan! teli zadevo javno izpeljati do konca, kar pa itak ne zasluži, ker je pre-malenkostna, bi prišla morda J. S. K. J. v prav čudno luč. Krivično pa bi bilo, ko bi zaradi nekaterih izprijenih članov te jednote padla senca na vse njene člane. Tega ne moremo storiti, ker nam je jedno-ta kot taka preveč pri srcu. Urednik. i^ J&aL^ J* „•,. ....... Novice iz Jugoslavije. KAKO JE ZDAJ V STAREM KRAJU. (Iz privatnega pisma.) Iz spodnje Štajarske. — Ne morete si predstavljati sedanjih razmer pri nas. Človek bi moral obupati, če ne bi imel Boga pred očmi. V naši Sloveniji bi se še dalo živeti, ali kaj, ko je toliko ostudne pohlepnosti po časti in denarju. Vsak bi rad sedel pri polnem koritu, pa magari, da še brati ne zna. Tako se cuka-jo za vodilna mesto kakor lačni krokarji za kurja črevca v hudi zimi. Kar sramota pordeči človeku lice, ko vse to opazuje. Mesto da bi delali, pa imajo med seboj vedno osebne prepire. Zato ni čudno, da se dogajajo v naši politiki taki dogodki. Tudi tukaj bi bilo treba Jezusa z bičem kakor nekoč v. tempelju. Hvalite Boga, da niste sedaj pri nas! Iz Koroškega se selijo Slovenci kar trumoma v Ameriko. Draginja raste neprestano. Tako stane zdaj na pr. krava 16—20 tisoč kron. Pod 10.000 kron se je sploh ne dobi. Pero stane 2—3 krone, papir 4 krone. smo v daljnih hribih in gorah! ne zmeni se nihče za nas! Pozdrav! L I. Še NAPAD NA DEKANA LIMPLA Dekan Limpl v Kapli ob Dravi na Koroškem tudi po ponesrečenem plebiscitu ni hotel pustiti svojih vernikov ter hotel požrtvovalno ostati pri obupanih Slovencih. Nemčurji so se trudili na vse načine, da bi mu onemogočili in pristudilr bivanje v župniji — a zaman. Poklicali so na pomoč celovškega okrajnega glavarja Rainerja. V sredo, 16. febr. je došel v Ko-žentavro v občinsko pisarno ter ob navzočnosti članov ondotnega "Hei-matsdienta" (nadučitelj Mak, Ratz, Ogriz po dom. Zec, Hudrič), ki so bili vsi pijani, zaslišaval nemčurje in nemčurke iz Kaple o dekanu Limp-lu, da bi spravil toliko obtežrlnega materiala zoper njega, da bi mogel potem zahtevati od škofijstva njegovo premestitev. Zvečer istega dne pride neki nem-čur trkat na vrata župnišča in pro- zverinski način, ki vzbuja ogorčenje vsakega poštenega človeka, so hoteli "Heimatsdienst^-ovci doseči z zločinom, česar okr. glavar uradno ni mogel. Dekan Limpl leži v celovški bolnici, po zdravnikovi izpovedi je rana smrtno nevarna. Razburjenost med slovenskimi Rožani je nepopisna. Kar dva roparsko-morilska napada zaporedoma. Najprej kmet Šari p. d. Ilc v Celovcu, zdaj dekan Limpl pri izvrševanju svojega poklica. Ali se zunanje ministrstvo res ne bo spomnilo obljube, ki jo je dal SHSidelegat Jovanovič pri plebiscitni komisiji, da jugoslovanska vlada treh 15.000 glasovalcev nikdar ne bo zapustila? Novo igro je napisal g. F. S. Finž-gar za naše odre. Naslov novega Finžgarjevega—dramatičnega dela je "Razvaline življenja". Snov je vzeta z gorenjsko kmetskega življenja in zasleduje protialkoholno tendenco. Igro so igrali prvič te dni v Ljubljani med navdušenim^ aplavzom na pisatelja, kateri je prejel pri tej priliki v dar venec z zlato liro. v Ljubljani, se je igral z žico, katero je vrgel na električno žico. O-trokova žica je ob visela na elektro-vodu, otrok je šel na dvorišče in jo je prijelž toda električni tok ga je tako močno pretresel, da je obležal mrtev. "Denar sem, ali pa smrt!" — so kričali trije roparji nad Matevžem Volčičem iz Reteč, ko se je peljal s Trate domov. Roparji so bili trije in je eden udaril Volčiča s kolom čez hrbet. Volčič je vrgel roparjem precej denarja in oddirjal proti domu. zapadel, so lovci po sledovih dognali, da se klati še najmanj 15 volkov po kočevskih gozdovih. Zatekajo se seveda tudi v sosednje šume. Napravili so že mnogo škode med divjačino kakor tudi kmetom, ki jim trgajo drobnico. Velika nevarnost so tudi za ljudr, ki morajo skozi kočevske šume hoditi. V nekaterih krajih starši le še s težavo spravijo otroke v šolo. sit, naj pride g. dekan sprevidet v Klobuk 600—800 kron, navadna mo-|Uro oddaljeno vas Resnik kmeta Moška obleka 4000 kron. Govedina kg žica, ki je tako nevarno obolel, da 24 K, liter vina do 40 K, cigara 9 K, -— Pri nas je vse spremenjeno. Smo raztrgani in bosi. Kam smo prišli! Brezverstvo dviga glavo. Ta zmaj ima več kakor tisoč glav. Treba bi bilo najmanj 100 svetih Jurijev. — Zadnji čas je umrlo mnogo duhovnikov in to največ radi lakote in žalosti. Pri tem pa ni upanja, da bi se kmalu kaj spremenilo. Zelo hiramo. Bog se nas usmili, zlasti onih, ki po izjavi zdravnika dr. Vetterja iz Borovelj ne bo dočakal dneva. Gosp. dekan se takoj odpravi s cerkovnikom in Najsvetejšim na pot. V gozdu pred vasjo pa poči pet strelov iz revolverja in dekan se v prsi zadet zgrudi. Zločinci so zbežali, da jih cerkovnik ni mogel spoznati v temnem gozdu. Drugi dan se je izpričalo, da do-trčni kmet Možic sploh ni bolan ter tudi ni poslal po duhovnika. Na i * + AMERICAN n Mi, pošiljamo denar i na vse'kraje JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske in Srbije. Vse pošilja t ve garantira AMERICAN STATE BANK 1825—1827 blue island avenue, CHICAGO, ILL. J. F. ŠTEPINA. predsednik; A. J. KRASA, tajnik. * * * * * * * * 4» * * * * * i* j Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših nah. Vsem se priporočam. ce- c eft eme FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. PHONE: CANAL 2534. || Statistika bolnikov.—»-V vseh javnih in zasebnih" bolnišnicah Sovenije je bilo leta 1920. vsega skupaj 30— 924 oseb. Od raznih bolezni je u-mrlo; na kozah 26, za trebušnim tifusom n, za sifilitiko 4, za kostno jetiko 14 in za rakom 82 oseb. — Za grižo j^ lansko leto umrlo v vseh bolnišnicah Slovenije 162 oseb. — Za pljučno jetiko je v bolnišnicah Slovenije leta 1920. umrla 201 oseba. Jetika se silno razširja. — Garje so v Sloveniji silno razširjene Okužene so cele rodbine. Zdravljenje v bolnišnicah je otežkočeno, ker primanjkuje za to primernih lokalov. Naval "garjevcev" v bolnišnice je dan na dan velikanski. Samo tekom lanskega leta je bilo bolnišnicah Slovenije 2808 garjevih oseb sprejetih. Komunisti kot vlomilci. — Nedavno je bilo v Valjevu izvršenih več vlomov, med drugim pri urarju Mi-Iivojeviču, kateremu so vlomilci odnesli za 24,800 dinarjev vrednosti Kot storilce so izsledili in zaprli tri izučene delavce iz valjevske kurilnice, vsi doma iz bližnjih krajev. Pri hišni preiskavi so našli še za 20.000 dinarjev ukradenih predmetov. Vsi trije vlomilci so brli člani komuni-| stične organizacije. Eden izmed njih — livar Franc Pečič — je v preiskovalnem zaporu izvršil samo. umor. OGLASI V "EDINOSTI* NAJCENEJŠI. SO Krava porodila 4 teleta. — Izvan-reden slučaj se je zgodil v četrtek dne 17. februarja t. 1. v Kožarjih pri Ljubljani. Srednje velika krava posestnice vdove Marije Kušar, p. d. pri Primžarju, je porodila štiri teleta še precej močna, toda mrtva. Krava je zdrava. Smrtna nesreča z električnim tokom. — Miloš Ravnik, rojen 1. 1911 VINKO ARBANAS CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ. Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šop-ke_^za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem. kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1320 West iSth St., Chicago, III. Phoned Canal 4340. Volčja nevarnost.—Gozdar Auers-pergovega revirja v občini Kopriv-nik je ustrelil 9. februarja 44 kg težkega volka. V občini Koče-Go-tenice je pa bila zastrupljena volkulja, ki so jo šele po nekaj tednih našli. Ležala je že tako dolgo v gozdu, da so jo lisice že skoraj popolnoma snedle. Odbor za pokončava-nje volkov je dal za vsako žival 1500 nagrade. Ko je zadnji sneg če ste varčni pri eni stvari zakaj niste pri drugi? — Slovencem v Chicagi naznanjam, da izvršujem vsa čevljarska dela najboljše in najhitrejše. Sedaj ko je neznosna draginja, si veliko prihranite, če daste svoje čevlje popraviti. Zalegli Vam bodo kot novi, poleg tega pa ostane Vam v žepu nekaj dolarjev. Moje delo je izvršeno z najboljšimi stroji in je nad vse trpežno. — Poskusite in prepričajte se sami! Prodajam tudi trakove za čevlje, kakor tudi razne kreme za čiščenje čevljev. Za vse se Vam priporočam J. ADAMS, 1845 W. 22nd St., Chicago. POTNI LISTI. Društvo Sv. Cirila in Metoda štev. S. D. Z. v Clevelandu, O. 18 V društvo se sprejemajo člani od 16. do 55. leta. Za smrtnino se lahko zavaruje za $150, $300, $500, $1000, $1500 in za $2000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu še danes. Naše društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče. Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike. Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšek, tajnik John Vidervol (1153 East 61st Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-šek. blagajnik Anton Bašča; nadzorniki: Anton Strniša, Jos. Zakrajšek, Viktor Kompare. Drystveni zdravnik: Dr. J. M. Seliš-kar. Zastavonoša: John Jerman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mescu v šolski dvorani 535 + + * * * * + * * * + * * * + * + * * * * * + * * ZAKAJ PLAČEVATI PREVEČ? TAKO naj bi se vprašal vsakdo, ki potrebuje ali bo kedaj potreboval kakih notarskih del. Razni zakotni agentje odirajo naše ljudstvo da je groza. Vsakdo ki plača več kot potrebno, meče proč denar! RADI TEGA, naznanjamo slavnemu občinstvu v Chicagi in okolici, kakor tudi sirom Amerike, da doli podpisana izdelujeva vsa notarske dela najceneje med vsemi! NIHČE Vam ne bo naredil prošnje (affidavit) za dobiti svoje domače iz stare domovine ceneje kot mi! KADAR ŽELITE dobiti svoje domače ali svoje prijatelje iz stare domovine, tedaj pišite nam in mi Vam bomo dali brezplačna navodila. POMNITE, da je naše geslo: "Točno in pošteno postreči vsakemur, po najnižji ceni l" . Pisma naslavljajte vedno na: JERIC & ŽELEZNIKAR, (Slovenska notarja.) 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. * 1 * 4» * * * 4-* * Zadnji čas smo imeli skoro vsak teden druge določbe glede dobave jugoslovanskih potnih listov. Od 1. marca pa je zopet nova odredba, da mora iti vsaka prošnja za potni list najprej v stari kraj na vlado v odo-brenje. Vsled tega bo vzelo par mesecev, predno bo mogoče dobiti potni list. Kdor toraj želi potovati na I poletje, ta mora takoj uložiti prošnjo ako hoče dobiti svoj potni list pravočasno. Za italjanske in ameriške potne liste ostanejo stare določbe. Rojaki z ameriškimi potnimi listi lahko potujejo v Jugoslavijo, kadar hočejo. Za nadaljna pojasnila o potnih listih, o kretanju parnikov itd. pišite na naš naslov. PRISELJEVANJE. V kljub temu, da so nekateri naši "vse-vedeži" že več mesecev begali ljudi s trditvijo, da bo s 4. marcem priseljevanje ustavljeno, naj poudarimo, da je 4. marec za narni a nove naselniške postave še vedno nimamo in tudi ne vemo, kdaj jo bomo imeli. Sedaj je še stara postava v veljavi in bo v veljavi vsaj še nekaj mesecev, ako več ne. Naši rojaki imajo toraj še vedno dovolj prili« ke, da dobe k sebi svoje sorodnike« Pišite nam po nadaljna navodila. DENAR. Priprosta pamet nam pove, da sedanja vrednost dolarja napram jugoslovanski kroni ni naravna, ni resnična, ni opravičena, temveč umetno vzdržana in vsled tega ni trajna. Po našem mnenju dolar ni več vreden kakor 40 jugoslovanskih kron. Kolikor dobimo zanj več, dobimo takorekoč "za šenk".. To nenaravno in neopravičeno razmerje se ne more vzdržati. Krone skoro ne morejo biti cenejše kakor so. Ako Vam je na tem, da se okoristite s sedanjimi cenami, tu imate svoj "chance**, ne ^zamudite ga. Ni imamo izvrstne direktne zveze s starokraiskimi denarnimi zavodi in Vam zato lahko točno postrežemo bodisi, da hočete poslati denar na kako osebo ali pa, da ga naložite v kak ^anesljiv ^narni zavod. V tem slučaju V afn mi preskrbimo hranilni knjižica in do tie j, da dobite Vi hranilno knjižico v roke, smo mi odgovorni za denar. Naše cene so vedno med najnižjimi. Za vse drugo se obrnite na slovensko banko: Zakrajšek & Češark, 17«- ^ Ave., NEW YORK, N. Y. . , iS. -'ižBk -•• j- "EDINOST" GOSPODIČNA. (Iz Jak. Alešovčevih "Ljubljanskih slik".) (Nadaljevanje.) Seveda v gledališče, tudi hodi, ko je toliko odrastla, da jo je videti v loži. Gledališče v Ljubljani je pa že dolgo vse prej nego zavod za omiko in pouk. Menda pošiljajo sem ves izmeček drugih gledališč; zato predstave ne vlečejo ljudi zavoljo igranja, ampak bolj zavoljo iger. Te pa morajo imeti v sebi kaj pikantnega: morajo biti kolikor se da o-polzke. Najbolj se obrajtajo kolikor mogoče nega ženske, posebno v moški obleki. Vse to gleda mlado oko gospodične, njeno uho posluša opolzke besede, in tako hlastno srka vase sladki strup, ki jo kmalu vso prešine. Kar vidi in sliši v gledališču, premišljuje doma v samoti; o tem se pogovarja v družbi in kmalu ima take nazore in toliko že ve o človeškem življenju, da človek kar strmi, če se spusti z njo v pogovorAje kam bogta Shajala podnevi, — ima tak nos, take oči, tako postavo, je tako neveden, tako slabo pleše — sploh: cela razstava človeških napak je na njem. Evo je bil Bog ustvaril zato, da je bila družica Adamu, čeravno gosposki svet ne mara mnogo ne za stari, ne za novi testament — to veruje pa še vendar, da je treba gospodični za življenje moža kakor mladi sadiki kolca, ob katerega se ovije. Ta vera je pa postala še popolnejša, namreč taka, da je moški spol na svetu le zato, da redi ženski spol. Po tej veri je uravnana tudi večinoma vzgoja naše gospodične. Tu je res velik napredek v primeri s kmetiškim dekletom. Tam na kmetih je namreč še tista babja vera, da mora nevesta tudi kaj prinesti k hiši K če že ne drugega, pa vsaj pridne roke. V mestu smo pa v tem oziru že nekoliko milj naprej. Tu mora namreč nevesta že prej izvedeti, koliko svilnatih oblek ji bo mogel napraviti ženin na leto; koliko poslov bo mogel imeti zavoljo Še bolj kot v družbi med moškim svetom, pa pokažejo gospodične svoje lepe lastnosti, kadar so same med seboj. Takrat pokažejo še to, kar pred moškimi skrivajo, in zaljubljenemu mladeniču izgine vsa poezija — kar iz nebes pade, če jih posluša odstrani, da one zanj ne vedo. "Oh premisli, ta ongavi komi leta zd^j zmeraj za mano, ker sem zadnjič z njim plesala. No, takih buteljnov bi še manjkalo! Kakor bi drugih ne bilo!" — "Snoči v gledališču me je pa lajtnant I. ves čas tako gledal! Saj sem ga tudi večkrat pod oknom videla". — "Ej, nič se ne bahaj, ta ima tisto Rozo". — "Ni res, meni je že pisal zaljubljeno pismo". — "Kaj bo lajtnant! Meni je poslal knjigovodja J. za god strašno lep šopek, ki ga imam še zdaj na oknu". — "Kako si neumna ! Ta je davno v hiši gospe N. kuhan in pečen". Tako gredo pogovori . . . Potem pridejo na rešeto vsi moški, ki se sučejo okoli te ali one; naštevajo se vse spletke, ki jih je že imel ta ali oni; tej se posmehujeo, ono opravljajo, da hodi s tem ali onim itd. Največje veselje je pa, če katera pade; skoro nobene ni, da bi ji tega ne privoščila. Kadar se pa katera omo-ži, jo zavidajo in odpovedo prijateljstvo ; a vendar pravi vsaka, da bi ona tega ne bila vzela, če bi ga ji bili prav ponujali v zlati skledici kam zvečer; kdo bo zahajal v hišo itd. Vse to izpraša navadno prej že mati, in kar si ona prav ne upa, to pa dopolni hčerka sama. Skoraj pa bi bili pa pri tem pozabili na nekaj, brez česar nobena gospodična ne more živeti, in ta predvsem potrebna reč je — zrcalo. To je oltar v hiši. Pred njim stoji gospodična vsak dan nekoliko ur. Tu ogleduje svojo podobo, pred njim se napravlja in popravlja in šele, če je izrekel ta pravični in nepristranski sodnik tako sodbo, da je njej všeč, potem se poda med ljudi. Bral sem enkrat nekje, da možak, ki noslja ali kadi, zamudi pri svojem delu gotovo vsaj po eno uro na dan. Če se seštejejo tako potračene ure dela, bi dal zaslužek že lepo hišo, ako dela mož le 30 let. Seveda o naši gospodični ta primera ne velja. Kvečemu se more reči, da medtem, ko se napravlja in popravlja pred zrcalom, nič drugega ne dela; to pa za občni blagor nikakor ni škodljivo. Izkraja, dokler še ni vajena, gre to napravljanje počasi, to je: sama s seboj je gotova v četrt ure. Ko se pa v tem bolj izuri, ji gre pa oblačenje, česanje, barvanje (šminkanje), zadrgavanje oprsja — da je kolikormogoče napeto in stisnjeno — tako naglo izpod rok. da je s tem gotova že v dveh urah — zlasti, če gre na ples ali kam drugam med gosposki svet, kjer se ho- BENJ. BASKERVILLE, D.D.S. . Zobozdravnik Se priporoča vsem Jugoslovanom. Njegov urad je na: 2209 West 22nd Street (blizu Leavitt ulice.) Phone: Canal 5426. če pokazati z vsem, kar ima in nima. Za vse njene "toaletne" skrivnosti pa zve moški šele takrat, kadar je prepozno, in se imajo z njimi slepiti le še drugi. Zrcalo je torej vsekako silno potrebna reč gospodični : brez njega bi ji bil ves svet temen. Tudi spoznava v njem svojo telesno lepoto ali pa to, kar jo kazi, da ve zadnje po moči popraviti, prvo pa povišati. Duševne lepote pa v njem nič ni videti, ker je steklo tako ulito, da se vidi v njem vsakdo tak, kakršen je res. V političnem življenju gospodična nima pravega pomena, ker ne plačuje nič davkov in nič ne služi, da bi se ji pridržavalo od plače. "Več velja pa v družabnem življenju, ker s svojim nemškim kramljanjem ko-likortoliko potiska nazaj slovenski materini jezik. Le idi na ples, v ali sploh h kaki javni zabavi in sli-gledališče, ali v koncert, k "besedi" šal boš; če je le ena gospodična (ali gospa) vmes — zavoljo nje se vse nemški pači, dasi se jim to v časih toliko poda kakor kmetu cilinder.— Zlasti na plesih je vse žvrgolenje nemško; sliši se, kakor bi kdo hodil po trskah ali po jajčnih lupinah,; in to brez ozira na kraj, kjer je. Gospodična kramlja nemški v Čitalnici, v kazini, v prodajalni — kjer razvadi komije tako, da potem ogovarjajo vsako gosposko kikljo po nemški — v vsaki gostilnici in celo na kmetih, če gre v družbi iz mesta. — Zakaj ? Zato, ker sliši najrajši sladkanje, laskanje in prilrzovanje ; tisti pa, ki si prizadevajo, da si ji prikupijo, so se pa učili takih sladkih besedi, primer in stavkov iz nemških romanov, in te je tudi ona brala — in tako ji doni povzdigovanje njene lepote v nemškem jeziku veliko lepše kakor v domačem slovenskem. Slovenec je presirov, in ne zdi se mu vredno truda, da bi tratil svoj dragi čas s praznimi pogovori in s hvalisa-njem žensk. Če pa to stori, pa stori v nemškem jeziku, če ga le količkaj zna; a zapelje ga zopet le go-l spodična, ki brž udari na nemškoj plat, le da bi slišala slajše besede, Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. Izčisti svojo kri. Sedaj potrebujete spomladansko zdravilo. Kot posledica zimskega življenja, ko je človek po večini zaprt v sobi in mu manjka zraka in gibanja—postane vaš sistem okoren, prebava nepravilna in udje več ali manj negibčni. ki se bolje prilegajo njeni ničemur- nosti. — Ravnotako bi pa po ljubezni hrepeneče mladeniče in starce lahko silila tudi k slovenskemu govorjenju. Mnogo bi lahko pripomogla k razvoju "gosposkega" slovenskega jezika, če bi le hotela in se mogla vneti zanj. Saj doni iz njenih ust naš lepi jezik še lepše -kar naravnost čarobno. To izkuša-mo posebno pri javnih veselicah, kadar stopi pred poslušavce kaka gospodična z govorom. Seveda bi se morala sama prej izobraziti v tem jeziku v šoli, v branju, razgo-varjanju; "kranjska špraha" je pa tudi iz njenih ust tako neokusna kakor njen '"kuheltajč". Za tozadevno izobrazbo se pa gospodična ne potrudi, ker ni bila v šoli probujena za to, in se je že privadila nemščine ;; slovenske knjige ali časnika pa1 ne vzame v roko, ker jo zbode v oči že sama slovenska črka. Imamo pač tudi tu hvalevredne izjeme; toda tako redke, da se med drugo množico kar izgube. Sploh je naše ženstvo najhuje oblizano po tuji LOOK OUT ZA PIJAČE, katere so zdrave kot je TRIGLOV CAJ vroč prejden greste k počitku. MELISSA, zavoj 75c, 1000 ROZE zavoj 75c, Encian (GENTIAN) zavoj 90c, in druga zelišča v zalogi. BRINJE iz starega kraja po 16c funt, celo vrečo 120 funtov (4 bušle) po 14c funt. PRAŠEK od vina (wine stein) po $3 funt zadostuje za 40 galonov najboljše kisle pijače za žejo. GRAPE JUICE $95 00 sod. SUGAR Coloring (Short Pint) $1.50. GAUGE (MERO) za alcohol auto-radiator in za vse tekočine ki imajo proof vsebi, meri manj kot pol grada pa do 200 gradov, stane $3.50. Vse cene vsebujejo tudi poštnino, samo Grape Juice in Brinje ne. K naročilom je pridja-ti ček, money order ali draft. A. HORWAT, 1903 W. 22nd St., Chicago, Illinois. bolj ceni kakor domače, bodisi prvo še tako slabo, a drugo še tako dobro. Oglejmo si zdaj gospodično v stanu, ko je nevesta. Posrečilo se ji je ujeti klina na trnik, in zdaj si s pomočjo matere prizadeva na vso moč, obdržati ga, da bi se ne splašil, dokler ni še trdno priklenjen po poročnem prstanu. Zato kaže vse lepe lastnosti, slabe pa skriva; saj se bodo te lahko pokazale po poroki tem razuzdanejše. Kadar je ženin blizu, ima taka nevesta toliko opravil, da najde komaj časa za kratko raz-govarjanje z ženinom; * šele ko ta odide, si nevesta zopet odpočije in vrže od sebe krinko, pod katero je prej potila krvavi pot. (Dalje prihodnjič.) Dajemo na znanje vsakomur, da izplačujemo denar v Jugoslaviji ne samo v KRONAH, * marveč tudi v DOLARJIH V GOTOVINI. Cena za pošiljatev je 3%, a najmanjša v^ota za stroške 1 dolar. Ako pošiljete denar v kronah, Vam ne računamo nič, razen za brzojavno pošiljatev, ki jo je treba posebej plačati. Pišite in vprašajte, kako visoko stoji denar! Prodajamo šifkarte za vse proge po določeni ceni. Sprejemamo hranilne vloge in plačujemo po 4% obresti. EMIL KISS, BANKIR 133 Second Ave., New York. S evera s Blodal (preje Severov Kričistilec) je pravo obnovljevalno zdravilo, ki bo delalo blagodejno na izmenjavo vašega sistema, ki ga tako želite. Pomaga do poprave nenaravnih razmer in deluje kot regulator za zdravljenje kožnih izpuščajev. Cena $1.25. Pri vseh lekarjih. W. F. SEVERA CCL-CEDAR RAPIDS, IOWA. CENIK KNJIG katere ima v zalogi Knjigarna "AVE MARJA" 1849 W. 22nd St„ Chicago, 111. V ZALOGI IMAMO SLEDEČE MOLITVENIKE: Dušna paša ......................$1.50 Slava Gospodu, z velikimi črkami.. 1.50 Lurška Mati Božja .............. 1.50i Priprava na smrt .........••...... 1.50 Nebeška hrana .».................. 1 50 Vir življenja in svetosti .......... 1.50 Duhovni boj .................... 1 50 Smarnice, Škufca ................ 1,50 Sveta spoved ..................... 1.50 Premišljevanje o Presvtem Reš- njem Telesu ................... 150 Sv. Jožef.......................... 150 Evangeljska zakladnica .......... 1.50 Krščanska mati .................. 1.50 Šmarnice, Volčič ................. 150 Sv. Rožni Venec ................ 1.50 Marija Devica Majnikova Kraljica 1.50 Kruh življenja .................... 2.00 Večna Molitev.................... 2.00 Molitevnik, Rev. K Zakrajšek O F M ........................ ! 00 Sv. Družina ....................... 2.00 Bodi moj naslednik .............. 1 50 Hvala Božja ..................... 1.00 Pripravite se za neodvisnost CENIK KNJIG DRUŽBE SV. MOHORJA. Katere ima v zalogi knjigarna "Ave Maria". Varna banka, kamor na lagate svoj denar. Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET * I Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med devete ur© zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka edprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer. SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, Jeruzalemski romar, dva zvezka po $ .50 Jedro katoliškega nauka .......... 1.50 Kazalo za Slov. prijatelja Od blagoslovil.................... 75 Kristusovo življenje in smrt......3.00 Križana usmiljenost .............. .75 Krščansko katoliško nravoslovje.. .75 Mesija, I. in II. del, zvezek........ '50 Nebeška krona ................... 50 Pamet in vera, I. II. in III. del zvezek ..........................50 Prilike P. Bonaventure ........... .75 Slovenski Goffine ................ 3 00 Slomšekovi pastirski listi.......... "50 V boj za temelje krščanske vere.. .50 V tem znamenju boš zmagal.....50 Katoliška cerker kraljestvo božje na zemlji ...................... Zgobe sv. pisma I. in II. del zvezek ............................ 1.00 Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa ........................ 1 Življenje svetnikov I. in I.. del (stara izdaja) zvezek ...........4 Zore, Življenje svetnikov I. zvezek 1, Zore, Življenje svetnikov II. zvezek 1. Umni kletar ...................... Gospodarski nauki ................ Naše škodljive rastline 1.—5. zvezek Poljedelstvo 1. in 2. snopič 11 del Umna živinoreja i. in 2. snopič____ Umni kmetovalec, 11. in III. snopič Živali v podobah, 2. zvezek ...... Brstje ............................ Cecilija, pesmarica I. in II. del po 1. Slovenska pesmarica I. in II. po.. 1 Poezije ........................... Slovenske legende ................ Avstralija in nje otoki .......... Bolgarija in Srbija .............. Pri Severnih Slovanih ............ V Kelmorajn ................... Kitajci in Japonci ................ Podobe iz misijonskih dežel....... Domači zdravnik ................ Kako si ohranimo ljubo zdravje 1. in 2. snopič .................. Pravljice ...................... Na smrt obsojeni — Igra — Rev Meško .................... Lešniki ...................... Jagode ........................ .] Zimski večeri .......... Cerkvena zgodovina 1., 2., 3. zvezek Boj za pravico, povest .......... Deset i brat, povest .......... Deteljica, povest ................. Fabijola ....................... Izdajavec, povest ................. Križem sveta, povest............ Mati božja dobrega sveta Na krivih potih, povest .......... Oglenica, povest ............... Perpetua, povest ................. Pisana mati, povest .............. Ptički brez gnezda, povest........ Razne povesti ............... Sorodstvo, povest .....!!!«!!!!!!" Svetloba m senca, povest Tvoje angeljevih češčenj ......"... Uporniki, povest .............. Veliki trgovec, povest ...... Za srečo, povest .................. . Življenja trnjeva pot, povest...... Friderik Baraga .............. Franc Pire ..............." Slovenske večernice od 41. zv do 72 zv. po .......... 00 00 00 00 SO 50 50 50 50 50 50 50 00 00 75 50 50 SO 50 SO SO 50 .50 50 .50 .50 .SO .50 .50 .50 .50 .So .50 .50 .50 ■So .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 •50 .50 .50 .50 •SO .50 .50 .50 .50 Pri naročilih naslavljajte pisma na: CHICAGO, ILL. 3E X I i i * * * * + AMERIŠKA + SLOVENKA | - * * * Urejuje Mlss Maric«. "NAJNOVEJŠA IN NAJZANIMI- j VEJŠA NOVICA". Ni še dolgQ kar smo poročali, kako je neki jolietski urednik dosegel svetovni rekord s svojo prečudovito kumaro. Tedaj še nismo mogli priobčiti slike, zato novica ni bila popolna. Od tedaj se je dotični človeček iznova ovekovečil s svojim nosom. Cel teden je brskal po Edinosti, če bi morda našel kake pleve in imel je srečo' s svojo kumaro. Iz-taknil je, da je nekje v Edinosti napisano "prmejbiks". "Kaj? Prmejbiks? — Taka beseda v katoliškem listu?*' Revež se je vznemiril do skrajnosti. Po glavi mu je neprenehoma brnelo: prmejbiks, prmejbiks! — Joj, kakšno pohujšanje! Da si nekoliko odpočije od neumornega iskanja plev po Edinosti, se napoti proti kanalu ribe lovit.— ^ ^ ^ ^ ^^ ^ ^ ^ FOR OUR YOUNG FOLKS. TALE OF AN APOSTATE. (Continued from last issue.) VII. ^,day as the blind, old man asked if there i was any word from him, and received in r'eply a sadly spoken negative, his head, which was seldom raised, was wont to droop still lower, aand deep sighs to SNAŽNA USTA. Prejeli od Ameriškega Rdečega Križa. Oddelek za javno zdravje. Snažna in zdrava usta so ogromne važnosti za javno zdravje. Bolezenske klice (bakterije) prodirajo v telo preko razpoklin v koži ali preko mren naravnih votlin telesa, ust in nosu, ali pa potom črevesnega prehoda. Zdrava koža ima odporno silo proti klicam, izozemši ako je prebode pik žuželke ali pal kako orodje. Ali usta in nos ne nudita le lahkega pristopa bolezenskim klicam, ampak tvorita tudi idealen inkubator za njihovo zarejo, ker tu je primerna gorkota ter sluz in slina skupaj z drobci jedi tvorita iz-borno. zarejališče. Usta in nos nadalje nudita izdatno zavetje nakopičenim bakterijam. Pokvarjeni zobje, bezgalke v grlu in sluzna prevlaka jezika imajo nešte-vilo luknjic in grb, ki so prava zaščita za bakterije proti navadnim čistilnim metodam, kakršna je okrta-čenje zob. Treba za to rabiti redno dobro tekočino za splakovanje ust. Apnjača je izvrstna ustna voda, ker raztaplja sluz, zlasti onega, ki se nabere na zobeh. Vse votline v zobeh zahtevajo takoj ššn jo pozornost zobozdravnika. Za vsako obolenje bezgalk (tonsils) ali gobi v grlu (adenoidov) treba zateči se k specijalistu za nos in grlo. Dostikrat je ves sistem prizadet po strupih izločenih iz mas bolezenskih klic, nakopičenih v pokvarjenem zobu, v oboleli bezgalki ali v kakem adenoidovem izrastku v oboku goltanca. KUHINJA. 26. Špinačni zvitek za v juho.— Najprej skuhaj špinačo, kuhano od-cedi in seseklja, potem vmešaj 1 žli-stopljenega surovega masla, 1 rumenjak, nekoliko soli in popra ter sneg 1 beljaka in špinačo (ki naj je bo sesekljane litra). S tem nadevom pomaži navadno, dobro vlečeno testo in ga potresi še s pestjo krilnih drobtin, zfij v zvitek, položi ga na pleh in speci v pečici. Pečeni zvitek jzrezij na palec debele poševne kose, ki jih deni v skledo ter zali z govejo juho. 27. Špinačni ponvinčnik za v juho. Mešaj za oreh /surovega masla, in en rumenjak, pridaj 4 v mleku namočene in ožete žemlje, sneg beljaka in par žlic kuhane in sesekljane špinače, osoli, stresi v model in skuhaj v sopari ali namesto v modlu v prtiču. Prosperity seemed suddenly to desert escape him. the Krals. Speculations rashly made by (To be continued.) the impetuous Dick, were not success- j--o- ful; and a dull season for all work in MUd Movic._«Wuz it a d sh the town, completed the financial adver- guc^iep' r« f rv( ♦ li q «Kp X.f nf nr'n Infif "Naw, only four killed!" Toda. škandal, ali se moti, ali je resnica!? Zdi se mu, da vidi tudi na napisu ob kanalu besedo "prmejbiks". — Sheboygan, Wis. — Cenjeno u-redništvo: — "Edinost" mi zelo u-gaja,posebno odkar pišete za matere. Potrebno je, -da ima vsaka mati prvo in največjo skrb za otroke. Če so otroci slabi, gorje materi, ker celo življenje ne bo nikdar vesela. Le kadar so otroci dobri, tedaj je mati srečna in zadovoljna in zamore tudi svoje otroke z ljubeznijo ogrevati. Ako pa je mati sirova in čmerna, tudi otroci niso dobri napram nji. Vsake matere dolžnost je, kadar ve, da bo dala otroku življenje, da vsak dan moli zanj pred rojstvom in potem. Vsak dan naj ga izroči Mariji v varstvo in prosi Boga, da ga blagoslovi na duši in na telesu. Potem lahko upa, da bo imela dobre otroke. Katera pa svoje otroke preklinja in sirovo postopa ž njimi, se bo le prekmalu prepričala, kako se bo vse to kruto maščevalo nad njo. Naročnica. IL PRIKUHE. i, Špinača iz pesnega perja. Ce imaš pesno perje, koprive in perje od kolerabe, vse osnaži in popari s kropom, pristavi v lonec v zavreti in osoljeni krop. Ko je kuhano, odcedi in sesekljaj. Deni v kozo za eno žlico masti in žlico ješme-nove moke; ko se prav bledo za-rumeni, pridaj drobno zrezane čebule in zelenega peteršilja in za eno žlico krušnih drobtin ; ko se vse nekoliko zarumeni, prida sesekljano špinačo (ki naj je bo približno za dve pesti), premešaj in zalij z govejo ali krompirjevo juho, pridaj sesekljano špinačo (ki naj je bo približno za dve pesti), premešaj in zalij z govejo ali krompirjevo juho, pridaj tudi en kuhan krompir, ki ga stlači med špinačo, vse osoli, pridaj rčep popra, žlico kisle smetane in prevri, postavi jed kot prikuho na mizo? sity of the family. Mary's salary, of which hitherto she had been free to make her own disposition, became requisite j for the support of the house, and she A Haughty One.—Mrs. Flatbush — gladly yielded it. That she could ren- "Did your cook give you any notice der such efficient service was the first when she was about to leave?" hopeful gleam in her life since her re- Mrs. Bensonhufrst—"No, she hardly turn to her family, but her assistance noticed us at all". chafed her brother; his proud spirit could - not brook the acceptance of such aid, Thc Retort Snappy.—"I wouldn't ba a and he gladly embraced the first op- f00] jf 1 were you!" portunity of release, in an offer to go i "That's the only sensible thing you've abroa«^^Tis father consented. The said during this discussion. If you were parting would wring his soul, but the opportunity presented so many advantages for his son, that his self-denying devotion would suffer death rather than frustrate it. Mary was not consulted; she was only I you certainly wouldn't be a fool". Where Anything Goes.—"No, I know nothing about music". "All you have to do is to jangle this quietly informed of her brother's inten- Cow-belP . ded departture. She did not weep in his presence then; the cold expression of his face seemed to dry up her tears, but at the last, when equipped for his journey, and having bade farewell to his father, who was confined to his room by a temporary illness, he lingered on the portico a moment, giving some "'But suppose I come in at the wrong place ?" "You can't do that in jazz". Some Feat.—"Yes", h^ bragged, "I once invented a rubber pneumatic suit for men working at great heights". "And was it successful?" asked an un- final instructions, she extended her hands [suspecting one. toward 'him, and cried with such heart- "T mv ; broken earnestness that his soul was touched. Da se (Joško ali Janež polnoma prepriča . . . ne vemo) po- Nevestini stariši so povabili svojega prihodnjega zeta na kosilo. Ves srečen je sedel zraven svoje izvo-ljenke, jesti mu ni bilo mar. Oče in mati ga silita in silita, naj se vendar česa posluži. Zastonj! Ali nimate apetita, ga vpraša mati. — Veste mamica, se od sreče prevzet laskavo odreže, če človek zraven vaše hčerke sedi mu poide ves apetit. "Oh, Dick! will you not say on affectionate word before you go? we may never meet again. Say, at least, that you forgive what I did in the past". A shadow of the old affection crossed his face. "My forgiveness, Mary, is of little moment; but, if it will comfort you, know that you have it. Be good to father; and now good_bye". He embraced her and was gone. Heavier and heavier pressed Mary's cross; and having read in the life of I should say it was", he replied. "D'you know the first workman who fell off a building wearing one bounced so hard and long that we had to throw biscuits to him to keep him alive". One Slight Difficulty.—A stout woman always took two theater seats for herself so as to be more comfortable. On one occasion the attendant said: "Excuse me, madam, but who is going to use your second ticket?" "I am going to occupy both seats", ! replied the woman. 1 "Just as you like, madam, only they * . . , , happen to be on opposite sides of the some penitent how every prayer of the ajsjg» latter 'had resolved itself into these ; words: "As I have loved Thee less than oth- | Sad Example.—A Boston laundress ers, oh Lord, let me suffer more than was found to 'have possest $32,000. others". She made the plaint her own, I The general extravagance of the times and when total blindness was added to is blamed for the depletion of her sav-♦he other infirmities of her father, she ings. lifted her clasped hands to Heaven and i - sobbed: Beginning at Home.—"This paper says "Oh, my God! put what Thou wilt that millions of children will starve this upon me, but spare those I love. I de_'wjnter jn Europe". V istem trenutku, ko spleza navrh, prejme plačilo za svojo preveliko gorečnost. Au revoir. NE POZABITE, DA JE MAREC MESEC AGITACIJE ZA KATOLIŠKI TISK! ^•3l1llllIlllIIC3lllllllllIlIC3]IIIlHll1IIC311llll1ltlliC3lltlUllllllC3IIIIllllIlIlC31l7 Inove knjige I 1 smo ravnokar prejeli iz starega g kraja. ~ || I LEPE POVESTI, I ROMANI, j POUČNE KNJIGE, 1 MOLITVENI KI, j MUZ IK AL I JE. S OGLEJTE SI NAŠ CENIK! g NE POZABITE! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA DOBITE 50c. ČE JIH NABERETE VEČ KAKOR 5, DOBITE RAZEN TEGA ŠE POSEBNO NAGRADO, TEM VEČJO, ČIM VEČ JIH NABERETE. Kdor pridobi 5novih naročnikov dobi $2.50 ali pa mu pošiljamo eno leto brezplačno "Edinost". Za 10 novih naročnikov dobite $5.00, obenem pa si lahko izberete iz našega cenika knjig za $1.00. * Za 15 novih naročnikov dobite $7.50, razen tega še za $2.00 knjig, ki si jih sami izberete in eno leto "Glasnik Presv. S. J." brezplačno. Za 20 novih naročnikov dobite $10.00, za $3.00 knjig, ki si jih sami izberete in eno leto "Ave Maria" s koledarjem vred brezplačno. Za 25 novih naročnikov dobite $12.50, razen tega knjig za $4.00 in eno leto vse tri naše liste brezplačno. Za 50 naročnikov $25.00, knjig za 10.00 in vse tri naše liste. Za 100 naročnikov pa dobite $50.0, knjig za $25.00 in vse tri naše časopise brezplačno za 2 leti. Ni zaveden Slovenec, kdor ne razširja dobrega slovenskega časopisja! Ni vreden, da bi se imenoval katoličan, kdor v sedanjih časih, ko ima tisk na javnost tolik vpliv, ne razširja resnične pravega katoliškega tiska! Mesec marec je mesec dela za razširjanje dobrega tiska! Poglejte nasprotnike, kako oni agitirajo zase! Nikar se jim ne dajte osramotiti! serve to suffer; and as I have loved Thee less than others, oh make me suffer more". Not even then, in his desolate blindness, in the racking pain that sometimes kept him wakeful and moaning through long nights, did the suffering old man change his manner to his daughter. His thought were constantly of his dead wife; ;and though no hand could be more tender, no voice more gentle, no attentions more loving and unremitting than Mary's, he seemed insensible to them all. During her absence at school he hardly appeared to note any difference between her care and that of a hired attendant. What his daughter suffered from that, no one knew save God and her confessor in the monastery. Letters from Dick were infrequent and brief. The business was either not all that it had promised to be, or he was not profiting by its advantages. At length he ceased to write, and day after "Oh, that reminds me! I forgot to feed Fido his chop, and he must be just starved". Welcome Change. — Journalist — "I have an idea for a newspaper article that will strike a new note". 1 Editor.—"Good. Most newspaper articles merely note a new strike". The Young Dyers.—When a New York magistrate ordered a truant schoolgirl to go home and wash the paint off her face and the dye from her hair— He evidently didn't believe in the saying that the good dye young. Clearly Absurd.—A Frenchman learning English said to his tutor: "English is a queer language. What does this sentence mean: 'Should Mr. Noble, who sits for this constituency, consent to stand again and run he will in all probability have a walkover'?" + * + * * * + * * * + + * + * + + * * * NAJLEPŠE PIRUHE boste dali svojim v stari domovini, ako jim oošljete nekaj denarja. NAJVEČ DENARJA bodo prejeli Vaši, če ga jim pošljete po našem posredovanju. O tem se boste pre-Dričali. NOBENIH SITNOSTI za one, ki prejmejo denar, kajti ne bodo imeli nobenih potov, temveč bodo dobili denar naravnost na dom. NAJHITREJE IN NAJCENEJE PO DNEVNEM KURZU ZVEZE Z VEČ BANKAMI Obrnite se osebno ali pismeno na: EDINOST, 1849 West 22nd St. CHICAGO, ILL. * * * * * * 4-* * * * * Gotovo, gotovo in okus razli- čen Toliko delavcev ne «obi dela, zdaj naj jim pa še jaz, ki mi tai treba, odjedam delo in kruh! Človek mora dandanes socialno misliti in čutiti. Brez potrebe naj nihče delavcem ne dela konkurence. To je moje načelo". "Načelo trotov človeške družbe". 4'Prosim, papa, trotje izpoinujejo jako važno nalogo v družbi čebel in so vse časti vredne živalice. Da se jim ne vraču je po zaslugah, je običajna nehvaležnost. Ali sva se dogovorila?" Artur je vstal in se priklonil. "Česa se hočeš lotiti? Air hočeš samo čakati na mojo zapuščino?" "Oh, papa, zastran mene živiš še lahko sto let, stanu primerno, kakor jaz nisem mogel živeti''. "Nisi mogel živeti, ko si imel po dvesto kron samo za zabavo?" "Prosim. Jaz pravim : stanu primerno. Vem, da marsikateri mojih tovarišev niti po dvajset kron ni dobival na mesec za zabavo. A jaz Sin se je vrnil v veselejšo družbo ; očeta pa so obšle nove skrbi, koliko naj bi ga stala Artur jeva lahkomiselnost, da bi se potolažil in pomiril gospod dr. Lajb. Sedel je za mizo in začel pisati s tresočo roko dolgo, težko pismo. Artur e vpeljal na Javorju nov dnevni red, življenje se je pričenjalo proti poldnevu in se javljalo najži-vahneje pozno zvečer, ko se je pelo, godlo, igralo in plesalo. Najmir-nejše so bile jutranje ure, ko je počival utrujeni mladi svet in je morala družina tiho opravljati svoje posle, da ne bi motila sladkega spaj- nia- . >.šis Rumpel se je bil Arturju kmalu tako prikupil, da mu je zaupaval ta vse svoje misli in želje in mu zaupal tudi svoje denarne stiske. "Godi se ti kakor meni", je prikimal Rumpel in mu strsnil roko. Tesneje od skupne sreče veže ljudi skupna nadloga, in Rumpel že res ni ve- brati bi bilo treba pametno bankoJ pa xy, tečem nad Samstaga in vpi- ** Ali poznaš ti bankirja Samstaga?" jem, da je to sleparstvo, goljufija, da je dejal. "2ida Samstaga? Gotovo. Zara-^di njega sem ja pravaprav kvitiral. Zdaj bi bil morda že major". "Denarne zadeve?" "Seveda. Poslušafff Med drobnimi oglasi nekega lista berem nekoč, da ponuja neki bankir kavalirjem posojila pod najugodnejšimi pogoji. Dobro, moja zadeva, si mislim in se oglasim pri uredniku, nekem dr. Lajbu". "Lopovu". "To se umeje. Dobro. Lajbu plačam provizijo, in Lajb me napoti do bankirja Freitaga. Dobro, bankir Freitag je čepel v najuma-zanejši luknji neke umazane hiše.— Jaz plačam drugo provizijo, zato da mi pove Freitag, da on pravzaprav nima denarja, da pa posreduje pri posojilih in da me hoče priporočiti bankirju Samstagu. Nekaj časa sem se trudil razžaliti vrlega bankirja, a ko sem videl, da je vse zaman, sem del več, odkod bi jemal denar za igro. ^ Kaj gem hoteI? Poiščem ban_ in druge potrebe. Namignil je bil že Mosterihu, da bi bil pripravljen pustiti snubljenje in njemu prepustiti nevesto pod gotovimi pogoji, kakor se odpravi pri dražbah kak siten dražitelj. Toda samozadovolj- kirja Samstaga, ki je zahteval najprej provizijo. Dobro. Jaz se jezim, kolnem, plačam. Kaj sem hotel ? Gospod bankrr Samstag mi naznani, da dobim posojila tisoč kron nimajo zadolžnice nobene vrednosti "Nobene vrednosti, gospod lajt-nant?" se je čudil Samstag. "Podpisi kavalirjev nobene vrednosti?— Jaz jih kupim nazaj za petsto kron". Jaz, vesel, mu jih vržem na mizo. "Torej, gospod lajtnant", je dejal bankir, "bodeva naredila midva tako. Jaz imam Vam dati petsto kron, vzamem jaz te zadolžnice nazaj in ostanete Vi meni dolžni samo še petsto kron, plemeniti gospod Rumpel". Jaz zrasem, vzdignem bič. — No, dobro. Petsto kron sem dobil, za tisoč sem se zadolžil". "Ali si jih potem vrnil petsto ali tisoč T* ''Mislim, da nič; kvitiral sem. — Samstaga torej pustiva! Jaz poznam boljšo firmo". Ko sta bi-la obravnavala prijatelja resno zadevo, sta začela misliti na še resnejšo, na kakšno posebno zabavo. . Po dolgem preudarjanju sta si izmislila nekaj posebnega, imenitnega, kolosalnega. Čudili so se ljudje po Fužinah drugega dne, če je res toliko miši v Javorju. da iščeta hišna in kuharica maček po vasi. Ko pa je sedela vsa naša družba po kosilu pri črni kavi vznemirjali, se vzdigali, bočilr in hali. Zdaj skočijo psi z glasi bevskanjem pokonci, mačke pretrgajo ovitke, se postavijo v bran, hrbet na oblok, rep kvišku, in metez in gonja in skakanje in cviljenjc in mijavkanje rn vpitje in smeh, da je drla vsa hiša skupr Teta je kričala,, gospa se jezila in odpirala vrata, da so planile mačke vun in psi cvilec za njimi, Berta pa se je smejala na vse grlo in Artur se je kar tolkel ob kolena. Imenitni! Pobitih je bilo pet kristalnih kupic, dve skodelici za kavo in skleda za kcmpot.— Zabava je bila vredna inno